NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 6 - LETO 53 - CEUE, 12.2.1998 - CENA 280 SIT Zaprta v bolnišnici Borkovi domačiji v Poižah pri Novi Cericvi Je bilo življenje pkšnih dvesto let. Zdaj ni na njej nikogar. Lastnika, brata in sestro, so odpeljali na prisilno zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Zakaj? vroča tema na strani 10. Novorojenček z 11 zobki v celjski porodnišnici česa takega še niso videli. Stran 9. KOMU JE MAR CELJE? Središče mesta Je popoldne in na večer opustelo, vrsta zaprtih lokalov. Tema tedna na strani 21. Pod olimpijskimi krogi Kronika s Celjskega na strani 8 Milan se zanese na Štef kin okus Soproga predsednika države ekskluzivno za nt&rc o modi in oblačenju. Stran 39. BI aoooMa Celju trije avtocestni prilcijučici Leta 2000 bo imelo Celje tri priključke na avtocesto, ob obstoječem na Hudinji naj bi konec leta začeli gra- diti zahodni priključek na Lopati, leto zatem pa še vzhodnega, za katerega mi- kro lokacija sicer še ni potr- jena, vsekakor pa naj bi ob- šel strnjeno naselje. Župan Mestne občine Ce- lje Jože Zimšek pojasnjuje, da je Celje sicer v programu Darsa že pred dvema letoma dobilo potrjena 2 avtocestna priključka, na vzhodu in za- hodu mesta, vendar pa grad- nja kasni tudi na račun tega, ker v Celju niso pravočasno pripravili vseh potrebnih do- kumentov. Spomnimo, da so v celjskem občinskem svetu lani za del območja, kjer bosta speljana avtocest- na priključka, celo sprejeli odlok o varovalnih gozdo- vih, s katerim so za te prede- le prepovedali kakršne koli posege v prostor. Odlok so kmalu zatem spreminjali, možnost, da Celje dobi še preostala prepotrebna avto- cestna priključka, pa se je spet pokazala z rebalansom nacionalnega programa iz- gradnje cest. Z gradnjo avtocestnih pri- ključkov je tesno povezana tudi celovita prenova Mari- borske ceste, za katero je le- tos predvidena razširitev in ureditev sodobne štiripasov- nice v predelu od Hudinje do križišča z Dečkovo cesto, v letu 1999 pa naprej do mesta. »Leta 2000 naj bi bila zaklju- čena prenova Mariborske tu- di v njenem podaljšku skozi mestno jedro, vendar je v pre- delu med avtobusno postajo in mostom čez Savinjo ne bo- mo širili, saj si Celjani želimo, da bi v tem delu ostala name- njena zgolj lokalnemu pro- metu. Za tranzit mimo Celja pa bo treba po letu 2000 poi- skati primerne možnosti,« napoveduje župan Zimšek. 1. STAMEJČIČ Novi prostori nasproti Stare grofije v Pokrajinskem muzeju Celje so se v ponedeljek veselili odprtja novih muzejskil prostorov v hiši na Muzejskem trgu 9, nasproti Stare grofije. Približno 200 kvadratnih metrov prenovljenih prostorov, na katere so v muzeju čakali ka deset let, bo v veliki meri sprostilo prostorsko stisko, saj se v obnovljeno hišo na Muzejsken trgu 9 selita risarska delavnica in delavnica, v kateri ustvarjajo z glino, v Stari grofiji pa še nap« ostaja kovinarska delavnica. V prostorih, za prenovo katerih je približno 20 milijonov tolarjev celoti zagotovila Mestna občina Celje oziroma njen stanovanjski sklad, bodo prostori še za deli treh kustosov, stanovanje za muzejskega oskrbnika ter za delavnico, v kateri bodo lahki ustvarjali obiskovalci muzeja. V slednji, je pričakovati, bo slišati predvsem otroški živ-žav, saj ji zadnja leta med obiskovalci Pokrajinskega muzeja Celje vse več mladih. IS, Foto: GI Kdaj v Celju vendarle javna kuhinja? »v Celju je vse pripravljeno, da bi brezdomci in social- no ogroženi občani lahko dnevno dobivali brezplačen obrok tople hrane, vendar pa bo treba na dan, ko bodo te obroke resnično dobili, počakati do sprejema občinskega proračuna,« pojasnjuje celjski župan Jože Zimšek. Odprtje javne kuhinje oziroma razdeljevalnice hrane je bilo v Celju napovedano za december, vendar pa so v tem mesecu uredili le zavetišče za brezdomce oziroma klošarje. »Ocenjujemo, da je v Celju blizu 25 ljudi, ki so do decembra živeli na ulicah, zdaj pa je zanje urejeno zavetišče v stavbi ob Ljubljanski ulici, nad kinom Dom. Za njihovo prehrano skrbijo v celjski Karitas,« pravi župan in dodaja, da je javna kuhinja oziroma skrb, da bi do vsaj enega toplega obroka dnevno prišel prav vsak meščan, ena prvih nalog Mestne občine Celje. »V petek smo v občinskih strokovnih službah usklajevali izhodišča letošnjega proračuna in upam, da bo do obravnave osnutka prišlo že v začetku marca. Ko bo sprejet proračun, bo podana tudi materialna osnova za pokritje stroškov, ki jih bomo imeli z zagotavljanjem dnev- nih toplih obrokov,« obljublja župan Jože Zimšek. IS Kam septembra v srednjo šolo? v ponedeljek so učenci, ki letos zaključuje osnovno- šolsko šolanje, prejeli razpis za vpis v srednje šole. S podatki o možnostih na- daljevanja šolanja so osmo- šolci dobro oboroženi, saj v vseh osnovnih šolah dobro delujejo svetovalne službe, izšla pa je tudi knjižica Kam *98, ki lahko šolarjem še do- datno pomaga pri odločitvi. Konec tedna, v petek in v soboto, 13. in 14. februarja, bosta v vseh slovenskih sred- njih šolah informativna dne- va, osmošolci pa imajo za svojo odločitev, kje želijo na- daljevati šolanje, čas do 11. marca, ko morajo odposlati svojo prijavo za vpis. Med pomembnejšimi no- vostmi, ki bodo novopečene srednješolce pričakale v šol- skem letu 1998/99, velja ome- niti to, da ne bo več progra- mov, ki so jih dijaki po izbiri lahko zaključili z maturo ali zaključnim izpitom. Nado- mestili so jih programi splo- šnih in strokovnih gimnazij ter srednjih strokovnih šol. Občutno so spremenjeni tudi nekateri programi nižjega in srednjega poklicnega izobra- ževanja, več pa je tudi novih programov dualnega izobra- ževanja. IS Celjski praznile na postni petek Letošnja osrednja slovesnost ob celjskem občinskem prazniku 11. aprilu bo dan prej, v petek, 10. aprila, na velikonočni postni petek. Po zagotovilih vodje županovega kabineta mag. Alekse Gajšek-Krajnc za praznično slovesnost nikakor niso mogli najti primernejšega dne, saj bi se sicer ta preveč odmaknila od praznika. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi najvišja občin- ska priznanja. »Letos smo prejeli kar 20 prijav. Od tega imamo enega kandidata za podelitev naziva častnega občana in kar 9 predlogov za podelitev zlatega celjskega grba,« pravi mag. Aleksa Gajšek-Krajnc. Pristojna komisija občinskega sveta bo predloge obravnavala v drugi polovici tega meseca. IS NA KRATKO Poslovne cone za Phare Zgornjesavinjske občine se bodo v projekt čezmejnega sodelovanja Phare vključile s poslovnimi conami na Ljubnem, v Gornjem Gradu in Prihovi. Na razpisu bodo nastopile skupaj s šaleškimi občinami, Phare pa bo za projek o čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo skupno namenil 3 milijone ekujev. Pri nas se lahko vključijo še gorenjska, koroška in štajerska regija. Odloči naj ministrstvo Za gradnjo doma za varstvo odraslih se potegujejo štiri občine zgornejsavinjske in zadrečke občine. Gornji Grad je predlagal 1,2 hehtarjev veliko zemljišče ob zdravstvenem domu in novem stanovanjskem naselju. Po njihovem mnenju naj bi končno lokacijo izbralo pristojno ministrstvo. Ž.Z. Mozirjani puščajo odprta vrata Mozirski svetniki tudi po tretji obravnavi niso na vrat na nos skočili v svet zgornjesavinjskih in šaleških občin, temveč so si še naprej pustili odprto možnost za sodelova- nje. Mozirski svetniki še vedno zahtevajo, da v svetu ne smeta polnopravno sodelovati predstavnika zavoda za zaposlovanje in gospodarske zbornice, glavni pomislek zoper odločitev pa je bil, da bi bila savinjsko-šaleška regija premajhna. Glede na to, da župani vseh osmih občin itak sodelujejo, si od sveta občin Mozirjani, vsaj po dosedanjih izkušnjah, ne obetajo dosti. Sicer je Vlado Verdnik, svetovalec velenjskega župana, ki je še enkrat predstavljal pomen sveta, poudaril, da bo svet občin samo strokovni in posvetovalni organ. US Več za urejanje voda Potem, ko so v ministrstvu za okolje in prostor vzpostavili sekretariat za vode, se bo na področju urejanja voda marsi- kaj premaknilo na bolje. Vsaj tako je napovedal minister Pavel Gantar, ki je prejšnji teden obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Zaenkrat velja, da bodo še letos začeli urejati jezova v Spodnji Rečici in v Lučah. US Sklad za ogrožene učence Svet staršev OŠ Mozirje in podružničnih šol je sklenil, da bodo ustanovili denarni sklad za ogrožene učence. Število učencev, ki ne morejo plačevati šolskih obveznosti, kot so šola v naravi, raziskovalni tabori, strokovne ekskurzi- je... namreč raste, mnogi pa ne morejo plačevati niti šolsk« prehrane. V svetu so prepričani, da bodo mnogi priskočili ni pomoč z denarnimi prispevki. Zanje so pri OŠ Mozirje ustanovili poseben sklad za ogrože ne učence (52810-743-37032), s skladom pa bo upravljal odbo staršev v sestavi Jelka Štorgelj, Jože Šuster in Danica Klemei šek. 135 Bolnišnica lahko podpiše Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je prejšnji teden spreje sklep, da bolnišnica lahko podpiše pismo o nameri za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah. Pri tem je opozoril, da izvajanje projekta oživitve finančno ne sme obremeniti bolnišnice, zato bo vse odločitve po podpisu pisma še naprej sprejemal svet zavoda. Celjska bolnišnica sedaj skupaj s svojimi partnerji čaka, da se bo s podpisom pisma o nameri strinjala tudi vlada. JI Nov najemnik gradu Taboru Pivovarna Laško bo s 1. aprilom oddala v najem grad Tabor, lo se je v preteklih letih uveljavil doma in v tujini po svoji imenitffl kulinarični ponudbi in svojevrstnem ambientu. Nova najemnic; gradu naj bi postala znana laška podjetnica Anka Aškerc. \ pogajanjih, ki še niso končana, pivovarna zahteva, da moK bodoča najemnica ohraniti na gradu enako raven ponudbe prevzeti pa bo morala tudi vseh dvanajst zaposlenih. JI Prekomejno sodelovanje Obisk Janka Razgorška, ministra za malo gospodarstvo il turizem, prejšnji teden v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini pomeni sklepno dejanje pred kandidaturo združenih zgor njesavinjskih in šaleških občin na mednarodnem natečaja prekomejnega sodelovanja z Avstrijo iz programa PHARE' V Šaleški dolini bi s temi sredstvi dogradili logistično bazo i' nadaljevali s consko izgradnjo poslovnega kompleksa, v Zgornj Savinjski dolini pa novo obrtno cono, ki je dolgoletna rakavi rana tamkajšnjega malega in srednjega gospodarstva. V Velenji so Razgorška in predsednika koroške podjetniške zbornic* mag. Jožeta Piceja iz Celovca sprejeli na uradu župana in s* pogovarjali predvsem o možnostih ministrove pomoči. ObisI gostov v občini Nazarje, kjer so predstavili gospodarski utril doline, pa je dal vedeti, da se obetavna turistična meka še vedn' otepa bremen preteklosti in zaostalega razvoja jjodjetništva turizma in gostinstva. JOŽE MIKLAVC REKLI SO Anton Jezernik, predsednik občinskega sveta Mozirje: Mozirju smo povezani s Celjem, ki pa se do večine obči' mačehovsko obnaša. Pri povezovanju v regije ne smeni' gledati na velikost, temveč na interes. Zgornjesavinjske občin' so pač premajhne, v njih pa pogrešam naprednega gledanja i| idej. Šaleška in Zgornjesavinjska dolina bi skupaj oblikova' regijo z 75-80 tisoč ljudmi; osebno menim, da bi z Velenjčan lažje in več naredili kot v Celju. V Celju, na primer, niti i' šolskem področju niso aktivni, še vedno nimajo univer2^ Obala pa jo bo vzpostavila. Zato mislim, da je treba naše mes^' poiskati v manjši regiji.« 2. nadaljevanje 35. seje Občinskega sveta Mestne občine Celje v četrtek, 19. februarja ob 8. uri, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju 2. nadaljevanje 35. seje Občinskega sveta Mestne občine Celje, takoj po zaključku pa bo še 3. izredna seja. Na seji bodo pod točko 17 obravnavali rebalans proračuna Mestne občine Celje za leto 1997, pod 18 - statutarni sklep o ustanovitvi četrtnih in krajevnih skupnosti v Mestni občini Celje ter o določitvi njihovih območij, organov in pristojnosti (prva obravnava) ter pod 19 - predlog za ureditev razmerij med Celjskim sejmom d.d. in Mestno občino Celje - nadaljevanje razprave. Predsednik Lojze Oset pa na osnovi 18. in v povezavi s tretjim odstavkom 17. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje sklicuje 3. izredno sejo, ki bo takoj po zaključku redne seje. Na izredni seji bodo obravnavali pod točko 3 - poročilo o nerealiziranih sklepih Občinskega sveta Mestne občine Celje od 30. marca 1995 do pričetka 35. seje občinskega sveta in pod točko 4 - pregled neodgovorjenih vprašanj ter pobud članov Občinskega sveta Mestne občine Celje v obdobju od 1. januarja 1997 do 31. decembra 1997 Št.6.-12. februar 1998 DOGODKI 3 Nihče ne bo žejen Od prihodnjega meseca bo za oskrbo z vodo v Laškem skrbela pivovarna - Denar bo pobirala občina pivovarna Laško bo 1. jrca prevzela v upravlja- j vodovodno omrežje v ob- pi Laško, poleg oskrbe s tno vodo pa bo v njenih |(ali tudi odvajanje in čiš- (ije komunalnih odpadnih padavinskih voda. Kon- sijsko pogodbo, ki natanč- lopredeljuje razmerja med stnikom in novim uprav- vcem, je že prejšnji teden itrdil občinski svet, veljati bo začela, ko jo bosta dpisala župan Peter Hra- »Ij in direictor pivovarne me Turnšek. Poleg pogoeibe o koncesiji ista občina in pivovarna oalu sklenili še pogodbo o navijanju z javno infrastruk- [0, v kateri bo natančen po- ivseh objektov v vodovod- ni omrežju ter njihova vred- st, pogodbo o odkupu opre- ; ter pogodbo o prevzemu lavcev. Devet delavcev, ki so slej v komunalnem podjet- delali v enoti vodovod, bo mreč najkasneje do konca ;a meseca sklenilo pogodbo zaposlitvi s pivovarno. Imeli ido enako plačo kot v komu- ili, pri obračunavanju do- tka na delovno dobo pa se 1 bo štelo, kot da so vsa leta, so delali v komunali, prav- prav delali v pivovarni. Pogodba o koncesiji je skle- ena za deset let in če se ičina in pivovarna pred izte- n tega roka ne bosta dogo- ili drugače, bo podaljšana ^nedoločen čas. V štiriinšti- betih členih je poleg splo- ih določil med drugim redeljeno, da bo pivovarna' gotavljala oskrbo s pitno vo- do na območju celotne občine in bo sčasoma prevzela v upravljanje tudi tiste dele vo- dovodnega omrežja, za katere sedaj skrbijo krajevne skup- nosti in posamezniki. Celotno omrežje skupaj z objekti in napravami bo ostalo v lasti občine, prav tako bodo občin- ska last tudi vsi objekti in naprave, ki jih bo pivovarna zgradila v času koncesije. V pogodbi je tudi določeno, da bo pivovarna prevzela vse ak- tivnosti za izgradnjo čistilne naprave, komunalno podjetje pa bo moralo v njeno last prenesti vsa zemljišča, ki so v ta namen že bila kupljena z denarjem pivovarne. Račune za vodarino, kanalš- čino in druge predpisane daja- tve bo porabnikom izstavljala občina, ki bo prav zaradi tega v svoji upravi zaposlila delav- ko, ki je že doslej v komunal- nem podjetju obračunavala to dejavnost. Ves zbrani denar bo ostal v občinski blagajni. Po izračunih, ki so jih naredili lani, naj bi to na leto zneslo okrog 23 milijonov tolarjev. Pivovarna ne bo plačevala koncesijskih dajatev in tudi vodarine ne, bo pa zato skrbe- la za enostavno in razširjeno reprodukcijo vodovoda Laško ter za enostavno reprodukcijo ostalih javnih vodovodov. V pivovarni zatrjujejo, da jih pri prevzemu vodovoda nika- kor ni vodil dobiček, ampak predvsem nujnost, da si zago- tovijo stabilno oskrbo z vodo, ki je njihova strateška surovi- na. Zato tudi niso klasični kon- cesionarji, saj si bodo, kot pra- vi direktor pivovarne Tone Turnšek, prizadevali tudi zato, da se bo oskrba z vodo izbolj- šala tudi v okoliških krajih. JANJA INTIHAR Pivovarna Laško porabi na leto preko milijon kubičnih metrov vode, kar predstavlja 60 do 65 odstotkov celotne porabe iz laškega vodovoda. V preteklih letih je v izgrad- njo vodnih virov in vodovoda Laško vložila preko 7,5 mili- jona mark, kot največji odje- malec vode v občini pa je imela s komunalnim podjet- jem sklenjeno posebno po- godbo o nižji ceni vode. Kljub temu so zneski, ki jih mora v enem letu plačati za vodarino in kanalščino, dokaj visoki. Za leto 1996, na primer, je račun znašal preko 52 milijo- nov tolarjev. S cvetjem v sejme Sejem Flora na ogled od 26. februarja do 1. marca v Celjskem sejmu začenjajo letošnjo sejemsko sezono 26. februarja, ko svoja vrata odpira 3. specializirani sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Flora '98. Organi- zator sejma je mešano podjetje Cespo d.o.o. v lasti Obrtne zbornice Slovenije, Celjskega sejma in GHM, podjetja za prirejanje obrtniških sejmov iz Miinchena. Flora '98 bo na ogled do vključno nedelje, L marca. Prostorsko bo sejem za do- brih 15 odstotkov večji od lanskega, na 7 tisoč kvadrat- nih metrih razstavišč v dvora- nah C, Cl, D in E pa se bodo predstavili razstavljavci iz 14 držav. Neposredno prihajajo iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, preko zastopanih podjetij pa še iz Belgije, Dan- ske, Francije, Nizozemske, Španije, Švedske, Švice, Veli- ke Britanije, Kanade in ZDA. Flora bo obiskovalcem ponu- jala široko paleto kakovostnih izdelkov za cvetličarje in vrtna- rije, za poklicne vrtnarje in vr- tičkarje ter za oblikovalce vrtov in krajin, za urejanje zunanjih površin in notranjih prostorov, vso potrebno tehniko za gojenje cvetlic in rastlin, sisteme za namakanje in oroševanje, na- prave za zamegljevanje, filtre za čiščenje vode, orodje in na- prave za vzgojo rastlin in obde- lovanje, dekorativne izdelke iz keramike in vrtne ute. Na sej- mišču pa v času sejma organiza- torji pripravljajo tudi pester program obsejemskih strokov- nih prireditev in prikazov. I. STAMEJČIČ IZ OBČINSKIH SVETOV Tretjino manjši proračun Rebalans proračuna občine Gornji Grad je manjši za kar 'milijonov tolarjev in je bil sprejet brez večjih pomislekov. >nčna številka je 187 milijonov tolarjev. Večji del razlike je posledično nastal zaradi prepozno spreje- la državnega proračuna. V Gornjem Gradu so zato ostali brez tecije za čistilno napravo, ki so jo pred kratkim vendarle 'čeli graditi. Delno so za primanjkljaj krive tudi zgornjesa- ijske in zadrečke občine, ki so za sanacijo in širitev osrednje- 'odlagališča odpadkov prispevale le nujni delež. Ž.Z. Praznik ob iconcu polletja Nezadovoljstvo z občinskim praznikom je bilo v Gornjem f3du tako očitno, da so svetniki predlagali nov datum. 2anje je najbolj sprejemljiv 30. junij, ko je Gornji Grad leta '27 postal mesto. Ob okrogli obletnici bodo izdali monografi- odlok o novem občinskem prazniku pa bodo vseeno sprejeli 'naslednji seji. Ž.Z. Polovično O nacrKh 2 ureditvenima načrtoma so lučki svetniki opravili polovično. 'Icavskega so sprejeli, predloga za spremembo prostorskega in '^ditveneg plana središča Luč pa niso potrdili. Zahtevali so "^atna strokovna pojasnila glede načrtovane gradnje obvozni- °'ki bo po njihovi oceni velik poseg v okolje. Ž.Z. Rana ura, zlata ura Občina Podčetrtek bo sofinancirala ustanovitev ambulan- ■^a preprečevanje bolezni dojk v bolnišnici Brežice. Brežicah nameravajo odpreti ambulanto 1. septembra, ^'ožba bo stala nad 21 milijonov tolarjev, pri čemer bo treba ^'^ližno polovico denarja odšteti za mamograf. Iz občinskih ^fačunov nameravajo zbrati 9 milijonov tolarjev, pomagali pa odo tudi z drugimi viri. V občinskem svetu so se odločili, da ^0 iz letošnjega proračuna namenih 616 tisoč tolarjev. B.J. Koncesija za zobozdravstvo Občina Laško bo razpisala koncesijo za opravljanje zobozdravs- tvenega varstva otrok, mladine in odraslih na območju Rimskih Toplic. V Laškem imajo za to dejavnost že enega koncesionarja, zdaj pa želi med zasebnike še dr. Boris Leljak. JI Kje je poročilo? čeprav je posebna komisija, ki jo je imenoval laški občinski svet, že septembra lani zaključila revizijo finančnega poslova- nja krajevne skupnosti Rimske Toplice v letih 1990 do 1996, občinski svetniki in tudi javnost še ni bila seznanjena z njenimi ugotovitvami. Poročila komisije doslej niso hoteli pokazati niti predsedniku krajevne skupnosti in svetniku Dragu Zupanu. Poročilo bo obelodanjeno na marčevski seji. JI Občina brez praznika Občinsko vodstvo v Laškem je napovedalo sestanek s predstavniki vseh političnih strank v občini, da bi se končno dogovorili, kdaj bodo Laščani praznovali občinski praznik. Dosedanjim trem predlogom so svojega dodali še Zidano- moščani, ki želijo, da bi občina imela praznik v spomin na 27. junij leta 1991, ko so v času osamosvojitvene vojne na železniški postaji v Zidanem Mostu zaustavili sto golobradih dijakov srednje vojaške šole iz Zagreba in jih poslali nazaj na Hrvaško. Dve branji štorskega proračuna Izhodišča občinskega proračuna za leto 1998 so imeli v Štorah pripravljena že decembra, prvi dve branji pa so svetniki opravili v ponedeljek. V Štorah načrtujejo, da bi se v občinski blagajni nabralo nekaj več kot 374 milijonov tolarjev, od tega je za komunalne dejavnosti odmerjenih 122 milijonov. Štorski svetniki so v ponedeljek še sklenili, da se končno sprejemanje odloka o letošnjem proračunu odloži do dne, ko bo sprejet državni proračun. Takrat bo namreč tudi znano, s katerimi predlagani- mi naložbami bodo v Štorah uspeli in pridobili tudi državni delež denarja. IS PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Sporna smrtna kazen v Huntsvilleu v ameriški zvezni državi Teksas so us- mrtili 38-letno Karlo Faye Tucker, ki je bila zaradi krutega dvojnega umora leta 83 obsojena na smrt. Tuckerjeva je tako postala prva ženska v ZDA, usmr- čena po letu 84, samo v Teksasu pa ženske niso us- mrtili že vse od državljan- ske vojne naprej. Zato so po vsem svetu pote- kale razprave o smiselnosti smrtne kazni, ki jo (po letu 1977) še vedno izvajajo v 39 od 50 ameriških zveznih dr- žav (Teksas v tem prednjači). V primeru Tuckerjeve so se za pomilostitev zavzeli celo pa- pež. Združeni narodi in Evropski parlament, vendar zaman. Kljub temu, da je ob- sojenka trdila,*da se je spre- menila, našla boga in da bi lahko pomagala mladim pre- stopnikom, so ji vbrizgali smrtnonosno injekcijo. Umi- ranje je trajalo osem minut, priče pa so povedale, da se je Karla pri celotnem postopku smehljala. Da v ZDA letno usmrtijo precej oseb (lani so jih 74, leto poprej pa 56), priča podatek, da v zaporih po vseh državah na usmrtitev čaka kar 3300 zapornikov. Naslednja ženska, ki jo bodo usmrtili, bo 54-letna Judi Buenoano s Floride, ki je za- strupila moža in ljubimca, invalidnega sina pa utopila. Njihove smrti je prikazala kot nesreče, nato pa se dodo- bra okoristila s premijami iz zavarovalnih polic. Letalo zrušilo gondolo v italijanskih Dolomitih, v smučarskem središču Ca- valese, se je zgodila huda, malce nenavadna nesreča, v kateri je življenje izgubilo 20 smučarjev. Ameriško vo- jaško letalo je s krilom pre- sekalo nosilni kabel žični- ce, zaradi česar je strmogla- vila gondola s smučarji, ki so se vračali s smučišča. Nihče izmed potnikov v gondoli - bilo je osem Nem- cev, pet Belgijcev, trije Itali- jani, dva Poljaka, ena Nizo- zemka in Avstrijec - nesreče ni preživel. Letalo je bilo iz Natovega oporišča v Avianu, skoraj zagotovo pa je letelo prenizko. Ob nesreči so priš- le na dan številne izpovedi vaščanov, ki so se pritoževali nad vragolijami pilotov le- tal. Dostikrat so namreč s prenizkimi poleti (tudi pod kabh žičnice) povzročali neznosen hrup. Odgovorni v Avianu so zanikah očitke ita- lijanskega obrambnega mi- nistra, da je letalo letelo zu- naj začrtane in dovoljene smeri. Iz dneva v dan najdejo nove izgovore za nesrečo - med drugim naj bi letalu od- povedale aparature za merje- nje višine. Ta vzrok je precej neverjeten, saj naj bi šlo za izkušenega pilota, z nešteto poleti nad Bosno in s 750 urami letenja. Menda je po tem območju letel prvič in je po njegovem pripovedova- nju kar naenkrat pred sabo zagledal nosilno vrv žičniške kabine, ki se je ni mogel pravočasno izogniti. Na Hsoce Žrtev potresa Pokrajino Tahar na seve- rovzhodu Afganistana je prizadel rušilen potres. Po nekaterih podatkih je meril 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici, v nekaterih bližnjih državah pa so namerili celo 6,5 stopenj po Richterju. Tudi številke o žrtvah po- tresa so precej nepopolne, gibljejo pa se med 3500 in 4500. Potresni sunki so po- nekod namreč porušili kar cele vasi. Številke o žrtvah so nejasne tudi zato, saj je pre- cej težko priti do njih in morebitnih preživeUh. Reše- valce poleg slabega vremena ovira tudi dejstvo, da so ce- ste zaradi državljanske vojne porušene in težko prehodne, nekatere prizadete vasi pa so v težko dostopnih hribovitih predehh. Poleg tega se je katastrofa zgodila sredi ob- močja najhuših spopadov med talibani in opozicijo. Kopičenje sil V Zalivu v Perzijskem zalivu je vse nared za vnovičen obračun ZDA (ob podpori Velike Bri- tanije) z iraškim samodrž- cem Sadamom Huseinom. Prvič po zalivski vojni leta 91 so v vodah Zaliva štiri letalonosilke - Independen- ce, Nimitz, George V^ashing- ton in britanska Invincible z ogromno količino letal. Združene države so v Ku- vajt namestile 2500 do 3000 vojakov, tam pa so že tudi britanski tornadi. Kot trdi britanski časnik The Inde- pendent, sklicujoč se na vire v Washingtonu, se bodo letal- ski napadi na Irak začeli 17 februarja, če bodo vsi diplo- matski poskusi spodleteli. Ja- ponska je ZDA in V. Britanijo zaprosila, naj spoštujeta t.i. olimpijsko premirje v času iger v Naganu. Clinton pa naj bi pri odločitvi o napadu upo- števal zgolj "nacionalne stra- teške interese". Ruski pred- sednik Jelcin je vnovič posva- ril, da bi morebiten napad na Irak lahko povzročil tretjo svetovno vojno. Zaenkrat ni videti napredka v diplomaci- ji, potem ko se ZDA niso zadovoljile s ponudbo Iraka, da dovoli pregled osmih predsedniških palač. Bagdad je ob tem namreč zahteval, da se mesec po pregledu odpravi embargo ZN proti Iraku. Arabska liga, Francija, Rusija in Irak pa za ZDA pripravljajo že nov predlog, po katerem bi Husein dovolil pregled oz. dostop do 68 objektov. 4 DOGODKI Občinska juha pred poslanci Parlamentarna komisija za lokalno samoupravo je na torkovi seji poleg vlad- nega predloga za ustanovi- tev 20 novih občin podprla še razpis referenduma in s tem ustanovitev še 8 občin. Na predlog vlade naj bi se iz občine Žalec izločila Pol- zela (podobno je tudi za Lu- če, kjer naj bi se izločila Solčava). Na predlog komi- sije naj bi državni zbor raz- pisal referendum na celot- nem območju Žalca in se na tej podlagi odločil za ustano- vitev treh ali štirih občin, in sicer so člani komisije pod- prli občine Braslovče, Pre- bold in Vransko-Tabor. Komisija je podprla še do- daten predlog Bojana Konti- ča, naj DZ razpiše tudi refe- rendum o izločitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitvi k občini Nazar- je. Na podlagi teh predlogov bo DZ prihodnji teden odlo- čal o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij. US Strogo zaupno o gozdovih Vlada je za zgornjesavinjsli|ozS pripravljena plačati pogajalsko ceno - Cerkev zahteva 9000 mark za hekto^ vladni predlog pa je skrivnost Ljubljanska nadškofija je pred časom pripravila pred- log sporazumne poravnave glede vračanja 28.000 hek- tarov gozdov rimskokatoliš- ki cerkvi, vendar za vlado ni bil sprejemljiv in je prejšnji teden pripravila še svoj pred- log. Tretjina vseh gozdov (več kot 6000 hektarjev), ki so na- menjeni gospodarskemu iz- koriščanju, je v Zgornji Sa- vinjski dolini. V gozdnih gos- podarstvih ocenjujejo, da je povprečna vrednost gozdov, ki so predmet vračanja Cerk- vi, od 4500 do 6000 mark. Nazarčani so ^b tem opozori- li, da so se vrednosti zaradi vlaganj v gozdne ceste poveča- le za več kot 2000 mark na hektar. Že leta 1994 so za 6252 hektarov gospodarskih gozdov v Zgornji Savinjski do- lini, ki naj bi jih vrnili Cerkvi, vložili odškodninski zahtevek v višini 1,4 milijarde tolarjev. Poenostavljeno: nekaj več kot 182.000 tolarjev za hektar. Cerkev je za hektar gospo- darskih gozdov zahtevala 9000 mark, od tega naj bi bila polovico odškodnine izplača- na takoj in v gotovini. Državi je pripravljena prodati dobro polovico gozdov (v skupni vrednosti okrog 80 milijonov mark), predvsem varovalne in del gospodarskih gozdov, ne- kaj visokogorskih pašnikov pa bi podarila višinskim kme- tom. S tem se je cena na pro- stem trgu precej povečala. Manjše površine želijo proda- ti posamezni kmetje in pred- vsem tisti, ki so jih dobili vrnjene v procesu denaciona- lizacije, medtem ko za naku- pe ni pravega zanimanja. Vlada je v začetku lanskega novembra zavzela načelno po- gajalsko stališče, da velika ve- čina gozdov, ki so predmet denacionalizacije, ostane v dr- žavni lasti. Na zahtevo Cerkve so pogajanja tajna, zato vlad- na cenitev ni znana. Višino odškodnine je določila v skla- du z zakonom o denacionali- zaciji z upoštevanjem vredno- sti premoženja ob podržavlja- nju ter sedanje vrednosti in donosnosti, ki jih pri prometu z gozdovi dosega Sklad kme- tijskih zemljišč in gozdov. Le- ta je za hektar gospodarskih gozdov 2900 mark. ŽEUKO ZULE Za zgornjesavinjske goz- dove bi vlada plačala Cerkvi odškodnino, ki bi jo določili v pogajanjih, za gorenjske pa meni, da Cerkev glede na pravna in zgodovinska dejs- tva do njih ni upravičena. PO DRŽAVI Presenetljive izjave LJUBLJANA, 4. februar ja (Delo) - Italijanski /uiij nji minister Lambertcj Oj ni, ki je prvič uradno obj, skal Slovenijo, je napove dal, da naj bi Italija ven darle dvigniti del odškod nine za nacionaliziram premoženje Italijanov Slovensko politično vods tvo vidi v tem dokončni priznanje osimskih in rim skih sporazumov, kar po meni, da Slovenija vzeteg premoženja ne bo vračalj v naravi. Med državama torej ne bi več smelo bit zgodovinskih nerešenili vprašanja, odnosi bi se bo do lahko naprej odvijal povsem nemoteno. Privatizacija železarn LJUBLJANA, 4. februar ja (Delo) - Državni zbor ji sprejel zakon o privatiz|| ciji Slovenskih železari ki se bo izvedla z interna razdeUtvijo za certifikat in potrdila za neizplačai plače, s prenosom petii premoženja na SlovensU razvojno družbo in z javi ter neposredno prodaj Država bo železarne let( dokapitalizirala s tren prihodnje leto pa še s tr mi milijardami tolarjev, javni dolg pa bo preš okrog 4,3 milijarde tol^ jev glavnic in obresti z posojila. Za reševanje pri sežnih delavcev bo državi namenila 700 milijonoi tolarjev. I Poslanec ali zdravnik? LJUBLJANA, 4. februar ja (Večer) - Parlamentarna komisija po zakonu o nez- družljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo se je lotila »primera Merlo«, vendar dokončne odločitve ni sprejela. Gre za poslanca LDS Aleksandra Merla, kij je bil nedavno izbran zaj direktorja postojnske po-j rodnišnice. Soglasja vlade| kot ustanovitelja zavoda S«! nima. Ker komisija ne ve, ali gre za kršitev, ki ima za posledico prenehanj^ mandata, je za strokovn^ pojasnila prosila sekretaj riat za zakonodajo in pravi ne zadeve. i Srbski posli UUBUANA, 5. februar- ja (Delo) - Delegacija sloj venskih gospodarstvenik kov, ki jo je vodil predsed- nik gospodarske zbornic^ Jožko Čuk, je zadovoljna^ pogovori v Beogradu, kjfif se je srečala z gospodar^; tveniki ZRJ. Slovenska jugoslovanska zbornica na) bi do konca leta pripravi'' - sporazum o sodelovanju. •> partnerji iz ZRJ trenutnr«ar1998 10 VROČA TIMA Brata in sestro SO zaprli v bolnišnico Jože in Nežo sta se preveč bala ljudi, zaklepalo sta se v hišo in nista skrbela zo kmetijo, ki je pod spomeniškim varstvom - Kako je bila tlakovana njuna pot do psihiatrične bolnišnice? Kmetija v Polžah 5 v Novi Cerkvi je od 23. januarja le- tos zapuščena. Brata in se- stro Borko so odpeljali na prisilno zdravljenje v psi- hiatrično bolnišnico. Čuda- ka sta §.e bala ljudi, vendar doslej nista nikomur škodo- vala, nikogar nista ogroža- la. Zaklepala sta se v hišo in vanjo v zadnjih letih nista nikogar spustila. Kmetijo sta obdelovala ponoči. V osnovni šoli sta bila oba odlična učenca, ki sta pokaza- la precejšnjo nadarjenost. Z očetom in mamo sta več let skrbela za kmetijo, ki je lepo uspevala. Nežika bi se že sko- raj poročila, vendar mama Marija tega ni mogla sprejeti. Bolna je legla v posteljo in hči jo je vse do njene smrti nego- vala, se vdala v usodo in skrbe- la za gospodinjstvo. Brat Jože, vsi ga poznajo kot Pepija, je dolgo gojil velike načrte. »Bo- ste videli, zgradil bom ma- rof,« je pripovedoval sose- dom. V treh letih sta izgubila oba starša, nakar je kmetija začela propadati. Spremenil se je njun odnos do ljudi. Vlivah so jima nezaupanje. Če ju je kdo obiskal, sta se pogo- varjala skozi varno zapahnje- na vrata, le tistim, ki sta jim vsaj malo verjela, sta nameni- la nekaj besed skozi priprto okence. Jože si ni več upal nakupovati v okoliških trgovi- nah, ampak se je s kolesom vozil v Šentjur, včasih v Slo- venske Konjice aU še dlje. Zdelo se mu je, da ne sme več hoditi v znane trgovine, pošte, h grobu svojih staršev, v cer- kev... Nikjer se ni počutil var- nega. Neža skorajda nikoli ni šla od hiše, ampak je pazila na domačijo, ki je zaradi nereda pričela bosti nekatere sosede in kmalu vojniško občino. Približno dvesto let stara do- mačija, ki leži na ravnini, prav blizu bolj znanega Sorževega mlina, je pod spomeniškim varstvom. Občina je leta 1995 že imela na voljo denar za njeno obnovitev, vendar je projekt propadel, ker se z Bor- kovima skozi zaprta vrata ni dalo sodelovati. Domačijo bi lahko uredili po vzoru sosedo- ve. Tako kot še številni drugi ljudje v kmečkem okolju sta živela sila skromno, v dveh sobah in črni kuhinji. Pojavila so se prizadevanja in pritiski, da bi jima odvzeli opravilno sposobnost ter do- ločili skrbnika. To pomeni, da ne bi več imela pravice odlo- čati ne o svojem premoženju ne o sebi. Z možnostjo odvze- ma poslovne sposobnosti se je posredno ukvarjala celo kme- tijska inšpekcija! Na celjskem centru za socialno delo so pred približno tremi leti jasno povedali, da neobdelovanje zemlje in drugačen način živ- ljenja nista dovolj tehtna raz- loga za odvzem opravilne spo- sobnosti. »Sprožitev tega po- stopka lahko predlagamo le na osnovi zdravniškega mne- nja, v katerem mora biti izra- ženo mnenje, da je odvzem opravilne sposobnosti potre- ben,« je pojasnil Brane But, direktor Centra za socialno delo Celje. Karavana se je kljub temu premaknila dalje. Borkova so večkrat obiskale najrazličnej- še inšpekcijske komisije, so- cialne delavke in patronažna sestra, tudi zdravnica in en- krat psihiatrinja. Večino po- govorov so razmejevala za- pahnjena vrata. Travniki so bili več let nepokošeni, zem- lja neobdelana in na občini so slišali, da živina strada. Ko jima je poginil bik, so prišli inšpektorji in jima odvzeli ži- vino. Borkov gozd je napadel lubadar. V zaraščenih travni- kih so opazili gada. Kača na kmetiji ni nič nenavadnega, a kača na Borkovi kmetiji, ki žalostno propada zaradi dveh nezaupljivih čudakov, je ime- la posebno grozljiv pomen. Predlani ju je obiskala psi- hiatrinja in ugotovila, da bi se morala zdraviti. Prostovoljno se nista hotela. Dah so jima še nekaj časa, nakar se je pred- stojnica Zdravstvene postaje Vojnik januarja letos po teme- ljitem premisleku odločila in zaradi slabšanja zdravstvene- ga stanja v obdobju minulih treh let, v katerih sta »kazala prepričljive bolezenske zna- ke«, napisala napotnico za zdravljenje v psihiatrični bol- nišnici Vojnik. Dva zdravnika, dva polici- sta, gasilci in reševalci iz celj- ske zdravstvene postaje so prišh pred hišo v Polžah 5. Jože je stekel po travniku in skušal zbežati. Sestra Neža se je zaklenila v sobo, a so jo na silo odprli. V naglici je na raztrgane nogavice obula poš- Na Borkovi domačiji je bilo življenje kakšnih dvesto let. Zdaj ni nikogar. vedrane očetove čevlje in odš- la s tujci, ki se jih je vedno bala. Enako je moral storiti tudi Jože. Petdeseti rojstni dan bo pričakal 25. februarja v psihiatrični bolnišnici. »Več let nas je skrbelo za njuno zdravstveno in socialno stanje,« je povedal župan ob- čine Vojnik Beno Podergajs. »Občina pričakuje, da se bo njuno stanje uredilo do te me- re, da bosta lahko začela ob- delovati zemljo, tudi z našo pomočjo, če bo treba. Zanju bi morali urediti tudi začasno ali stalno skrbništvo. Naša že- lja ni, da se jima zemlja od- vzame.« Do poseganja v življenje brata in sestre Borko ni ostala ravnodušna patronažna sestra Vesna Bogadi, ki ju je obča- sno obiskovala od leta 1993. Tudi po njenem mnenju sta zdravljenja potrebna, vendar vidi še veliko drugih vprašanj: »V občini Vojnik so se z veliko mero entuziazma lotili reše- vanja Borkove kmetije, toda s premajhno mero posluha za njene prebivalce. Kar pogosto smo si hodili ogledovat propa- dajočo kmetijo in dva člove- ka, ki sta izjavljala, naj ju vendar že enkrat pustimo pri miru. Časovno in krajevno sta dobro orientirana, znata obr- niti vsak tolar, na tekočem sta z dogodki, sesut pta je njun idejni svet. Zanju je trenutno najbolje, da se zdravita, ven- dar njun problem ni enopla- sten. Če je človek bolan, po- trebuje najprej zdravljenje, ne varuha! Zakaj se potem občina Vojnik tako poteguje za dodelitev varuha? Opravil- no sposobnost naj ugotavljajo strokovnjaki, ki se najbolje spoznajo na potek bolezni in prognozo. Če ne bi bilo tako, bi lokalne oblasti po lastni presoji postavile varuha vsa- komur, ki ne živi po njihovem okusu. Borkova iz bolnišnice ne bosta prišla v slabšem sta- nju, kakor sta šla vanjo. Jima bo občina, ko bosta bolj uspo- sobljena za samostojno življe- nje, priskočila na pomoč? Bo- do našli denar za pokritje nju- ne strehe, ne da bi si od njiju kaj lastili, si znova prizadevali za odvzem opravilne sposob- nosti ali ju skušali proti njuni volji namestiti v dom upoko- jencev?« KSENIJA LEKIČ Pismo kmetijski inšpelctorid Spoštovani, pred seboj imam dokument, ki ste ga 24. maja 199$ naslovih na Center za socialno delo Celje in kopije dostavili še na občino Vojnik. celjsko upravno enoto, en izvod pa prihranili zase v celjskem inšpektoratu za kmetijstvo. Zadevi ste dali tale naslov: Borko Jože in Neža, Polže 5, Nova Cerkev - odvzem opravilne sposobnosti. V nadaljevanju ste zapisali: »Kmetijska inšpekcija je pri svojem delu ugotovila, da kmetija Borko v Polžah 5 ni obdelana. Skupno s predstavniki občine Vojnik smo obiskali kmetijo in ugotovili, da sta zgoraj navedena (brat in sestra) po naši oceni psihična bolnika.« Opravljate zadolžitve kmetijske inšpektorice, po izobrazbi ste inženirka agronomije. S predstavniki občine ste ugotovili, da sta dva človeka psihično bolna. Se vam ni utrnila misel, da ste zašli na področje, o katerem ste slišaU premalo, predvsem pa na področje, ki niti slučajno ni vaša stroka? Ugotovili ste, da je na kmetiji več problemov: zanemarjena živina, dotrajana streha in da je ukrepanje nujno. To bi bilo več kot dovolj. Napeljevanje k presojanju opravilne sposobno- sti brata in sestre Borko pa je povsem izven vaših delovnih pristojnosti. Verjamem, da veste, kaj pomeni odvzem opravilne sposob- nosti, obenem pa dvomim, da ste docela dojeli posledice. Na Borkova ste lahkomiselno pritisnili žig duševne bolezni. Odvzem opravilne sposobnosti, kot verjetno veste, je civilna smrt. Človek, ki je opravilno nesposoben, ne sme odločati niti o svojem premoženju niti o sebi. Določijo mu skrbnika. Popoln odvzem opravilne sposobnosti pomeni, da ima odra- sla oseba položaj dojenčka. Ob pregledu nepokošenega kmetijskega zemljišča in zanemarjene živine ste zapisali tole: »vkolikor Borkova nista opravilno sposobna, bo potreb- no postaviti varuha, da se problemi lahko začnejo urejati«. Gospa inšpektorica, niti v psihiatrični bolnišnici, kjer sta se dve leti in pol kasneje znašla brat in sestra, ki ste ju v naglici obravnavali še z zdravstvenega vidika, trenutno ne razmiš- ljajo o tem, da bi ob njuni diagnozi zapisali tudi usodni stavek, da vendarle nista sposobna skrbeti zase. Slednje je načeloma opravičljivo in dopustno šele po večletnem psihia- tričnem zdravljenju, ko so vsi možni načini zdravljenja in nudenja pomoči spodleteU. Pregled živine in travnikov ter klepet skozi zapahnjena vrata vsekakor ni dovolj. Saj ne boste rekli: imeli smo vendarle prav, ko smo zapisaU, da sta psihična bolnika. Te pravice, spoštovani v svoji stroki, nikoli niste imeli. Če ne bi šlo za odločanje o življenju dveh ljudi, bi bil vaš dopis biser črnega humorja. Vaš odgovor, če ga premorete, bi z zanimanjem prebrala. KSENIJA LEKIČ Odvzem svobode Prisilna hospitolizacijo je v nasprotju z logiko kazenskega prava. Si predstavljate, da vam odvzamejo prostost, še pre- den ste kaj zagrešili? Niko- mur niste škodovali, niko- gar niste ogrožali. To se lah- ko zgodi vsakomur, ki že ima psihiatrično diagnozo, doživlja občasne psihične krize, sicer pa je večino časa zdrav. Uporabnika psihiatri- je lahko zaprejo v bolnišni- co zaradi potencialne nevar- nosti, ko ni še ničesar storil. Po drugi strani vemo, da lah- ko alkoholik ali nasilnež pretepa člane svoje družine, pa se policija navadno ni pripravljena odzvati. »Oseba z diagnozo shizofre- nije ali manično depresivne psihoze lahko konča v bolni- šnici že zato, ker je doma nekoliko povzdignila glas,« je v prispevku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah zapisala v reviji Socialno delo dr. Tanja La- movec, ki je tudi sama upo- rabnica psihiatrije. »Nevar- nost je nekaj, kar se uporabni- ku psihatrije preprosto pripi- še, praktična posledica pa je, da ljudi pogosto hospitalizira- jo >za vsak primer<. Zase vem, da nisem nikoli ogrožala no- benega življenja, pa tudi no- bene škode nisem povzročala, a sem bila kljub temu prisilno hospitalizirana.« »Prisilna hospitalizacija je sporna z najmanj treh vidi- kov,« pojasnjuje doc, dr. Vi- to Flaker, predavatelj na Vi- soki šoli za socialno delo v Ljubljani. »Vprašljiva je kon- ceptualno. Kazensko pravo, na primer, predvideva od- vzem prostosti za dejanje, ki ga je nekdo že storil, ne pa za dejanje, ki bi ga utegnil storiti. Pri prisilnem pridr- žanju uporabnikov psihiatri- je pa je odločilno prepreče- vanje dejanj, ki bi jih oseba šele utegnila narediti. Ugo- tavljanje verjetnosti, ali se bo nekaj zgodilo, je zelo sporno in med drugim sproži tudi tole vprašanje: ali naj družba na silo posreduje, če človek ni pri sebi? Kdaj je takšno početje dopustno? Obenem pa obstaja vpraša- nje škode ali poškodbe, ki jo lahko povzroči odsotnost pomoči. Prisilna hospitahzacija kot skrajni ukrep je dostikrat praktično nepotrebna. So- cialni in zdravstveni delavci namreč nimajo dovolj mož- nosti, da bi ukrepali že v skup- nosti, torej izven psihiatričnih ustanov. Človeka lahko hospi- talizirajo, ker se bojijo, da bo shiral, pa bi mu lahko redno dovažali hrano. Lahko ga hos- pitalizirajo, da ne bi neke noči zmrznil, pa bi mu lahko ure- dili stanovanje. Če se bojimo, da bi uporabnik v času krize povzročil prometno nesrečo, lahko izroči vozniško dovo- ljenje in avtomobilske ključe socialnemu delavcu ali sodiš- ču. Takšni afirmativni in re- striktivni ukrepi so manjše zlo kot odvzem prostosti. V zako- nodaji na področju duševnega zdravja in v praksi psihiatrije manjka usmerjenost v delo v skupnosti, morda tudi zato, ker je znotraj psihiatrije pre- cej odpora proti takšnemu na- činu dela. Zaradi precej pomanjkljivi zakonodaje na področju du- ševnega zdravja so uporabni- ki psihiatrije velikokrat ne- zaščiteni. K boljšemu položa- ju bi pripomoglo uzakonjeno in neodvisno zagovomištvO' Pri odločanju o hospitalizacij' naj bi bil navzoč tudi zagovor- nik, ki bi ga bila dolžna zagO' toviti psihiatrična ustanovi vsakemu uporabniku, ki to zahteva.« Št. 6.-12. februar 1998 !. SNOPIČ ZUTE POROKE 11 Zlatoporočenca iz Štor. Albina in Franc Kok, vesta veliko zanimivega. »Mama, pil bi coca-colo!« Mladenič Franc Kok je prekrižaril Ameriko Njegovim staršem so spo- ročili, da je umrl. Ko se je po tem pojavil v domači hiši, ga je presenečena mama vpra- šala, kaj bo pil. »Coca-colo,« je rekel, pa ni razumela, kaj si želi njen sin. Ta izgubljeni sin je pred dnevi praznoval zlato poroko. j To je delček iz zanimive življenjske zgodbe Franca Koka iz Štor, znanega šaljiv- ca. Mladoletnega so prisilno mobilizirani v nemško voj- sko, sodeloval je celo v hudi bitki za Monte Cassino. Zna- šel se je v ameriškem ujetniš- tvu, najprej v njihovi bolni- šnici v Afriki. Iz Alžirije so morali z ladjo v Ameriko, kamor so pluli 21 dni. Selili so jih od New Yorka do Ore- gona in Kalifornije do Sever- ne Karoline in Oklahome. Delali so na poljih in v sa- dovnjakih. Onkraj velike lu- že je preživel približno dve leti. »Tako dobro kot je bilo v ameriškem ujetništvu, mi ni bilo nikoli več. Zvečer si na- pisal, kaj boš jedel, prihod- nji dan si to zares dobil,« se rad spominja. V manj prijet- nem spominu ima nekaj dni Za rešetkami, kriva pa je bila skupina mikavnih Ameri- čank. S kolegom, ki je govo- ril nemško, sta izrazila nekaj nedovoljenih, značilnih moš- kih pripomb. In neka Ameri- čanka jih je razumela. Po vrnitvi v domovino je bil na plesu v Štorah, kjer je Spoznal Albino. Franc Kok s Svete Ane nad Teharji in Al- bina iz šentjurske Kranjčice sta se že po nekaj mesecih Poročila. Obakrat v Šentjur- )u, prvič leta 1948, drugič na zlati poroki. »Poročil naju je zdravnik, dr. Svetina. Zato ^va tako dolgo na svetu,« se •■^da nasmejita zlatoporo- čenca. Po poroki je moral Franc Kok na služenje vojaš- kega roka, tako da je svojega sina prvič videl šele, ko je bil star 5 mesecev. Zakonca sta več kot deset- letje stanovala v Kranjčici, ko sta dobila stanovanje v Štorah, pa sta vsa leta v tem kraju. Albina Kok je gospo- dinjila, mož je delal več kot tri desetletja v štorski žele- zarni. »Delali smo kot osli,« pravi v značilnem tonu. Ob nedeljah se je zjutraj vrnil z nočnega dela, opoldan je že moral nazaj. Vrsto let je bilo tako. V času, ko so živeli v Kranjčici, je pešačil na delo eno uro, v vsakem vremenu. »Pa sem vzdržal,« pravi, če- prav se pozna na zdravju. »Reklo se je, da je treba za- tegniti pas, od takratnega za- tegovanja pa ni danes nobe- nih pravih rezultatov,« se ozira v preteklost. »Smo ljudje dobre volje, to nas drži pokonci,« je prepričana Albina. Dobrega zdravja je in prav tako dobre volje. Najlepši trenutki so bili, ko sta se jima rodila otroka, Vojko ter Majda. Vojko živi v Dolgi Gori, Majda v Celju, zlatoporočencema pa so v veliko veselje tudi trije vnu- ki. Rada poslušata radio in gledata televizijo, zlatopo- ročenka plete ter dela na vrtu. V Štorah sta rada, všeč jima razmeroma mirno okolje ter vse boljši zrak. Včasih je bilo težko dihati, zdaj je golo drevje ozelene- lo. Iz stanovanja imata lep razgled na Celje ter velika športna igrišča. Med njihovo gradnjo je z udarniškim de- lom sodeloval današnji zla- toporočenec. V urah po težki službi. Rad je tudi balinal ter lovil ribe. »Saj ne dolgo, le 47 let,« se pošali. iBRANE JERANKO Zlata prstana iz Oklahome Trije kontinenti Lojzeta Antleja iz Trške Gorce Krasili so kočije ter hišni vhod, pred domačijo postav- ljali slavolok. Bil je dan pred zlato poroko Angele in Loj- zeta Antlej, ko je pismonoša spet prinašal čestitke od bli- zu in daleč. Vse najboljše za zlato poroko, so prejšnji te- den čestitali sorodniki in pri- jatelji. »Sama nisva za veliko praz- novanje, pa naju hočejo po- častiti najini otroci,« sta nam povedala. Ti so bili polni na- črtov za veliki sobotni dru- žinski praznik na Antlej evi kmetiji v Trški Gorci, malo pred Dobjem pri Planini. »Pred petdesetimi leti je bilo podobno lepo vreme kot to- krat,« sta se ozirala nazaj zla- toporočenca. Tudi takrat sta se odpeljala k poroki s konji, z lepo okrašenim »ajnšpani- gerjem«. Ujela sta zadnji tre- nutek, v postnem času se niso več poročali. Poročila sta se leta 1948, spoznala že leta 1941. Vmes je bila vojna, ko je bil Lojze Antlej na fronti v Afriki ter v ujetništvu v Ameriki. Med vojno so ga prisilno mobilizi- rali v nemško vojsko, trpel je tudi pri Tobruku, v Severni Afriki. Ko je bilo najhujše, je bil po več dni brez hrane. Slišati je čudno, toda trplje- nja je bilo konec, ko se je znašel v ameriškem ujetniš- tvu. Z ladjo so jih odpeljali v Ameriko. Angela in Lojze Antlej iz Trške Gorce imata veliko veselja s svojo kobilo in žrebičkom. Največ časa je preživel v Oklahomi, kjer je delal kot pek ter pridno služil. Od do- ma je imel delovne navade, zato je lahko med drugim kupil dva zlata prstana. V Novem svetu so bili zbrani ujetniki z vseh koncev Evro- pe. Nekaterim ni bilo do de- la, zadovoljili so se z žepni- no, ki je omogočala razme- roma lagodno življenje. Loj- ze Antlej je bil drugačen, tako da je po preselitvi v Teksas delal še kot pomoč- nik v avtomehanični delavni- ci. Doma, v Trški Gorci, so s pomočjo Rdečega križa izve- deli, da je njihov sin vojno preživel. Lahko bi ostal v Ameriki, vendar je hrepenel po domači, kozjanski zem- lji. Ko se je leta 1946 vrnil do- mov, se je seveda pozanimal za simpatično Angelo. Njena mama mu je sporočila, da ga pričakuje, zato se je odpravil na Angelin dom. Tam je pov- prašal, kako se kaj imajo, v resnici ga je zanimalo dekle. Odločila sta se drug za druge- ga, začele so se priprave na poroko. Angela in Lojze sta si rekla »da«, k[ trdno drži že pol stoletja. V tistih hudih časih, ko so se poročali s pločevina- stimi prstani, sta si Antlejeva nadela zlata. Tisti par prsta- nov, ki si ga je Lojze prislužil med ujetništvom v Oklahomi. »Zanimivo je, da mi je bil prstan povsem prav,« se spo- minja zlatoporočenka. Njej, ki se je po naključju prav tako pisala Antlej, po poroki niti ni bilo treba menjati dokumen- tov. Začetek skupne življenjske poti je bil grenak, ženina so po šestih tednih poklicali na slu- ženje vojaškega roka. Iz voj- nega časa je bil naveličan vo- jaške suknje, vendar jo je po Jugoslaviji nosil še dve leti. Po vrnitvi v Trško Gorco pa je bilo vsako leto bolj veselo. Zakonca sta se leta 1950 raz- veselila prvorojenca Francija, nato Lojzeta, Silva, Cvetka ter Marije. Njun delavnik? Žena je gos- podinjila, mož je hodil v služ- bo. Najprej v štorsko železar- no, nato v šentjurski Alpos. V službo se je vozil s kolesom, pozneje z mopedom. Na Alpos ga spominjata Darwilova roč- na ura ter zlata značka, ki ju je prejel za dolgoletno zvestobo kolektivu. Po službi sta zakon- ca kmetovala na domači, sred- nje veliki kmetiji. Njun delav- nik se še vedno začenja ob šestih zjutraj, ko odhajata na delo v hlev. Vedno sta imela rada konje, trenutno se veselita kobile ter njenega žrebička. Harmonika ga spremlja že od devetega leta. Takrat je mama za harmoniko prodala kravo. Kot enajstletni fantiček je igral na prvi ohceti - vsega skupaj jih je bilo več kot sto. Še vedno rad raztegne meh. Zdaj je najlepše, ko pri Ant- lejevih skupaj delajo ter sku- paj praznujejo. Vsi njuni otro- ci so bolj ali manj blizu, v Dobju, Gorici pri Slivnici, Šentjurju ter Celju. Pri delu jima radi pomagajo. Zlatopo- ročenka se poleti veseli dela na njivi, zlatoporočenec vztraja z ročno koso po naj- večji strmini. Na kmetiji živi- jo z družino sina Cvetka ter snahe Jožice, ki ima veliko dela v domačem bistroju. Vseh pet Antlejevih otrok in deset vnukov (imata že prvega pravnuka) se najbolj veseli, ker obhajata zlato poroko raz- meroma zdrava. Med postavljanjem smo na slavoloku že lahko prebrali verz v počastitev zlatoporočen- cev. »Naj bo sonce al' vihar, bodita še naprej tak' fleten par,« so zapisali njuni najdražji. BRANE JERANKO Drugič pri oiciicih V Cerovcu se veselijo zlate poroke Kresnikovih Kakšen je občutek, ko že drugič v življenju slišiš, da so pri oklicih prebrali tvoje ime? Zlatoporočenca Marija in Franc Kresnik premišljuje- ta o petih desetletjih skupne poti, o lepih in težkih trenut- kih. Če se zakonci razumejo, so slednji v dvoje veliko lažji. Zlatoporočenca Kresnik smo obiskali na njuni domačiji v Cerovcu, v KS Blagovna, na meji šentjurske in vojniške ob- čine. Tu je bil doma današnji zlatoporočenec, ona pa iz bliž- nje okolice. Njuna prva ohcet je trajala tri dni in tri noči. Bili so mladi, razigrani, ljudje so imeli takrat več časa drug za drugega. Pred matičarjem se je tistega dne zvrstilo dvanajst pa- rov, od katerih se trije pari zdaj veselijo zlate poroke. Prišli so čudoviti trenutki življenja, veselila sta se rojstev svojih šestih otrok. Posebno zanimivo je bilo, ko sta si jima rodili dvojčici, Fanika in Štef- ka. Franc Kresnik je skrbel za družino kot tesar, večino de- lovne dobe pri Ingradu. Sopro- ga je gospodinjila, oba skupaj sta kmetovala. Zlatoporočenec se spominja, da je takrat po službah manjkalo delavcev, za- to so zaposlenim, ki so uspeli pripeljati koga v podjetje, da- Pet desetletij skupne življenjske poti. Zlatoporočenca Kresnik iz KS Blagovna. jaU denarno nagrado. Danes je seveda drugače. Tudi nekaj trnja je bilo na njuni skupni poti. Kresnikovo gospodarsko poslopje je nekoč pogorelo do tal. Skrbna zakon- ca sta premagala tudi to hudo preizkušnjo. Danes so jima v pomoč in veselje njuni otroci ter njihove družine. Hči Mari- ca je poročena v Ilirski Bistrici, sin Franci si je postavil dom v neposredni bližini, Lojze je na bližnjem Proseniškem. Ena od dvojčic, Štefka, živi v Ogorev- cu nad Štorami, dvojčica Fani- ka v Velenju, najmlajši, Ivan, pa ima na skrbi Kresnikovo domačijo. Ko se zberejo, kar je pogosto, jih je hitro več kot dvajset. Zlatoporočenca sta se- veda ponosna tudi na deset vnukov ter na dva pravnuka. »Vse bi bilo v redu, če ne bilo bolezni,« pravi zlatoporočenec. Pri gibanju si pomaga z invalid- skim vozičkom, po dveh kapeh si je lepo opomogel. Zanimivo pa je, da se je nato za nekaj let rešil hude astme. V hiši je veliko ljubezni, zato mu je lažje. Zla- toporočenka se veliko posveča možu, pomaga v gospodinjstvu ter na zemlji. Oba pohvalita »ta mlade«, sina Ivana in snaho Minko. »Zlata ženska je,« ne pozabita omeniti. »Oba s sinom sta nama v veliko pomoč, ob vsaki uri.« BRANE JERANKO Št.6.-12. februar 1998 NASI KRAJI IN UUDJE Celje bo pustovalo! Celjski pust 98 bo 24. fe- bruarja pred Muzejem novej- še zgodovine v Celju, so se odločili organizatorji: Mest- na občina Celje, Radio Celje in Turistično društvo Celje. Tudi letos bosta pustni pri- reditvi dve: otroška ob desetih dopoldne pred Muzejem no- vejše zgodovine Celje, popol- danska pa ob 16. uri na istem mestu. Otroke bodo zabavali člani ansambla Journal, po- poldne pa že tradicionalno skupina Štajerskih 7. Čeprav je letos pust v času šolskih počitnic, organizatorji pričakujejo dober odziv šolar- jev in vrtčevskih otrok na otroški maškaradi, kjer bo tu- di nekaj nagrad za najmlajše. Osrednja prireditev bo po- poldne, ko bo zbor mask od 14.30 dalje pred celjsko občin- sko stavbo. Pustna povorka bo po mestnih ulicah krenila ob 15.30. Najprej se bo sprehodila po Prešernovi ulici, zavila na Stanetovo, od tam na Cankarje- vo in nato na Gubčevo do Zla- tarnine trgovine, kjer bo zopet zavila na Prešernovo ulico in se zlila pred Muzej novejše zgodo- vine. Tam bo na balkonu igral ansambel Štajerskih 7, modera- tor bo Tone Vrabl, organizatorji pa za maske pripravljajo tudi podij, ki naj bi bil dvignjen toliko, da bi lahko maske dobro videlo čim več obiskovalcev. Maske bo letos ocenjevala trič- lanska žirija, ki ji bo predsedo- val etnolog Vlado Šlibar, poleg njega pa bodo v njej masker Vinko Tanjšek in etnologinja Tanja Roženberger. Še posebej bo nagrajena izvirnost mask. Organizatorji pričakujejo, da se bodo Celjskega Pusta 98 udele- žile tudi skupine iz sosednjih krajev, še posebej iz Nove Cerk- ve, kjer pustni karneval pripra- vijo že na pustno soboto. Tudi letos organizatorji ob- ljubljajo bogate nagrade ma- skam. Pohvaliti velja tudi delav- ce Muzeja novejše zgodovine v Celju, ki bodo pustni prireditvi odstopili balkon. Ker imajo v muzeju številne dragocene mu- zejske eksponate, bodo morali vse to na lastne stroške posebej zavarovati za čas prireditve. To- da po besedah direktorice An- dreje Rihter se zavedajo, da je balkon, v stavbi današnjega muzeja že pred desetletji služil kot prireditveni prostor, zato ga občasno v ta namen odstopijo tudi danes. Sicer pa bodo letos pod drob- nogledom posebnih komisij tudi celjski gostinci in trgovci. Turi- stično društvo Celje bo namreč v sodelovanju z našo hišo pripra- vilo pustno ocenjevanje gostin- skih in trgovskih lokalov Oce- njevali bodo okrašenost lokalov, gostinsko ponudbo in namaski- ranost osebja. Najboljše bodo na pustni torek nagradili in v medi- jih objavili rezultate akcije. Turi- stično društvo si namreč želi, da bi ob priložnostih, kakršrtS je pust, mesto v celoti utripalo v tem duhu. Zaželeno bi bilo seve- da, da bi bilo tako tudi ob vseh ostalih prireditvah in praznikih skozi vse leto. NGL 98. občni zbor braslovških gasilcev Braslovški gasilci, ki bodo čez dve leti praznovali 100- letnico, so se v soboto sestali na svojem rednem letnem občnem zboru, ki se ga je poleg članov društva udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks. O delu društva sta poročala predsednik Martin Vodovnik in poveljnik Daniel Pantner. Med delovne uspehe uvrščajo novo stanovanje za hišnika gasilskega doma, ki so ga predali namenu na občnem zboru. V društvu imajo kar pet desetin, ki nastopajo na raznih gasilskih tekmovanjih, najbolj pa se je v minulem letu izkazala pionirska desetina, ki bo letos nastopila na državnem prvenstvu. Tudi v prihodnje bodo skrb namenili podmladku, pričele pa se bodo tudi priprave na stoletnico društva. Za dolgoletno delo so podelih več priznanj. T. TAVČAR NA KRATKO Zanimanje za vinarstvo in kletarjenje Konec januarja se je v Slovenskih Konjicah pričel tečaj vinarstva in kletarjenja, ki ga obiskuje 62 slušateljev iz konjiške in zreške občine. Tečaj izvaja Kmetijski zavod Maribor, organizirala pa sta ga konjiška kmetijsko svetovalna služba in vinogradniško vinarsko društvo. Izobraževanje traja 42 ur, konec tega meseca pa bodo opravljali izpit o trgatvi grozdja, negi vina, rajonizaciji, zakono- daji v kletarstvu, vinskih kleteh, opremi, posodi, o uporabi enoloških sredstev in drugih temah, ki jih spoznavajo na tečaju. I.P. Laško se bo predstavilo Na mednarodnem sejmu turizma in športa Alpe-Adria, ki bo od 17. do 23. marca v Ljubljani, se bo tudi letos na skupnem razstavnem prostoru predstavila občina Laško. Dokončno število sodelujočih še ni znano, v občinskem vodstvu in v turističnem društvu, ki sta pobudnika predstavitve, ter v zdravilišču, ki koordinira celotni projekt, pa želijo, da bi bilo udeležencev čim več, saj bi le tako lahko širši javnosti predsta- vili široko paleto turistične ponudbe v občini. Laščani bodo na sejmu prikazali tudi bogato dejavnost svojih folklornih in etnografskih skupin. JI Vojniški pomladin v Turističnem društvu Vojnik pripravljajo na pragu pomla- di, ob Valentinovem, kulturno-umetniški večer s podelitvijo priznanj za urejeno okolje v letu 1997. Prav na dan sv. Valentina, za katerega pravijo, da ima ključ do korenin, v soboto, 14. februarja ob 18. uri, bodo v prostorih vojniškega kulturnega doma zapeli venček pomladnih pesmi člani Moškega pevskega zbora KUD Vojnik. V dvorani, ki jo bodo ocvetličili in okrasili vojniški cvetličarji, pa bodo podelili tudi priznanja za urejeno okolje v letu 1997. IS Dolina svetega Janeza na Internetu? Turistično društvo Špitahč sodi med najprizadevnejše v konjiški občini. Lani so v dolini svetega Janeza, kjer je znamenita Žička kartuzija, postavili nove obvestilne table, turistom lahko ponu- dijo različne zanimive zloženke, skrbijo pa tudi za kulturne prireditve. Letos nameravajo stopiti še korak dlje - dolina svetega Janeza naj bi se kmalu pojavila tudi na Internetu, kar bi naj po prepričanju krajanov še dodatno vzpodbudilo turiste, da jih obiščejo. Na povečan obisk turistov pa se bodo tudi pripravi- li. Nekaj krajanov se bo udeležilo seminarjev za vodenje skupin turistov, v načrtih pa imajo tudi pripravo seminarjev za učenje tujih jezikov. A.M. V brigadirski dom Brigadirski dom v Šentvidu pri Planini, ki je bil zadnja leta prazen, bo znova oživel. Občina Šentjur ter celjsko podjetje Tempra sta prejšnji teden sklenila pogodbo o najemu poslopja, ki je že začelo propadati. Lastnik Vrečko, ki je doslej šival perilo v Celju, je obljubil, da bo v Šentvidu skušal zaposliti tudi nekaj domačinov. Vodstvo občine je s pogodbo o najemu prejšnji teden seznanilo občinski svet. B.J. Pajfada humorja VTV, Gost Velenje in Združenje lokalnih televizij Slovenije pripravljajo tradicionalno televizijsko parado humorja. Prireditev bo v petek, 20. februarja ob 20. uri v Športni dvorani na Polzeli. Nastopili bodo Nela Eržišnik, Moped show, Jaka Šraufciger, Geza, Alkotest, Kondi Pižorn, svetovni prvak v komičnem plesu Feldas, Davor Radolfi, Zoran Zorko, duo Primavera, Plesni studio M in godba na pihala ter ansambli Black and White, Vagabundi, Kristali in ansambel Mira Klinca. Na paradi humorja, ki jo bosta vodila Vinko Šimek in Tanja Jurjec, bo tudi letos nekdo izmed znanih Slovencev postal viteZ dobre volje. Med prispelimi predlogi za viteza dobre volje bodo še pred snemanjem izžrebali nekoga, ki bo dobil lepo nagrado. Organizatorji so razpisali tudi nagrado za najaktualnejši politih' ni vic leta 1997. KL Cenejša vožnja s taksijem Kadar se kaj podraži, to že skorajda ni kakšna posebna novica. Če seveda podražitev ni nesramno visoka. Povsem drugače pa je, ko se kaj poceni, in za takšno novico je prejšnji petek poskrbelo okrog trideset celjskih taksistov. Zaradi vse slabšega prometa so cene svojih storitev znižah kar za petino. Štartnina, ki je doslej znašala 250 tolarjev, je zdaj 200 tolarjev, za en kilometer vožnje pa je namesto 150 tolarjev treba plačati 120 tolarjev. Celjski taksisti, ki so bili do sedaj tako dragi kot ljubljanski in mariborski, upajo, da bodo z nižjimi cenami privabili več potnikov. JI Srečanje zobozdravstvenih delavcev Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje pripravlja ta konec tedna IV. dneve celjskega zobozdravstva. Strokovni seminar CEDENS se bo začel jutri, v petek ob 15. uri, predavanja profesorjev Medicinske fakultete Ljubljana in nekate- rih vrhunskih strokovnjakov s Celjskega pa bodo v celjskem Narodnem domu še v soboto. V petek zvečer pripravljajo v žalskem hotelu svoje tradicionalno, že 54. družabno srečanje »Polono«, na katerem bodo najzaslužnejšim podelili Schvvabova priznanja. Letos jih bodo prejeli; medicinska sestra Betka Hartman in višja medicinska sestra Dragica Planko, ing. zobne protetike Franc Kunej in zobozdravniki doc. prim. Danijel Žerdoner, dr. stom., prim. Danica Homan, dr. stom., Vilma Cvikl, dr. stom. in zunanji sodelavec prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom., častno članstvo v društvu pa bodo dodelili Jelki Mikuš-Schwab. IS Društvo rejcev drobnice se širi Rafko Novak Prejšnji konec tedna so se na prvem letnem občnem zboru v Grižah zbrali člani Društva rejcev drobnice celj- ske in koroške regije. O delu društva, ki ima sedež v Žalcu, je poročal predsednik Rafko Novak. Društvo je po- stalo društvo član Zveze dru- štev Slovenije, v zvezi z napo- vedano ukinitvijo omejitve uvoza jagnjetine in kozličevi- ne pa so pristopili k izdelavi propagandnega materiala, ki kupcem označuje svežo slo- vensko jagnjetino in kozličevi- no ter opravili še veliko druge- ga dela. Kozjerejci so sodelo- vali na državni razstavi koz na Ptuju in dosegli pri ocenjeva- nju lepe rezultate. Izdelali so tudi zloženke, ki predstavljajo ovčje in kozje meso z nekate- rimi recepti za pripravo ter kozje in ovčje mleko. Ker so prav pri promociji in prodaji dosegli lepe uspehe, so od mi- nistrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano dobili ne- kaj sredstev. V plan dela društva za teko- če leto so zapisali pomoč rej- cem pri izmenjavi in prodaji plemenskih živali ter mladih živali za zakol, izobraževanje rejcev, sodelovanje na sejmih, organizacija drugega srečanja rejcev drobnice s predavanji, promocijo jagnjetine in kozli- čevine ter izdelkov iz mleka, mesa in volne ter sodelovanje v Zvezi društev rejcev drobni- ce Slovenije. T. TAVČAR s svetilkami na Žusem Turistično društvo Dobrina pripravlja v soboto, 14. fe- bruarja, nočni pohod na Žu- sem. Gre za 2. Valentinov po- hod s svetilkami, z začetkom pri gasilskem domu v Dobri- ni. Med potjo bo možnost okrepčila, zaključiti pa name- ravajo z zabavo. Pohod bo v vsakem vremenu, z začet- kom ob 19. uri. Kulturni praznik za tri generacije v Centru Interspar v Celju so na izviren način s prireditvami in bogatim kulturnim programom obeležili slovenski kulturni praznik. Zgodilo se je minulo soboto, ko so pod skupnim naslovom Praznik za tri gen^acije, z otroškim muzikalom nastopili učenci 3. osnovne šole iz Celja pod vodstvom Marijane Kolenko in UrškeVrečko. Glasbena šola Risto Savin iz Žalca je izvedla dva koncerta - harmonikarskega in kitarskega orkestra, pevski zbor Društva upokojencev iz Celja je nastopil v imenu starejše generacije, medtem ko je Renato Jenček, član Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, predstavil nekaj žlahtne poezije dr. Franceta Prešerna. MITJA UMNIK, Foto: GREGOR KATIC $i.6..12.ffebrvar1998 2. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE | fB Če imate težave, vprašajte za nasvet Potrošniška svetovalna pisarna v Ce- lju, ki je bila ustanovljena decembra 1996, začasno pa ima prostore v nekda- nji poslovni stavbi EMO na Mariborski ulici, se je s svojim dosedanjim delom že izkazala kot dobrodošla pomoč šte- vilnim potrošnikom. V preteklem letu je za pomoč svetovalcev prosilo 1760 ljudi, večinoma iz Celja, precej pa jih je bilo tudi iz drugih občin celjske regije. Največ problemov, s katerimi se sreču- jejo potrošniki, je s področja trgovine, pravi Janez Terček, vodja organizacije Varstvo potrošnikov Celje, v okviru kate- re deluje svetovalna pisarna. Gre zlasti za nepravilno ali pomanjkljivo označevanje izdelkov, za prodajo izdelkov, ki jim je že potekel rok uporabe, ljudje pa so imeli težave tudi pri uveljavljanju garancije in zaradi nakupa naprav, ki so bile brez atestov. Potrošniki so se v preteklem letu jezili tudi zaradi visokih cen in nestro- kovno opravljenih obrtnih storitev, veli- ko se jih je pritožilo, ker v čistilnicah niso upoštevali njihovih reklamacij, v sveto- valni pisarni pa so se srečali tudi s števil- nimi problemi zaradi urejanja odnosov med lastniki stanovanj v stolpnicah. Gre predvsem za vpisovanje etažne lastnine, saj mnoge stanovanjske zgradbe niso bile vpisane v zemljiško knjigo, niti niso imele vknjiženega funkcionalnega zem- ljišča. V potrošniški svetovalni pisarni v Celju je na voljo pet svetovalcev, stro- kovnjakov za različna področja. Ker vse več ljudi potrebuje pomoč ali nas- vet, se je vodstvo pisarne odločilo, da bo usposobilo še nekaj svetovalcev. Trenutno jih osem obiskuje poseben program o pravnem varstvu potrošni- kov, ki poteka na ljubljanski pravni fakulteti. Terček upa, da bodo s svojim znanjem lahko pomagali tudi potrošni- kom v drugih občinah celjske regije in da bodo posamezna občinska vodstva zagotovila prostor za delo potrošniške svetovalne pisarne. JI, Kulturno društvo Miklavž za vzor Minulo nedeljo so se člani Kulturnega društva Miklavž iz Laziš nad Rimskimi Topli- cami zbrali na svojem red- nem občnem zboru. Njihova prisotnost v kraju in občini je velika, zato ni naključje, da so bili na zboru številni gost- je - vse od župana, direktorja kulturnega centra, predsed- lie krajevne skupnosti, ravnateljice centralne šole in predstavnikov nekaterih so- sednjih kulturnih društev. Minulo leto je bila v ospred- ju priprava in ureditev doku- mentacije po novem zakonu o društvih, ureditev kritine na prireditvenem objektu in po- stavitev gledališke igre na pro- stem s 25 igralci in prav toliko sodelujočimi. Igra Divji lo- vec, ki bi se je ne lotilo marsi- katero finančno in kadrovsko močnejše društvo, je bila za- nje velik izziv in želja hkrati. Samo z veliko mero razume- vanja in dobre volje jim je uspelo pridobiti skoraj vse tamkajšnje domačine, da so sodelovali z njimi in bili pove- zani s tem dogodkom. V štirih ponovitvah si je igro ogledalo okrog tisoč ljudi. Iz letošnjega programa dela, ki so si ga zadali v vseh treh skupinah, izstopajo priprava samostojnega koncerta, posta- vitev nove igre Krapi in ponovi- tev Divjega lovca, etno skupino pa čaka soorganizacija 15. pri- kaza starih ljudskih šeg in de- lovnih opravil v vasi Škofce, vsi pa bodo sodelovali še na različnih drugih prireditvah. VLADO MAROT Rdeči icriž v Marija Gradcu V Marija Gradcu pri Laškem bo po devetih zopet pričela delati organizacija Rdečega križa. Ustanovni občni zbor bo v nede- ljo, 15. februarja ob 10. uri, v marijagraškem domu kuhure. Na pobudo krajevne skupnosti Marija Gradec in Območne organizacije Rdečega križa Laško je bil že pred časom imeno- van 5-članski odbor, ki je pripravil sklic občnega zbora, pripravil pa je tudi kandidatno listo članov novega krajevnega odbora RK ter okvirni program dela za leto 1998. Na občnem zboru, o katerem so bila obveščena vsa gospodinjstva v kraju, bodo dolgoletnemu aktivistu Rdečega križa Adamu Klinarju iz Gabernega podelili listino častnega člana. JI Uspela icrvodajalsica alccija Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice je prejšnji teden pripravilo krvodajalsko akcijo v Ločah. Odzvalo se je kar 71 krvodajalcev, med njimi tudi nekaj takšnih, ki so kri darovali že več kot štiridesetkrat. Naslednja krvodajalska akcija bo 19. marca v Vitanju. AB Siavijenici v Šentrupertu v šentrupertu nad Laškim so ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega z veli- kim zadovoljstvom počastili kar dve svoji slavijenki, ki sta praznovali 90. rojstni dan. Prva je praznovala Terezija Pusar iz Mačkovca, ki so jo na njenem domu obiskali predstavniki tamkajšnje orga- nizacije Rdečega križa, za njo pa še Karolina Kovačič iz Curnovca - njej so domači priredili veliko »gostijo«. Po- leg Rdečega križa so ji voščili tudi predstavniki Društva upokojencev Šentrupert, ljudske pevke iz Trobnega Dola in Salobirjeva družina. Slavljenko je z obiskom poča- stil tudi njen zdravnik dr. Ja- nez Šmid iz Planine. Ob Karolini se je zbralo res veliko sorodnikov, več kot se- demdeset so jih našteli, prišli pa so od blizu in daleč, saj je njena edina hčerka Milena po- vila kar devet otrok. Karolina se je z njimi veselila in plesala pozno v noč. Obe, tako Terezija kot Karo- lina, vsaka zase pravita, da je le skromnost, delo in zmer- nost na vsakem koraku prava popotnica za tolikšno starost. Terezija živi sama in si poveči- ni tudi vse sama postori, le izrazito moških del se ne loti. In še vedno veliko bere. Karolina pa živi v neposredni bližini svoje hčerke, ki skrbi zanjo, nanjo pa je zelo navezan tudi prvi vnuk Viktor, ki je bil hkrati glavni krivec za lepo slavje, ki so ji ga pripravili. VLADO MAROT Tereziji Pusar čestitajo predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Šentrupert. Karolina Kovačič je svojo 90-letmco praznovala med številnimi svojci. Milicini nagrajenci v soboto dopoldne so pred Drogerijo Tuš v središču Celja pripravili nagradno žrebanje velike nagradne igre Milka in Tuš. Med pravilno izpolnjenimi kuponi z dopolnjenimi gesli sta v tokratnem nagradnem žrebanju imeli največ sreče 10-letna Nastja Zavrnik iz Celja in Jasna Skrinar iz Trbovelj, ki sta prejeli vsaka po teden ekskluzivnih počitnic za 2 osebi v avstrijski športni regiji Zeli am See-Kaprun. V soboto so izžrebali še osem nagrajencev, dobitnikov carving smuči Milka in 200 nagrajencev, ki bodo poslej lahko nosili kape Milka s ščitnikom. Izžrebanci bodo obveščeni po pošti, seznami vseh nagrajencev pa bodo na ogled tudi v vseh Tuševih prodajalnah. IS, Foto: G. K. Pričaicujemo prve icupone Danes objavljamo četrti kupon za sodelovanje na 26. izletu 100 kmečkih žensk na morje. Tiste kandidatke, ki imajo vse kupone od 1 do 4, bodo tako svoje prijavnice že lahko poslale. Številke je treba nalepiti na kupon, tega izpolniti z zahtevanimi podatki, vse skupaj pa nalepiti na dopisnico. Tiste kandidatke, ki jim manjka ena izmed številk od 1 do 4, pa bodo morale počakati še teden dni na rezervni kupon. Letos smo se odločih, da ne bomo posebej upoštevali prve prispele oz. prinesene dopi- snice, ker je bilo potem pre- več hude krvi. Vse dopisnice bodo tako romale v boben za žrebanje, ki bo tudi letos jav- no in sicer v petek, 27. februar- ja, ob 18. uri na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Po- nikvi. Ker je tam omejeno šte- vilo sedežev, vsem priporoča- mo, da si prostor prej rezervi- rajo na telefonsko številko 792-335. Tudi letos bodo kandidatke pri žrebanju razdeljene po sta- rih, nekdanjih občinah. Iz ob- čine Šentjur do 20, Šmarje 18, Laško 15, Celje 15, Velenje 5, Mozirje 7, Konjice 5, Žalec 10 in ostalih občin 5 potnic. Pokrovitelj letošnjega žre- banja pri Faturjevih je tako kot vsa zadnja leta župan obči- ne Šentjur Jurij Malovrh. Pri Faturjevih bodo za veselo razpoloženje skrbele vse bolj popularne Mlade frajle, ki bodo prvič zaigrale tudi dve skladbi, ki sta pripravljeni za studijsko snemanje. Reportaža z žrebanja pri Faturjevih bo objavljena v petek zvečer po 20. uri v pro- gramu Radia Celje, spisek sto- tih potnic pa v Novem tedniku 5. marca. Izlet bo 3. in 4. aprila v Lucijo pri Portorožu. Od jutri dalje gre zares! mm T.VRABL Sf.6.-12.febnrar1998 Q I ŠPORT Iz Štirih poskusov praznih rok 25. mladinsko EP v kara- teju je v Atenah kljub solid- nim dosežkom pustilo gre- nak priokus. Kar štirim slovenskim re- prezentantom ni uspelo zmagati v malem finalu in tako doseči vsaj bronasto medaljo. Še najbližje uspe- hu je bil v kategoriji do 75 kg Žalčan Matjaž Končina, njegovo usodo pa so doživeli še Rok Gajšek, Miha Kovačič in Miha Božič. Preostah re- prezentanti (Asja Pešec, Martina Šumer, Sašo Vaš in Ana Sever) so izpadli že v uvodnih krogih. Prvenstvo, ki se ga je udeležilo 35 držav, je vodstvo naše reprezentan- ce ocenilo kot uspešno. Evropski vrh se nezadržno širi, velesile, kot so Francija, Italija, Španija in Velika Bri- tanija, pa počasi izgubljajo primat. PŠ Avstrijska prelomnica Urško Žolnir, Majo Frece, Petro Nareks in Regino Jer- neje čaka nastop na član- skem Svetovnem pokalu v avstrijskem Leondingu. Tekmovanje bo za varovan- ke trenerja Marjana Fabjana nekakšna prelomnica, saj se bodo prvič preizkusile v član- ski konkurenci, čeprav- imajo »mladinski status« še naslednja tri leta. Vidnejših dosežkov od mladih tekmovalk Judo kluba Sankaku ne gre pričakovati. Sankaku pa se je s kar 40 tekmovalci udeležil pokala Alpe-Adria v Vidmu. V skup- nem točkovanju in v konku- renci starejših dečkov so bili najboljši, pri kadetih pa četr- ti. Zmage so v svojih kategori- jah priborili Jaka Olip, Simon Laznik, Nives Pere, Mateja Rehar, Petra Nareks in Jožica Svečak. TL, PŠ Priložnost za Slovenke V organizaciji ljubljan- skega podjetja Challenge, Zdravilišča Rogaška in obči- ne Rogaška Slatina ter pod pokroviteljstvom Kolinske Rogaški vrelci je Rogaška Slatina drugič zapored gosti- telj močnega profesionalne- ga teniškega turnirja Ladies Edina Open z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev. m Letošnji turnir je znova ze- lo kakovosten. Na njem na- stopajo igralke med 100. in 214. mestom na WTA lestvi- ci, hkrati pa bodo svojo pri- ložnost iskale odlične slo- venske mladinke, ki si nabi- rajo prepotrebne WTA toč- ke. Ob Tini Križan, ki si je zagotovila neposredno uvr- stitev na glavni turnir (179. mesto na WTA), so v glav- nem turnirju na povabilo or- ganizatorja še tri naše: Petra Rampre, Katarina Srebotnik in Tina Pisnik. Prva nosilka turnirja je Nemka Marketa Kochta (123. mesto WTA), v slovenskem zastopstvu pa so še Tina Hergold, Tina Hoj- nik. Maja Matevžič in Špela Rajh (lani izpadla v zadnjem krogu kvalifikacij). V Rogaš- ko prihaja tudi prva zmago- valka Ladies Edina Open Mi- riam Schnitzer iz Nemčije. Po zagotovilih direktorja turnirja dr. Otmarja Kugov- nika bo letošnji prav tako dobro pripravljen kot lanska Chrystal Cup za moške in Ladies Open. Veliki uspehi naših tekmovalk bodo v dvo- rano privabili številne gle- dalce. Prav našim upom pa je tekmovanje namenjeno, kaj- ti po dokazovanju na mla- dinski ravni bo sedaj potreb- no narediti korak še v član- ski konkurenci. Na Ladies Edina Open bo- do prekrižale loparje tekmo- valke iz 21 držav. JANEZ TRBOVC Spet doma Nogometaši celjskega Pro- tonavta Publikuma so se za- dovoljni vrnili iz Dalmacije, kjer so se pripravljali deset dni, nato pa so nastopili na mednarodnem turnirju Ko- per 98. Neodločen izid z Muro v polfinalu (2:2) in zmaga po 11-metrovkah (9:8) sta napo- vedala zanimivo pomlad na Skalni kleti. Proti hrvaškemu prvoligašu Rijeki (0:1) igra ni bila takšna, kot si jo je zami- slil trener Stanko Poklepo- vič, ki ga skupaj z varovanci čaka 14-dnevno piljenje for- me. Pri igralcih je verjetno že malce zasičenosti, toda sku- pen cilj je jasen: Evropa! Pot do nje še zdaleč ne bo lahka, po dolgem času pa so se v Celju znašli v položaju, ko bodo lahko razmišljali samo o prvenstvu, ne pa tudi o po- kalnem tekmovanju. Morda bo prav to prednost pred tek- meci, ki prav tako naskakuje- jo drugo mesto in uvrstitev v pokal UEFA. Imajo pa tekme- ci vsaj eno prednost v drugač- nem pogledu: vedo, da bodo morebitne evropske tekme igrali na svojih, urejenih sta- dionih, ki izpolnjujejo med- narodne normative. NK Pro- tonavto Publikum pa zaen- krat sam česa podobnega ne more zagotoviti. TOMAŽ LUKAČ NA KRATKO Velenje: Sabljači kluba Ru- dolf Cvetko so imeli največ uspeha na mladinskem držav- nem prvenstvu. Bezlaj, Jara- bek in Kapferjeva so pri mla- dincih-floret dosegli 3. me- sto, v meču pa je Jarabek zmagal, Kapferjeva je bila če- trta. Ilirska Bistrica: Lokostrel- ci TVD Partizan Polzela so nastopili na mladinskem in veteranskem državnem pr- venstvu. Zmagala je Jožica Emeršič, Grega Emeršič je bil pri mladincih drugi. Roman Zupane pa med veterani tret- ji- Rečica pri Laškem: V 2. krogu občinske lige v strelja- nju z zračno puško je slavila SD Tone Bostič (Zid. most) pred domačo SD Dušan Pože- nel. Med posamezniki je bil najboljši član zmagovalne ekipe Boris Gorišek. Ljubljana: Na pozivnem tekmovanju v streljanju s standardnim orožjem sta Si- mon Veternik (Mrož Velenje) in Ksenja Maček (D. Poženel) s pištolo zasedla drugo me- sto. Celje: Na drugem namizno- teniškem selekcij skem tur- nirju SV regije je Andrej Čret- nik (Biotop Celje) zmagal v tretji skupini, Uroš Hočevar pa je bil v peti skupini drugi. PANORAMA KOŠARKA ' I.ASKL(M) 22. krog: Krško-PIL 67:106 (32:57) Lisica 37, Goljovič 23, Bečirovič 13, Tovornik 12, Kune 8, DragšičS, Jurak4, Dončič in Kazaferovič 2. Po- stojna-KSP 57:78 (35:44) Je- klin 21, Jagodnik 20, Šamanič 11, Horvat 9, Petranovič 6, Kobale 5, Rovšnik 4, Cizej 2. Končni vrstni red po rednem delu: Union Olimpija 42, PIL 41, KSP 37, Krka 36, Helios in Postojna 33, Zavarovalnica Maribor in Slovan 32, Mari- bor Branik in Kraški Zidar 30, Idrija 27, Krško 23. I.BSKL(M) 17. krog: Ilirija-Kemoplast 93:75 (46:35) Madžarac in Urbanija 25, Kočar 6, Škornik 5, Sušin, Gajšek in Čop 4, Maček 2. Comet-Litija (prelo- ženo). Vrstni red: Loka kava 32, Triglav in Zagorje 30, Union Ohmpija ml. 28, Hrast- nik 27, Comet (-1) in Gradbi- nec Radovljica 25, Ilirija 24, Radenska 23, Kemoplast in Jezica 20, Litija (-1) 19. SKL(Ž).od1.do6. mesta 5. krog: Ingrad Celje-Odeja Marmor 85:70 (46:38) Gro- belnik 19, Polutnik 10, Germ, Potočnik in Jurše 8, A. Vodo- pivec 7, Ramšak in Perlič 6, Groleger 5, S. Vodopivec 4, Obrovnik in Pertinač 2. Vrst- ni red: Imos Jezica (-1) 28, Ingrad Celje in ŽKD Maribor (-1) 25, Odeja Marmor 19, ADD Ihrija 18, Imos Jezica ml. 17. SKL(Ž)-od7.clo 12. mesta 4. krog: Šentvid-Comet 62:87 (27:47) Arbeiter 35, Ramšak 16, Koželj 14, Sodrž- nik 8, M. Ribič 7, S. Ribič 5, Koželj 2. Vrstni red: Pomurje Skiny in BTC Terminal 8, Co- met 6, Šentvid in Domžale (+1) 5, Jesenice (-1) 4. 2.SKL(MVvzliod 14. krog: Bistrica-Celje 75:87 (38:41),Elektra-Rogla Atras 75:64 (42:30), Plima Prebold-ŽKK Maribor 73:76 (39:33). Končni vrstni red po rednem delu: Elektra 27, Ro- gla Atras 25, BP 93 Kamnik 24, ŽKK Maribor in Celje 21, Plima Prebold 19, Bistrica 16, Slivnica 15. I.DRL(M) 12. krog: CPL-Trebnje 28:22 (12:11) Pungartnik in Pajovič 6, Šafarič 5, Vugrinec in Tomšič 3, Cvijič, Marčen in Šerbec 1. AFP Dobova-Gore- nje 21:21 (10:12) Rozman 6, Bedekovič 5, Sovič 4, Tome 3, Tamše 2, Cvetko 1. Vrstni red: PIL 22, Prule 67 18, Prevent 17, Andor 16, Trebnje 15, Go- renje 14, Krško 11, Slovan 10, AFP Dobova 9, MARC Škoflji- ca 6, Delmar in Sevnica 3. 1.DRL(Ž) 13. krog: Juteks Žalec-Ve- grad Velenje 30:16 (15:5) Der- čar 7, Randl 6, Zidar in Oroz 5, Volk in T. Dolar 3, Kline 1 za Juteks, Nojinovič in Krajnc 4, Kneževič 3, Rodič in Jukič 2, Notersberg 1 za Vegrad. Vrstni red: Krim Electa 26, Robit Olimpija 22, M-Degro Piran 21, Juteks Žalec 19, Bel- la Viola 14, Gramiz Kočevje 10, Izola 8, Burja in Vegrad 4, Mhnotest 2. ^ ODBOJKA l.BD0L(M) 20. krog: Šoštanj Topolši- ca-Kočevje 3:0 (15:8, 15:8, 15:2). Vrstni red: Krka 12, Šoštanj Topolšica in Granit 8, Hoteh Simonov zaliv in Bre- zovica 6, Termo Lubnik 4, Ljutomer in Kočevje 2. 1.AD0L(Ž) 20. krog: ZM Ljutomer- B&L Utrip Prebold 3:0 (15:6, 15:4, 15:6). Vrstni red: In- fond Branik 12, TPV Novo Mesto 10, Sobota 8, Kemiplas in Zavarovalnica Maribor Lju- tomer 6, Krim 4, Marsel Ptuj 2, B&L Utrip Prebold 0. 1.BD0L(Ž) 20. krog: Kajuh Šoštanj- Tabor 0:3 (6:15, 9:15, 8:15). Vrstni red: Špecerija Bled 12, ŠOU in Šentvid 8, Tabor, Pre- valje in HIT Nova Gorica 6, Kajuh Šoštanj 2, Meltal 0. HOKEJ ^ DP, skupina B - 2. del 3. krog: Inpos Celje-HIT Casino Kranjska gora 6:4 (1:3, 2:1, 3:0). 4. krog: Protonavto- Inpos Celje 6:2 (2:0, 2:2,2:0). Vrstni red: HIT Casino Kranj- ska gora 8, Protonavto 7, In- pos Celje 6, Triglav 4, HDK Bled 1. KEGUANJE ,niiir1998 2. SNOPIČ Poceni marke so bile premalo modre Kriminalisti so zasegli 1877 ponarejenih bankovcev po 100 nemških mark - Tiskarna je menda nekje v Nemčiji, ponaredki pa precej slabi in zato zelo poceni M Bilo je 24. januarja ob 11. ^ri, ko naj bi se na Petrolo- yem bencinskem servisu v gornji Radgoni izvršila pro- daja večje količine ponare- jenih bankovcev po 100 nemških mark. Posel bi bil skorajda prinesel lepe de- narce, če se ne bi vmešali celjski in murskosoboški Icriminalisti, ki so za načrto- vano prodajo ponaredkov vedeli in samo čakali... , Na l)eiicinskeni servisu v Gornji Radgoni so kriminalisti pri poskusu prodaje ponareje- nih nemških bankovcev areti- rali dve osebi. 27-letnega Emi- na N. in njegovega brata Hali- ja, starega 33 let. Oba sta slo- venske državljana in oba brez zaposlitve, živita pa v okolici Slovenj Gradca. Zasegli so ji- ma 1877 ponarejenih bankov- cev po 100 nemških mark, ki sta jih nameravala spraviti v promet. Zasegli so jima tudi osem originalnih in izpolnje- nih slovenskih potnih listov, ki pa s tistimi, ki so lani izginili iz prostorov celjske upravne enote, nimajo nobene zveze. Kmalu zatem so na območju Slovenj Gradca prijeli še tretje- ga osumljenca, 43-letnega Bra- nislava D., prav tako sloven- skega državljana, ki naj bi Emina oskrbel s ponaredki. Branislava D. in Emina N. so najprej pridržali, naslednji dan pa so ju privedli k preiskoval- nemu sodniku, ki je za Brani- slava D. odredil pripor. Kot je na ponedeljkovi no- vinarski konferenci povedal Aleksander Jevšek, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Celje, kriminalistom še ni uspelo ugotoviti, kako in kje so bili ponaredki narejeni. Nekatere sledi kažejo, da so jih izdelali v neki tiskarni v Nemčiji. Domnevajo tudi, da je bilo v te posle vpletenih še več oseb in da gre za organizi- rano združbo. Ponarejeni bankovci so sla- be izdelave in jih je zato zlah- ka prepoznati kot ponaredke. Izdelani so v offset tiskarski tehniki, so brez UV zaščite, varnostna nitka je le natisnje- na in ne vdelana, oznaka za slepe ni otipljiva, najbolj pa jih »izdaja« barva, ki je preveč svetlomodra. V preiskavi so kriminalisti prišli tudi do po- datkov, da so prodajalci ban- kovce po 100 mark prodajali zelo poceni, le po 10-odstotni vrednosti, če bi jim uspelo prav vse spraviti v promet, pa bi zaslužili okoli 19 tisoč nemških mark. Za potni list so interesentom postavljali ceno od 300 do 500 nemških mark. M. AGREŽ Foto: SHERPA Radarji bodo... • v petek, 13. februarja dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Laškega, • v soboto, 14. februarja dopoldne na območju Mozirja, • v nedeljo, 15. februarja popoldne na območju Celja, • v ponedeljek, 16. februarja dopoldne na območju Slo- venskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v torek, 17. februarja dopoldne na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Mozirja, • v sredo, 18. februarja dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in • v četrtek, 19. februarja dopoldne na območju Celja, popoldne pa na na celotnem območju UNZ Celje. Čas velike požarne nevarnosti Zaradi suhega vremena in vetra je na območju celotne Slovenije od 9. februarja dalje razglašena velika požarna nevarnost. S tem razglasom je (do preklica) v naravnem okolju prepovedana vsakršna uporaba odprtega ognja. Zaradi kurjenja odpadkov in suhljadi ter vetrovnega vreme- na se je v minulem tednu na našem območju zgodilo več manjših travniških požarov. Od petka do nedelje je zagorelo kar osem krat, pri gašenju požarov pa je, poleg domačinov, sodelovalo več kot 80 gasilcev iz prostovoljnih društev in članov poklicnih gasilskih brigad. Večje gmotne škode ni bilo. MINI KRIMIČI Vlom v pisarno V noči na 4. februar je nez- nani storilec vlomil v odvet- niško pisarno na Trgu mlado- sti v Velenju. V pisarni je opra- vil temeljit ogled in se nato od/očil za GSM aparat znam- ke Ericsson, telefonski aparat Panasonic, glasbeni stolp Sony, zlatnik z oznako Ljub- ljanske banke, srebrnik z neznanim motivom, kipec vi- teza Ostervitza in še nekaj drugih predmetov. S tem je lastnika Milana Š. oškodoval za okoli 350 tisoč tolarjev. Verige iz delovnega stroja V noči na 5. februar je nez- nani storilec prišel do delov- nega stroja, ki je bil parkiran na Planici v kraju Podvolov- Ijek. Vlomil je v notranjost stroja in ukradel šest verig za vleko lesa. S tem je GG iz Nazarij oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Izkoristil priložnost V četrtek, 5. februarja po- poldne, je neznani storilec iz- koristil kratko odsotnost pro- (iajalcev v trgovini Mladinske l^njige na Stanetovi ulici v Ce- lju, segel v registrsko blagaj- iio in ukradel okoli 80 tisoč tolarjev dnevnega izkupička. Premalo pazljivi V času od 20. januarja do 4. februarja je neznani storilec izkoristil nepazljivost zapo- slenih in iz priročnega skla-^ ^išča ukradel brusilni stroj, i l^omplet ključev z zabojni-j l^om vred in vrtalni stroj, lastnik Ferdinand J. iz Celja je oškodovan za okoli 100 ti- tolarjev. Ljubitelj starin v dneh od 20. januarja do 5. februarja je nekdo vlomil v ^^arejšo nenaseljeno stano- l^^njsko hišo v Latkovi vasi in '2 hiše odnesel več starinskih l^^edmetov, nabožnih slik ter fotografij. S tem je lastnika Janeza M. iz Žalca oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Drzna tatvina Neznani storilec je 6. fe- bruarja popoldne, na pešpoti od Gotovelj do Žalca, dohitel Antonijo C. iz Žalca ter ji iz roke iztrgal torbico ter jo po- brisal v smeri Gotovelj. Žalski policisti so v hitri in učinkoviti akciji izsledili sto- rilca, 18-letnega Vojka R., ki je bežal iz bližnjega gospodar- skega poslopja. Pri njem so našli denar, v gospodarskem poslopju pa še oškodovanki- no torbico. Vlom v garderobo v petek, 6. februarja po- poldne, je neznani storilec vlomil v garderobo prodajal- ne Štručka na Savinovi ulici v Celju. Tam je ukradel čekov- no knjižico, v kateri je bil 1 listič, nekaj denarja in doku- menti. Lastnica Anica Z. je oškodovana za približno 20 tisoč tolarjev. iskal, našel devize Minuli petek ali naslednji dan, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Janeza D. v Spodnjih Prelogah. Iskal in našel ter ukradel je devize, 12 . tisoč nemških mark in 4 tisoč avstrijskih šilingov. Felicia brez stekla v noči na 8. februar je nek- do ukradel vetrobransko ste- klo z osebnega vozila Škoda Felicia, ki je bilo parkirano za gostinskim objektom v Tepa- nju. Lastnica Valerija V. iz Slo- venskih Konjic je oškodovana za približno 30 tisoč tolarjev. Hlodovina z deponije v času od petka do pone- deljka, 9. februarja, so nezna- ni storilci kradli na deponiji na železniški postaji v Šmarju pri Jelšah. Odpeljali so približ- no 6 kubičnih metrov hrasto- vih hlodov, vrednih okoli 130 tisoč tolarjev. Kaznovana nepazljivost v ponedeljek, 9. februarja med 11. in 13. uro, je nekdo izkoristil nepazljivost Alenke Ž., ki se je zadrževala v kozme- tičnem salonu Afrodita v Ro- gaški Slatini. Ukradel ji je zlato verižico, ki jo je odložila, vred- no približno 450 tisoč tolarjev. 2xeSM v ponedeljek, 9. februarja, je neznani storilec kradel v pro- dajalni MSA v Šempetru v Sa- vinjski dolini. Oskrbel se je z dvema prenosnima telefonski- ma aparatoma GSM znamke Samsung. Lastnik je oškodo- van za 111.800 tolarjev. M.A. izgubila oblast nad vozilom Na avtocesti Celje-Arja vas, v bližini počivališča na Lopati v Celju, se je v torek, 10. februarja ob 10.15 uri, pripetila nezgoda, v kateri sta hude telesne poškodbe utrpeli dve osebi. Ingrid K. (58), avstrijska državljanka, je vozila osebni avtomobil iz smeri Ljubljane proti Celju. Ko je prehitevala kolono vozil, je izgubila oblast nad vozilom in trčila v drsno ograjo ter jo prebila. Vozilo se je še nekaj metrov kotalilo po ograji in se na njej ustavilo. V nesreči sta hude telesne poškodbe utrpela voznica in sopotnik, 64-letni Alois-Hans K., prav tako državljan Republike Avstrije. Foto: SHERPA Šf.6.-12.fel»raor1998 NOČNE CVETKE • Dva brata, s Pečovja doma, sta se prejšnji četrtek najprej grdo gledala, potem sta se začela zmerjati, vse skupaj pa se je končalo s pretepom. Ker je prepir in pretep izzval brat Srečko, jo bo k sodniku za prekrške mahnil kar sam. • Patrulja se je 5. februarja zvečer oglasila na Ljubljanski 27, kjer je Dimitrij P. obiskal in ob tej priložnosti natepel svo- jo bivšo soprogo. • V četrtek se je policijska patrulja ustavila tudi na Fran- kolovem, kjer sta besnela in se spoprijela Jože Z. in Anton B. Oba bosta stopila pred sod- nika za prekrške. • Na Petrolovo bencinsko črpalko se je v petek okrog treh zjutraj zatekla Vida. Zbežala je pred Matjažem V., ki jo je v stanovanju Mila- na P. trikrat udaril, in to s pestjo. • V soboto je bil na Lipi 23 tepežni večer, ko sta se sprla in si klofute izmenjavala očim Anton Z. in njegova pastorka Andreja. Sodnika za prekrške sta si zaslužila oba. • V lokalu Arbanas sta se v soboto ponoči mikastila Si- mon M. in Dragan R. Prete- paško gostilniško zgodbo bo- sta pripovedovala sodniku za prekrške. • Gospa z Zelenice se je v soboto ponoči ukvarjala s so- sedi, ki živijo nad njenim stro- pom. Ker so bili tako zelo glasni, da so ji onemogočali spanec, je poklicala na polici- jo. Patrulja je na kraju nočne- ga kravala ugotovila, da je imel Damjan na obisku prija- telje, ki pa so bili med pogo- vorom preglasni. In do sose- dov premalo uvidevni. • V bistroju Vrček v Vinah se je v nedeljo ponoči Gregor Š. spri s Klemnom S., svojo jezo pa je Gregor glasno in izdatno podkrepil z razbijanjem ko- zarcev. M.A. Neopazna orožarna na podstrešju Na sodnem procesu zoper Kristijana Kamenika sta imela glavno besedo izvedenca - Obramba sodišču očita, da nima enakih možnost[ Na okrožnem sodišču v Celju se je 4. februarja nada- ljevalo sojenje Kristijanu Kameniku, ki ga obtožnica bremeni štirih umorov, stor- jenih iz koristoljubja, eno izmed žrtev pa naj bi ubil na grozovit način. Sodišče je zaslišalo dva sodna izveden- ca, kriminalistična strokov- njaka s področja balistike. Na začetku glavne obravna- ve pa sta obtoženčeva zago- vornika ponovno zahtevala izločitev izvedeniškega mnenja, ki so ga izdelali v Centru za kriminalistično tehnične preiskave v Ljub- ljani. Odvetnika, mag. Drago Demšar in Danijel Planin- šec, ves čas zatrjujeta, da je izvedeniško mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave (CKTP) samo stro- kovno mnenje, ne pa tudi iz- vedeniško. To mnenje so iz- delali delavci, ki so zaposleni v organizacijski enoti policije, sta poudarila na obravnavi in s tem izrazila dvom v verodo- stojnost dokumenta, ki kot edini materialni dokaz v naj- večji meri bremeni njunega varovanca. Sodišču sta pred- ložila tudi izvedeniško mne- nje, ki ga je (na zahtevo obrambe) izdelal izvedenec Stanislav Kolar, to pa se v bistvenih elementih razlikuje od tistega, ki so ga izdelali v CKTP. Kolarjevi izsledki na- mreč kažejo, da mavčni odli- tek ne ustreza podplatu na športnih copatih, ki so jih kri- minalisti zasegli pri hišni prei- skavi pri obtoženemu. Dani- jel Planinšec je zato poudaril, da bi bilo treba ponovno ugo- toviti, ali so zaseženi copati zares Kamenikovi in ali je mavčni odlitek zares tisti s kraja zločina. Odvetnik Drago Demšar je v tej zvezi sodišču predlagal, da sodnemu izve- dencu Kolarju omogoči pre- gled celotnega dokaznega gradiva, zbranega v preiskavi, saj bo le na tak način mogoča primerjava, s tem pa bo imela obramba enake možnosti pri predlaganju strokovnega ozi- roma dokaznega gradiva, kot jih ima zastopnik obtožbe, okrožni državni tožilec Milan Birsa. Po krajšem posvetova- nju je senat zahtevo obrambe po izločitvi CKTP zavrnil in določil, da je treba to mnenje dopolniti z uporabo sodobne računalniške tehnike, potreb- na pa je tudi analiza sledi, ki so jih preiskovalci našli na hišnem postrešju pri Pohar- čevih v Tekačevem. O tem, ali bo izvedenec obrambe Stani- slav Kolar smel primerjati zbrani dokazni material s svojimi izsledki, pa bo sodiš- če odločilo po tem, ko bo izdelano dopolnjeno izvede- niško mnenje CKTP Sodišče je zaslišalo še dve priči, Janka Petelinška in Franca Falnogo, ki sta sode- lovala kot priči pri hišni prei- skavi pri Kristijanu Kameni- ku 8. aprila lani. Oba sta zatr- dila, da je bila ob njunem prihodu v stanovanje Kame- nikova pištola že na mizi, takšna izjava pa se ne sklada s pričevanji že zaslišanih kri- minalistov. Sodna izvedenca, strokov- njaka za balistiko Marjan Pe- celj in Vojko Trtnik sta opra- vila analizo sledov pri strelja- nju 4. marca lani v Tekače- vem. Marjan Pecelj je pove- dal, da je storilec nedvomno streljal s pištolo Makarov, predelano v kaliber 7,65, vse krogle in tulci pa so bili izstre- ljeni iz istega orožja in v pro- storu, znotraj hiše. Na vpra- šanje predsednica senata, okrožne sodnice Ingrid Le- šnik, ali je storilec pri strelja- nju uporabljal dušilec, je izve- denec Pecelj povedal, da se je s tem vprašanjem veliko uk- varjal in da je po njegovem mnenju storilec uporabil du- šilec zvoka, saj poškodbe na žrtvah niso bile povsem kla- sične. Brez uporabe dušilca bi streljanje lahko slišali bližnji sosedje, je še dodal in na vprašanje predsednice sena- ta, ali je bila možna uporaba tudi laserskega merka (tega so namreč našli pri hišni prei- skavi pri Kameniku), je izve- denec dejal, da osebno meni, da je storilec takšno napravo uporabil v kombinaciji z du- šilcem. »Očitna je bila natanč- nost streljanja, zato ne mo- rem izključiti uporabe laser- skega merka,« je izjavil sodni izvedenec kriminalistične stroke. Odvetnik Danijel Planin- šec je izvedenca Peclja prese- netil z vprašanjem, ali je orož- je, ki so ga preiskovalci našli na podstrešju Poharčeve hiše petnajst dni po umoru, tudi Tovsko, kakršnega je kot lo- vec uporabljal pokojni Štefan Poharc. Vprašanju je dodal še podatek, da je v pet dni traja- joči »temeljiti preiskavi« vsak dan sodelovalo od 20 do 25 kriminalistov, policistov in drugih strokovnjakov, ki so hodili po hiši, nobeden pa ni stopil na podstrešje, kjer se je kasneje izkazalo, da je bil ta prostor prava orožarna z ro{ nimi bombami, protitanko^ sko mino, z več kot 2 tiso naboji, večjo količino smod nika. raznim strelnim orož jem ipd. Izvedenec je na ti vprašanje odgovoril, da gr za različno orožje, ne le lov sko in da ta najdba orožja r bila predmet njegove izved« niške naloge. Glavna obravnava je bil prekinjena, nadaljevala pa s bo 18. februarja, ko bo sodiš če zaslišalo sodnega izveden ca dr. Jožeta Balažica, ki b opredelil čas smrti posamez nih žrtev v Tekačevem. MARJELA AGRE; Vzrok Še ni znan Požar na potniškem vla- ku, ki je 3. februarja popold- ne prispel na železniško po- stajo v Celju in se tam usta- vil, še ni raziskan. Predvsem se še ne ve, kaj ali kdo je požar, v katerem je nastalo škode za okoli 30 milijonc| tolarjev, povzročil. | PROMETNE NEZGODE Smrtno trčenje Na regionalni cesti zunaj naselja Sveta Ema se je v sredo, 4. februarja popold- ne, pripetila nezgoda, v kate- ri je ena oseba umrla, ena pa utrpela hude telesne poš- kodbe. Škoda na vozilih zna- ša poltretji milijon tolarjev. Florjan S. (18) iz Virštanja je vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz smeri Podče- trtka proti Pristavi. Ko je bil že zunaj naselja Sveta Ema, je na levem preglednem ovinku zapeljal na desno bankino. ta- koj za tem pa sunkovito zavil v levo na nasprotni vozni pas. Takrat se je iz nasprotne sme- ri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 53-letni Luciano B., italijanski državljan. Vozili sta silovito trčili, pri čemer je voznik Florjan S. utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil na mestu mrtev. Hude te- lesne poškodbe je utrpela 50- letna Italijanka Bruna B.. so- potnica v vozilu, ki ga je vozil Luciano B. Vrglo ga je z mopeda Na magistralni cesti zunaj naselja Dobrnež se je v pe- tek, 6. februarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotna škoda pa znaša okoli 80 tisoč tolar- jev. Qemajl B. (19), državljan ZRJ in začasno stanujoč v Slo- venskih Konjicah, je vozil kombinirano vozilo po magi- stralni cesti iz smeri Sloven- skih Konjic proti Tepanju. Zu- naj naselja Dobrnež je dohitel voznika kolesa z motorjem, 13-letnega Vita T. iz Sloven- skih Konjic, ki je začel zavijati v levo. Takrat sta vozili trčili, voznik kolesa z motorjem pa je padel po cesti in pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Mrtev v potoku Na regionalni cesti zunaj naselja Planina pri Sevnici se je v soboto, 7. februarja okoli 00.15 ure, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba izgubila življenje. Gmot- na škoda znaša približno 800 tisoč tolarjev. Ludvik F. (31) iz Platinovca je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Pla nine proti Lažišam. Ko je p( klancu navzdol pripeljal d( križišča za Lesično. je izgubi oblast nad vozilom in zape Ijal z vozišča desno, kjer j( trčil v kup zmrznjene zemlje Sunek je dvignil vozilo take visoko v zrak, da je preletele strugo potoka Gračnica in tr čilo v nabrežino, kjer se jf vozilo prevrnilo in obstalo \ v potoku. Pri trčenju je voz nik padel iz avtomobila ir obležal mrtev v strugi poto ka. Čelno trčenje Na regionalni cesti v Ko njiški vasi se je v ponede Ijek, 9. februarja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta dve osebi utrpeli hud« telesne poškodbe. Marko K. (25) iz Spodnja Brežnice je vozil osebni avto- mobil iz smeri Slovenskih Ko- njic proti Žicam. Ko je v Ko- njiški vasi pripeljal v oster ne- pregledni desni ovinek, jt peljal na nasprotni vozni i^i-; in to v času. ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 54-letni Franc S. Mežice. V čelnem trčenju st« hude telesne poškodbe pela voznik Marko K. in potnica v vozilu Franca S. letna Hedvika P. iz Me/ Voznik Franc S, je bil la. i^' ranjen. M.A., Foto: SHERP^ Ponesrečeni Ludvik F. je že peta letošnja smrtna žrtev prometa na območju UNZ Celje Zlomilo ji je roko v podjetju Koval v Loki pri Žusmi se je 5. februarja okoli 11.50 ure pripetila delovna nezgoda. Alojzija V. (37) iz Loke pri Žusmu je s stoječim vrtalnim strojem vrtala luknjo v element za stol. Ko je z levico segla za sveder, ji je le-ta zgrabil usnjeno zaščitno rokavico, roko pa ji je potegnilo okoli glave vrtalnega stroja. Sila vzvoda je bila tako močna, da ji je zlomila roko. Nesreča pri spravilu lesa v neposredni bližini lovskega doma v Zrečah se je 5. februarja okoli 16.40 ure pripetila nesreča pri delu. Takrat je 25-letni Roman R. iz Gorenja nad Zrečami nalagal hlodovino na prikolico tovornjaka in pri tem uporabljal hidra- vlično nakladalko. Ko je naložil okoli 15 kubičnih metrov hlodovine, se je vozilo samodejno premaknilo in zapeljalo čez škarpo ter se s kabino zarilo v zemljo. V trenutku, ko se je tovornjak premaknil, je Roman skočil z vozila in padel pod prednje kolo. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Nesreča na smučinah Minulo soboto dopoldne se je na smučišču Planja na Rogli pripetila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval otrok. Sedemletni Žiga iz Trebnjega je smučal v spremstvu staršev, ko pa je peljal preko prelomnice pod smučiščem Uniorček. je padel ravno v trenutku, ko je za njim pripeljal 27-letni Darko B. s Ptuja. Darku ni uspelo obvoziti skupine smučarjev, zato je razširil noge in zapeljal preko Žige. ki je ležal na tleh. S smučjo ga je zadel v glavo in mu prizadejal hudo telesno poškodbo. M A ŠI.6.-12. februar 1998 Prešernovanja na Celjskem Violinski vihar porušil ovire Krompir malo drugače Zdravljenje z glasbo Penang- biser Orienta Nekoč bogataška Ulica milijonarjev danes v glavnem sameva Kek Lok Si - del Templja 10 tisoč Bud. Eno od najbolj zanimivih in živahnih mest v Maleziji je Georg Town na otoku Penang ob vzhodni obali Malajskega polo- toka. Ta biser Orienta, kot ga tudi imenujejo lekateri, s kopnim povezuje 13,5 km dolg viseči most, ki je najdaljši v Aziji in tretji najdaljši na svetu. Že po imenu mesta si lahko mislimo, da so bili njegovi ustanovitelji Angleži. Glavni med njimi je bil pomorščak Francis Light, ki je otok leta 1786 dobil v dar od sultana Abdulahha v zameno za zaščito pred sosednjimi Tajci. Ob- ljube o obrambi sicer ni uresničil, zato pa je otok, ki ga je do tedaj naseljevalo le nekaj revnih ribiških družin in morskih piratov, spremenil v eno od najpomembnejših prista- nišč v tem delu sveta. Prav na mestu, kjer je kapitan Light leta 1786 prvič pristal, še danes stoji utrdba Fort Cornwallis. Posebej zanimiv je top iz tistih časov, ki so ga Angleži napolnili s srebrniki in jih nato izstrelili v džunglo. Tako so imeli indijski ujetniki večjo vnemo pri sekanju gozda in pripravljanju terena za grad- njo mesta, saj so pri delu lahko naleteli še na kakšen cekin. Zmešnjava ver in icuitur Hitra gospodarska rast je privabila številne podjetne Kitajce in Indijce, kmalu pa je otok Postal tudi privlačna turistična destinacija angleških uradnikov in njihovih družin. Če se sprehajamo po Street of Millionaires, ^lici milijonarjev, lahko še vedno vidimo prelepe angleške kolonialne vile z velikimi 'ravniki, teniškimi igrišči in bazeni, ki pa so 'lanes že precej zapuščene. Otok je še danes prijetna mešanica različnih ras, ver in kul- Kljub ne prevehki čistoči začneš v zmedi pisanih Indijk, pokritih z raznobarvnimi sa- riji, preračunljivih Kitajcev ter majhnih in prijaznih domačinov kmalu uživati. Vsaki od teh skupin pripada določen del mesta, ki pa je odprt tudi za vse druge. V strpnost med ljudmi se lahko najbolj prepričamo na Le- buh Pitt, ki je nekakšna ulica templjev in različnih cerkev. Tu stojijo skoraj ena zraven druge muslimanska mošeja, hinduistični tempelj Sri Mariamman, najstarejši budi- stični tempelj na Penangu Kuan Vin Tong, nekoliko naprej pa še katohška in prote- stantska cerkev. Eden od najbolj zanimivih predelov mesta je kitajska četrt ob glavni ulici Lebuh Chulia. Čez dan je resda nekoliko zapuščena, vse pa oživi, ko se spusti prvi mrak in se napolnijo številna prijazna gostišča na prostem. V tem času se tu zberejo tudi vsi popotniki, ki ob kakšnem pivu mirno razpredajo o svoji poti in filozofirajo o pomembnih življenjskih vprašanjih. V števil- nih kitajskih hoteli je tu tudi najlažje dobiti resda preprosto in precej zanemarjeno sobo, ki pa je zelo poceni. Tudi potep po indijskem predelu George Towna je bil zelo pester. Še posebej, ker sem ravno naletel na praznovanje drugega največje- ga indijskega praznika Deepavali. To je za Hindujce praznik zmage svetlobe nad temo, saj je na ta dan dobri bog Rama premagal Ravano, kralja demonov. V znak duhovnega očiščenja si Indijci oblečejo nova oblačila. Otroci, reveži in berači dobivajo darila, družine pa pogosto povabijo na svoj dom prijatelje za skupno molitev. Deset tisoč Bud Ena od največjih znamenitosti Penanga je prav gotovo nekaj kilometrov oddaljeni Kek Lok Si, Tempelj deset tisoč Bud. Res vehčastna mojstrovina je ime dobila po deset tisočih Budovih kipcih v največjem prostoru tega kompleksa, sicer pa je Kek Lok Si največji budistični tempelj v jugovzhodni Aziji, ima pa tudi sloves najlepšega. V njem se mešajo prvine kitajskega, burmanskega in tajskega arhitek- turnega sloga. Na žalost se podjetni domačini niti tu niso mogli odreči prodajanju spomin- kov in vsega mogočega kiča. Če pa bi si radi to staro kolonialno mestece ogledali s ptičje perspektive, imate za to dve možnosti. Prva je kar v središču mesta, to je moderni nebotičnik Komtar, ki s svojimi 58 nadstropji ponuja res spektakularen pogled na ozke uličice starega mestnega jedra, ki izgleda kot veliko pisano mravljišče drobnih človeških postav. Še večje doživetje je vzpon na Penang Hill, kamor te pripelje 1923. leta narejena železnica z zobato tračnico v sredi- ni. Pri njeni gradnji so seveda sodelovali Švicarji. Nekaj čez 800 metrov visok grič je bil že v kolonialnih časih priljubljena izlet- niška točka angleških aristokratov. Poleg lepega razgleda je tu ozračje z nekaj stopi- njami manj prav prijetno. « ALEN BRAJNIK 34 KUITURA Prešernovanja na Celjskem Nekaj drobcev o obhajanju spomina na Prešerna, ki so na ogled na razstavi v Osrednji knjižnici Celje"^ 8, februarja 1849 v Kranju umre dr. France Prešeren, pokopljejo ga na starem kranjskem pokopališču in mu čez tri leta postavijo na- grobnik, ki je hkrati prvo javno obeležje največjega med slovenskimi pesniki. Veljavo in z njo slavo je Pre- šeren pridobival od sredine 60- ih let prejšnjega stoletja ob podpori slovenskih literatov, ki so se zavedali vrednosti in dometa Prešernovega pesnje- nja in ga posredovali »neposve- čeni« javnosti, svoje je med drugimi prispevala tudi kranj- ska čitalnica, ki je za pokojni- ka vsako leto darovala črno mašo in si prizadevala nabrati solidno glavnico sredstev, s ka- terimi bi pesniku postavili do- stojen spomenik. Nanj pa je pesnik zaradi zdraharstva in pregovorne varčnosti Sloven- cev čakal dobrega pol stoletja. Leta 1905 so ga postavili v Ljubljani in to je bilo slavje, ki bi ga lahko primerjali samo še z osvoboditvijo maja 1945 in z zborovanji v podporo JBTZ konec osemdesetih let. Z obema letnicama je Preše- ren neločljivo povezan. 1. fe- bruarja 1945 Predsedstvo SNOS razglasi 8. februar za kulturni praznik slovenskega naroda. 45 let kasneje postanejo verzi iz Zdravljice parola, pod katero Slovenci zahtevajo svojo drža- vo, Zdravljica pa uradna himna in najbolje prodajani slovenski pesniški izdelek vseh časov. A Zdravljica stoji že v ustanovnem aktu Komunistične partije Slo- venije, napisanem leta 1937 na Čebinah. 1946. leta Narodna vlada Slovenije izda odredbo o vsa- koletnem podeljevanju na- grad na dan Prešernove smrti in slavja so se lahko pričela, pesniško delo in mišljenje frajgajsta in v življenju nesreč- nega boema je doživelo naj- višjo državno inavguracijo. Celjani in Prešeren nekdaj v letu 1899 je stekla vseslo- venska nabiralna akcija zbira- nja sredstev za Prešernov spo- menik v Ljubljani. Odzoveta se tudi Narodna čitalnica v Celju in Celjsko pevsko društvo. Sre- di junija 1900 v celjskem Na- rodnem domu priredita sveča- no akademijo, na kateri uprizo- rijo »krasno spevoigro Ob Vrb- skem jezeru, gospica Meta Ba- šova prekrasno je deklamovala Turjaško Rozamundo, gospod Benčan se predstavi v alegoriji Franca Prešerna«. Nabrali so 200 kron - za primerjavo: za nastop češke umetnice so pri- pravljeni plačati 150 kron. Se- Josip Vidmar govori na otvoritvi razstave Ferda Vesela v Velenju v mesecu kulture 1.1982. (iz fototeke Novega tednika) veda se pet let kasneje obe druš- tvi udeležita slavja v Ljubljani. Prej omenjena alegorija je bila v tistih časih popularna reč, v primeru Prešerna znana že iz 1. 1865 iz Deželnega gledališča v Ljubljani, na Celj- skem jo zasledimo še 1. 1907 na Polzeli, kamor je na žive podobe z deklamacijo iz Krsta pri Savici vabila Prostovoljna požarna bramba. Do 70. obletnice Prešernove smrti, 1. 1919, na Celjskem bržkone ni bilo obhajanj Pre- šernovih obletnic, a še takrat se pojavi v lokalnem časopisu le drobna notička. Malo daljša notica je objavljena ob 75-let- nici Prešernove smrti, 1. 1924, potem pa Prešeren v Celju do decembra 1. 1940 v deklarira- nem javnem spominu zaspi. Obudijo ga v času 3. Celjskega kulturnega tedna, ko v spomin na 140-letnico rojstva v Sejni dvorani Mestne hranilnice Bo- gomil Gerlanc pripravi razsta- vo Prešernovih del in del o Prešernu. Ob tej priložnosti se v Celjskem domu zgodi Prešer- nov večer, ki v marsičem pred- stavlja prototip podobnih aka- demij v naslednjega pol stolet- ja: najprej nastopi pevski zbor, sledijo govornik (v tem prime- ru prešernoslovec), recitacije Prešernovih pesmi, samospevi na besedila Prešernovih pesmi in za zaključek Zdravljica. Vrstni red seveda ni kanonizi- ran, vsebina pa se ohranja vse do današnjih Prešernovih pro- slav, z izjemo petja samospe- vov. 6. aprila 1941 je tudi Preše- ren stopil v ilegalo in zaved- nim Slovencem krepil duha in vero v boljše čase. Premislek Vprašanje je, kaj bi se zgodilo s Prešernom, če ga ne bi po direktivi postavili na najvišje privilegirano mesto. Sta nova država in osvobojeni narod po- trebovala kulturnega malika ali je bila kukurniška linija pri vrhuški z Josipom Vidmarjem na čelu toliko premetena, da je graditeljem novega sveta »pod- taknila« frajgajsta, boema, slo- venskega umetnika par exellen- ce? Kakorkoli že, za eminentni narodni praznik so izbrali ob- letnico smrti in ne rojstva. Če odločitev temelji na tradiciji zadušnic, črnih maš, potem vse skupaj vleče na cerkveno izro- čilo, ki mu je bil Prešeren go- rak. Če je dan izbran v metafo- ričnem pomenu - s fizično smrt- jo pesnikove osebe doživi vsta- jenje njegova poezija, njegov duh - ga je razumeti kot zelo specifično slovenski defetizem, kot neke vrste nekrofilijo. Redkokdaj se je celo zgodi- lo, da so kje proslavili Prešer- novo obletnico rojstva. A 3. december. Prešernov rojstni datum, se bržkone ne bi mo- gel prijeti kot praznik, ker je imel to nesrečo, da je bil preb- lizu dvema največjima držav- nima jugoslovanskima praz- nikoma - 29. novembru in 1. decembru, pa še miklavževa- nja so se dogajala tisti teden. Ostal bi v njihovi senci. Naš Prešeren KakorkoU že, od 2. do 8. februarja 1949, ob 100-letnici smrti, se v Celju odvije kultur- ni teden, prireditev s širokim zamahom, ki je vključila pev- ske zbore, godbo na pihala, gledališče, pionirske odrede celjskih šol, poklicne in ama- terske recitatorje, gojence glas- bene šole, govornike, predava- telje in delavce v tovarnah. Kulturni teden je verjetno predstavljal eno vidnejših zmag na kulturnem polju, simptomatična je le opazka, zasledimo jo prvič v 20-ih letih in se vleče v naš čas, da je bil le obisk bolj slab. Revija kulturnih društev Laškega v mesecu kulture v Laškem L 1987. (iz fototeke Novega tednika) Po velikem bumu 1. 1949 se zadeve s Prešernom utirijo v obliki najrazličnejših proslav, slavnostnih akademij, večerov umetniške besede, literarnih večerov, razstav in koncertov. Proslave se dogajajo v kulturnih in zadružnih domovih, v gleda- lišču. Narodnem domu. Celj- skem domu, v telovadnicah, to- varniških menzah in sejnih dvo- ranah ter v kinematografih. Programu proslav se je v 60-ih letih pridružilo obvezno pode- ljevanje priznanj za delo in do- sežke v kulturi, v praznovanje kulturnega praznika pa so vključili tudi Teden domačega filma (v 90-ih praznovanju pri- ključijo Dneve komedije). Na šolah so se v funkciji proslavljanja kulturnega praz- nika pojavili kulturni marato- ni, na katerih so učenci in dijaki prikazovali svoje pozna- vanje slovenske književnosti in lastne kulturne potenciale. Prikaz kulturnih zmogljivosti in dejavnosti je bil vedno v os- predju proslavljanja kulturnega praznika. Priložnost za kultur- nike in za oblast. Kaj pa ljuds- tvo? Če je verjeti časopisnim poročilom, potem ljudstvo ni v prevelikem številu obhajalo Recitator na proslavi slovenskega kulturnega praznika vi Trnovljah L 1981. (iz fototeke Osrednje knjižnice Celje). praznika, precej raje so maškj rirali ob bližnjem pustu. Oblast Dokler so bili dekreti, ji je še šlo L. 1965 pa je »zagrešila« enkra ten škandal - ni segla v žep po 5i jurjev, kolikor naj bi stala prc slava in proslave ni bilo. In ku tumiki? Za tiste, ki so Prešem »nosili v srcu«, je bil to Praznil enim je pomenil honorar za m stop, drugim čast, da so lahk pokazali, kaj znajo, tretjim pr ložnost, da povejo kakšno tehi no o stanju stvari v kulturi. Prešernovanja na Celj skem je žepna razstava v avl drugega nadstropja Osrednji knjižnice Celje, kjer si lahki drobce iz obhajanj spomini na Franceta Prešerna ogleda te do sredine marca. Kulturni praznik se je ; enim svojih krakov preseli med časopisne strani. Še pose bej v času intenzivnega sa moupravljanja (70-ta leta) s( pokhcni varuhi kulture javn( jamrali o državi, ki ne podpir^ kulture, o delavnem ljudstvu ki se je kulturi odtujilo, ii organizirah problemske kon ference in javne okrogle mizi o kuhuri. Prešeren in kulturi sta se zalezla v vse pore javne ga in družbenega življenja. Perspektive v novi državi gresta politik^ in kultura vse bolj vsaka sebi To seveda pomeni večjo avto nomnost kulture, hkrati pa s« pojavlja past nekontroliranega populizma in razpuščanje zave ze žlahtni tradiciji. Obstaja ut(J pična možnost, da bo Prešerno* duh razsvetlil oblast in kultuf; nike, da bodo tvorno sodeloval' v dobro naroda. Obstajajo formisti, ki zahtevajo prestavi' tev kulturnega praznika na 3 december, iz katerega naredij" praznovanje življenja, Ijubezi^' in resnice v vinu. Najbolj realn^ opcija je opcija fundamentali stov, ki si bodo prisvojili kultuf ni praznik in ga izkoristili gromovniške moralke, me^' tem ko večini ne bo mar zanj- MARIJAN PUŠAVE^^ Št. 6.-12. februar 1998 PETICA FIIM - TELEVIZIJA 35 Sedem let v Tibetu fjim režiserja Jeana Jacquesa Annauda z Bradom Pittom v glavni vlogi vrtijo v kinu Metropol Leta 1939 se avstrijski hri- [jolazec Heinrich Harrer (3rad Pitt) priključi ekspedi- na Nanga Parbat, doma pg pusti nosečo ženo Ingrid, katero naj bi pazil dru- i^inski prijatelj Horst Im- niendorf. Medlem je v Tibetu takrat štiriletni dalajlama deležen dol- ootrajnih in veličastnih obre- dov in priprav na svoje po- slanstvo, ob čemer se, ves čas strogo nadzorovan, počuti zelo osamljenega. Tako se vse bolj odmika od resničnosti; s po- močjo revije Time pa intenziv- no spoznava skrivnosti in po- sebnosti zahodnega sveta, ki so okvirom njegovega življenja in okolja popolnoma neznane. Ko skupina alpinistov pris- pe do baznega tabora, jih tam aretirajo britanski vojaki in jih odpeljejo v taborišče, od ko- der se Harrer kar nekaj časa . vztrajno trudi pobegniti. Sled- njič mu vendarle uspe in sku- paj s prijateljem se prebije do tibetanske meje, potem pa, po raznih dogodivščinah, med katerimi se preizkusi in obrusi predvsem njegov zna- ii], čez Himalajo do Lhase. Brad Pitt je zaigral v filmu, narejenem po resničnih dogod- kih in bo verjetno zaradi vznemirljivih scen postal klasika. Tam se Heinrich Harrer seznani s takrat trinajstletnim dalajlamo in med njima na- stane tesna prijateljska vez, ki se še bolj utrdi, ko Tibet zav- zamejo Kitajci. Harrer stoji svojemu mlademu prijatelju ves čas ob strani, slednjič pa se, preden se vrne domov, kjer se njegova žena v tem času loči in poroči z drugim, odloči, da bo življenje v pri- hodnosti posvetil svojemu si- nu, ki ga do tedaj ni še nikoli videl. In pa, da dogodivščin, ki jih je preživel v Tibetu, ne bo nikoli pozabil. NMS KINO Union 12. 2. ter od 16. do 18. 2. ob 16. uri Anastazija, od 12. do 18. 2. ob 18. uri ameriš- ki film Poljub za lahko noč in ob 20.15 ameriški film Tita- eik. Od 13. do 15. 2. bodo risani film Anastazija vrteli ob 14. in 16. uri. Mali Union od 12. do 18. 2. ob 18.30 risani film Anastazi- ja, ob 20.30 pa ameriški akcij- ski Poljub za lahko noč. Metropol 12. 2. ter od 16. do 18. 2. ob 16., 18.30 in 21.15 ameriški pustolovski film Se- dem let v Tibetu, od 13. do 15. 2. ob 12.30 ameriški film Tita- nik, ob 16., 18.30 in 21.15 pa ameriški Sedem let v Tibetu. 14. 2. bodo Sedem let v Tibetu vrteli tudi opolnoči. Kino Dobrna 14. ob 19. in 15. 2. ob 17. uri ameriški film Vulkan. Kino Žalec 13. in 15. 2. ob 18. uri ameriška družinska komedija Očkov dan, ob 20. uri ameriška drama Mirov- nik, 14. 2. ob 20. uri ameriška drama Mirovnik. Gremo v kino! Na nagradno vprašanje v prejšnji številki Petice smo dobili 21 rešitev, od tega večinoma pravilne. Vedeli ste, da je Mike %ers pred leti že ustvaril noro komedijo, ki se je imenovala Waynov svet, kasneje še njegov drugi del. Nagrajenci, ki bodo dobili vstopnico Celjskih kinematografov za ogled enega od filmov, pa so: Mateja Samec, Lipovec 7, 3211 Škofja vas. Dejan Oobrotinšek, Globoče 2a, 3212 Vojnik in Melita Knez, Galicija 20a, 3310 Žalec. Tokrat vas sprašujemo, za vlogo v katerem filmu je bil ^rad Pitt leta 1996 nominiran za oskarja za stransko vlogo (njegov soigralec je bil Bruce Willis)? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do Ponedeljka, 16. februarja in izžrebali bomo tri dobitnike ^stopnic za kino predstavo. IZ PROGRAMA VTV Skrbimo za zdravje: Manj invazivni operativni posegi Urološki oddelek v bolni- šnici Slovenj Gradec je že ne- kaj let endoskopski center. Primarij Nada Vodopija in zdravniki specialisti so že leta 1990 opravili prvo endoskop- sko (minimalno invazivno) kirurško operacijo, dve leti kasneje pa prvo tovrstno uro- loško operacijo. Gre za stro- kovno zahtevne posege, ki pa so za paciente veliko bolj pri- jazni, saj lahko zapustijo bol- nišnico po treh ali štirih dneh in so tudi sposobni za nor- malno življenje. V oddaji z gostjo v studiu dr. Nado Vo- dopijo boste videli, kako iz- gleda endoskopska operacija žolčnika, kile in ciste na ledvi- cah, posneli pa so tudi odstra- njevanje kamnov v mehurju z lasersko tehniko. Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 16. februarja ob 20.05. Resnične zgodbe Fantje St. Vincenta, 1. del kanadskega filma, 1992, reži- ja: John N. Smith, igrajo: He- nry Czerny, Johnny Morina, Brian Dooley, David Hew- lett, Brian Dodd, Lise Roy, Sebastian Spence. V torek, 17. februarja ob 20. uri bo na sporedu Pop TV prvi del pretresljive resnične zgodbe o fandh iz St. Vincenta, sirotišni- ce, kjer so se dogajale grozljive stvari. Več let je bila ustanova zavita v tančico skrivnosti in groze, potem pa je prišlo na dan, da so fantje žrtve spolnih zlorab. Nasilje nad njimi so iz- vajali nihče drug kot njihovi va- ruhi. Leta 1975 poskuša Kevin Reevey, ki ne prenese več življe- nja med zidovi St. Vincenta, po- begniti. Ker mu ne uspe, si s tem nakoplje grozljivo kazen s še grozljivejšimi posledicami. Tu pa se klobčič pravzaprav začne odvijati. Odgovorni si zatiskajo oči in se bojijo, da bo izbruhnil škandal. Le hišnik iz sirotišnice in njegov prijatelj policist sta dečkom pripravljena pomagati in spregovoriti na glas... V DRUŽBI S KANALOM A Sobotitd Icinoleka Bonnie in Clyde, ameriška akcijska drama, 1967, režija: Arthur Penn, igrajo: Warren Beatty, Faye Dunaway, Gene Hackman, Estelle Parsons, Michael J. Pollard... Film je popolnoma spre- menil Hollywood, bil nomini- ran za devet oskarjev, prejel dva in s tem povzdignil Faye Dunaway in Warrena Beattyia med filmske zvezde. Mlada Clyde in Bonnie se spoznata ob kraji avtomobila, skupaj nadaljujeta kriminalno pot, pridobivata privržence, toda svoja kruta dejanja vse težje skrivajo pred očmi države, kar pripelje do več kot pre- tresljivega konca. Film bo na sporedu v soboto, 14. januar- ja, ob 20.30. Oprah$how Od ponedeljka do petka si lahko vsak dan ob 19. uri og- ledate Oprah show. Oddaje Oddajo Lepota telesa so po osmih epizodah začasno prekinili in bo na sporedu ponovno v začetku marca. bodo govorile o družinski sreči, o nekdanjem suženjs- tvu v ZDA, o mamilu iz doma- če lekarne... Serija Miza za pet je na sporedu vsako soboto zvečerJ ZANIMIVOSTI Usodna nesreča usodne striptizete Bila je najbolj privlačna striptizeta Belgije in pri- voščila si je skok čez plot z nekdanjim možem mo- naške princese Stephanie, Danielom Ducruetom, 33. Imenuje se Fili Houte- man, stara je 27 let, toda zdaj je njeno nekdaj lepo telo zaznamovano z braz- gotinami. Po prometni ne- sreči je priklenjena na in- vahdski voziček. Zgodilo se je pri hitrosti 150 kilo- metrov na uro, na avto- mobilski cesti pri Gentu v Belgiji. Ob petih zjutraj je bila Fili preutrujena in za delček sekunde je zadre- mala za volanom. Izgubila je oblast nad svojim črnim BMW 525 TDS. Zaletela se je v ograjo in se prevrnila na streho. Hudo poškodo- vano so jo reših iz zmeč- kane pločevine. Pred krat- kim je lahko zapustila kli- niko Sin-Niclaas v Gentu. Ko si je ogledala ostanke svojega avtomobila, je iz- javila: »Čudno, da sem sploh še živa. Imela sem pač srečo v nesreči.« Njeni zdravniki pravijo, da se njeno zdravstveno stanje izboljšuje zelo po- časi in zaradi hudih poš- kodb hrbtenice se bo mo- rala ponovno učiti hoditi. Z eno samo dobro idejo postal milijonar Sedemindvajsetletni Jon Nakes iz Bristola v Angliji je obupaval nad svojo pičlo učiteljsko pla- čo, ki ni presegla, preraču- nano, 12.000 mark na leto. Dal si je izplačati svojo po- kojnino in odpotoval v ZDA, kjer se je zaposlil kot prodajalec na gospodinj- skih sejmih. Potem je izu- mil omelo za čiščenje tal, ki takoj ponovno vsrka vodo, in si od svojih star- šev sposodil denar za re- klamo novega izdelka. Po- sojilo je vrnil že po tridese- tih dneh. Zdaj je star 45 let in ima kar 60 milijonov mark letnega prometa. St.6.-12. februar 1998 EQ GLASBA Violinski vihar porušil ovire Čudežna virtuozna lepotica Vanessa Mae že dobrih štirinajst dni pred nastopom odlične violinistke Vanesse Mae, ki je v jugonostalgični nedeljski televizijski oddaji Super Pop Stojana Auerja na Pop TV, ob spremljavi domačih Planet Groove, navdu- šila tako tam prisotne, kot tiste pred televi- zijskimi ekrani, so ljubitelji sodobne klasič- ne, etno in elektro godbe v trgovinah z nosilci zvoka mrzlično iskali njen zadnji studijski izdelek »Storm«. Večina »zamudnil<.ov« le iz trgovin odšla z dolgim nosom, saj so prvo naklado Vanessine »nevihte«, ki jo je v Slovenijo pripeljal Dallas, uradni distributer diskografskega velikana EMl, že konec lanskega leta pokupili tisti, ki resneje spremljajo dogajanja na svetovni glas- beni sceni. Najbolj vztrajni so se na koncu morali zadovoljiti z nekaterimi starejšimi Va- nessinimi ploščami, ki so prej dolge mesece zaman čakale na kupce. Vanessa Mae, singapurska Britanka s kitaj- sko-tajvanskim pedigrejem, se je rodila na isti dan (196 let kasneje) kot violinski velemojster in skladatelj Paganini. Ko je bila stara komaj tri leta, je že znala zaigrati nekaj preprostih skladbic na klavir, dve leti kasneje, ko se je pokazalo, da imata zakonca Vanakorn Nichol- son v hiši pravega glasbenega genija, pa so mali Vanessi Mae dali v roke še violino. Čez pet let je že igrala z londonskim filharmonič- nim orkestrom, glasbeni kriti- ki pa so njeno virtuozno go- denje in nadnaravno nadarje- nost primerjali s čudežnima dečkoma, Mozartom in Men- delssohnom. Leta 1990 je, sta- ra komaj 11 let, objavila svojo prvo ploščo »Violin«, v na- slednjih dveh letih pa je po- snela še cel kup najzahtevnej- ših klasičnih glasbenih krea- cij, med katerimi sta bila tudi violinska koncerta Čajkov- skega in Beethovena. Vmes je precej nastopala z orkestrom London Mozart Players, v za- četku devetdesetih pa je po- stala tudi lastnica 230 let stare Guadagninijeve violine, na katero, poleg sodobne ame- riške električne violine Zeta, igra še danes. Leta 1995 je navdušila s svojim prvim »pop« albu- mom »The Violin Player«, s katerega se je tik pod vrh svetovnih lestvic uvrstila tudi njena mojstrovina »Tocca- ta&Fugue«. Več kot milijon prodanih izvodov omenjene- ga LP-ja je Vanesso iz krogov ljubiteljev klasične glasbe, kjer je že nekaj let uživala zvezdniški status, poneslo tu- di med najbolj iskane pop iz- vajalce. Na open-air spekta- klu »Out in the Green« v švi- carskem Zurichu, je s svojim nastopom zasenčila vse veli- ke pop zvezde (Roda Stevvar- ta, Status Quo...), poleg števil- nih »klasičnih« glasbenih na- grad pa je bila to leto tudi med nominirankami za naj glasbenico na podelitvi pre- stižnih glasbenih nagrad BRIT. V naslednjih dveh letih je Vanessa Mae s svojo kreativ- nostjo in neverjetnim glasbe- nim talentom skupaj z odšte- kancem Nigelom Kennedyem in še peščico pri nas manj znanih virtuozov rušila barie- re, ki so in še vedno ovirajo pretok idej in znanj med dve- ma po krivici ločenima glas- benima svetovoma - klasič- nim in pop. Dokaz, da to njeno početje ni jalovo, se je konec lanskega leta znašel tudi na trgovinskih policah. Gre seveda za zdaj že skoraj vsem znani album »Storm«, s katerim je Vanessa spet prevetrila sicer kar preveč enolično dogajanje na svetov- nih lestvicah. Ob pomoči odlič- nega video spota, ki spremlja naslovno skladbo, je 19-letna Vanessa postala tudi seks sim- bol. S svojo gracioznostjo in etno-lookom, kombiniranim z nadpovprečno inteligenco in glasbeno nadarjenostjo, je spet prepričala tako strokov- no kot laično glasbeno jav- nost. Prav slednja se bo z užit- kom naslajala tudi ob vročem video spotu za njen drugi sin- gle »1 Feel Love« (priredba 20 let stare disco uspešnice Don- ne Summer), ki prav te dni pleza proti vrhovom svetov- nih lestvic. : STANE ŠPEGEL Kdo bo naš predstavnik na Evrosongu? Letošnja EMA oz. izbor slovenske predstavnice za pesem Evrovizije bo 28. fe- bruarja ob 20. uri v velikem studiu TV Slovenija. Komisija je opravila svoje delo in med 43 prispelimi skladbami na natečaj izbrala 15. Znan je tudi vrstni red teh skladb. Prvi se bo predstavil Magnifico s skladbo Silvia, drugi bo Vili Resnik s skladbo Naj bogovi slišijo, tretji Pop Design s skladbo Nora noč, nato pa Miran Rudan - Cvet- je&vrtovi, Aurora - Pesem za- te. Obvezna smer - Ko pade noč, Damjana Golavšek - Lju- bim, ljubiš me, Karmen Stavec in Patrik Greblo - Kje pesem je doma, Sound Attack - Zakaj odšel si, Deja Mušič - Ljubezen (spremljevalne vokale bo v tej pesmi pela Velenjčanka Sanja Mlinar), Gianni in Vladimir Ča- dež s skladbo Pusti času čas, Darja Švajger - Ljubezen ne odhaja, Regina - Glas gora in kot zadnji bodo nastopili Vic- tory s skladbo Zapri oči. Na EMl 98 naj bi nastopila tudi Nuša Derenda s skladbo Usliši me nebo, vendar se je udele bi odpovedala, saj je pred p rodom. Tudi letos bo glasovanje j telefonu (televoting), ki pai bo brezplačno. Vsak klic 1 stal toliko, kot stane pet tel fonskih impulzov, torej 20 t larjev. Finalna prireditev za p sem Evrovizije bo 9. maja britanskem Birminghamu, ( 28. februarja pa ostajajo ugibanja. SIMONA BRGLl Basist in pevec zaZeusa Skupina Zeus iz Petrovč se je po slabem letu dni odločila, da bo spet začela z delovanjem. Aleš Čede, ki igra kitaro, bobnar Marko Zupane in klaviaturist Dam- jan Herodež so se odločili, da bodo še naprej igrali sta- ri ročk, da pa bi skupina zaživela v polni meri, po- trebujejo še basista in pev- ca. Pokličete lahko Aleša na telefon 708-899 ali Marka na telefon 041-666-346. Šaleški fantje bodo snemali 27 let že obstoja ansambel Šaleški fantje iz Velenja, ki ga uspešno vodi Franc Žer- doner. Doslej je ansambel izdal šest samostojnih kaset in je sodeloval pri številnih kompi- lacijah, za njim sta tudi dva CD. Šaleški fantje so veliko gosto- vali v tujini in nastopali po Slo- veniji, bili so redni obiskovalci festivalov. Na Ptujskem festiva- lu so osvojili več zlatih Orfejev in drugih nagrad, pojavili so se na televiziji in radiu. Eden izmed članov an- sambla Šaleški fantje Ivo Gaj- šek je povedal, da bodo kma- lu odšli v studio Zlati zvoki, kjer bodo pri Igorju Podpeča- nu posneli sedmo kaseto. Na njej bo osem domačih zabav- nih skladb, med njimi ponov- no venček narodnih ter štiri zabavne. Šaleški fantje so zadnji vel uspeh dosegli z uspešnic Milka, ki je osvojila Slovenij in radijske postaje. ŠaleŠl fantje so uspešni tudi v pr( gramu Radia Celje, saj so s že drugo leto uvrstili v vr med deset najboljših ai samblov v glasbeni oddaji V tiljak polk in valčkov. Na posnetku so člani sed; njega ansambla Šaleški fantj (stojijo od leve): Martin Adn nek (trobenta, bobni), BoJi jan Dermol (solo vokal, kit' ra, harmonika), Edi Fidl« (klarinet, saksofon, vokal Ivo Gajšek (kitara, vokal! (spredaj od leve) Maja Lesjal (solo vokal, bas kitara! Franc Žerdoner (vodja aH sambla, harmonika, klaviat^ re, vokal) in Srečko Fegu (bariton, bas kitara, poza^ na). T.VRAB' Šaljivi festival Glasbeni studio Melopoja bo 7. marca pripravil v Šentjanžu Dravogradu 2. festival polk in valčkov na Koroškem. Posebno^' festivala je, da mora biti vsaj ena melodija vsakega ansambla" šaljivim besedilom. Komisijo bo vodil vodja najstarejšega sl^ venskega ansambla Štirje kovači Franc Šegovc, članice pa bo"" same ženske, pevke, tekstopiske in druge glasbene ustvarjali'^: ki jih v takih vlogah redko vidimo. ' $t.6.-12.lebrvor1998 J PETICA GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS BACKSTREET BOYS, najpopularnejši boy bend na svetu, je s svojega lanskega LP-ja »Backstreefs Back« v začetku tega meseca na trg lansiral že tretjo uspešnico. Po skladbah »Every- body« in »As Long As You Love Me« se je tokrat na single formatu znašla R&B balada »Ali I Have To Give«. Najpopularnejša ameriška alter ročk zasedba SMASH- ING PUMPKINS v Los Ange- lesu pripravlja material za nov album, ki naj bi izšel še pred poletjem. Billy Corgan in njegovi podložniki so za končnega oblikovalca zvočne podobe njihovih najnovejših kreacij izbrali bradatega Ric- ka Rubina (Beastie Boys, Red Hot Chili Peppers, Tom Petty...), ki se bo, ko bo opra- vil z »razbitimi bučami«, lotil še kultnih industrijalcev NINE INCH NAILS. Pevec Dane Vanian in kita- rist Captain Sensible namera- vata ponovno reformirati kultno angleško punk zased- bo THE DAMNED. »Prekleti« so oktobra leta 1976 objavih prvi punk single »New Rose«, bili pa so tudi prva angleška punk skupina, ki je v ZDA objavila LP in nato tam tudi precej uspešno koncertirala. Sestri Ann in Nancy VVILSON, gonilni sili znanega ameriškega pop ročk benda HEART, ki je prav te dni obja- vil svoj novi album »Love- mongeres«, sta pred nedav- nim posneli tudi skladbe za njun prvi samostojni skupni album »Whirlygig«, ki naj bi pod okriljem založbe Will Re- cords ugledal luč sveta sredi aprila. Znani floridski sodnik Leo- nard Feiner je še bolj znanega pop soul zvezdnika BOBBVA BROWNA obsodil na pet dni ječe in eno leto pogojnega zapora. 29-letni gospod Brown, ki zadnjih nekaj let polni časopisne strani v glav- nem le še zaradi prepirov in pretepov s svojo precej popu- larnejšo ženo Whitney Hou- ston, si je omenjeno kazen prislužil s črnim porchejem, s katerim je pod vplivom alko- hola, marihuane in kokaina, zgrešil cesto. Po osemnajstih letih se na filmska platna spet vračata le- gendarna THE BLUES BROTHERS. V filmu »Blues Brothers 2000« bo poleg »ori- ginalnega« Elvvooda Bluesa Dana Aykryda nastopil tudi priljubljeni debelinko John Goodman, ki bo tokrat name- sto leta 1982 umrlega Johna Belushija (overdose) prevzel vlogo Jolieta »Jakea« Bluesa. Skoraj štiri leta po izidu LP- ja »Bedtime Stories« se s sin- gle ploščo »Prozen« na glas- beno sceno spet vrača nekda- nja pop kraljica MADONNA. Omenjena single plošča obe- nem že napoveduje tudi sko- rajšnji izid (3. marec) LP-ja »Ray Of Light«, s katerim na- merava 39-letna Madonna Luise Veronica Ciccone spet zavladati vrhovom svetovnih lestvic. Litijsko društvo KUD Zgaga razpisuje natečaj za tretji ZGAGA ROČK FESTIVAL, ki se ima zgoditi zadnji junijski vikend. Del nastopajočih ben- dov bo prireditelj zbral med neznanimi in še neuveljavlje- nimi ročk skupinami, ki mo- rajo do 1. maja poslati posnet- ke z najmanj tremi lastnimi skladbami, poimensko sesta- vo skupine, fotografijo in kratko biografijo na naslov: KUD Zgaga, p.p. 24, 1270 Liti- ja,. Ta ista založba bo sredi marca na trgovinske police spravila tudi debitantski al- bum ljubljanske tehno pop zasedbe SOUND ATTACK. Šestnajstletna pevka Pika Bo- žič in tri leta starejši Simon Šurev (ex-SloActive) v studiu Microlab, skupaj z aranžer- jem Juretom Havličkom in producentom . Gregorjem Zemljičem, prav te dni obliku- jeta končno podobo albuma, na katerem se bo poleg lan- skih uspešnic »Le tebe še ho- čem« in »Prepozno je« znašla tudi evrovizijska kandidatka »Zakaj odšel si«. 27. junija se bo na posestvu družine Spencer v Nort- hamptonu v osrednji Angliji zgodil vehk koncert, posve- čen lani tragično preminuli princesi DIANI. Ves dobiček od prodaje 15000 vstopnic bo seveda namenjen dobrodel- nim skladom, katerih pobud- nik in ustanovitelj je bila prin- cesa Diana. Seznam nastopa- jočih, med katerimi bodo zvezdniki pop, ročk in klasič- ne glasbe, bo družina Spen- cer, ki je tudi organizator tega spektakla, objavila še pred koncem tega meseca. Dolenjski alter-rock vetera- ni DEMOLITION GROUP so po letu in pol dela v treh slovenskih studiih (Tivoli, Kif Kif in Krajnik) končno defini- rali finalno obliko svojega najnovejšega albuma, ki bo po napovedih založbe Dallas izšel 1. aprila. Slaba dva meseca po tožbi, ki jo je popularna ameriška pevka TONI BRAXTON vložila proti svoji založbi La Face, je ta temnopolta soul diva razglasila bankrot. S to že večkrat preiz- kušeno pravno in finančno ak- cijo se je Toni zavarovala pred plačilom odškodnine zaradi morebitne prekinitve pogodbe z založbo La Face, ki je Braxto- novi od prodanega albuma pla- čala manj kot 35 centov. Glede na to, da je gospa Braxton v preteklih petih letih prodala več kot 10 milijonov plošč, se je na njenem bančnem računu nabralo zavidljivih 3,5 milijona dolarjev, kar pa je še vedno prava malenkost v primerjavi z zaslužki, ki jih s prodajo plošč zaslužijo nekateri tudi precej manj popularni glasbeniki. STANE ŠPEGEL Neodvisni in ahernativni angleški sceni naklonjen glasbeni tednik New Musical Express je konec prejšnjega meseca spet podeljeval nagrade BRAT Awards, ki so nekakšen alter-ego bolj znanih in bolj popasto nastrojenih nagrad Brit Award. Veliki zmagovalci podelitve so bili Verve (skupina leta in single leta), med nagrajenci pa velja omeniti še skupini Radiohead (album leta) in Prodigy (plesna skupina leta). Bralci omenjene revije so za najslabši single preteklega leta izbrah skladbo »Barbie Girl« skupine Aqua (na sliki). 20 VROČIH RC TUJELESTVICE St.6.. 12. februar 1998 38] AKCIJA - POTOPIS Vsako leto izbor naj voščilnice Pred tednom smo v gostišču Zottl v Ivenci pri Vojniku pri- pravili manjšo slovesnost, na kateri smo podelili priznanja zmagovalcem v naši akciji za naj voščilnico, ki smo jo prvič organizirali ob koncu minule- ga leta. I.ičiia priznanja, narejena iz gline, so prispevali v podjetju Ljubečna Art in podelitve se je udeležil tudi njegov direktor Milan Brecl. Sponzor slove- snosti pa je bila občina Vojnik, zato se je vabilu prijazno od- zval župan Beno Podergajs. Akcijo za izbor najboljše voš- čilnice, ki bi bile drugačne, kot smo jih vajeni kupovati v trgovi- nah, inovativne, napisane s sr- cem in domišljijo, si je zamislil radijski kolega Tone Vrabl. Ča- sa za pošiljanje ni bilo veliko, kljub temu smo bili za prvič zadovoljni. Odločali smo se le med tistimi voščilnicami, ki so jih poslali naši bralci (ne tudi podjetja) in se odločili za dve zmagovalki. Nina Mazi iz Ljub- ljane je po naši oceni poslala najbolj duhovito in zabavno be- sedilo, čeprav ni šlo za klasično voščilnico (žal se prireditve ni uspela udeležiti), osnovna šola Ljubečna pa je bila nagrajena za izvirne, unikatne otroške voščilnice, narejene iz naravnih materialov. Ravnateljica šole Milena Kocman je povedala, da sodelujejo v mnogih akcijah Vojniški župan Beno Podergajs izroča darilo ravnateljici OŠ Ljubečna Mileni Kocman, učenka 5. razreda Alja Kroflič pa drži v rokah priznanje, ki so ga izdelali v podjetju Ljubečna Art., in tekmovanjih, saj je eden od učencev zadolžen, da spremlja tovrstne razpise v vseh časopi- sih in nanje pravočasno opozo- ri. Voščilnice so izdelovali vsi šolarji od prvega do petega raz- reda, nato pa so izbrali najbolj- še. Narejene so iz naravnih, ekološko neoporečnih materia- lov, saj sodi Ljubečna med eko šole. Akcija izbora naj voščilnic naj bi postala tradicionalna, zato bo že letošnji razpis objavljen bolj zgodaj, z bolj natančnimi pogoji za sodelovanje v različnih kate- gorijah, od izbora najboljše otroške do poslovne voščilnice, od najboljšega besedila do naj- lepše likovne podobe. -:yS.c-S^ Foto: GREGOR KATIC Skalne gobe Pred 200 tisoč leti je lede- nik v severni Italiji oblikoval dolino Camonice. V njenem najglobljem delu je kasneje nastalo jezero Iseo. Globok bazen so napolnili številni potoki, ki so si izborili pot v dolino skozi najmehkejše materiale. Tako se je pod da- našnjo vasico Zone obliko- vala spektakularna pokraji- na, polna nenavadnih skal- nih oblik. Skalnimi osamelci, vrh ka- terih je udobno nameščena po ena skala, vzbujajo nela- goden občutek - kot da bo zdaj zdaj katera izmed njih zgrmela z nevarno špičastega vrha! Tu in tam se to tudi zgodi, saj voda še vedno obli- kuje pokrajino. Skala je iz trše kamnine kot spodnji stožec - tega sestavljajo peščenjaki. Skala ščiti peščeni stožec pred erozijo in vodo in skupaj s ponekod osupljivo tankimi stožci tvori obliko gob. Stožec se tanjša tako dolgo, dokler z njega ne pade skala. Ko pa na njem ni več skale, se hitro sesede. Skozi stoletja erozija uničuje in hkrati gradi te ne- navadne oblike. Tu si je »skalne gobe«, ki veljajo za ene najlepših in naj- bolj znanih v alpskem svetu, mogoče ogledati v vseh fazah njihovega nastajanja in pro- padanja. Slikovita krožna pot vodi nad njimi in mimo njih. Čudoviti pogledi, ki se odpira- jo z najvišjih delov poti, od- krivajo pokrajino v vsej njeni veličastnosti in nenavadnosti. MARIJA DEMŠAR ZANIMIVOSTI Robot, ki kosi m travo i Ne bo se nam potrebnf^ več potiti pri košnji trave na vrtu, kajti to naporno opravi- lo bodo menda kmalu prev- zeli roboti. Novi samodejni pomočnik se imenuje Robo- Mow in se bo pojavil najprej na angleškem tržišču - pred- vidoma v februarju. Njegova cena: okoli 300.000 tolarjev. Ta kosilnica premore elek- tronske »možgane«, po travi vozi popolnoma naravnost, avtomatično se umika dre- vesom in cvetličnim gredam. Kmalu bo sledil še ustrežljivi robot za igrišča za golf, ki bo avtomatično sledil igralcu. Zaradi napake v komi $ ženska, ki je ostala v komi po ne preveč zahtevni opera- ciji na roki in že štiri leta nezavestna leži v bolnišnici v Santa Ani v Kaliforniji, je do- bila od bolnišnice odškodni- no v višini 18,6 dolarjev. Ugo- tovili so namreč, da je izključ- no bolnišnica kriva za njeno sedanje stanje. Bolnica si je v prometni nesreči poškodova- la roko, zato ji je bilo treba operirati prste. Prva operacija je dobro minila, med operaci- jo pa so opazili, da je bolnica pomodrela v obraz zaradi po- manjkanja kisika. Čeprav je na operacijski mizi doživela infarkt, so jo zdravniki oživili. Zaradi poškodbmožganov in zaradi pomanjkanja kisika pa je obležala v komi. Med prei- skavo so ugotovili, da se je vse to zgodilo zato, ker ji je zaradi napake medicinskega osebja padel v sapnik kosmič vate in jo skoraj zadušil. S kolesom po deželi dolgega belega oblaka (4) Naslednjih nekaj dni je trajala pot do Kaikoure, me- sta rakov, kitov in ostalih zanimivih morskih prebi- valcev. Mesto leži na vzhod- ni obali južnega otoka, prib- ližno na pol poti iz Pictona v Christchurch. Ime v maorš- čini pomeni »jesti rake«, kar se tu počne dobesedno za vsakim vogalom. Razen ra- kov na mizi pa je Kaikoura zanimiva zaradi vrste živih morskih živali. Med njimi izstopajo glavati kiti, orke, delfini in tjuljni. Iz tega so seveda uspeli narediti cve- toč posel, ki prebivalcem prinaša več denarja kot že dolgo opuščeni lov na kite. Veliko agencij ponuja pla- vanje z delfini in tjulnji, opa- zovanje kitov z ladjo ali leta- lom ter cel kup drugih mož- nosti preživljanja časa in po- rabljanja velikih količin de- narja. Večina turistov seveda razmišlja podobno kot midva s Špelo: »Če sem prišel tako daleč, potem si pač moram ogledati največjega sesalca na zemlji. Toliko delfinov na ku- pu, da bi lahko plaval z njimi, pa tudi ne srečaš povsod.« In sva šla! Plavat namreč. Dali so nama neoprenska oblačila. ker je voda v Tihem oceanu strašno mrzla, masko, dihal- no cev ter plavuti in navodila za privabljanje delfinske po- zornosti. Potem so naju s še nekaj podobno mislečimi od- peljali na morje in ko smo zagledali prvo jato, zmetali v vodo. »Zdaj pa pojte, se po- tapljajte in počnite vse, da jim ostanete zanimivi, sicer bodo odplavali proč!« Ker močno dvomim, da bi moje petje ko- ga privabilo, sem se raje bolj intenzivno potapljal in kmalu premagal tudi občutek nela- godja ob pogledu na kakšnih dvajset delfinov, ki so se podi- li okrog mene, vsi po vrsti vsaj tako veliki kot jaz, pred- vsem pa dosti, dosti bolj okretni. Tudi precejšnje zobe imajo, čeprav so sila prijazni. Pa dotikanja ne marajo. Opo- zorili so nas, da imajo delfini precej občutljivo in ranljivo kožo. Da jih lahko z nohtom ali prstanom nehote raniš. Če bi kit zazehal... Kiti so seveda nekaj druge- ga. Z njimi ne bi šel plavat, pa če mi vsi zoologi zatrdijo, da so ne vem kako dobrodušne živali. Žival ima namreč tako veliko ustno votlino, da mojih 183 cm še z zobotrebcem ne bi našli, če bi dobrodušnež recimo pomotoma zazehal... Zato sva si jih s Špelo ogledala s ptičje perspektive. Živali so res vehčastne! Tisti trenutek so ravno trije počivali na po- vršini in privabljali množice turistov na ladjah, ki so delo- vale kot čolnički, ki skušajo pristati ob otoku, pa se jim ta po četrt ure poskušanja poto- pi in izgine za kakšno uro. Pri tem dvigne svoj ogromen rep iz vode, elegantno zamahne, za trenutek obmiruje, nato pa se počasi poda na lov za svojo najljubšo hrano, orjaškimi lig- nji. Melville je nekoč zapisal, da je kitovo potapljanje eden najlepših pogledov na zemlji, kar bo zagotovo blizu resni- ce. Možakar je imel sicer to srečo, da je prizoru prisostvo- val sam in njegovega medita- tivnega razpoloženja niso motile trume japonskih turi- stov... Vseeno pa je tudi danes to pogled, ki je vreden svojega denarja, čeprav sva po dveh dneh zaprepadena ugotovila, da sva porabila kakšnih 500 novozelandskih dolarjev (to- rej 50 tisoč tolarjev), pa se niti dobro zavedla nisva. Seveda sva ohranila mirno kri, si na- dela hladen izraz in v velikem slogu odkorakala v bližnjo re- stavracijo na kulinarično po- sebnost, raroge. »Kamor je šel bik, naj gre še štrik, saj se samo enkrat živi,« sva se tola- žila, medtem ko sva se masti- la z enim ogromnim pred- stavnikom skalnih rakov. Si- cer pa: pred nami je Mt. Cook in za nameravani podvig se je treba dobro pripraviti, saj ni- koli ne veš, kje te sreča čaka. ■(se nadaljuje) IGOR DRSTVENŠEK Na obalah Kaikoure se najpogosteje nahajajo gla- vati kiti, ki so svoje ime dobi- li zaradi izjemno velike gla- ve, ki predstavlja skoraj dve tretjini celotne dolžine tele- sa. V angleško govorečih de- želah to isto vrsto imenujejo Sperm vvhale, zaradi tekoči- ne, ki napolnjuje precejšen del glave. Tekočina po barvi in gostoti najbolj spominja na moško seme, kar je kitu dalo ime. Glavati kit je naj- večji plenilec na zemlji in tretje največje živo bitje nas- ploh. Za razliko od svojih večjih bratov, ki so odvisni predvsem od planktona, se prehranjuje z ribami, hobot- nicami, lignji in podobnim. $1.6.. 12. februar 1998 PETICA V MODNEM VRTINCU 39 »Mož se zanese na moj okus« Soproga predsednika države Štefka Kučan ekskluzivno za NT&RC o modi in oblačenju Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Prišla je nevsiljivo, elegantno obleče- na in - nasmejana. Kot vselej. Iskreno vesela, da je največ bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje v anketnem vprašanju meseca decembra izrazilo željo, naj v radijski oddaji in na tej časopisni strani govori o modi oziroma estetiki oblačenja. Z najpogo- stejšo obrazložitvijo: ker je sama vzor brezhibnega oblačenja mnogim slo- venskim ženskam. Prva dama Sloveni- je, soproga predsednika države, gospa Štefka Kučan. Glede na vašo pomembno funkcijo ste s svojim videzom nenehno izpostav- ljeni kritičnemu očesu javnosti. Upo- števajoč znan imitatorski fenomen množic - kakšno sporočilo oddaja vaša celostna podoba? »Pri oblačenju oziroma negovanju ce- lostne podobe upoštevam modna in es- tetska pravila le do neke mere. Oziram se predvsem na svoje notranje sporočilo. Kajti obleka ni le v funkciji telesa, temveč človeka kot celote. Obleka mora postati del tebe, del tvojega veselja...« Kje kupujete pretežni del gardero- be? »Doma, in to konfekcijo. Že vsa leta, odkar sem spoznala svojega moža Mila- na, ostajam zvesta predvsem Muri. Seve- da rada pogledam tudi po biitikih, da sem seznanjena s sodobnimi modnimi trendi v svetu.« Moda je periodni modni proces, ki se pri svojem obnavljanju, uvajanju novosti, zelo rada vrača po navdih v preteklost. Kakšni pa so vaši prvi spomini, vezani na modo in oblače- nje? »Spominjam se, da sva bili z sestro kot majhni punčki zelo čedno oblečeni, če- prav sva odraščali v težkih časih, pb vojni. Vendar - z veliko iznajdljivosti so iz ene mamine lepe obleke sešili dve novi oblekici za naju. Še danes ju imam pred očmi - bili sta prelepi, ker sta bih ustvarjeni z ljubeznijo, z dušo. » Vas kakšen izmed klasičnih oziro- ma novomodnih stilov posebej navdu- šuje? »Vselej znova me prevzame večno ele- ganten in moden mornarski stil, ki ga povezujem z globoko modrino, s sinjimi obzorji in nežno belino...« So pravila protokolarnega oblačenja denimo za visoke državniške obiske strogo določena? »Te stvari so seveda napisane, veljajo pravila in priporočila za razHčne dogod- ke, ceremoniale. Pri tem igrajo barve pomembno vlogo, saj predstavljajo v različnih kulturah in ob različnih sveča- nostih povsem drugačno sporočilnost, so simbol nečesa drugega. Pri protoko- larnem oblačenju je poudarek na člove- ku, njegovi kultiviranosti, spoštovanju, ki ga na ta način tudi z obleko izkažeš sočloveku.« Temeljni kamen vaše modne estetike je nevsiljiva eleganca. Tudi z modnimi dodatki in nakitom nikoli ne pretirava- te. »Res, vsako pretiravanje je slabo. Tudi pri nakitu. Čez- merno kitenje ni razkazovanje statusnih simbolov, temveč dvomljivega okusa... Meni so recimo zelo ljube lesene kro- glice - koralde, ki so mi jih izdelali otroci. Ali pa tale di- skreten prstan, ki mi ga je podaril mož.« Modna pota so zapletena, včasih nedojemljiva. Kaj me- nite o trendu anoreksičnih manekenk, ki svojo nezdra- vo podobo poudarijo še z mračnim make-upom? »V želji, odkriti v modi še nevideno, so modni propa- gandisti prešli vse meje. Kaj je lepše kot lepa obleka, lepa ženska, ki pritegne pogled nase? Kot vrtnica ali zvonček v naravi, ki sta vsako leto istega, pa vendarle prerojeno svežega videza. In kaj je bolj žalostno kot do kosti shujša- no dekle bolnega videza? Če je ta videz še poudarjen z ličenjem, je to zame nasilno, brezčutno, je nespoštljiv od- nos do življenja. Modna industrija se sploh ne zaveda, koliko gorja pov- zroča z diktiranjem takšnih trendov.« Pogosto poudarjate, da bi morali biti slovenski modni kreatorji doma bolj cenje- ni. To si brez dvoma zaslu- žijo, pa vendarle - obstaja tudi med svetovno znanimi modnimi oblikovalci ime, ki je naredilo na vas močan vtis? »Nekaj jih je gotovo. Med njimi lani umrli Gianni Versa- ce, ki je kreiral oblačila - ne le za bogate, temveč za ljudi z izrazito osebnostjo. Znal in upal se je vživeti v človeško samobitnost. Takšne ljudi ce- nim, ne glede na področje nji- hovega ustvarjanja.« In za konec še malce vehe- mentno vprašanje. Ali tako kot mnoge ženske tudi vi zjutraj izberete svojemu mo- žu obleko, mu morda tudi zavežete kravato? »Obleko in drugo mu pri- pravim že zvečer, sicer pa mi mož zaupa, zanese se na moj okus. Sam pa si rad po občut- ku izbira kravato. To mi je všeč in pri tem rada sodelu- iem.« Štefka Kučan v studiu Radia Celje. »Vselej znova me prevzame večno eleganten in moden mornarski stil, ki ga povezujem z globoko modrino, s sinjimi obzorji in nežno belino...« »Lani tragično umrli Versace je naredil name močan vtis. Kreiral je za ljudi z izrazito osebnostjo...« Nagrade meseca januarja: 1. Prestižna dišava - darilo podjetja Weitnauer iz Trubarje- ve 10 v Ljubljani: Zdenka Jakopič, Rimska c. 6, 3270 Laško; 2. Darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev podjetja Papillon iz Gosposke l/a v Celju: Mojca Mlakar, Cesta na grad 9, 3230 Šentjur; 3. Darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev podjetja L&G - generalnega zastopnika blagovne znamke Elegance iz Celja: Justina Mihalinec, Drapšinova 13, 3000 Celje; Polona Košuta, Vrazova 15, Šmartno v Rožni dolini; 4. Polletna naročnina na revijo Modna Jana: Jožica Osolnik, Pod gabri 29, 3000 Celje. Anketno nagradno vprašanje februarja KATERA IZMED NOVOMODNIH SPOMLADANSKIH BARV VAM JE NAJBOU VŠEČ? a) bela in slonokoščena; b) zlata in srebrna; c) pepel vrtnice (bordo-sivo-rjava); d) španski bezeg (lila, roza); e) krila kačjega pastirja (bleda turkizno-modra). Sf.6.-12. februar 1998 40| ZA AVTOMOBILISTE Prihaja renault clio 2 v novomeškem Revozu, ki je sestavni del Renaultove industrijske skupine, saj je francoska tovarna 54-od- stotni lastnik, so prvič po- stavili na ogled povsem no- vega clia oziroma clio 2. Za novomeško tovarno je zelo pomembno dejstvo, da je ena od treh, kjer bodo novega clia izdelovali, saj to doka- zuje pomen tovarne in zau- panje vsega Renaulta. Serijska izdelava clia 2 bo po sedanjih napovedih stekla aprila, prodaja pa v drugi polo- vici maja. Pomembno ob tem je, da naj bi bil clio 2 bolje opremljen kot sedanji avto, ce- na pa naj ne bi bila bistveno višja. Clio 2 je od prejšnje izvedenke za dobrih šest centi- metrov daljši, tudi nekaj višji in širši, ima pa enako platfor- mo kot renault kangoo. Od slednjega, pa seveda od nekaterih drugih renaultov, je prevzel nekaj oblikovnih ele- mentov, ob tem pa v tovarni zatrjujejo, da se je notranja prostornost v dolžino poveča- la za 17 centimetrov. Clio 2 bo po mnenju Renaulta tudi bis- tveno varnejši od sedanje izve- denke, pri čemer so se ob vsem drugem še posebej uk- varjali z zaščito pred bočnimi udarci, čez čas pa bo avto na voljo tudi s stranskimi zračni- mi varnostnimi blazinami. Motorjev bo po sedanjih na- povedih pet. Osnovni bo 1,2- litrski bencinski štirivaljnik z močjo 60 KM, sledil bo 1,4- litrski motor, ki bo ponujal 75 KM, nato pa pride na vrsto prvi izmed dveh 1,6-litrskih agregatov. Prvi bo imel moč 90 KM, drugi pa 110 KM, kar je pač »posledica« štiriventil- ske tehnike. Edini dizelski motor bo 1,9-litrski agregat z močjo 65 KM, torej motor, ki ga denimo poznamo vsaj iz kangooja. Renauh je v projekt clio 2 vložil 7,6 milijarde francoskih frankov, novomeš- ki Revoz pa več kot osem mili- jard tolarjev. Prav zaradi tega računajo, da se jim bo letos pri nas posrečilo prodati ne- kako 7600 cliov, od tega kar šest tisoč chov 2. Bomo videli. Renault clio 2 Volkswageii bo plačal 112 milijonov dolarjev kazni Evropska komisija pri Evropski uniji je pred nedav- nim nemškemu Volkswagnu naložila plačilo drastične kazni in sicer mora korporacija v evropsko blagajno prispevati nič manj kot 112 milijonov dolarjev. Omenjena kornisija se je za tako visoko kazen odločila po tistem, ko je ugotovila, da je VW leta 1991 v Italiji sistematično preprečeval prodajo svojih avtomobilov nei- talijanskim kupcem. V tem času so nastale v cenah avtomo- bilov v evropskih državah oziroma znotraj EU velike razlike kot posledica valutnih razlik med posameznimi evropskimi valutami. Tako so bili zaradi šibke lire volks- wagni in audiji v Italiji celo za 30 odstotkov cenejši kot v Nemčiji ali morda v Avstriji. Ker so nemški kupci" to ugotovili, so hoteli v Italiji kupiti omenjene avtomobile, vendar matični VW svojemu distributerju v Veroni tega ni dovolil, nekaterim manjšim trgovcem pa naj bi zaradi kršitve tega »ukaza« celo odvzel licenco. Komisija meni, da je bilo s tem kršeno načelo enotnega evropskega trga. Volksvvagen je že napovedal, da se bo na odločitev pritožil, vendar ni velike verjetnosti, da bi obsodbo spremenili. Naložena kazen je največja v zgodovini delovanja omenje- ne komisije v Evropski uniji. BORZACEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 440 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil, organizatorji pa so izdali 80 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,500 obiskovalcev. Cene so okvirne' Fiat punto GT. Ugodno leto za italijanski liat Lansko leto so v Italiji pro- dali skoraj 2,6 milijona av- tomobilov, kar pomeni, da so dosegli rekord, ki ga vsaj na začetku leta nihče ni na- povedoval. To se je zgodilo predvsem zaradi vladnih spodbud, saj je italijanska vlada vsem tistim, ki so svo- je deset in več let staro vozilo zamenjali z novim, pri plači- lu dajatev priznala precejš- nje davčne olajšave. Tako je Italija po številu pro- danih avtomobilov v letu 1997 takoj za Nemčijo in pred Veli- ko Britanijo ter Francijo. Lan- ska prodaja je bila od predlan- ske večja kar za 40 odstotkov. največ pa ima od tega Fiat. Grupacija je lani prodala vsega skupaj 2,8 milijona vozil, ve- lik del na domačem trgu. Njen promet je bil tako vreden 90 bilijonov lir, dobiček pred ob- davčitvijo pa naj bi bil kar štiri bilijone lir. Vse kaže, da je Fiat s tem dosegel točko, ki jo bo v prihodnje težko presegel, še posebej zaradi tega, ker imajo njegovi konkurenti ta hip zara- di novih avtomobilov vsak ne- kaj prednosti. Vse pa kaže, da je bilo lansko leto za Fiat pose- bej uspešno tudi zaradi tega, ker naj bi bil punto najbolje prodajani avtomobil na evrop- skih trgih. Šff.6.> 12. februar 1998 PETICA ZA AVTOMOBILISTE Alfa romeo 156 na slovenskem trgu 0a Romeo je nedvomno ,na tistih tovarn, ki je vsaj v jvropi dobro znana in tudi Jfiznana. Drži pa, da je bila ijena slava pred dolgimi leti jg^ja kot sedaj. To se je poz- ijlo na poslovni uspešno- li, prav to pa je bil razlog, so v tovarni »pritisnili« pj plin in v zadnjem času predstavili vrsto novih avto- „obilov z motorji vred. Povsem nov avtomobil pa lOsi oznako oziroma številko 56 in vse kaže, da je to vozi- ), ki naj bi tovarni pomagalo lo stare slave in tudi tržnega ispeha. To je v vsakem prime- yštirivratna limuzina, pa če- pv je zaradi drobne stilistič- le posebnost videti kot kupe. [ljuke za odpiranje zadnjih rat so namreč spretno nameš- ene in vgrajena v zadnja vra- 3, tako da jih skoraj ni videti, ato potem občutek o kupeju. f oblikovnem pogledu je avto lep dokaz italijanske obliko- valske nadarjenosti, pri čemer to velja tudi za prednjo ma- sko, ki je z značilnim Alfinim trikotnikom zanimivo vgraje- na v celoto; je pa zaradi tega zmanjkalo prostora za registr- sko tablico sredi odbijača in zato jo je treba sedaj namestiti na levo stran. Alfa romeo 156 je 443 cen- timetrov dolg avtomobil s 380-litrskim prtljažnikom, kar pomeni, da prtljažna pro- stornost in s tem družinska uporabnost ni bil glavni ali vsaj ne najpomembnejši mo- tiv oblikovalcev. Zanimiva je notranjost z dobro pregledni- mi instrumenti, rahlo k vozni- ku zasukano sredinsko konzo- lo, medtem ko je prostora za kolena na zadnji sedežni klopi relativno malo. Motorjev je šest, vsi bencin- ski (to so štirje) so opremljeni s po štirimi ventili na valj, trije z začetka lestvice pa tudi s po dvema svečkama (twin spark), na koncu pa sta še dva turbodi- zelska motorja iz serije unijet. Osnovni agregat je 1,6-litrski štirivaljnik z močjo 120 KM, sledi 1,8-litrski motor, ki po- nuja 144 KM, nato pa pride na vrsto 2,0-htrski motor (155 KM), lestvico bencinskih mo- torjev pa zaključuje šestvaljnik V obhke z gibno prostornino 2,5-litra in močjo 190 KM. šibkejši od obeh dizelskih mo- torjev je seveda 1,9-litrski z močjo 105 KM, precej več pa ponuja 2,4-litrski JTD, ki raz- vije 136 KM. Opreme so tri, je pa sorazmerno bogat seznam dodatne opreme. Ljubljanski AC Triglav, uradni predstavnik Alfe oziro- ma Fiata pri nas, meni, da se mu bo v letu dni posrečilo prodati od 600 do 800 alf 156. Osnovna izvedenka (1,6) je tako na voljo za skoraj 35 tisoč mark, 1,8-litrska za 36.990, za 2,0-litrsko je treba odšteti 44.990 mark, medtem ko je naj zmogljivejša v varian- ti s šestvaljnikom naprodaj za 52.990 mark. Dizelski izve- denki sta na voljo za 37.990 oziroma 46.490 mark. Na sli- ki: alfa 156. Investicijski naval na Rusijo Pred nekaj leti je bila Rusi- apo razpadu Sovjetske zve- ze zelo obetaven trg, nato se je navdušenje nekoliko zmanjšalo, sedaj pa znova larašča. j Ameriški Ford namerava še pos v Rusiji dokončati 150 nilijonov dolarjev vredno in- ?sticijo, saj bo tam zgradil ivarno. V njen naj bi v letu ni izdelali do 15 tisoč avto- iiobilov (ni še jasno, katere vtomobile, domnevajo pa da bondea ah fiesto), kar pa bi pomenilo, da je Ford tretji veliki avtomobilski izdelova- lec, ki se pojavlja v tej držav. Italijanski Fiat je lani sklenil posel za 854 milijonov dolar- jev, saj bodo v tovarni Gaz v bhžini Nižjega Novgoroda letno izdelali kar 150 tisoč avtomobilov. Gre za enega največjih avtomobilskih pro- jektov v zadnjih letih. Pred nedavnim pa se je francoski Renault prav tako dogovoril, da bo v tovarni, kjer so prej nastajali moskviči, izdelovale megane, investicija pa bo ob pomoči ruskega partnerja vredna 350 milijonov dolar- jev. Za sedaj pa še ni znana usoda predloga največjega ru- skega izdelovalca avtomobi- lov Avto VAZ. Ta je namreč Oplu oziroma General Motor- su, ki je lastnik nemške avto- mobilske tovarne, predlagal, da bi v njegovi tovarni izdelo- vali ople. Iz Opla oziroma Ge- neral Motorsa so sporočili, da resno proučujejo ta predlog, vendar odgovor še ni znan. Ford mondeo 42^ KULTURA BIVANJA Muzej Gauggenhaim v Nem Yorku. Povezanost zunanjega in notranjega Arhitekti in graditelji, ki so zaznamovali svet: Frank Lloyd Wright Franka Lloyda Wrighta lahko povsem mirno imenu- jemo za največjega arhitek- ta svoje dobe. Njegovo delo- vanje na področju arhitek- ture je trajalo več kot šest- deset let, predvsem v Zdru- ženih državah Amerike. Zanj je značilna povezanost notranjega in zunanjega prostora. »Za zgradbo ni po- trebno, da stoji na hribu, ampak je dovolj, da je del hriba, kot da je zrasla iz zemlje,« je menil. Wright se je rodil leta 1869, umrl pa 1959. Na njegov raz- voj so vplivali Frebelov sistem otroških vrtcev in branje del o arhitekturi. Ko je prišel leta 1887 v Chichago, da bi se po- vsem posvetil arhitekturi, se je znašel na samem začetku veli- ke arhitekturne preobrazbe. V prvem obdobju od leta 1894, ko je zapustil Sullivanov atelje, pa do leta 1914, ko je požar uničil njegovo prvo pre- rijsko hišo Tailesin, se je sam znašel v hudi notranji krizi in se je pričel ukvarjati z proble- mom podeželske hiše. V izro- čilu ameriške farmarske hiše je odkril tiste elemente, ki so mu dali zanesljiva izhodišča za prihodnost. Hiše tega tipa so bile zgrajene iz zelo različ- nih materialov in prav tako različnih oblik, osnovna obli- ka so bile črke X,L,T. Njihove značilnosti pa so odprt in raz- vejan tloris, položna, močno naprej potegnjena streha, ki prekriva vodoravne sloje opečnega in kamnitega zidu, ter široka okna s prečkami, brez kakšnega drugega orna- menta. Opustil je kletno etažo in postavil hišo na nizek masi- ven podstavek. Hišo je obravnaval kot eno- ten prostor, ki ga je lahko diferenciral za nujne potrebe. Izhodišče notranjega prostora je v osrčju križa, kjer je hali s kaminom, od tod se razprosti- rajo drugi prostori v smeri kra- kov. Vsi prostori dobijo svetlo- bo s strani. Pritličje je name- njeno vhodni veži in kleti, bi- valni prostori so v prvem nad- stropju. Tloris je prilagojen talnemu reliefu. V tem prvem obdobju nastanejo razhčni projekti, tako med drugimi tu- di stanovanjska zgradba Charnnley house v Chichagu leta 1892, zgradba golf kluba River Forest leta 1898, hiša Bradley, samostojno ustvarja- nje pa se začne s hišo v Oack parku (1889). Ob koncu prve- ga obdobja se je Wright zgle- doval po megalitski in masivni arhitekturi predkolumbijske Amerike (Hollyhock House). Vrašanja za ureditev vaše- ga stanovanja lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, vsebujejo pa naj čim bolj natančne podatke o prostorih, ki jih želite uredi- ti. Konec tridesetih let nasta- nejo tako imenovane osonij- ske hiše, kjer so zidovi sestav- ljeni iz slojev desk in ravne strehe iz slojev lesenih letev. Pri teh hišah so bili stroški izgradnje zelo majhni. Gre za popolnoma svobodno izobli- kovan tloris. Kuhinjo je zame- njal z delovnimi prostori, ki so priključeni stanovanjskim prostorom in bazilikalno os- vetljeni. Najznačilnejši pro- stor je okoli ognjišča, tu sta se združevala dva, funkcionalno različna krila, dnevni in spal- ni. Pod vplivom klime in vege- tacije na Floridi se je vrnil k ornamentom in izgotovljenim betonskim elementom svojih prvih zgradb v Kaliforniji. Po- leg pravokotnih oblik, ki so bile značilne za njegovo us- tvarjanje v prvi četrtini stolet- ja, so Wrighta fascinirali tlori- si, ki imajo za osnovo vogale pod kotom 30 in 60 stopinj, ter krog in spirale. Krog in spirala sta bila tema projekta pri raz- ličnih zgradbah. Trgovina Morris v San Franciscu (1949), Hiša sina Daniela v Phoeniksu (1952), ter njegovo remek delo Gauggenhaimov muzej v New Yorku (1943). Konstrukcijska zamisel in idejna skica datirajo še iz nje- govih načrtov za planetarij Gordon Strong iz leta 1925, v katerega bi bil dostop z avto- mobili. Tako daje notranja ga- lerija občutek neprekinjenega vala, kot ga VVright sam ime- nuje. Osnovna spirala se tako dviguje v prostor in pomeni vrhunec, po krožni rampi pa se namesto avtomobilov spre- hajajo ljubitelji umetnosti. KLAVDIJA SITAR LEPOTA IN ZDRAVJE Zdravljenje z glasbo! V sodobnem času postaja navkljub številnim zdravilom zdravljenje z glasbo vse po- membnejši način preprečeva- nja, lajšanja in zdravljenja psihofizične simptomatike ter vzpostavljanja notranjega ravnovesja pri človeku. Priznani italijanski strokov- njak za muzikoterapijo dr. Fi- lippo Massara priporoča, naj bi človek vsaj en dan v tednu (najbolje ob koncu tedna, med prazniki ali med počitni- cami, ko je manj obreme- njen), svojemu organizmu na- klonil kanček glasbenega raz- košja. Njegov program, s po- močjo katerega naj bi posa- meznik vzpostavljal in ohra- njal primerno psihofizično in intelektualno kondicijo, izgle- da nekako takole: - zjutraj, takoj ko odpremo oči, si zavrtimo 5 - 6 minut živahne glasbe s tolkali, za spodbudo in zgodnjo dinami- ko. Med poslušanjem je po- trebno s telesom slediti ritmu; glasbo naj organizem zaznava kot celoto z vsemi organi, ne le s slušnim aparatom. - med zajtrkom je najbolj primerna klasična glasba. Naj- bolj prija 5 -10 minut živahnih allegrov Haydna, Beethovna ali najbolje kar Mozarta. - opoldanski odmor na de- lovnem mestu ali čas po kosi- lu zahteva umirjeno klasično glasbo, ki zagotavlja ugodje, razbremenjuje in prinaša sprostitev (poljubna klasična ali umirjena sodobna glasba). Zvečer si lahko za piko na i privoščimo še dodatnih 10 -15 (ali več) minut poljubne gl^ be po lastnem okusu, ki « pomirja, sprošča, razveseli in navdušuje. V kolikor ij mo težave s spancem, izb« mo raje eno izmed slavnih) sičnih uspavank ali zasai nih melodij iz glasbene kladnice. Poleg plesne in likovne t( pije sodi tudi muzikoterapijj spekter učinkovitih tretma z umetnostjo, ki koris zdravju in vitalnosti. RECEPT TEDNA .i Trikrat miške V predpustnih dneh je p j etno, če v kuhinji zadi kdaj tudi po ocvrtem pecn Ker pa nam za pripravo ki fov ponavadi zmanjka čai smo za današnji Recept t( na izbrali tri recepte za m ke. Priporočajo jih gos Martina, Stanka in Štefl slišali pa smo jih v sredin pogovorih s poslušalci Radiu Celje. Miške I. Potrebujemo: jogurt, tri ji ca, deset žlic mehke moli ščepec soli, če želimo, tu ščepec sladkorja, pecilni pi šek, sladkor za posipanje olje za cvrenje. Priprava: jajca in jogi zmiksamo, dodamo moko pecilnim praškom, lahko ti vanili sladkor, potem pa za mamo testo z majhno žlil! in miške ocvremo v vroč« olju. Potresemo s sladkorjei Miške 11. Potrebujemo: eno jajce, jogurt, 20 dag moke, pol pe nega praška, malo soli, si kor za posipanje in olje cvrenje. Priprava: vse sestavi vmešamo (lahko z meša kom) in miške ocvremo v v čem olju. Potresemo s sladk jem. Miške lil. Potrebujemo: 25 dag sku 2 dl mleka, en dl sladkorja jajci, 25 dag moke, pol pe( nega praška, limonino lupi co, olje za cvrenje in sladl za posipanje. Priprava: jajci in sladl stepemo, dodamo moko ' vse druge sestavine. Testo ^ jemamo z žlico in miške O' vremo v vročem olju. PotreS' mo s sladkorjem. IVICA RURN' IfRANCOSKA KUHINJ^ Žličniki z gnjatjo Potrebujemo: 600 g moke, 3 jajca, 1/2 litra mleka, 30 g razpuščenega masla, 200 g kuhane šunke, 40 g masla, sol. Priprava: mleko, jajca, moko, sol in maslo stepemo v gladko testo. V večji kožici segrejemo vodo, jo solimo in vanjo polaga- mo žličnike, ki smo jih oblikovali z dvema čajnima žličkama. Kuhamo jih 5 minut, nakar jih poberemo s penovko. Šunko narežemo na majhne koščke in jih na hitro prepražimo na maslu. Dodamo dobro odcejene žUčnike, premešamo in hitro segrejemo. Ponudimo vroče z zeleno solato. Št. 6.-T 2. februar 199i J PiTICA 43 KUHAJMO PO DOMAČE Krompir malo drugače , Krompir je sirom po svetu [jjnovno živilo. Krompirjev honiol) odporen proti mra- P nialodane v vseh podneb- pjfi pasovih, ima pa tudi raz- pjtjano zgodovino. V Evropo jg krompir »zaneslo« iz No- ygga sveta že konec 16. sto- ftja, vendar je preteklo še ,fibližno 200 let, da se je pri ,3S resnično udomačil. , mm iipirja nikoh ne hrani- hladilniku, najboljša eniperatura za skladiščenje e od 4 do največ 8 stopinj ;eJzija. Pri kuhanju deluje lwb kot vezivo ali zgošče- ajo, nasprotno pa pri cvrenju reprečuje, da bi postal rustljav. Krompir lahko pripravimo la različne načine. Lahko pe- :emo cele gomolje v pečici ali azbeljenem lesnem pepelu, ahko ga razrežemo na četr- inke, kocke, lističe ali ga nari- lamo in nadalje obdelamo, [uhamo ga olupljenega ali v upini, kajti lupina vsebuje iromatične in hranilne snovi, la prilogo k mesu ga lahko lečemo v pečici ali na žaru, memo ali spražimo olup- im krompir. Krompirjeva pogača Potrebujemo: 250 g masle- ega listnatega testa, 350 g rompirja, 75 g nemastne sla- ine, sol, poper, strok česna, urovo maslo, 2,5 dl kisle metane. Priprava: pripravimo listna- 0 testo; zmrznjenega vzame- mo iz hladilnika, da se odtali. Krompir olupimo, operemo in osušimo. Slanino narežemo na prav majhne kocke. Testo raz- delimo na dva neenaka dela: večji del razvaljamo v krog in z njim obložimo pomaščen okrogel model, manjši del pa razvaljamo v okrogel »pokrov«. V obložen model nalagamo v plasti lističe narezanega krom- pirja, ki ga začinimo s soljo, poprom ih prav malo s če- snom. Potresemo še s slanino in s kosmi surovega masla. Ta- ko nalagamo do vrha. Pokrije- mo s testenim pokrovom. Ro- bove testa ovlažimo in stisne- mo. Na pokrov naredimo nekaj luknjic, da bo lahko uhajala para. Damo v segreto pečico. Pečemo 45 minut v srednje vroči pečici. Krompirjevo po- gačo vzamemo iz pečice, okrog pokrova naredimo zarezo, da lahko pokrov dvignemo in po krompirju polijemo smetano. Pogačo spet pokrijemo in jo denemo še za 5 minut v pečico. Serviramo takoj. Krompirjev pire s tunino Potrebujemo: 1000 g krom- pirja, primernega za pire, 15 črnih oliv, strok česna, 1 kon- zerva (250 g) tunine, 1 dl oliv- nega olja, 1 dl mleka, sol, po- per. Priprava: krompir olupimo, operemo in ga skuhamo (bolj okusen je, če ga skuhamo v pari). Med tem časom izkošči- čimo olive, stremo česen in ga v možnarju zmešamo s tuni- no. Dobiti moramo kašasto zmes. Kuhan krompir v skledi zmečkamo ali pa pretlačimo, da dobimo pire, in mu počasi primešamo tunino s česnom ter postopoma dodajamo olje in na koncu še inleko. Pire močno mešamo z leseno ku- halnico. Po potrebi dosolimo in popopramo. Kupasto ga na- ložimo na pogret pladenj, okrasimo z olivami in servira- mo. Krompirjeva torta Potrebujemo: 400 g krom- pirja z rumeno moknato sre- dico, 4 jajca, 200 g sladkorja, 1 žličko vanilina, 1 žlica ostre moke, 1 vrečka pecilnega praška, 50 g surovega masla, 150 g mandeljnove moke, 2 žlici smetane, 1 hmono z užit- no lupino, sol. Priprava: krompir olupimo, operemo in v pari skuhamo. Rumenjake in polovico slad- korja mešamo tako dolgo, da dobimo gladko kremo. Doda- mo vanilin in moko s pecilnim praškom. Krompir pretlači- mo, dodamo surovo maslo, rumenjakovo kremo, man- deljnovo moko, smetano in naribano limonino lupinico. Mešamo tako dolgo, da dobi- mo gladko zmes. Beljake malo osolimo in jih stepemo v sneg. Proti koncu dodamo še sladkor. Narahlo ga primešamo krompirjevi meša- nici. Zmes vlijemo v pomaščen model in denemo za 45 minut v srednje vročo pečico. Ko se krompirjeva torta ohladi, jo zvrnemo in okrasimo z limoni- no lupinico, ki smo jo karame- lizirali v sladkorju. Krompir po severnjašico Potrebujemo: 4 stroke če- sna, 100 g surovega masla, sol, poper, 4 debele podolgo- vate krompirje z rumeno sre- dico, 4 prekajene skuše. Priprava: prižgemo pečico, da se bo dobro segrela. Olup- Ijene stroke česna naribamo, da dobimo kašo. Surovo ma- slo razrežemo na majhne ko- se, ga osolimo, popopramo in z leseno lopatko dobro zmeša- mo s česnovo kašico. Krompir dobro operemo, obrišemo in ga, ne da bi ga lupili, po dolgem razpolovi- mo. Polovičke prav malo iz- dolbemo in z ostrim nožem sredico narežemo. V vdolbi- no denemo surovo maslo s česnom. Obe polovici dene- mo skupaj, ju povežemo s kuhinjsko vrvico in vsak krompir zavijemo v alu folijo. Položimo v pečico in speče- mo (približno 50 minut). Četrt ure preden je krompir pečen, razpolovimo prekaje- ne ribe, jih položimo v po- maščen pekač, tako da gleda cela stran navzgor in jih dene- mo za 10 minut v pečico. Krompir in ribe vzamemo nato iz pečice in na vsak krož- nik položimo po en nadevan krompir in eno ribo, ki jim prej oluščimo kožo (pečeni skusi zlahka oluščimo kožo). Anin Icrompir Potrebujemo: 750 g podol- govatega krompirja z rume- no sredico, 200 g surovega masla, sol, poper. Priprava: krompir olupi- mo, operemo, osušimo in razrežemo na tanke krogce. Končkov ne uporabimo. Ma- slo dobro vmešamo v gladko kremo. Prižgemo pečico, da bo zelo vroča. S surovim ma- slom namažemo okrogel mo- del s stranicami, visokimi približno 4 do 5 cm. Model je lahko iz nepregornega stekla ali porcelana. Na dno modela začnemo ob obodu polagati kolesca krompirja, tako da se pokrivajo kot strešna opeka. Tako polagamo v krogih proti sredini. Ko je dno prekrito, krompir začinimo in polijemo s plastjo skoraj tekočega su- rovega masla. Krompir spečemo v pečici (30 do 35 minut), nagnemo model, da odteče odvečno ma- slo, ki ga lahko še uporabimo in krompir zvrnemo na ploš- čo. MAJDA KLANŠEK ZDRAVILNE RASTLINE Navadna icisiica Piše: BORIS JAGODIC? Navadna kislica (Rumex acetosa L.) spada v družino dresnovk, ki uspeva v zmer- no toplem podnebju severne poloble in zajema več kot 50 rodov z 900 vrstami. Tudi rod kislic je zelo bogat in zajema okrog 150 predstav- nikov. Navadna kislica ima v zem- lji močno, črnikasto koreniko s številnimi koreninicami. Iz nje požene do 90 cm visoko steblo, ki je proti vrhu razveja- no. Pritlični listi so jajčasto podolgovati in dolgopecljati, stebelni pa so kopjasti. Čim višje so, tem manjši so. Zelen- kasto rumeni ali tudi rdečkasti zvezdasti cvetovi so namešče- ni v ovršnem, malocvetnem socvetju. Iz njih se razvijejo drobni oglati plodovi, ki jih raznašajo polži in ptice. Na- vadna kislica cveti od maja do konca junija. Raste po gojenih travnikih, gozdnih jasah, ob jarkih in po vlažnih gozdovih po vsej naši domovini. Nabiramo celo rastlino tik pred cvetenjem in nabrano povežemo v snope in te posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. Navadna kislica vsebuje oksalno kislino in njene soli, čreslovine, sladkorje, flavon- ske glikozide v sledovih, vita- m.in C, plodovi pa maščobe, sladkorje in beljakovine. Navadno kislico uporablja ljudsko zdravilstvo zaradi nje- nega kislega okusa pri po- manjkanju apetita, zastajanju vode in za čiščenje krvi. Za čaj vzamemo eno veliko jedilno žlico posušenih listov in jih prelijemo s pol litra vrele vo- de. Pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Nato precedimo in popijemo do tri skodelice tega čaja. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča pri visoki vroči- ni, pri želodčnih in črevesnih težavah, pri zlati žili, pri sla- bem delovanju sečil, pri dri- skah in črevesnih zajedalcih. Če prekuhamo ta čaj z žličko medu, dobimo tekočino, s ka- tero lahko grgramo in izpira- mo ustno votlino pri vnetju grla, popijemo pa pri prehlad- nih težavah. Iz mladih listov stiskamo sok, ki ga pomešanega z me- dom uživamo pri katarju zgornjih dihalnih poti, pri bo- lečinah v želodcu, črevesju, pri prehladih s hudim naho- dom. Sok so v majhnih količi- nah uživali pri skorbutu, pri težavah z menstruacijo, kot sredstvo, ki vleče skupaj, za boljše izločanje vode, za os- vežitev in proti vročini. Ljud- sko zdravilstvo priporoča sok tudi pri težavah z jetri, pri zlatenici, pri obolenju živcev in pri prebavnih motnjah. Iz enakih utežnih delov soka in enakih delov 90-odstotnega alkohola pripravljamo tinktu- ro. V dobro zaprti steklenici jo pusti- mo na toplem 14 dni, nato pa prece- dimo in spravimo. Razredčeno tinktu- ro uporabljamo za obkladke pri zlati žili in pri nekaterih kožnih boleznih, zlasti pri mozolja- vosti, izpuščajih, turih itd. Ljudsko zdravilstvo to pri- poroča tudi za ob- kladke, s katerimi si lajšamo težave pri luskavici. Ker pa vsebuje kislica veliko ok- salne kisline, je ne smemo uporablja- ti, če smo podvrže- ni ledvičnim kam- nom in pesku, rev- matičnim teža- vam, putiki in vnetjih sklepov. ^ GREMO PO GOBE ^ 0 gobah in njihovem varovanju Uprava Republike Slovenije za varstvo narave je izdala priročnik Zavarovane glive v Sloveniji avtorja Andreja Pilta- verja. Priročnik je namenjen vsem, ki se želijo z barvno sliko in bogatim besednim opisom seznaniti z vsemi vrstami zavarovanih gliv v Sloveniji. O glivah vemo malo. Menijo, da jih je vsaj milijon petsto tisoč vrst, opisanih in poimenovanih pa jih je le 70 tisoč. Še spoznati jih nismo uspeli, pa že izginjajo, saj jih pobiramo, jim uničuje- mo življenjsko okolje in jim ga spreminjamo. Brez njih pa bi se življenje na Zemlji ustavilo, saj so razgrajevalke in zajedavke, ki druga bitja in njihove ostanke ponovno vključujejo v večno obnavljajoči se tok hranil. Knjiga se tako razlikuje od običajnih gobarskih priročnikov po izrazito poudarjenem varstvenem vidiku. V njej ne najde- mo podatkov o uporabno- sti, napotkov za nabiranje, opozoril o razlikovanju strupenih in užitnih vrst, temveč po- stavlja le vi- dik varstva gliv. Opozar- ja na njihov pomen v biosferi in za človeka, go- vori o njiho- vem propa- danju, vzro- kih za to in prizadeva- njih za njiho- vo varovanje. Predstavlja uredbo o za- varovanju sa- moniklih gliv in z njo zava- rovane vrste v sliki in be- sedi ter za- ključuje z ob- sežnim sez- namom po- dročne litera- ture. I»«HHMW1[.1.):W FEUTON - ROMAN v Kottayamu sva ostala le en dan, nato sva se z avtobu- som namenila v Kumily. Če- dalje več je bilo čajnih nasa- dov, plantaž kavčuka, na dre- vesih je rasel poper, ki je v bistvu zajedavec. Kumily je mesto začimb in dišav. Delav- nic, kjer prebirajo karda- mom, je veliko. Toliko za- čimb na enem mestu nisem videl še nikjer, poznal pa sem le nekatere. Malo več sem jih spoznal v vasi začimb (Spice Village), kjer vidiš sadje in začimbe rasti v naravnem okolju. Kupila sva nekaj za- čimb, čeprav se je prtljaga večala iz dneva v dan. Naslednji dan sva nadaljeva- la proti Ernakulamu-Kochi. Og- ledala sva si judovsko sinago- go, ki pa v bistvu ni nič poseb- nega. Pri vrnitvi sva naletela na uličnega prodajalca, ki je pro- dajal čudežno mazilo oz. teko- čino za bolečine v križu. Jemal jo je iz posode, v kateri so bile živali vseh vrst, seveda mrtve in so delovale bolj kot namoče- na mrhovina. Njegov govor je deloval zelo prepričljivo. Zra- ven je imel privezanega mlade- ga varana in ko sem ga hotel slikati, se je njegov spremljeva- lec z ne ravno dobrimi nameni zagnal proti meni. Ljudje okoli njega so se potegnili zame in zahtevali, da lahko slikam. Tr- govcema ni ostalo drugega, kajti v nasprotnem primeru bi krajšo potegnila sama in kdo ve, kako bi se končalo. Za to- lažbo trgovcu sem kupil stekle- ničko tega čudežnega zdravila, ki sem jo kasneje z veseljem vrgel stran. Ples katakali Pravzaprav sva v kraj prišla zaradi ogleda znamenitega plesa, ki izvira prav od tu, to je katakali. S čolnom sva se odpeljala na otoček Bolg- hatty, kjer je bil prikaz plesa. Na začetku so predstavili na- čin maskiranja, za katerega uporabljajo le pet barv: zele- no, belo, črno, rdečo in rume- no. Vse barve so iz naravnega materiala - kamna, vode in kokosovega olja. Sledil je pri- kaz gibov in mimike, vlog in vsebine plesa. Tokrat je bila zgodba vzeta iz Ramajane - starega indijskega epa. Ples so spremljali s tolkali - bobni in tamburinom. Zahte- va veliko truda in napora, za- to se ga začno učiti že pri devetih letih. Človeka prevza- mejo gibi in mimika, ki so neverjetno izpopolnjeni. Mesto dišav Mysore, ki mu pravijo tudi mesto dišav, se nahaja v drža- vi Karnataka. Tablica na avto- busu Super Fast Exs. je opra- vičevala vožnjo, kajti bil sem več v zraku kot na sedežu. Divja vožnja, ni kaj! Mysore je mesto, ki je ime- lo med prvimi mestno kanali- zacijo in je tudi čistejše od drugih. Ima eno izmed naj- večjih tržnic v Aziji ter največ lesa - sandalovine. Je mesto, kjer proizvedejo veliko dišav, je pa tudi edino mesto, kjer mi je hotel tip na vsak način prodati konopljo, a je kmalu dojel, da nisem prišel v Indijo s tem namenom. Zvečer se je spet pojavil problem s prtljago, saj sva nakupila goro dišečih palčk. Zjutraj sva odrinila na hrib Chamundi Hill, kjer je tempelj Sri Chamundesvvari in kamor je v tistem času hodilo veliko romarjev. Zraven templja sto- ji gopuram - svetišče s sedmi- mi nadstropji, vsako nad- stropje pa ponazarja stopnjo življenja, ki jo moraš prežive- ti, da dosežeš nirvano. Blizu se podijo opice, ki občasno pokažejo svoje ostre zobe. Jedla sva papajo, katere koš- ček je hotela imeti tudi krava. Da je dala mir, sva ji velikodu- šno odstopila dva. S hriba je pogled na mesto presenetljiv, čeprav se ne vidi ves. Na poti navzdol sva se usta- vila pri pet metrov visokem kipu bika Nandija, ki je prevoz- no sredstvo boga Šive. V Indiji ima vsak bog svoje vozilo (bog Ganesh ima na primer podga- no). Preden sva prišla v dolino, sva prestopila tisoč stopnic. Srečala sva krave, ki so bile obarvane rumeno, rogove pa so imele rdeče in modre in še kakšen trak za okras in lepši izgled. Povedali so mi, da je hindujski praznik pudža-obo- ževanje, ki je vedno ob polni luni. Bolj ko sem se bližal trž- nici, več je bilo ljudi. Nakupila sva sadja, kajti odločila sva se, da si narediva sadno večerjo. S polnimi vrečkami banan, ana- nasa, papaje in manga, posku- siti pa sem moral tudi mame- lo, katere okus je podoben grenivki, sva se ustavila pri dobro založeni slaščičarni s še bolj dobrimi tortami. Priznati sem moral, da so Indijci odlič- ni peki slaščic. Naslednji cilj - Mangalore. Za gorovjem Western Gate se začne gosto poraščena planja- va, vmes pa se bohotijo kanjo- ni. V tej džungli bi se brez vodiča zagotovo izgubil ali pa bi postal plen kakšne živali. Naseljenosti skoraj ni, le obča- sne postaje zmotijo vožnjo. Tunelov je do konca poti 57, viaduktov preko 100. Indijci so v tunelih žvižgali in kričali ka- kor otroci na končnem izletu. Mesto nima nekih posebnih znamenitosti, zato sv^ ostala le en dan in nadaljevala za Kasaragod. Na vlaku so bili študentje, ki so bili dobro raz- položeni in so prepevali kar se da naglas, ko pa sem pokazal malo zanimanja, se je veselje do petja še povečalo, tako da so začeli tekmovati med se- boj. No, vsaj pot je minila hi- tro, pa še sedež so mi odstopi- li, a verjetno zato, da so lahko spraševali, od kod sem, kam grem, kakšna se mi zdi Indija, koliko časa bom tu... Na tak- šna in podobna vprašanja sem dnevno odgovoril kar nekaj- krat. Z rikšo sva se odpeljala Bekala, kjer bi naj bila pla/, čudovita. Prispela sva boij pozno, skočila na večerjo Ivana pa je začel boleti zob zato je polovico noči prebe! del, to pa je vplivalo na razpo, loženje naslednjega dne. Zjutraj sva šla na ogled kra. ja, a se je med nama se pojavil kratek prepir, h kateremu pripomogel še boleč zob. Za- to sva šla vsak na svojo stran, Sam sem se namenil proti trd- njavi, do nje pa sem šel ob obali. Pozornost so mi priteg. nili rakci, ki so urno zbežali v luknjice v pesku, tako da mi ni uspelo uloviti niti enega. V bližini je bila vas, v kateri so bili muslimani, na obali pa nekaj ribiških čolnov. Tu in tam sem videl čepečega člo- veka, ki je mirno gledal valo- ve morja in opravlja veliko potrebo. Prebiralke kardamoma v Kumily}u. Že pred božičem je zapadlo veliko snega; dela na cesti so ustavili. Kljub temu pa smo mesečno prejemali denar - takoime- novani premostitveni denar, seveda skoraj pol manj od mezde, toda več kot redno mezdo tovarniškega delavca. Živilske nakaz- nice za težko delo smo kljub nesezoni neprekinjeno prejemali. Kupil sem si nove, večje smuči, Ivanki pa sani - darilo za božič. Bila jih je zelo vesela; oči so ji žarele ko otroku, saj je odtlej lahko skoraj eno uro dlje spala. Odhod na delo, kot je rekla, ji je bil v užitek - vozila seje s sanmi. Želela je, da bi sneg dolgo ležal, da bi ji še dolgo ne bilo treba peš hoditi v Žalec. Moja tiha želja je bila, da bi se preselil kar k teti. Bil bi blizu Ivanke, toda to so bile le sanje. Ivanka je bila dnevno skoraj enajst ur od doma. Prihajal pa sem kljub temu med tednom toliko časa, da sem jima nažagal in nasekal drva za celo zimo. To nisem delal iz preračunljivosti, temveč sta se mi smilili, saj sta jih sproti vsak drugi ali tretji dan nažagala in nasekala. Za božič sem bil doma. Običaj je zahteval, da se sveti dan praznuje doma. Obiskovati se je smelo drugi dan - na Štefano- vo. Za ta dan sva se precej pred božičem dogovorila, da me bo obiskala. Ko sem jo šel čakat na postajo, sem bil napet, kajti za god - takrat seje obhajal še god in ne rojstni dan, sem ji dal blago za kopalke, ki sem ga dobil pod roko. Ni mi hotela obljubiti, da si jih bo sešila. Rekla mi je, da ji ježe ob sami misli, da bi jo videl v kopalkah, zelo nerodno, kaj šele, da bi se v njih kazala pred ljudmi. Vlak je tiho pridrsel in sopihajoč obstal. Od zasnežene lokomotive in izpod nekaterih vagonov so se valili beli oblaki pare; bilo je zelo mrzlo, potnikov pa malo, zato sem jo hitro pogledal, čeprav je imela na sebi nov temno rjav plašč in temno zeleno volneno čepico. Ko sva šla mimo lokomotive, črni stvor ni hotel puhniti bele pare, s katero bi naju ovil, da bi za trenutek postala nevidna in bi jo mogel na hitro poljubiti. Objemanje in poljubljanje s prihodom Nemcev sicer ni več vzbujalo zgražanja, toda Ivanka je še vedno odklanjala javno razkazovanje čustev. »Ne vidiš novega plašča? Z Uramškovo doto in tvojo radodar- nostjo sem si ga priskrbela.« »Zelo ti pristaja in čepica tudi. Vedno imenitneje se oblačiš. Če boš tako nadaljevala, kmalu ne bom več za k tebi. Ampak rad bi že videl tisto, kar je pod plaščem in obleko in je še neprimerno lepše, saj je tisto bogec sešil. Bom smel danes videti njegovo mojstrovino?« Zasmejala se je. »Zakaj prav danes?« »Imaš kopalke s seboj?« Odgovorila je tako tiho, da nisem vedel, kaj je rekla. Vprašal sem jo še enkrat: »Jih res imaš?« »Res,« je prav tako tiho rekla in gledala Savinjo. »Čudovita si!« Sestri sta se je zelo razveselili. Oče in mati sta jo prisrčno sprejela. Odvalil se mi je kamen od srca zakaj, nisem prav vedel. Oče je presenečen menil: »Ivanka, kako si zrasla. In poganjka, kako lepo sta se razrasla!« Najbrž prvi hip ni razumela, kaj je oče menil; še preden pa je materi ponudila roko, je močno zardela. Po zajtrku sem ji razkazal mestece. Ljudi je bilo malo, kar mi je godilo, pa tudi ne. Ko sva šla iz cerkve, ki jo je hotela videti in v kateri je le tu in tam sedela kakšna stara podeželska ženica in se podala po Slomškovem trgu proti domu, naju je srečal Potlišekov Pepi in pozdravil, ne da bi še kakšno rekel. Gotovo je pri priči šel h Gabrijelu in mu povedal novico, kajti preden sva prišla do kaplanije, me je že poklical. Obstala sva. Čisto po domače je pozdravil, meni pa poočital: »Zakaj mi nisi povedal, da pride?« »Gabrijel, saj veš, da sva bolj tiha človeka in trušča nimava rada. Ti pa si najin prijatelj in tebe sva tudi imela namen obiskati. Povej, kdaj naj prideva.« Bil je zadovoljen. Predlagal je, naj prideva nekaj po kosilu, zatem bi se šli kopat, nazadnje pa v kino. Oče mu je spomladi umrl, mati je gostilno zaprla, toda imela je še marsikaj na zalogi, kar ni bilo moč nikjer več dobiti, vsaj navadnemu smrtniku ne. Domov grede sem jo podražil: »Zdaj se boš pa morala iti kopat, saj predloga nisi odkloni la.« »Še vedno lahko najdem opravičljiv izgovor« »Zdi se mi, da imaš le enega.« »Saj je dovolj, pa še zelo prepričljiv je,« je rekla in se nagajivo nasmejala. I »Pa ga ne boš, kajne?« I »Ne bom, ampak zelo mi je nerodno.« Po kosilu je mati s prsti podrsela po njeni ogrlici: »Zelo je lepa! Kje si jo kupila?« Zdelo se mi je, da mati že kar ve, kakšen bo odgovor »Nisem je kupila; darilo je,« je rekla in me nebogljeno pogledala. »Za pisanko sem ji jo dal« Gabrijel nama je pogrnil mizo v prijetnem kotičku bivše posebne sobe. Oblekel se je praznično, kar je redko storil v zadnjih nekaj mesecih. Videti je bil zadovoljen, morda celo srečen. Čudno, v drugih podobnih okoljih, se je odzival jedko, i nevoščljivostjo, z zaničevanjem vsega in skoraj vsakogar Tudi proti meni je včasih postajal že kar neznosen, le če sem mn pripovedoval o svojih odnosih z Ivanko ali sploh o ljubezenskih zadevah, je postal prijeten sogovornik. Tako kot za velikonočni ponedeljek je bil tudi za Štefanovo izredno vljuden in ustrežljiv. Zakaj se je tolikokrat protislovno vedel, sem mogel le slutiti Zaljubljen je bil v zelo lepo, nekaj starejše in bogato dekle, ki se je z njegovimi čustvi poigravala. Na mizo je prinesel pecivo in pollitrsko steklenico vermuta. Njegova mati, obilna ženska, z navzgor pripetimi lasmi, prinesla kavo - prelepo je zadišala, jo natočila v skodelice^ prisedla in rekla: »Kava je že stara. Ne zamerita, če morda nima več okusa, kakršnega bi morala imeti, a tudi te bo zmanjkalo.« Predstavil sem ji Ivanko. »O, kako čedno družico imaš, Gabrijel pa je še kar brez...« »Mama, ne pogovarjajmo se o tem, prosim!« jo je prekinil Takoj je umolknila in vprašala: »Ali je kava še slastna?« »Gospa Dobergajs, kava ima čudovit okus, toda moram vat^ priznati, da jo pijeva prvič v življenju.« »Tega ti pa skoraj ne morem verjeti,« je rekla, se široko zasmejala in nas kmalu pustila same. Gabrijel je odprl stekleni- co vermuta in me vprašal, če se sme z Ivanko pobratiti »Vprašaj vendar njo!« »Saj se že od pomladi tikava,« mu je smeje se odvrnila. »Res je, toda tega še nisva potrdila.« Pogledala me je. »Kar daj, nanj nisem ljubosumen!« $l.6.-12.lebrvar199S RUMENA STRAN TRAČNICE Minister si širi obzorja Minister za kulturo Jožef Školč u Velenju med pogovorom z afriškim umetnikom: »Povejte mi, koliko pri vas dobite od države, da me ne bodo ti naši umetniki kar naprej zmerjali, da so slabše plačani kot >črnci