Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIM st« 116 a
Ljubljana, sreda 21. maja 1930

Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Dm.
t	Uredništvo:
Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon
St 3122. 3123. 3124. 3125 iD 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon ši 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulic«
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180; VVien št 105.241.
Benešev ekspoze
Predložitev v Haagu in Parizu sklenjenih pogodb — Znatno znižanje čsl« plačilnih obveznosti — Konstruktivno delo Male antante
Praga, 20. maja, g. Zunanji minister dr. Beneš je podal danes v poslanski zbornici izčrpen ekspoze o poteku pogajali i v Haagu in Parizu.
Istočasno je predloži! zbornici sklenjene pogodbe, in sicer pogodbo z Nemčijo, pogodbo z Avstrijo, s katero je bila Avstrija oproščena vsakih plačil po mirovni pogodbi, dočim ostanejo vse ostale določbe mirovne pogodbe v veljavi. Dalje pogodbo z Bolgarijo ter pogodbo med Češkoslovaško in državami upnicami, v kateri se te države odpovedujejo zahtevam iz mirovne pogodbe. Nadalje je predložil dr. Beneš drve pogodbi o razdelitvi češkoslovaških reparacij in končno tako zvano pariško pogodbo z Madžarsko ki vsebuje 4 podrobne pogodbe. Prva pogodba določa plačilne obveznosti Madžarske, druga vsebuje temeljna načela agrarne reforme in razsodišča, tretja razlaga obširno agrarne fonde. iz katerih bodo prejeli odškodnine madžarski optanti, dočim vsebuje četrta določbe glede funkcije fonda »B« zs odškodnine zaplenjenih posestev nadvojvod.
Dr. Beneš je izjavil v svojem ekspo-zeju, da si je postavka Češkoslovaška za pariška pogajanja tri smernice, in sicer 1. upoštevanje češkoslovaške agrarne reforme, 2. določitev, da bo Češkoslovaška za agrarno reformo plačala samo toliko, kolikor določajo njeni lastni zakoni in 3. izločitev možnosti bodočih agrarnih razprav proti češkoslovaški vladi. Ta načela so našla v Parizu polno priznanje in mešano razsodišče zaradi tega sploh ne bo moglo nikdar razpravljati o češkoslovaški agrarni reformi. Tožbe optantov so lahko naperjene samo proti fondu »A«, vendar je verjetno, da se bodo optanti rajši sporazumeli s češkoslovaškim agrarnim uradom, kakor so delali doslej. Madžarska je stavila Češkoslovaški opeto-vano posebne ponudbe, vendar ie bilo treba te ponudbe z ozirom na stališče ostalih držav Male antante odkloniti. Člen 250. trianonske pogodbe, ki ščiti madžarske državljane pred zaplembo
premoženja, ostane sicer v veljavi, vendar Češkoslovaška ni niti zahtevala, da se razveljavi, da ne bi bilo mogoče po nepotrebnem in popolnoma napačno govora o reviziji pogodbe.
Dr. Beneš je podal nato številčni pregled češkoslovaških obveznosti ta kompenzacij. Po mirovni pogodbi ta cenitvi reparacij bi bila morala plačati Češkoslovaška za prejeto državno imovino 26.445 milijonov in za tako zvano osvobodilno takso 4950 milijonov Kč al skupaj 31.000 milijonov Kč. Po odločitvi v Haagu se je obvezala Češkoslovaška za plačilo 1189 milijonov Kč, tako da ie bilo Češkoslovaški spregledanih 30.206 milijonov Kč, razen tega je dosegla Ce škoslovaška bistvene popuste pri vojnih dolgovih napram Franciji in Italiji. Voj. ni dolg Franciji je znašal 780 in je bil znižan na 340 milijonov, dočim ie b" vojni dolg Italiji znižan od 573 na 330 milijonov Kč. Politični pomen haaških šn pariških dogovorov je dalekosežen in je izzval v vseh državah Male antante veliko zadovoljstvo
Pri sklepanju dogovorov je Mali an-tanti posebno pomagala Francija. Tudi Anglija je polno priznala in podpirala njeno stališče kakor je tudi Italija doprinesla financijelne žrtve. Vsi prizadeti so si prizadevali po možnosti odstraniti spore in otvoriti novo dobo medsebojnih odnošajev. Celo madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je pravilno ugotovil, da bodo pariški do govori preprečili zelo mnogo vzrokov za dosedanje spore med Madžarsko in njenimi sosedi. Prihodnja konferenca Male antante bo v Evropi pokazala, da ie Mala antanta vodila vedno konstruk tivno Politiko miru in sodelovanja, kar bo pripomoglo k definitivni konsolidaciji Evrope.
Dr. Benešev ekspoze je trajal 2 uri in so ga poslušali polnoštevilno zbrani poslanci in zastopniki vlade z velikim zanimanjem. Enak ekspoze je imel dr Beneš tudi v senatu. Ekspoze so š posebnimi medklici motili komunisti, vendar je bil dr. Beneš koncem svojega govora deležen burnih ovacij vse zbor niče.
Francoska intervencija v Pragi
Zapadne države pozivajo ČSR naj ratificira pogodbo o ukinitvi uvoznih in izvoznih prepovedi
maja. h. Kakor znano, se je splv J.e Posredoval tudi belgijski poslanik
Praga, 20. maja. h. Kakor znano, se je na zadnjem zasedanju sveta Društva na* rodov razpravljalo med posameznimi vla« dami tudi o vprašanju uveljavljenja spora« zuma, ki naj bi ukinil uvozne in izvozne prepovedi. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da bodo zastopniki nekaterih vlad posre* dovali pri češkoslovaški in poljski vladi, da bi čimprej ratificirali zadevno konven« cijo.
Danes dopoldne je s tem namenom po* sredoval pri češkoslovaški vladi francoski poslanik v Pragi, ki je naglašal, da je sto« ril ta korak sporazumno za angleško, frans cosko in belgijsko vlado. Francoska vlada poziva češkoslovaško vlado, naj bi pred 31. majem ratificirala konvencijo, ker bo sicer propadla pogodba za vso Evropo, kar bi zelo otežkočilo odnošaje med številni* mi evropskimi državami. V enakem smis
slu je posredoval tudi belgijski poslanik v Pragi.
K tej intervenciji se pripominja uradno, da bi tudi po ratifikaciji pogodbe s Če« škoslovaške strani ne mogla Biti pogodba uveljavljena vse dotlej, dokler je ne bo ratificirana Poljska. Kakšno stališče bo gle« de posredovanja vlad zavzela poljska vla« da, do sedaj še ni znano. Ravno tako tre* nutno še ni gotovo, ali bo mogoče pravo« časno izpolniti nadalnje gospodarske po« goje, ki jih je v zvezi z ratifikacijo pogod« be češkoslovaška vlada točno določila v Ženevi.
Kakor izve Vaš dopisnik, je glavni vzrok, da češkoslovaška do sedaj konvencije ni ratificirala, trgovinska politika Nemčije. Nemški gospodarski krogi delujejo z vse* mi sredstvi proti vsakemu uvozu tujega blaga, dasi je Nemčija to konvencijo že ratificirala.
opsKimi državami, v enakem smis ratificirala.
Svet upira oči v Francijo in Nemčijo
Potreba vzajemnega dela evropskih držav - Komentarji
Briandove spomenice

Berlin, 20. maja. AA. Na snočni poslednji seji zasedanja panevropskega kongresa je povzel besedo bivši francoski minister dela g. Loncheii>r.
V svojem govoru je podčrtaval, da Evropa preveč proizvaja. Zato imamo 5 milijonov nezaposlenih delavcev. Zaradi tega siffi gospodarska potreba evropske države, da bolje porazdele produkcijo posameznih držav in da se med seboj dopolnjujejo. To stanje se da popraviti samo z vzajemnostjo evropskih držav. Na čelu Evrope stojita zdaj Francija in Nemčija in niti Nemcem niti Francozom se ni treba več bati drug drugega. Oči vSfi Evrope so uprte v ta dva naroda. Vzajemno bosta lahko zmogla vse težikoče in izšla iz skupne borbe kot zmagovalca. Sodelovanje z Veliko Britanijo jamči obema državama pota uspeh pri tem stremljenju.
Za g. Loucheurjem je govor?! rektor berlinske poljedelske visoke šole. ki je poudarjali prednosti sodelovanja evropskih držav na področju poljedelstva.
London, 20. maja AA. V poučenih krogih smatrajo, da proučuje več oddelkov zainteresiranih ministrstev s
J simpatijo in z veliko pozornostjo Bri-andovo spomenico o evropski federaciji.
Bruselj, 20. maja AA. V splošnem komentira časopisje z velilko simpatijo Briandovo spomenico o zvezi evropskih držav. »Independance Belge« zaključuje svoj članek s tem, da ima Francija velike zasluge za evropske narode.
Bukarešta, 20. maja AA. Rumunski minister za zunanje zadeve Mironescu je izjavil, da toplo pozdravlja Briandovo inicijativo glede zveze evropskih držav.
Kratkovidnost Velenemcev
Dunaj, 20. 'maja AA. Na glavni skupščini dijaškega udruženja »Heimatbunda* je povzel besedo o Briandovem načrtu zveze evropskih držav nemški vodja Wottava. Govornik je izvajal, da gre Franciji za to, da ne izgubi svoje hegemonije v-Evropi. V tem položaju se oklepa vseevropske misli, kj naj ji obvaruje njeno sedanfo nadoblast Dokler v Evropi ne bo priznano načelo narodne samoopredelitve, morajo Nemci take poskuse sprejeti s sumom ra z nezaupanjem.
IMENOVANJE DVEH MINISTROV BREZ
PORTFELJA
Včeraj sta bila imenovana za ministra brez portfelja bivša poslanca Mirko NeudorSer in dr. Ivo Shvegel - Ministra Preka in dr« šibenik
prevzela posle
Beograd, 20. maja. AA. Na predlog predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se postavljata za ministra brez portfelja g. MIRKO NEUDORFER, državni podtajnik v penziji, in DR. IVO SHVEGELJ, posestnik.
Minister dr. Ivan Shvegel je bil rojen 17. februarja 1875. na Bledu. Crednjo šolo in konzularno akademijo je študiral na Dunaju, za doktorja prava pa je bil promoviran na univerzi v Inomostu. Stopil je v avstroogrsko konzularno službo in bil nazadnje generalni konzul v Združenih državah, zaradi svojega slovanskega pokolenja in mišljenja p3 je imel od dunajske vlade take neprili-ke. da se je službi odpovedal.
Po prevratu je bil član začasnega narodnega predsedništva in ekspert naše mirovne delegacije v Parizu. L. 1926. je bil član naše komisije za ureditev naših dolgov Zedinjenim državam. L. 1927. je bil zopet izvoljen za narodnega poslanca v Liki.
Zlasti velike zasluge si je priboril dr. Shvegel za Jugoslavijo na mirovni kon-
ferenci v Parizu, kjer je zaradi svojega osebnega znanstva s prezidentom Wil-
sonom mnogo koristil naši stvari. •
Minister Mirko Neudorfer je bil rojen I. 1881 v Zlatarju v Hrvatskem Zagorju. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu, pravno fakulteto pa v Zagrebu. Po končanih študijah se je vrnil h kmetijstvu in se popolnoma posvetil obdelovanju svojega kmečkega posestva v Ladislavcu v Hrv. Zagorju. L. 1920. je stopil v politično življenje in bil prvič izvoljen za poslanec v ustavotv. skupščino. Od takrat naprej je bil vedno poslanec in je pripadal bivši HSS. L. 1926. je bil imenovan za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu.
Beograd, 20. maja. AA. Minister za socialno poetiko in narodno zdravje Nikola Preka je davi prevzel posle svojega resora. Dosedanji minister dr. Drtakovič se je poslovil najprej od načelnikov, nato pa od šefov oddelkov ter se jim zahvalil za sodelovanje. Zatem se je novi minister Nikola Preka seznanil z načelniki in šefi ter izjavil, da pričakuje od njiih enako marljivega sodelovanja, kakor s prejšnjim ministrom, pri čemer naj se zavedajo, da je treba uradovaiti pravično in zakonito po in-tencijah Nj. Vel. kralja.
Beograd. 20. maia. A A.Minister za kmetijstvo Stanko Šibenik je sprejel danes posle od ministra dr. Franeeša. Minister Frangeš je predstavil g. Šibe-niku šefe oddelkov ministrstva, katerim se ;e zahvalil za sodelovanie.
Beograd, 20. maja. AA. Z ukazom Na. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta postavljen za zastopnika mta/stra prometa dr. Kosta Kuimanudi. minister brez listnice, in sicer za toliko časa. dokler bo minister Radivojevfc odsoten zaradi bolezni.
Zopet poostrena situacija
v Avstriji
Alarmantne vesti o skorajšnji spremembi režima — Schobru naj sledi Seipel ali Vaugoin — Heimwehr odklanja razorožitev
Dunaj, 20. maja. g. V parlamentarnih Jcrogih so se nocoj razširile alarmantne vesti o velikih političnih spremembah. Baje so se naspratsiva med zveznim kancelar jem dr. Schobrom in heiimweh-rovsktaii voditelji tako poostrila, da se je dir. Schober naveličal vednib trenj in da hoče v najkrajšem času odstopiti. Njegov odstop bi pomenili popodno zmago Hetaiwehira, ki bi nato prevzel vlado ali z dr. Seiplom ali pa s sedanjim vojnim ministrom Vaiugonom na čelu. Oba ta dva politika veljata za falktična zakulisna voditelja heinrvvehrovskega pokret a ta vedno bolj se kaže, da je dr. Seiped samo zato odložil svoje ofiodel-ne funlkcije, da bi se lahko bolj neovirano pripravljaj na svojo novo vlogo.
Tirezmi avstrijski, zlasti gospodarski krogi gledajo z velilko skrbjo na vse te pojave, ker je izven dvoma, da bi heim-wehrovslka diktatura povzročila v Avstriji državljansko vojno.
Budimpešta, 20. maja. d. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel, ki se mudi že nekaj dni v Budimpešti je sprejel včeraj novinarje ter jim podal daljšo izjavo. V tej izjavi je obširno govoril o notranje-
političnem položaju v Avstriji ter se po sebno ozrl na stališče Heimwehra do vprašanja splošne razorožitve, ki ga je napovedal zvezni kancelar dr. Schober v svojem pismu Svetu Društva na rodov. Po mnenju dr. Seipla ni mogoče smatrati resnim teh napovedi, ker je pri današnjih razmerah popolnoma nemogoče izvesti razorožitev nacionalističnih organizacij, ki bodo storile vse, da si ohranijo proste roke za bodoče dogodke.
Glede notranje-političnega položaja je ugotovil dr. Seipel, da so glavni krivci napetih prilik v prvi vrsti socialisti, ki nikakor ne morejo razumeti, da se je izvršila v miselnosti avstrijskega ljudstva od leta 1918 velika izprememba in da je državna potreba čimprej likvidirati s premogočnim avstromarksi zmom.
Dunaj, 20. maja. d. Na posredovanje badenskega župana dr. Kollmanna se je izreklo vodstvo Heimwehra pripravlje nim preložiti vse napovedane bojne pohode v spodnjeavstrijskih letoviških centrah do 15. septembra. Vprašanje pa je, če bodo na sličen sklep pristali tudi socialisti.
Naraščanje brezposelnosti sirom sveta
Ofenziva konservativcev proti Macdonaldovi vlad! — Obsežni ukrepi angleške vlade za omiljenje brezposelnosti
London. 20. maia AA. Ker niso liberalni poslane; glasovali in se ie vzdržalo glaso-vanja tudi 15 poslancev levega krila delavske stranke, se ie vladna večina pri snočniem glasovanju do debati o brezposelnosti znižala na 15 glasov.
Neville Chamberlain. ki ie vodil konservativce v napad proti vladi. ie Prizna' vpliv fluktuacije svetovnih cen. Govornik se je pritoževal nad velikimi davki m nad negotovostjo v industriji, ki io ie povzročila vladna davčna politika. Govornik je med drugim tudi protestiral proti neoviranemu uvozu blaga.
Minister dela J. H. Thomas ie izjavil, da ie povzročil brezposelnost padec svetovnih cen. Minister ie nadalie naglasi!, da ie bilo meseca februarja v Nemčiji brezposelnih 3,365.000 oseb. to je za milijon več ko ;>red enim letom. Predsednik Delavske zveze v Zedinjenih državah ie izjavil, da je 21 % članov brezposelnih. V Ameriki ie 42 % gradbenih delavcev brez dela. Zadnji teden so zaprli na Japonskem 935 tovarn. V Av- odstopil, straliji je 14 % brezposelnih in v Kanadi I
10 %. Problem brezposelnost! ie v resnici svetovnega značaja. Govoreč o svojih načrtih za olajšanje brezposelnosti ie minister Thomas dejal, da imajo ti načrti namen preskrbeti. koristno zaposlitev in uia-čiti gospodarsko moč celokupnega naroda. Za razna iavna dela ie bilo odobreni 95 milijonov funtov šterlingov. ki se bodo uporabili za gradnjo cest. železnic, ladjedelnic. obrežnih nasipov, električnih naprav in drugo.
London, 20. maia AA. Spodnja zbornica je z veliko večino odbila predlog konservativcev, ki so zahtevali znižanje kreditov za brezposelne.
London, 20. maja AA. Število breziposel-niih v Aniglili ie znašalo 12. maia 1,739.500, to je 27.504 več kakor preišnii teden In 634838 več kakor lani ob tem času.
London, 20. maia s. Sir Oswald Mosley eden izmed ministrov, ki ie bil določen za obravnavanje vprašanja brezposelnih, je
Lava zalila vas na Javi 1
Batavia, 20. maja. AA. Včerajšnja ka« tastrofa v Telemoju je nastala vsled vul« kaničnega delovanja zadnjih dni. Na obr nkih vulkaničnega gorovja so se na* Sra'e ogrOmne količine lave in zdrknile v dolino liki plazov. 47 ljudi je našlo smrt pri tej katastrofi.
Protisovjetska kampanja Besedovskega
Pari«, 20. maja. AA. »Le Matin« nadaljuje z objavo odkritij bivšesra sovjetskega odpravnika poslov v Parizu Besedovskega o organizaciji GPU-ja v Parizu.
Ogromen požar v londonski okolici
London, 20. maja. AA. Snoči je na tiso« če Londončanov občudovalo z obrežij re« ke Temze velikanski požar skladišča na južnem obrežju med mostoma Blackfriar in Waterloo. Ogenj je divjal vso noč. Skla> dišče, ki je last tvrdke Percy & sin, je bilo polno moke, ki se je deloma izpremenila v testo, ko je pričelo 20 brizgaln in dve reč. ni brizgalni brizgati na poslopje vodo. Pri gašenju so svetili z reflektorji in gasilci so nosili maske proti plinom. Davi je bil po» žar pogašen. Smrtnih žrtev ni bUo.
Odpoklic francoskih čet iz Porenja
Pariz, 20. maja AA. Danes so pričeli iz-praznjevatii tretji pas Porenja. Izpraznitev bo končana 30. junija.
Pariz, 20. maja AA. Po poročilu iz Wjes-badna je poveljnik francoskih čet v Mainzu obvestil predsednika nemške uprave, da se prične izpraznitev ozemlja 20. maja.
Posledica Sklarekove afere
Berlin, 20. maja. s. Sodišče je danes iz« reklo razsodbo proti berlinskemu nadžupa* nu dr. Boessu, ki je bil obtožen zaradi kr« šenja dolžnosti v uradu ter vedenja v slu ž j bi in izven nje, ki ni bilo v skladu z ugle« dom in zaupanjem, ki ga je užival. Ob« toženec se odpušča iz službe in bo preje« mai doživljensko dve tretjini redne po« kojnine kot podporo. Dr. Boess je vložil proti razsodbi pritožbo.
Optimizem Berenguerja
Pariz, 20. maja. AA. »Le Journal« pri« občuje razgovor svojega posebnega poro« čevalca s predsednikom španske vlade ge« neralom Berenguerjem. Predsednik španske vlade trdno pričakuje, da se bodo predsto« ječe volitve na Španskem vršile brez nere« dov.
Pariz, 20. maja AA, »Havas« poroča iz Madrida, da je državni svet sprejel nadalj-ni sklep o razveljavljenju kazni, ki so bile izrečene pod prejšnjim režimom.
Židje protestirajo
Jeruzalem, 20. maja. A A. V raznih me« stih Palestine organizirajo zborovanja ži« dovskega prebivalstva, ki naj izrazi ogor« čenje nad sklepom vlade, da začasno uki« ne priseljevanje ^idov dotlej, da poda po* sebm komisar, ki je bil poslan v Palestino, poročilo. Zionistična organizacija namera« vajo odrediti generalno stavko za petek.
Preprečeni komunistični izgredi v Pragi
Praga, 20. maja g. Danes so se vršile v starem mestu izolirane komunistične de« monstracije. Poslanec Hruška, ki je hotel kljub prepovedi govoriti, je bil aretiran, pozneje pa zopet izpuščen. Pred rotovžem e je zbralo več sto komunistov, ki so de* monstrirali. Policija jih je razgnala ▼ stranske ulice in tudi preprečila, da bi se zbirali pozneje. Več demonstrantov je bi« Io aretiranih.
Senzacijonalna aretacija v Ameriki
Newyork, 20. maja. g. Tukaj je vzbudila veiiko senzacijo aretacija ameriškega sod« nika Bernharda Vauseja. ki je osumljen, da se je dal baje od družbe »United Aroe. ncan Lines« podkupiti z 250.000 dolarji, da bi preskrbel družbi tri dobre pristani« ske naprave. Sledovi afere vodijo celo v Nemčijo.
Turški proračun
Angora, 20. mala AA. Zbornica je sprejela proračun za leto 1930-31. Predvideni je izdatkov v znesku 222,604.023 turških štertuvgov, dohodki pa znašajo 222.732.000 šterKngov. Zbornica bo po vsej priliki prešla začetkom junija k razprav; o zakonskem načrtu o ustanovitvi državne banke in o pokojninah vojaških tn civH-nih uslužbencih.
Aretacija treh požigalcev
Budimpešta, 20. maja. s. Kakor poročajo listi so bile davi v Takacsiji aretirane tri osebe, ker so osumlfene.da so zažgale svoje hiše. ki so jih dale pred kratkim zavarovati. Zaradi tega oenja Je pogorela skoraj vsa vas. Pri tem nastala Skoda se ceni okroglo poldrugi milijon pengov.
Beograjski proces
Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič — Kdo je pisal grozilna pisma — Vabilo novih prič
Beojjrzd. 20. maja p. Na današnji raz pravi pred Državnim sodiščem za zaščito države je bila prv; predmet zasliševanja hišna preiskava pri obtoženemu Mocnaiu. v čigar stanovanju so našli znana grozilna Pi s m a.
Kot prva priča ie bil zaslišan hišni po testnik Ribič, pri katerem ie Mocnai stanoval in ki ie bil navzoč, »ko ie prišel policijski agent Andulovič z dvema stražnikoma. da izvrši hišno preiskavo. Izpovedal ie. da so takrat res pri Mocnaiu naš'i grozilna pisma. Dobili so sploh zelo obsežno koresncmdenco. Na razna vprašanja zagovornikov je izpovedal, da ie oolicijsk asieni presledaval najdena pisma. Priča ne ve. na kosa so bila ta Pisma naslovljena in prav tako tudi ne ve. ali ie bilo med njim; pismo na trgovca Maloviča v Karlovcu. Sploh se na podrobnosti hišne preiskave ne spominja. ker se mu ie tedai mudilo na seiem. Le to se mu zdi. da revolveria Pri hišni preiskavi niso našli nobenega.
Drugi je bil zaslišan kot priča detektiv Jerito Andulovič. k; ie v prisotnosti dveh policijskih stražnikov izvršil Dri Mocnaiu hišno preiskavo. Andulovič obširno opisu-ie. kako se ie iizvršila preiskava. Mocnaia ie dobi! spečega. Pri niem ie našel oismo. ki ie bilo naslovljeno na trgovca Maloviča v KarloVcu. Mocnai ie kasneje na policiji "rizna!. da ie to Pismo njegovo.
Med pričo in zagovornikom dr. Trutnbi-iem ie došlo do daljšega prerekamia o zapisniku. ki ie bil sestavljen ob priliki hišne preiskave pri Mocnaiu. zlasti pa zaradi znaka, ki ga ie videl na pismu: z rdečim svinčnikom narisano srce. Priča izjavlja, da ie že takrat opozoril prisotna policijska stražnika na ta zak. da bi lahko kasneje pri pričevanju izpovedala o niem. Med zagovorniki in pričo se ie ra.zvila polemika v kateri so zagovorniki dokazovali, da ori-čine izpovedi niso v soglaslu in da s! nasprotujejo. Zagovornik dr. Černič ie končno zahteva!, nai se Driča ne zapriseže. Sodišče na ie to zahtevo odklonilo in odločilo. da se tudi Andulovič zapriseže. kar se ie nato zgodilo.
Po kratkem odmoru ie bi! zaslišan policijski stražnik Ivan Herenda rz Zagreba, k' ie prisostvoval hišni preiskavi v Mocnaie-vem stanovanju. Izpovedal je. da so res našli iinkriminirano pismo v Mocnajevi listnic; in da ga je policijsk agent Andulovič opozoril na rdeči znak na pismu in na to. da pismo govori o pokirmitveni deputaciil. Nadalje ie priča izpovedal, da so Dri obtožencu našli revolver sistema Buldo-g z 10 naboji.
Tu je zopet došlo do cele vrste vprašanj zagovornikov, ker je prejšnja priča Ribič trdil, da pri Mocnaiu niso našli nobenega revolverja. Policijski stražnik Herenda ie
končno izpovedal, da je Mocnai omeniemo pismo priznal za svoie.
Nato ie bil kot nadaljnja priča poklican drugi policijski stražnik Antom Pančur. ki ie istotako prisostvoval hišni preiskavi pri Mocnaiu. Tudi ta ie izjavil, da je že takrat videl rdeči znak na pismu.
Končno ie bila prečitana še izpoved trgovca Maloviča iz Karlovca, k: ic izpovedal, da je anonimno pismo sicer res prejel, da pa mu ni pripisoval nobene važnosti.
Predsednik je sporočil, da je sodišče pristalo na predlog državnega tožilca, s katerim se razširja obtožba proti Antonu Ga-šparcu zaradi žaljenja kralia. ter je sklenilo, da se za jutr; pozovejo priče, ki bodo o tem izpovedale. Dr. Vladimiriu Mačkn je predsednik dovolil kratek razgovor z Gašparčevim zagovornikom, nakar je zagovornik dr. Smolja.n predlagal, nai se pozovejo še nadaljnje priče, zlasti iz vrst obtožencev, ki bodo izpovedale, da Gašparac inkriminirani!) besed ni izgovoril.
Med zagovorniki z dr. Trumbičem na čelu ter drž. tožilcem dr. Ucovičem se je pri tem razvila daljša polemika, v kateri so zagovorniki dokazovali na podlagi kazenskega postopka, da se lahko priče pozovejo tudi iz vrst obtožencev, dočim je državni tožitelj temu oporekal. O tej stvari bo sodišče še sklepalo.
Prečrtano je bilo poročilo strokovnjakov, o pismu, ki so ga našli prj Hadžiju s podpisom »Siniša«. Strokovnjak? pripisujejo to pismo Bernardiču. ki pa vztrajno zanika, da bi bil pismo on napisal.
Prečitale so se nadalje izpovedi prič, ki niso bile osebno pozvane na razpravo temveč zaslišane od pristojnih sodišč. Priča Mato Jelič je izpovedal, da je bil v mesecu novembru v času dejanj, zaradi katerih je obtožen Jelašič. v vasi Šakovci. Enako je izpovedal tudi priča Blaž Jelenič. Prečitane so bile nadalje izpovedi manj važnih Prič med drugimi zdravnika dr. Argšliha, ki je pregledal ranjenega kapetana Kaledina in ki izjavlja, da sta bila strela nanj oddana iz neposredne bližine dveh do treh metrov.
S tem je bila današnja razprava zaključena in se bo nadaljevala jutri ob S. dopoldne.
Ekumenski koncil pravoslavnih cerkva
Po skoro 1200 letih naj se zopet sestane koncil vseh pravoslavnih cerkva - Prva pripravljalna konferenca
na Sveti gori
Beograd, 20. maia r. V pravoslavnih cerkvenih krogih se živahno razpravlja o skorajšnjem sklicanju osmega eku-menskega koncila vseh pravoslavnih cerkev. Zadnji, sedmi ekumenski koncil se je vršil v Niceji 1. 787. torej pred več kakor tisoč leti. Potreba novega koncila se zlasti močno pojavlja po svetovni vojni, ko so tudi za pravoslavne cerkve nastooiie docela nove razmere, ki nuino zahtevajo sporazumne ureditve. Zato ie misel novega vaseljenskega sabora zelo živa že vsa zadnja leta in vse oravoslavne cerkve se že živahno pripravljajo nanj. Kdaj se bo koncil se-
stal in kje. pa še nj določeno; nekateri računajo, da se bo moglo to zgoditi že prihodnje leto. drugi pa so mnenja, da bo treba za priprave še več časa.
Vsekakor pa so priprave dozorele že tako da eč. da se" bo meseca junija na sloviti grški Sveti gori že sestala prva pripravljalna konferenca vseh pravoslavnih avtokefalnih ccrkev. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih. ki naj bi se predložila ekumeti-skemu koncilu v končno rešitev, med drugimi tudi o vprašaniu reforme cerkvenega koledarja.
Razprava proti Josipu Predavcu
Brezuspešna pogajanja s Prvo hrvatsko štedionico za sanacijo Selcbanke in zadružnih zvez
Zagreb, 20. maja n. Danes je bil tretji dan razprave pred tukajšnjim kazenskim senatom proti Josipu Predavcu. Obtoženec "je danes pripovedoval najprej o svojih razgovorih z generalnim direktorjem Prve hrvatske štedionice dr. Pliveričem in direktorjem Szaboiem glede pogaianj za sanacijo zadružnih zvez in Selobanke. Naiorei je vodi! pogajanja z dr. Pliveričem ooku-rist dr. Vidačič. šele pozneje sta se Dotrajala tudi Predavec in dr. Maček. Dr. P!i-verič ie bil za sanacijo celokupnega zadružništva. zahteval ie oroTačune zadrug ter deial. da ie treba samo 5 milijonov dinarjev. pa se bo vse saniralo in uredilo. Deial ie. da ie to mala vsota in da se bo glede tega uvedla akcija tudi z drugimi denarnimi zavodi. Naprosi! ie. nai bi tudi oblastna hranilnica prispevala svoi delež, kar sta Predavec in Maček obliubila. Praštediona ie delegirala Milana Prpiča in direktorja Szabo-ia. da pripravita vse potrebno 7.a sanacijo. Odposlana sta bila v Selcban-ko. kjer sta pregledala njeno poslovanie. Kasn eie pa ie direktor Szabo navede! razne razloge, zarad; katerih ne more Priti do sanacije Selobanke.
Predsednik se.nata dr. Margetič ie nato prečita! iznovedbo. ki io ie podal direktor Szabo v preiskovalnem postopku, kier je navede!, da ie šele potem, ko ie pregleda' poslovanje Selobanke. spoznal, da ie nieno
stanje zelo težko. Odredil ie takrat, da se vloge nc smejo več izplačevati, dokler se položaj glede sanacije ne razbistri.
Predavec ie nadaljeval: Jaz pred vsem želim, da pride direktor Szabo semkaj kot priča in potem se bomo porazgovorili, kako je dejanski bilo. On je odredil, da se vloge ne izplačujejo več, dokler se sanacija ne razbistri. Po tem se najbolj vidi. da takrat še n; bilo govora o konkurzu, nego samo o sanaciji.
Na vprašanje predsednika, kako to, da so vse bilance pričenši od 1. 1925. do 1928. izkazovale izgubo letno Po 200.000 Din. Predavec ie ponovil svojo prvotno izjavo, da je to le posledica nepravilnega poročila izvedencev. Že leta 1925. je bil namreč odpisan dubiozen dolg, kj je nastal zaradi mahinacij direktorja Šumate. Sodni izve-denc; pa so ta primankljaj pomotoma zapisovali vsako leto kot izgubo. Predavec izjavlja. da je bila bilanca popolnoma pravilna, v ostalem pa pravi, da niso bilance nobenega večjega podjetja popolnoma točne.
Tekom popoldneva je obtoženec odgovarjal na razna podrobna vprašanja sodišča in državnega tožitePa. Razprava se nadaljuje jutri ob 8. zjutraj.
Zanimive podrobnosti o Briandovi spomenici
Jules Sauerwein o vsebini in namenu Briandove vpra-šalne pole evropskim državam
Pariz, 20. maja d. V »Matinu« in »Prager Presse« objavlja znani francoski publicist JuJes Sauerwein, daljši članek o Briando-vem načrtu za osnovanje federacije evropskih držav. Sauenvein. ki velja za intimnega Briandovega soddavca obširno razlaga memorandum, ki ga je poslal Briand evropskim državam, da pojasnijo svoie stališče v vprašaniu Panevrope. Sauer-wein izvaja med drugim:
Briandova inicijativa za osnovanje zveze evropskih držav ni nikakor naperjena proti Društvu narodov ter bo osnovana na podlagi regionalnih pogodb, ki pa bodo da-lekosežnejšega pomena, kakor je lokarnska pogodba, dasi bodo sestavljene v istem duhu. Realiziranje federalistične organizacije Evrope bo pomenjalo za Društvo narodov samo napredek pri osigura.nju evropskega miru ter bo ne malo koristilo tudi neevropskim narodom.
Pr iprave za evropsko federacijo niso naperjene proti nobeni skupini na ostalih kontinentih, kakor tudi ne proti državam, ki niso članice Društva narodo-v. Zato so povsem brez predmetni pomisleki sovjetske Rusije in Združenih držav proti osnovanju Panevrope. Delo za uresničitev federaliza-cije se bo izvršilo v sporazumu z ostalimi državami ter bo usmerjeno po idealu, da je treba kar najbolj zaščititi evropski mir in združiti Evropo z odstranitvijo škodi iivia carinskih meia, k; so danes glavni krivec naraščajoče splošne gospodarske krize v Evropi.
Federativna zveza evropskih držav ne bo nikdar kršila suvejenitete posameznih
članic te zveze, temveč bo ohranjena absolutna politična neodvisnost posameznih držav, ki se bodo mogle v nov; organizaciji še bolj razviti, ker jim bosta zajamčena miren razvoj in teritorijalna nedotakljivost.
V smislu teh ugotovitev vprašuje Briand v svojj viprašalni poli evropske države za njihovo mnenje v naslednjih točkah: 1. Ali smatrajo za potrebno, da se sklene splošna pogodba, ki bo potrdila načelo evropske moralne edinosti; k tej pogodbi bo pozneje pridana posebna pogodba, kj bo imela značaj regionalnih pogodb v duhu 21. člena pakta Društva narodov. 2. Kako stališče zavzemajo do osnovanja posebnega organa za izvrševanje nalog, ki si ji4i bo zastavila evropska unija; ta organ bi se volil na redno se sestaiajočih evropskih konferencah ter bj mu bil prideljen sekretarijat za izvrševanje sklepov.
Nato našteva Briand razne naloge, ki bi iib imela vršiti konferenca evro-psk;h držav in bodoči izvršni komite evropske uni;e. Ta vprašanja b; se tikala pred vsem odstranitve carinskih mej med posameznimi evropskimi državami, spopolnftve in izboljšanje prometnih zvez, ureditve financ, orrri-frenja brezposelnosti, povzdige splošne hi-gtjene. poglolbljertja medpaiiamentamfa zvez itd.
Nemški admiral o naši mornarici
Prijateljski večer na nemški admiralski ladji — Laskave izjave nemških mornariških oficirjev
Split. 20. maja. n. Snoči so priredili nemški mornariški oficirji na admiralski ladji »Konigsbergt zabavo, na katero je bilo povabljenih mnotro uglednih splitskih meščanov. Zabave so se udeležili načelnik mestne občine, podban primorske banovine, komandant mesta, komandant zračne flJtilj? itd. Admiral Gladiseh je popoldne v razgovoru z novinarji izrazil svoje veliko zadovoljstvo in veselje nemških oficirjev nad prisrčnim sprejemom, ki so sa bili Nemci deležni v
Splitu, odkoder bodo odnesli najlepše spomine. O svoji avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji je dejal admiral Gladiseh, da je bil to eden najlepših doživljajev. O naši mornarici je izjavil admiral Gladiseh: »Napravila j? name lep in jak vtis, četudi je mala Velika ni niti naša Vi imate tzbomo organizacijo. kar vam daje najboljše nade v razvoj vaše mornarice. Kar se organizacije tiče, služite lahko ludi drugim za vzor.i
Velike poplave v Rumuniji
Zaradi stalnega deževja so narasti? številne rumunske reke ter prestopile bregove — Nad Bukarešto se je utrgal oblak — Poplave tudi
v Severni Italiji
Bukarešta. '20. maja. s. Poplave v Mol-davjji, Bukovini in Transilvaniji š? vodno naraščajo. Pri Potosaniju je Seret za o ni tiaraslel. V vasi Lunoi je vtonilo 8 kmetov. Iz Sereta so potegnili več trupol.
Železniške, brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. Tudi v Transilvaniji je poplavljenih več železniških prog. Vojaštvo se povsod mrzlično odpravlja na reševalno akcijo. Nad Bukarešto se je danes utrgal oblak; naliv je trajal skoraj 4 ure. tako da je voda preplavila vse nižje dele mesla. Gasilci so morali posredovati na več krajih.
Položaj je zelo težak ler ie vlada odposlala v ogrožene kraje večje število pijonir-skih čet, da pomagajo prebivalstvu v borbi proti naraščajočim rekam. Posebno velike poplave so na bregovih Sereta, kjer je voda zalila velike površine ter so morali izprazniti celo vrsto vasi. kjer so si prebivalci rešili samo gola življenja. V kalnih valovih narastlih rek je poginilo tudi mnogo živine.
Rim- 20. maja. s. V severni Italiji so divjali včeraj in danes silni viharji s točo in nalivi. Mnoge reke so tako narnstie, da so prekoračile bregove in poplavile večje predele. Na mnogih krajih je izbruhnil tudi požar, ker je strela udarila v hiše.
^oplave v Texasu
Newyork, 20. maja. g. Kakor poročajo iz Dallasa v Texasu so večni nalivi in tež* ki viharji povzročili take poplave in toli> ko škode, da jih je treba smatrati kot eno največjih naravnih katastrof, ki je zadela v zadnjem času Zedinjene države. Pet» najst rek je prestopilo bregove ter popla« vilo obsežna ozemlja. Najtežje prizadete so države Louisiana, Južni Arkansas in južni del Te.vasa. Brzojavne in telefonske zveze so v teh krajih popolnoma razdejan ne. 19 oseb je utonilo. Uničenih je mno> go železniških prog in modernih avtomo« bilskih cest.
Predsednik vlade pri prometnem ministru
Beograd, 20. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve je snočj ob 19.45 posetil ministra prometa g. inž. Radivojeviča v sanatoriju g. dr. Živkoviča. Prisotni so bili ga. Radivo-jevič. vseučiliški profesor g. dr. Todoro-vič. operater g. dr. Košanovič. zdravnik dr. Milinovič, dr. Mlinaric in ga. dr. Lama Živkovič. Profesorja dr. Todorovič in dr. Košanovič sta poročala predsedniku vlade podrobno o poteku bolezni ministra Radivojeviča. Ob 20. se je predsednik vlade poslovil od ministra prometa in mu želel brzo okrevanje.
Velike letalske manifestacije na sokolskem zletu
Beograd, 20. maja. r. V času sokolskih svečanosti v Beogradu se bo med telovad« nimi nastopi vršila v zraku izredna in ve« lika manifestacija naših najboljših letalcev. Poleg 20 letal aerokluba bo na vsesokob skem zletu nastopil tudi oddelek naših voj< nih letal, ki bo obstojal iz 150 letal z na« širni najboljšimi vojnimi piloti. Na sokol* ske svečariosti so povabljeni tudi letalci iz Češkoslovaške, Rumunije in Poljske, ki so že obljubili svoje sodelovanje.
Davčna prostost za nove *iograde
Ljubljana, 20. maja. AA. Kr. banska uprava dravske banovine objavlja:
Po zakonu o neposrednih davkih iz le> ta 1928., čl. 11, se med drugim začasno oprostijo zemljiškega davk;- novi vinogra« di, ki so zasajeni
1.	na vinogradni zemlji z domačimi vr» stami na odobrenih podlagah. 4 leta;
2.	na kameniti in peščeni zemlji z do« mačimi vrstami na odobrenih podlagah, 10 let. Zemljišča pa, ki so zasajena z novim češpljevim nasadom (zlasti s češpljo pože» gačo, bistrico, plavo, cepačo, madžaiko), so prosta zemljiškega davka 6 let.
Potrdila za oprostitev zemljiškega dav« ka izdaja pristojni sreski načelnik.
Kolkovane prošnje s priloženim potrdi« lom je nasloviti na pristojno davčno oblast
Novo francosko odlikovanje
Pariz. 20. maja AA. Predsednik francoske republike ie obredij, da se osnuje red za po-, morske zasluge.
Polet pogumne angleške 'etalke
London, 20. maja, A A. Čeprav miss Any Johnson ni prispela snoči v Sura-bajo, ker je bila zaradi pomanjkanja goriva prisiljena pristati pri Tjomaiu na Javi, je kl>jub temu preletela nevarnih 730 milj preko morja pri Javi. Le-taika je potem, ko je iskala primeren prostor^ pristala popolnoma gladko na zemljišču v bližini neke tvornice sladkorja. Preletela je doslej 8255 mi'i in ie še 1636 miilj oddaljena od Avstrai je.
Navdušen občudovalec miss Johnson ie tudi avstralski rekorder Hinkler. ki je v 15 dneh in pol dospel z letalom iz Anglije v Avstralijo. Hinkler je izjavil, da je presenečen nad sijajnim na-onom, s katerim je letalka premagala nepričakovane ovire in nevarnosti v krajih, ki jih je preletela.
Španija : Jugoslavija 4 : 1
Zagreb, 20. maja. č. Danes je bilo za« ključeno teniško tekmovanje za Davisov pokal med špansko in našo reprezentanco. Absolvirani sta bili dve igri. V prvi je na« stopil Majer (Španija) proti Kukuljeviču. Španec je zmagal 6 : 1, 6 : 3 in 6 : 2. V drugi igri je igral Schaefer (Jugoslavija) proti Špancu Juanicu. Zmagal je Schaefer (• : 4, 6 : 2, 6 : 3. To je prva in častna toč« ka, ki jo beležimo proti Špancem. Končno stanje je 4 : 1 za Španijo, s čemer se Jugo« slavija loči iz nadaljnjih tekem za Davisov j pokal. Španija se bo v 3. kolu srečala z Ja« ponsko, kjer jo čaka najbrže pretrd oreh.
JNS udeležba v Uruguaju
Beograd, 20. maja. p. Snoči je Imela uprava JNS sejo, o kateri je bil izdan komunike, ki pravi, da se je na njej razpravljalo o vprašanju sodelovanja naših športnikov na tekmi za svetovno prvenstvo v Montevideu. Mednarodni tajnik saveza dr. Andrijevič, ki je bil 11. t. m. v Budimpešti, da bi stopil v stik z zastopnikom uruguajskih športnikov, ja sporočil, da oficielni delegat Urguaja poslanik Buero ni sprejel naših pogojev, temveč je sporočil samo pogoje uruguajskaga saveza. Uprava JNS je prišla do sklepa, da so ti pogoji nesprejemljivi, kljub temu bo JNS še enkrat sporočil svoje pogoje poslaniku Bueru, ki je sedaj v Bruslju. Nadalje je bilo odločeno, da se bo tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki je bila napovedana za 28. julija, vršila dan kasneje na igrišču Concordie v Zagrebu.
Nezanesljivi sovjetski diplomati
Moskva, 20. maja. AA. Sovjetska vlada je odpoklicala 8 urairlnikov svojega poslaništva v Berlinu pod pretnjo, da bodo sicer kaznovani.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Včeraj, dne 20. t. m. so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
30.000 Din sta zadeli številki: 22.634 in 73.780. 20.000 Din je zadela Številka 40.567, 10.000 Din Številke 19.714, 36.022, 39.294, 89.650, 4.000 Din Številke 9.952. 20.167, 38.340, 42.540, 67.393, 70.071, 92.447.
Zadružna hranilnica, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19.
Nov sanatorij na Pohorju
Zdravilišče za jetične železničarje bo v Visolah pri Slovenski Bistrici , Maribor, 20. maja. Komis-ja, ki je prispela v nedeijo zjutraj iz Beograda v Slovenijo pod vodstvo 11 g. Lazarja Gjorgjeviča. da določi kraj, kjer naj bi se zgradi! sanatorij za pljučne bolne železničarje v Sloveniji, si je v nedeljo rn ponedeijek ogledala vse tri okoliše, kii so prihajali v poštev: državni gozd v Gorjah pri Bledu, gozd pri Sv. Neži nad Tržičem in slednjič kraj med Visolami in Čadra-mom pri Slovenski Bstrici. (Močila se je končno za kraj nad Visolami. ki je najprimernejši za sanatorij. Ta prostor je po nalogu, ki ga je nedavno prejel, izbral g. docent dr. Matko po daljšem strokovnjaškem raziskovanju raznih okolišev. On se je tud; udeležil ogledov komisije v nedeljo in ponedeljek. Sedaj ima besedo g. prometni minister in upamo, da bo v polnem obsegu potrdil sklepe in protokol komisije.
V sO'le imajo izredno 'epo lego. diven razgled tja dol do Varaždina in do Slemena pri Zagrebu, bogato okolico, možnost cenene prehrane in lastne ekonomije. Kraj za zdravilišče, katerega središče bo tvorilo posestvo graškega Nemca Bauerja s svojimi 25 orali zemlje, je zavarovan proti severu z mogočno Tinjsko goro in ima izredno mnogo smrekovih in jelkovih gozdov. Leži le za nekaj metrov nižje kakor Golnik. Za zvezo v Slovensko Bistrico bo treba samo popraviti in urediti že obstoječo, pred 200 leti od Atte-msovih prednikov zgrajeno pod,pohorsko cesto, ki je 6 metrov široka, a je bila v zadnjih desetletjih popolnoma zanemarjena. Banska uprava je dolžna, da v to svrho prispeva primeren znesek.
Po končanem ogledu je občina Slovenska Bistrica na čast gostom priredila lep banket, na katerem je župan g. dr. Schaubach izjavil v imenu mestne in okoliških občin, da bodo to novo ustanovo najiizdatneje podpirale. Zahvalil se mu je načelnik komisije gospod Gjorgjevic s poudarkom važnosti teh dni za Slovenijo in zlasti tudi s poudarkom izredne lepote naše zelene Štajerske.
Stroški za novi sanatorij na Pohorju so preračunan: na tri in pol milijona dinarjev.
Brezčutna mačeha
Novo mesto, 20. majai; Danes se je vršila pred tukajšnjem sodiščem, razprava protj Ivam Hrovatovi iz Stranske vasi. Ja.ncz Hrovat, posestnik v Stranski vasi, ki rou.je umrla prva žena Marija, se ie po šestih tednih njene smrt-; drugič poroči! s sedan-jo ženo Ivano, doma iz Pristave pri Podgradu. Njegova paikoi-ria žena mu je pustila d-voie mladoletnih otrok, ki ju pa mače-ha ni mogla trpeti ter je zelo surovo ravnala ž njima. Za vzgojo in nego malih nebog-liencev se ni brigala bre-zčutna mačeha prav nač. Že !ani je na pritožbo sosedov posredovalo v zadevi županstvo Šmihe! - Stopiče. vendar brez uspeha. Mačeha je mučila pastorka Marijo in Ivana naprej, dokler n! slednji zaradi trpinčen?« umrl v starosti IS mesecev.
Sodna obdukcija je dognala, da je imel nesrečni otrok zlomljeno desno roko in desno nogo :n nepravilno zraščeni, ker se nikdo ni brigal za zdravniško pomoč. Telesce je bilo brez vsake podkožne masti, shirano do skrajnost-i, tatko da je bila vidna vsaka kost.
Na podlagi tega sodno-zdra-vniškega zapisnika je naperil državn: tožitelj proti brezsrčni mačehi obtožbo ter se je trdosrčna ženska morala danes zagovarjati pred sodrH-kom poedincem. Zaradi nečloveškega ravnanja s pastorkom je b"la obtožen k a obsojena na 6 mesecev zapora. Drugega pastorka Marijo pa ji je sodišče od vzelo-ter oddalo v rejo otrokovi stari materi.
Obrtniški kongres v Beogradu
Beograd, 20. ma.ja. p. Upravni odbor državne zveze o-brtniških organizacij je sklenil, da se 9. kongres zveze vrši v Beograd« v nedeljo 15. junija v veliki dvorani nove univerze. Najvažnejša točka dnevnega reda, ki je določena za ta kongres, je načrt novega obrtnega zakona.
Samomor 80-letnega starca
Sifbotica, 20. maja. č. Davi je prispel iz Sombora v Subolico 80-letni Aleksander Genri. Starec je poiskal svojega brata ter ga naprosil za nekaj denarja. Ker mu bral ni ustregel, je starec zaužil neko strupeno tekočino ter takoj zatem umrl.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za sredo«
Nobene bistvene spremembe.
t
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
podpreglednik fin. kontrole v pokoja
umrl dne 20. maja 1930 ob % na 6. v Apačah.
Truplo dragega pokojnika se prepelje v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb iz cerkve sv. Križa dne 22. maja 1930. ob 15. uri.
Apače, Celje, Ljubljana, dne 20. maja 1930.
Žalujoči: Ivana Premrn, roj. Kostanjevec, soproga; Justina Gajeta, Maks, Stane, Vlado in Mira Premrn, otroci in vsi ostali sorodniki.
Pogrebni ttro.i J GajJek. Votfmit-Ljnbljani.