Poročilo nadzornega odbora
(PoroSevalec Branko Beriič)
Na zadnjem občnem zboru Muzejskega
društva v Skofji Loki, ki je bil dne
30. marca 1958, so bili za člane nadzornega
odbora izvoljeni tovariši Ivan Hafner,
Gregor Kankelj in Silvo Marguč.
Tovariš Marguč je že na 1. seji upravnega
odbora podal ostavko na svojo izvolitev,
druga dva odbornika pa sta v času med
obema občnima zboroma umrla. Nadzorni
odbor Muzejskega društva je ostal nezaseden.
Zaradi tega je društveni upravni odbor
na svoji seji 6. aprila 1960 izbral iz svoje
sredine tri člane, ki naj bi v imenu nadzornega
odbora pregledali društveno poslovanje
in o tem poročali občnemu zboru.
Pri pregledu, ki je bil opravljen dne
22. aprila 1960, en član, Svetko Kobal, zaradi
službene zadržanosti ni bil navzoč,
druga dva člana, tovariša Lovro Planina
in Branko Berčič, pa sta pregledala vse
tajniško in blagajniško poslovanje, in sicer:
glavno blagajniško knjigo, pomožno
blagajniško knjigo za spomeniškovarstveno
komunalno urejanje starega dela
mesta, pomožno blagajniško knjigo za
založniško dejavnost (Loški razgledi,
druge publikacije, razglednice), društveno
imovino (zaloga publikacij in razglednic),
sejne zapisnike društvenega upravnega
odbora in društveno korespondenco
in seznam članov Muzejskega društva.
Pri blagajniškem poslovanju je bilo
ugotovljeno, da je delo razdeljeno med
blagajnikom in tajnico. Tajnica opravlja
tekoče gotovinske posle, vodi pomožne
blagajniške knjige in preglede, evidenco
nad računi in društveno imovino; blagajnik
pa vodi glavno blagajniško knjigo,
posluje z banko, odobrava izplačila, ki
so v zvezi s spomeniškovarnostnimi investicijskimi
deli in tudi kontrolira njihovo
izvajanje, nadzoruje tekoče blagajniško
poslovanje, skrbi za dotok društvenih dohodkov
za organizacijsko in založniško
dejavnost (članarina, oglasi) in za načelno
finančno politiko v društvu. Zaključne
številke blagajniškega poslovanja kažejo,
da je bilo v času od zadnjega občnega
zbora okoli 9 milijonov prometa, od tega
čez 3 milijone v zvezi s spomeniškovarstvenimi
investicijami, skoraj 6 milijonov
pa odpade na založniško in drugo organizacijsko
dejavnost. Primerjanje blagajniških
knjig in preverjanje nekaterih finančnih
operacij pa je pokazalo, da so
vsi dohodki in izdatki dokumentirani in
da se izkazani finančni rezultat ujema z
zadnjim bančnim izpiskom in prešteto
gotovino. V redu je tudi evidenca nad
prejetimi in izdanimi publikacijami, ugotovljena
zaloga pa ustreza dejanskemu
stanju. Društvena imovina je v redu hranjena.
Kolikor je tajniško poslovanje v pomoč
društveni blagajni, je bilo že navedeno.
Kot samostojno delo pa obsega vodenje
knjige sejnih zapisnikov, vodenje vložnega
zapisnika, sprejemanja in odpošiljanja
pošte, izvrševanje tistih sklepov skupnih
sej upravnega odbora Muzejskega
društva in muzejskega upravnega odbora,
ki se nanašajo na društvo oziroma evidenca
nad tem. delo z razpečavanjem
društvenih publikacij, vodenja seznama
članov Muzejskega društva in opravljanje
tekočih administrativnih in organizacijskih
poslov. Pri pregledu je bilo ugotovljeno
vzorno vodenje vseh knjig, evidenc
in društvenega arhiva. Glede na sejah
sprejetih sklepov pa je iz zapisnika razvidno,
da je upravni odbor na eni svojih
zadnjih sej sam pregledal njihovo izpolnjevanje
in ugotovil, zakaj niso bili izvršeni,
ali pa, da so še v teku.
Komisija je ob pregledu ugotovila tudi
nekatere stvari, ki jih kaže posebej omeniti:
— Upravni odbor Muzejskega društva
je vzorno sodeloval z ObLO Škofja Loka
v vseh zadevah, ki se tičejo spomeniškovarstvenih
komunalnih vprašanj, užival
238
njegovo popolno zaupanje in izdatno materialno
podporo za izvajanje teh del ter
jih uspešno in vsestransko odgovorno
opravljal.
— Zato toliko bolj pade v oči, da pa
Muzejsko društvo kot družbena organizacija,
ki deluje v kulturnoprosvetnem in
vzgojnem smislu, v tem času ni bilo nikoli
upoštevano pri razdeljevanju občinskih
proračunskih sredstev, ki so namenjena
kot podpora za društveno dejavnost,
čeprav je bilo Muzejske društvo bolj delavno
(primerjajmo samo Loške razglede,
sodelovanje pri selitvi in urejanju muzeja,
skrb za spomeniško varstvo) kot marsikatera
druga organizacija v Loki.
— Posebej je treba omeniti, da društvo
najtesneje sodeluje v družbenoupravnem
organu loškega muzeja.
— Zaradi velikega obsega izkazanega
finančnega poslovanja naj bi se v prihodnje
pazilo, da bodi v društvenem
upravnem ali nadzornem odboru tudi kak
finančni izvedenec. Blagajniško poslovanje
bi morda kazalo bolj poenostaviti,
seveda ne na račun učinkovitosti kontrole,
da bi bilo preglednejše in manj zahtevno
za volonterje, ki ga vodijo.
— Priporočati je, da se prvi letnik Loških
razgledov, ki ga je na zalogi samo
še 56 izvodov, ne prodaja več posamično
in da se tudi pri prodaji kompletov ravna
preudarno. Prav tako je treba paziti pri
drugem letniku, ki ga je samo še 108 izvodov.
— V prihodnje naj se posveti več skrbi
članstvu društva. Pregleda naj se imenik,
nujno bo pomnožiti članske vrste in jih
osvežiti tako s pritegnitvijo novih meščanov
in okoličanov, kakor tudi ljudi iz
obeh dolin in tudi več naših rojakov, ki
živijo po drugih krajih, a čutijo še vedno
z Loko in njeno okolico in so nanjo navezani.
— Morda bi bilo prav, priporočiti v
razpravljanje predlog, da naj bi bil vsak
društveni član hkrati tudi redni naročnik
Loških razgledov, kar ni v skladu, da se
društveni član ne bi zanimal za glasilo
svojega društva.
— Obžalovati je, da loške gospodarske
organizacije niso z razumevanjem sprejele
akcije za pridobivanje ustanovnih
članov Muzejskega društva, čeprav je
ustanovnina minimalna. Preko pristojnih
organov bi bilo treba vplivati, da se
takšen odnos delovnih kolektivov spremeni,
kar bo v korist ne le društvu, tpmveč
vsej družbeni skupnosti.
— Čimprej naj bi upravni odbor vzel
v obravnavanje republiški zakon o muzejih
in sodeloval z muzejskim upravnim
odborom pri izvajanju zakonskih določil.
Ne glede na te pripombe pa komisija
ugotavlja, da je bilo poslovanje Muzejskega
društva in njegovih organov v zadnjem
obdobju uspešno in brez pridržka
v redu. Zato predlaga dosedanjemu
upravnemu odboru razrešnico s pohvalo.
239