812. štev.
V Ljubljani, sobota dne 21. marca 1914.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže“.
»DAN*1 izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike slane „Dan“ e prilogo dostavijau na dom celo-■>!»• 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-j letno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Danu s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno 1‘90 K. —- Naročnina sc pošilja :::	upravnišlvu.	:*>
:::	Telefon	številka	118.	:::
Leto lit.
afcajaflMHBfci
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“J
Posamezna stev. »Dneva* stane 6 vin.; ravne ' toliko posamezna številka „Bodeče Neže*. •
Uredništvo in upravništvo:
'Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-. 5s pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
s:	Odgovorni	urednik Radivoj Korene. n:
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
Po Jubilejnih
dneh
u
Ko se je začelo v jeseni pisati o koroškem jubileju — se je mislilo, da se bo do 18. marca marsikaj pripravilo. Začela so se predavanja, razne prireditve etc. K vsemu se je pridružil oni koroški škandal, ki se je obravnaval v parlamentu in v kranjskem deželnem zboru. Izhajali so članki, pojavile so se interpelacije, pripravljali so se protestni shodi. Vse to je povzdignilo naše skromno zanimanje za Korošce.
Tik pred jubilejem pa so se dogodile v Trstu stvari, ki slovenskega človeka ne morejo pustiti hladnega.
-?e boj na Revolteli in na nasilju \n	Proti italijanskemu
tinska mesta . frotestirala dalma-
Pn??nn estira,° ie diiaštvo v prag , v 0>adcu, na Dunaju v
Brnu sploh — vsa jugoslovanska jkv-nost se je zavzela za Trst. Ljubljana je molčala. Imela je vzroka dovolj, da bi bila izpregovorila: Odločevalo se je na Dunaju vprašanje glede vseučilišča napadi na Revoltelli so zahtevali protest. — Koroški jubilej je bi pred durmi. Pred nekaj tedni je bil naznanjen javen shod zaradi par žaljivih besedij v koroški učni knjigi p ko pa je prišel jubilejni dan, ob katerem bi bilo treba manifestirati
za pravice koroškega Slovenstva_______
se Ljubljana ni zganila.
Da so klerikalci pozabili na shod je razumljivo, razumljivo je tudi, da dež. šolski svet ni odredil na šolah skupne proslave — ampak v Ljubljani je tudi t. zv. napredna javnost, tu so t. zv. narodni krogi. Ljubljana ima pet naprednih poslancev...
V Ljubljani je bilo dvoje skromnih proslav; predavanje »Akademija« koncert »Ljubljanskega Zvo-v Krs£«Y ie bil protestni shod, kntprpm ie.bil slavnostni večer, na Se Je Pela »Pesem koroških Slovencev,« na Jesenicah Je bila slavnostna predstava z živo sliko ustoličenja. V Ljubljani je bilo vse to nemogoče. Pustimo v nemar, da je bila gospoda na kabaretu, ki bi se bil lahko za par dnij preložil — tudi sicer bi se ne bil za jubilej v Ljubljani nihče zmenil, da se ni pojavil dijaški štrajk — in namesto, da bi se bila vsaj tu Ljubljana spomnila svoje dolžnosti — je prišel »Slovenec« z
denuncijacijami.
Ni Čuda, da ves slovenski svet
da“‘teZXa"lrl7 na. Oiibljano fo središče co nrdno ,n klllturno smeli - -! ™ Se stavek’ ki vzbuja
. Povedali smo že v nedeljo par misli o Ljubljani. Na jubilejni dan je pokazala, da je res, kar smo pisali o nji.
Belokranjska železnica.
Delo na novi progi se zopet pričenja. Tir je položen že skoraj pov-sodi — nekateri urezi še nagajajo. Kolodvori in čuvajnice so že narejene. Če bodo plačali delavce, kot se spodobi, bode lahko piskal v maju železni konj preko Gorjancev. Proga od Metlike do Karlovca se je pričela kasneje graditi, pa vozi vlak že par mesecev od Bubnjarcev do Karlovca. Delavci so razne narodnosti, največ je še Hrvatov in sicer dalmatinskih, ki delajo po ceni.
Narodno obrambna društva naj bi obrnila vso pozornost na progo od Birčne vasi do Črnomlja, ki tvori ta-korekoč narodnostno mejo Kočevsko. Šulferajn je postavil res lično šolo na Lazih za tistih par kočevskih otrok, v Rožnem Dolu pa je slovenska šola v taki leseni bajti, da je škandal. In še za bajto plačuje najemnino mesto dežele Družba C. in M Na Uršnih Selih se čuje, da nameravajo še le začeti zidati enorazred-no ljudsko šolo, za katero se bode kdo nazadnje zmislil, da mora biti utrakvistična.
Tudi v gospodarskem oziru je zelo klaverno ob novi progi. Gostilne in trgovine so izključno v čifutskih in švabskih rokah. Privandranci lahko vidijo zaspanost naših ljudi in ostanejo pri nas, a naš slovenski kapital bo sel na tuje.
Kdo bo seveda pri nas gledal na take »malenkosti«, glavno je, da se medseboj pošteno zlasamo in pobijemo, tujci naj imajo pa mir pred nami. Bog zna, kdaj se bodo odprle oči zaslepljenim in kdaj neki se bodo začele zopet sile v to uporabljati, za kar bi se morale, ne pa da gin e jo v neplodnem medsebojnem klanju?
      ——.
Slovenska zemlja.
OVSIŠF PRI PODNARTU.
Iz naše male vasice se pač !e redkokdaj kaj bere po časopisih. Smo pravzaprav zelo blizu daleč na okoli razupitega naprednega Podnarta, toda pri nas je bilo dosedaj vedno popolnoma mirno, dokler nismo lansko leto dobili novega dušnega pastirja z imenom Josip Odcepek. Naš namen je. da ga nekoliko popišemo širši javnosti. Ta možiček se odlikuje pred vsem po dveh stvareh. Prvič ie zelo male postave, drugič pa prav nič ne ve.
Ovsiški farani smo imeli poprej jako dobrega župnika g. N. Križaja, kateri ie bil kot duhoven povsod zelo priljubljen in za ubožce kot za našo
malo cerkev najboljša podpora. Sedaj je ta g. že v pokoju v Kamniku. Ni nam samo olepšal našo cerkev, napravil je tudi novo pokopališče in še mnogo drugega. Spoštovalo ga je vse, otroci in odrasli. Zato čast takemu duhovniku!
A sedanji naš župnik pa ie kakor noč pa dan proti prejšnjemu. Celo otroci pravijo, da je možiček male postave, pa zelo neumne glave. Pravijo, da je tak kot tnal petelinček, ki nima ostrog. Ta možiček je tudi zelo slab govornik in tudi zelo pozabljiv, tako da v kratkem ne ve kaj je poprej govoril. Pa tudi po hišah pozablja zelo rad kakšne stvari n. pr. pastirske liste, katere potem otroci prebirajo. Da pa ima poleg vsega tega zelo dolg jeziček, je pač umljivo. Ravno pretečeno nedeljo se je spravil tudi nad napredne liste in rekel, da samo lažejo. Priporočal je vse klerikalne liste od umazanega »Domoljuba« do podrepnega »Gorenjca«. Napredne liste se uidi ne sme brati ker lažejo po njegovem, ako pa se laže klerikalen list, pa se je zgodilo to morda samo po pomoti. Seveda veliko jih je. ki take stvari verjamejo, zato pa je tako slabo na svetu. Spravil se je tudi nad g. Kržišnika in našega gospoda župana. Rekel ie, ako me imate količkaj radi, ubogajte me in držite se mojih listov, ko bo pa prišla volitev, pa volite drugega župana. Rekel je celo, da ako ga bodo farani ubogali, potem ostane še tu, drugače pa gre. No mi farani bi bili s tem prav zadovoljni, saj ga razun štirih podrepnikov nismo prav nič prosili naj pride k narti. Ako inu je po volji lahko- kar gre, nam je prav. Povem mu odkrito, da bomo lažje dobili drug&ga kot pa kmet pastirja ali deklo. Ako bi nas hotel zapustiti bi bili prav zadovoljni in
radi mu damo še kaj po vrhu ter mu poleg tega zvozimo vso opravo pa magari tudi na Koprivnik. Da mu pa sedanji župan ni všeč pa radi verjamemo. Zato bomo pri prihodnjih volitvah na njegovo povelje volili njegovo kuharico. Seveda, rajši se naj drži cerkve in šole. nas farane pa pri miru pusti. Politika ni za Vas g. Odcepek. Naj se gre zato učit k sosedu v Besnico. Toliko smo se namenili poročati z danes. Morda se pa še kaj oglasimo, ker razdiračev ne maramo.
Ovsiški farani.
TRBOVLJE.
Sedaj šele zvemo prav Čedne stvari o zadnjih občinskih volitvah. V celi trboveljski občini je znano kako so razni rudniški mešetarii letali okrog naših volilcev »glihali« za glasove, obljubovali razne dobrote od strani nemške gospode pri rudniku. Ako niso z lepim nič dosegli, so začeli z grožnjo.
Inšpektor Huber je povabil kmete in posestnike k sebi in njim zagrozil, ako ne volijo rudniške kandidate, ne kupi nobenega lesa več od njih. Drugim posestnikom, kateri so vozili za rudnik les in druge stvari,^ so morali obljubiti, da volijo rudniško listo. Nekateri kmetje so se temu uprli in rekli, da se ne pustijo terorizirati od privandranega čifuta. Stvari, ki so se godile na dan volitve II. razreda pa spadajo pred sodnijo in bode državni pravdnik gotovo prav vesel, ako mu povemo, da so nam rudniški priganjači kar trgali iz rok volilce, raztrgali našo kandidatno listo in nadomeščali z nemško rudniško. Našega poštenega obrtnika in gostilničarja je rudniški Žid nahrulil na cesti in mu tudi že grozil z bojkotom.
IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU
Velecenjeni gospod urednik!
Iz naše ložke doline čuje se le redkokdaj kak glas. Seveda ker vlada takšen molk, uganjajo božji namestniki raznovrstne srnešnosti. katere bi bolj pristojale pustnemu kot pa postnemu času.
Sedaj v postnem času je doba velikonočne spovedi, ter se vsak rad očisti svojih grehov. V takem namenu bila je tudi dne 15. t. m. neka gospodična na velikonočni spovedi. Že sta bila z gosp. kaplančkom pri koncu, kar mu še pade na um, ter jo vpraša, katere liste čita in ako mogoče tudi .»Dan«. Enostavno mu ona odgovori, da čita »Dan«. Bil je ogenj v strehi. Začel jo je opominjati, naj tacih pohuišljivih listov nikar ne čita, ter da naj mu obljubi, da jih ne bode več čitala, in pod tem pogojeni bi ji dal odvezo, ona mu reče, da mu obljubiti ne more in da bode »Dan« tudi še v bodoče čitala. Gosp. ka-planček pa poln svete jeze, jo je odslovil brez podeljene ji odveze, katero si je najbrž za katerega Domoljubovega čitatelja obdržal.
Nešteto tacih slučajev dokazuje, kako »Dan« in drugi napredni listi nekaterim duhovnim gospodom globoko v želodcu leže. Za »Dan« je pa to najboljša reklama, po katerem naj vsak z veseljem seže.
Mlad naprednjak.
v
Štajersko.
Kaj bodo storili? Naši štajerski poslanci S. L. S. se vedno radi pobahajo s svojo narodnostjo. Kot znano. načeluje klerikalnemu slovensko-hrvaškemu državnozborskemu klubu naš rojak, poslanec dr. Korošec.
H. Suttner, Valjana, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 410.
litSiii-
Št. 410 Nikel ank. rein. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine =-■ po jako nizkih cenah. —
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK.
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Bajta se je napolnila z ihtenjem; strasno je bilo slišati te glasove iz ust hrabrega bojevnika, zrelega mo-
ZB.
Starka je molčala, spoštujoč bol Jh Premišljevanje svojega gospodarja. In stari kmetič je stal s trsko v roki nepremično med vrati, podoben turobni kariatidi.
Ko se je dvignil maršal, je povzela Ivanina dojilja:
»Tu se ji je polagoma vrnilo življenje... In od tistih dob se je začela oblačiti črno.«
»črna dama!« je zamrmral Franc zamoklo.
»V tej postelji, svetlost, je povija Lujzo, vašo hčer ...«
Monmoransi je vzdrhtel.
A starka je nadaljevala:
»Otrokovo rojstvo je rešilo mater. una, ki je ginevala po malem, je našla novo moč v misli na dete. Čim je doraščala Lujza, se je pre-rajala mati k novemu življenju. Ko je zaigral na otrokovem obrazku prvi smehljaj, takrat, svetlost, se je nasmehnila tudi mati prvikrat po vasem odhodu.«
Franc je zadušil v sebi krik, ki mu je bil planil v grlo, in si naglo obrisal s hrbtom dlani mrzli znoj, ki mu je preplavljal obraz.
»Ali vam naj povem tudi ostalo?« je vprašala dojilja.
»Vse!... Vse, kar veste...«
»Pojdite z mano!« je velela starka.
Stopila je iz hiše, Monmoransi Ph Ji je sledil od koraka do koraka. Sledil jima je tudi mož, a trsko je pustil notri; saj je bila jasna noč, vsa dolina se je videla razločno v mlečnati mesečini.
Na koncu goste žive meje je obstala starka in se obrnila; njena roka se je iztegnila proti hiši.
»Poglejte, svetlost,« je dejala. »Odtod se vidi okno, mesec sije naravnost vanj; o belem dnevu bi prav dobro videli s tega kraja človeka, ki bi stal pri oknu znotraj, v hiši, in razločili bi sleherno njegovo gesto in vsak njegov migljaj.«
»Moj brat je stal tam, ko sem vstopil takrat!«
Franc ni izustil teh besed, kriknil jih je v svoji duši; kakor da je pretrgal temo mrtvaškobled blisk, je zagledal Henrika stoječega pri oknu in držečega čepico vroki; videl ga je bolje nego v resnici, zakaj poznal je zdaj smisel nekaterih Henrikovih gest!...
1 akrat se je obrnila starka k svojemu možu:
»Povei. kai si videl!...«
Mož se je približal, poklonil se vlastelimu in dejal:
»Vse, kar se je zgodilo, mi je ostalo v spoini|iy, kakor da sem videl včeraj; ves tisti dan sem delal že od ranega jutra na onemle polju, na drugi strani žive meje; nekaj časa sem ležal v senci in spal, da si po-čijem; ko pa sem se zbudil — ali veste; kaj sem videl? Par korakov od mene je stal mož in držal nekaj v naročju, ogrnjeno s svojim plaščem; bil je podoben grajskemu oficirju, in zato sem ostal miren in skrit, saj veste, da je za nas bolje, ako se ogibljemo takšnih oboroženih ljudi. Stal je tam kake pol ure. Nisem se ganil. Zdajci pa se je .vzravnal in odšel ob živi meji, pripogibaje se zdai-pazdaj, kakor da hoče ostati neopažen z one strani. In ko je odhajal, sem videl, kaj nese v naročju: bil je otrok — a seveda, kako sem si mogel misliti, da nosi otroka naše gospe! ... To je torej ono, kar sem videl, svetlost, in res je. kakor gotovo stojite tu in jaz pred vatni. Ko sem se vrnil domov, sem izvedel, da ste prišli in da je naša gospa izginila.«
Nato je povzela dojilja:
»Tega kar se je bilo zgodilo med njo, vami in gospodom Henrikom, nisem izvedela takoj, a sem uganila pozneje, po obupnih besedah, ki so uhajale bedni materi... Prišel je neznan moški... prinesel je dekletce nazaj... mati je skoraj znorela od radosti... Hitela je za vami, da bi vas našla; nama je zabičila,
da ji ne smeva slediti... Kaj se je zgodilo z njo, to ve Bog edini. Vse poznejše čase sem jo objokovala kakor mrtvo! To je vse, kar veva, svetlost. Razumela sem vse; razumela sem nesrečo, ki se je zgodila, razumela, da ste osumili po krivem najčistejšo in najzvestejšo vseh soprog... Prva leta, ko sem bila še krepka, sem prišla vsako leto na dan nesreče v Pariz; toda nikdar se mi ni posrečilo videti vas, nikdar nisem mogla najti nje... Zdaj ne plakam več, zakaj moje oči so izjokale svojo zadnjo solzo; toda še na smrtno uro bom blagoslavljala tistega, ki pride in mi pove: »Ona živi... srečna je, velika krivica, ki jo je zadela, bo popravljena!« Svetlost, morda pa ste vi prinesli stari Ivanini dojilji to veselo novico?...«
Vojvoda Monmoransiški je pokleknil pred staro kmetico:
»Blagoslovite me torej,« je dejal s-strtim glasom, »zakaj pravim vam: Ona živi! Krivica bo popravljena in Ivana bo srečna...«
Uboga kmetica je storila po gospodarjevi volji, iztegnila drhteče roke nad njegovo glavo in ga blagoslovila ... Molče so se vrnili nato vsi trije v hišo.
Celo uro je ostal Franc zaprt v sobici, kjer se je bila rodila Lujza. Hotel ni, da bi mu prinesli luč. Stara sta ga slišala plakati in govoriti glasno.^ zdaj srdito, zdaj z neskončno nežnostjo.
Nato, ko se mu je vrnilo neko-
liko dušnega miru, je stopil iz sobe poslovil se od starih dveh in zajaha1 konja. V Momnoransiju se je ustavi pred hišo pisarja in ga jc zbudil. Zahteval je črnilo in pergainen, ki ga je popisal naglo. Stara dojilja je prejela še na vse zgdaj to listino, s katero je daroval vlastelin njej in njenim potomcem hišo, v kateri je stanovala in še petindvajsettisoč liver srebra^ povrhu.
Ko je opravil pri pisarju, se je Franc napotil v grad; tudi tu je povzročil njegov prihod veliko hrupa in presenečnja; toda maršal je poklical samo oskrbnika in mu ukazal, naj pripravi vse, češ, da pride kmalu prebivat v grad; zabičil je pred vsem, naj prenove in urede čim naj-razkošneje eno izmed grajskih kril, kar je pojasnil s tem, da mu bo čast gostiti pod svojo streho dve dami visokega knežjega rodu.
Sele, ko je opravil vse to, je zajahal konja in se spustil v galop proti Parizu.
Dospel je, ko so ravno odpirali vrata, in zdirjal z divjo naglico proti svojemu dvorcu.
Njegove misli so bile še vedno zmedene. Zdelo se mu je, da ga boli glava od nenavadnega dogodka, ki je bil povzročil tako silen preobrat v njegovem življenju.
V naglih, kratkih bliskih se je risala pred njegovim duhom gotovost: Ivana je bila zvesta! Ivana je še vedno njegova prava žena! On pa je poročil drugo!
Pred kratkim so prišle v javnost vesti, da dobodo Italijani svojo univerzo v Trstu. To bo za Slovence hud udarec, če se uresniči. G. dr. Korošec je vedno zelo hud, če se mu reče. da se za narodne težnje Slovencev premalo briga, ali pa prav nič. Sedaj ima kot načelnik najmočnejšega slovenskega kluba dano naj-lepšo priložnost, da se nakani po laški univerzi v Trstu, kaj najodloč-nejše upre in izvaja najskrajnejše posledice. Če tega ne bi storil, si njegovi savinjskodolinski volilci lahko sami ustvare sodbo, koliko je dr. Korošcu za slovensko stvar. Tu lahko pokaže, ali mu je narodna stvar le kupčija, ali pa res vprašanje prve in poglavitne vrste. Danes ima moč v rokah, radovedni smo. kako jo bo uporabil. Če bo miroval, ali pa le navidezno skušal v omenjenem vprašanju kaj storiti — potem bo to sramota za njegove volilce, če rmt za bodoče še izkažejo svoje zaupanje. Bodočnost ima torej odločevati!
Wastian - zginil? Vesti o poslancu Wastianu so zadne čase potihnile. Skraja je bilo znano, da se je napotil v sanatorij Searpateti pri Le-obnu. zdravit svoje živce. V zadnjem deželnozborskem zasedanju je bila določena njegova izročitev graški okrajni sodniji. Sedaj pa prihajajo vesti, da je poslanec Wastian zapustil sanatorij Searpateti in šel v neko drugo letovišče. Eni so mnenja, da baje biva v Švici, drugi pa trde. da je šel —• preko velike luže. Potrdila tem vestem še nimamo. Ker pa gotovi ljudje za gotovo trde, da VVasti-ana ni več v omenjenem sanatoriju, se nam stvar vendarle ne zdi tako neverjetna. Za verojetnost bt morda govorile tudi še druge okoliščine.
Nemško gospodarstvo. Ko se je načelo vprašanje o proporcu za naša mešovita mesta, so nemškonacional-ne klike zagnale silen vrišč, češ, uresničenje proporca bi pomenilo nič manj, kot obsodbo nemškonacional-nega gospodarstva. Nemčurji so s v svojem strahu povedali več. kot jim je bilo v naslednjem trenotku ljubo. Za danes bodi samo povedano. površno, da je n. pr. mariborska mestna uprava v silni zadregi. Rabi vse polno denarja, a ga nima več kje vzeti. Že v enem poročil iz mariborskega mestnega občinskega sveta smo omenili, da izkazuje pokritje rednih izdatkov za tekoče leto — 600.000 K primanjkljaja, za kar bo treba novega posojila. Nakup in preureditev kopeli, bo veljalo — kljub magistratnim dementijem — 300 tisoč kron. torej okroglo oboje 1 milijon novih posojil.. Mariborska in graška mestna občina prično graditi ob Dravi prekodeželsko električno centralo, za kojo bo potrebno črez 7 milijonov kron, katera svota bo padla enako na oboji mesti, tako, da na-rase zopet 3.5 milijona za Maribor, kar da vsega skupaj za to leto potrebnega posojila skoro 5 milijonov kron. Maribor ima danes — približno računano —- že 7 milijonov dolga; z novimi milijoni narase do 12 milijonov. Gorajšnje je seveda vzeto samo na debelo, podrobnejše pa še pride.
Nemškonacionalno gospodarstvo v Mariboru Značilno za naše spodnještajersko. _ nemškonacionalno gospodarstvo je velik strah pred morebitni občinski volilni reformi v smislu proporca. Da se tile nemškonacionalci vzdrže na krmilu, morajo seveda vzdrževati za svoje priganjače primerno bogato plačana korita. Tn za taka korita je izborno poskrbljeno v obilni meri. T ako imajo mariborski magistratm uradniki letno 91.000 K plač. Kdor pozna mariborsko občinsko upravo, ve. da je polovico uradniških moči odveč.
Ti pa. kar jih je, molzejo daleč preko upravičenega. Uradni predstojnik pride letno na 8000 K, župan na 6000 kron, dr. Valentin na 7000 K itd. itd. Nbva občinska volilna reforma bi seveda vsemu temu lahko postavila potreben jez. Ker se tega boje — so
proti proporcu.
Štore pri Celju. (Železniška nesreča.) Dne 18. t. m. je skočilo 10 vozov vlaka 980 — tovorni — vsled nepravilnega postavljenja ploče, pri postaji Štore iz tira. Vozovi so zastavili oba tira, tako, da so vsi vlaki imeli velike zamude. Brzovlaki m poštni vlaki so morali zamuditi 2 do '4 ure. Iz Maribora je došlo na lice mesta osobje in orodje, ki je potrebno za osvoboditev tirov. Človeških žrtev ni bilo nobenih. Materialna škoda pa je zelo velika.
Iz poštne službe. Poštar Albin Lichtenegger je bil na lastno prošnjo premeščen kot poštar iz Braslovč v Petrovče.
Dnevni pregled.
PrekosHi sino Ogrsko. Ogrska
velja za državo nasilnosti. Toda, ko je tam obstrukcija poslednji brambnl zakon skozi 10 mesecev zadrževala, si vlada, ki velia za nasilno, ni uoala
razpisati brez zakona naborov. In v Avstriji? Pri nas pa bodo razpisani nabori po § 14. in to v obsegu pomnoženega kontingenta, ki ga je imel zavesti šele novi brambni zakon, ki ga pa zbornica še ni potrdila. To je očito kršenje ustave. S tem smo prekosili Ogrsko. Češki listi pozivajo svoje pravnike, da bi pretresli vprašanje, če sedaj sploh obstoja za državljana dolžnost, iti k nezakonitim naborom.
Imenitne zafrkacije. V Lvovu se vrši proces proti 4 narodnozavednim Rusom, ki niso druzega storili, kakor, da so svoj narod izobraževali s knjigami in predavanji. Postavljeni pred sodišče so morali slišati neumne očitke obtožnice, ki na eni strani zatrjuje, da so obtoženci stali v stikih z vplivnimi osebami ruske vlade na drugi strani pa zopet trdila, da so imeli stike z radikalnim ruskim tiskom. In s takšnimi nesmisli pita obtožnica porotnike in javnost. Dalje obtožnica trdi, da je Bendasjuk vršil za Avstrijo škodljivo dejanje s tem, da je naročal iz Rusije agitačno literaturo. Agitačna literatura — seveda je to nesmisel. Na to je opozoril tudi zagovornik dr. Čerljunčakevič. Predsednik je na to takoj hitel popravljat in je trdil, da hoče obtožnica reči; literaturo v svrho agitacije. Odvetnik je dejal na to, da bi obtožnica potemtakem potrebovala — razlage. Obtožnica vidi nevarnost v tem, da so v Galicijo bile pošiljane ruske knjige. Zagovornik je dejal; Seveda ruka vlada mera poslati v Galicijo nekoliko vagonov knjig in delo — od-trganje Galicije od Avstrije — bo končano. Bendasjuk sedi v ječi zato, ker je prepričanja, da tvori ruski narod v Galiciji z onim v Rusiji eno enoto. In potemtakšnem so — to je povdarjal Bendasjuk pred sodiščem — veleizdajalci tudi avstrijski vse-učiliščni profesorji: Niederle, Jagič, Jablonovsky in drugi, ker ti tudi zagovarjajo enotnost ruskega naroda. Obtožnica pravi, da je dobival Bendasjuk iz Rusije denar — Bendasjuk je pa v resnici hodil silno slabo oblečen in če je bil kedaj poslan na obed je moral tja iti v galošah. ker je imel preraztrgar.e črevlje. Takšni so temelji obtožnice.
Protlavstrljska zveza. Zanimiva razkritja prinaša ruski list »Nov. Vremja«. Državni tajnik grof Witte je baje predložil nemškemu cesarju Viljemu načrt zveze med Nemčijo, Rusijo in Francijo. Cesar Viljem te ponudbe ni odbil, na kar je bilo med nemško in rusko vlado izmenjanih glede te zveze več not. Tudi po ru-sko-japonski vojni je bil nemški cesar za zvezo; med tem je pa ponudila Rusiji roko Anglija in v prvo nameravano zvezo ni bilo nič. —> Seveda Nemci vse to dementirajo.
Lepe reči. Italijanski in avstro-ogrski zunanji minister sta se baje zmenila, da se snideta v Opatiji, kjer bi se najbrže pomenila o preskrbi skupnega otroka Albanije. Sedaj pa pravijo, da je italijanski zunanji minister sporočil grofu Berchtoldu, da bi se sicer zelo rad sestal z njim, da pa mu je to skoraj nemogoče, ako se po prej ne zagotovi ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu. Človek bi pričakoval, da odgovori grof Berchtold svojemu italijanskemu tovarišu, da ustanavljanje šol ne spada v njegov delokrog, temveč v delokrog naučnega ministrstva in da ta čisto notranja avstrijska stvar ne stoji pravzaprav v nobeni zvezi s skupnim otrokom Italije in Avstro-1 ogrske. Tako bi napravil vsak zunanji minister vsake druge države, ampak je že sama po sebi nekaka posebnost, grof Berchtold pa njena največja posebnost in zato je začel pritiskati na notranjega in naučnega ministra, da bi se čim prej ugodilo zahtevi italijanskega zunanjega ministra! To je res nekaj nečuvenega in prav verjetna je vest, da se notranji in naučni minister nista hotela vdati. Ampak ako italijanske pravne fakultete v Trstu ne bo in ostane italijanski minister zunanjih del trdovraten, kaj bo? Ministra se ne bosta mogla sestati, da bi se dogovorila radi skupnega otroka, ta skupni otrok (Albanija) je pa lačen, on joka, vpije in kliče roditelje, da bi ga nahranili. Kaj bo, kaj bo?
Ogenj. Dne 16. t. in. popoludne je izbruhnil na podstrešju hiše Janeza Drolca iz Jesenovega pri Šent Gothardu v kamniškem okraju ogenj, ki je v kratkem času vpepelil s slamo krito poslopje in v bližini stoječe gospodarsko poslopje. Ker so domačini začeli takoj gasiti in ker je vlekel ugoden veter, se je gasilcem posrečilo ogenj lokalizirati. Pogorelec ni bil zavarovan. Kako je ogenj nastal, se doslej še ne ve. <
Nesreča pri slamoreznici. Dne 15. t. m. je rezala neka posestnica iz Kamene, občina Dolsko, s slamoreznico klajo na svojem podu. Ko je bil stroj v polnem teku, je prišla v bližino štiriletna Marija Lamber-gar, ki jo je stroj zgrabil za ramo in jo težko poškodoval. Ubogega otroka so morali takoj prepeljati v deželno. bolnico. y. Ljubljano,
Prijeta cigana. Orožništvo v Lu-covici je dne 17. t. m. aretiralo Jožefa Rosenfelsa in njegovo priležni-co Marijo Brandtner. Aretirana sta ludo na sumu, da sta izvršila v zadnjem času več tatvin in da sta bila i:udi sokriva pri vlomu in tatvini v Sneberjih. Orožništvo je cigana in ciganko izročilo okrajnemu sodišču na Brdu.
Nesrečen padec po stopnicah. Preteklo nedeljo, dne 15. t. m. je padel rudar in hišni posestnik Julij Kunsti tako nesrečno po stopnicah, da je zadobil več zunanjih poškodb. Kakor pravijo, je malo upanja, da Kunsti ozdravi.
Razredna loterija. Pri včerajšnjem žrebanju razredne loterije so zadele 30.000 K št. 75.508, 20.000 K št. 48.707. 5000 K št. 77.097, 2000 K št. 5088, 5327, 6942, 14.898, 21.942, 25.551, 26.440, 28.893, 44.319, 50.066. 56.379, 68.580, 73.153, 78.513, 85.869. 88.432 in 96.847.
50 oseb utonilo. V parnem čolnu mestnega prometnega podjetja v Benetkah se je vozilo dne 19. t. m. ob polu 6. zvečer iz Sante Elizabete na Lido osemdeset oseb. Čoln, ki je zadel ob neko torpedovlco, se je prerezal in vse osebe, ki so se nahajale v kajuti, so bile takoj pod vodo. Pravi se, da so potegnili iz vode enaindvajset trupel, 22 jih še pogrešajo, ostali pa so se rešili. Med ponesrečenci se nahajata mornariški poročnik Vossi in ruski podkonzul Mer-kinski.
Treznost angleške armade, ki jo
krepko podpirata feldmaršata lord Methuen in lord Roberts, narašča vsak dan. Po statistiki generalnega zdravnika Evatt šteje angleška armada danes 64.000 popolnih abstinentov. Zdravstveno stanje armade ugodno. Lord Methuen potrjuje, da ima najboljše vojake pri polkih, ki izkazujejo največ abstinentov.
V znamenju sekire. Posestnikov sin Anton Jarc iz Vrbovca pri Doberničah je moral dne 14. t. m. pustiti v neki tamošnji gostilni suknjo, ker ni imel denarja, da bi plačal, kar je zapil. Tisti dan je bil sejem v ondotnem kraju. Jarc je šel, oborožen s sekiro ves jezen čakat sejmarje, ki so se vračali po potu. Ko je prišel sejmar, posestnik Anton Longar iz Zgornjega Podboršta do njega, je skečil Jarc k njemu, in ga je udaril s sekiro. Presekal mu je obleko in ga težko poškodoval na desnem nadlehtju. Longarju se je posrečilo s pomočjo svojega spremljevalca izruvati Jarcu sekiro iz rok. Z Jarcem bo imelo opravka sodišče.
—   ----------------------------------
Ljubljana.
— Tudi »Bodeča Neža« bo proslavila jubilej in bo izšla jutri v posebni obliki. »Neža« bo bogato ilustrirana.
— Lumpi! Sicer niste vredni odgovora na vašo žiobno zlagano notico »Izdajalci in Škodljivci mladine«, ki ste jo priobčili včeraj v »Slovencu«, toda stud, ki ga čutimo pred vašim kretenskim značajem moramo premagati ter vas vprašati, kje, kdaj In kako smo inl pri »Dnevu« ščuvali in naščuvali mladino do tega fatalnega koraka? Da ste podli, to vemo, s podleži mi ne občujemo v rokavicah, o tem ste se že večkrat lahko in se boste še prepričali —* J1? Pa upamo, da pojde vaša spiceljska m denuncijantska natura tako daleč, da bo natančno povedala to, o čemur se v »Slovencu« namiguje. Torej podle duše na delo — ter dokažite vaše perfidne gnojne trditve. Sicer potem ne boste nič manjši faloti m lopovi, toda eno stvar vam us bomo mogli odrekati: Korajže, katere pa v svojih dosedanjih noticah še niste pokazali niti za dlako. , . .
— Čemu to? Te dni je na nogan
vsa ljubljanska državna policija m človek, ki bi prišel v Ljubljano, bi mislil, da je obsedno stanje, ah ^ pa vsaj da se vršijo kdovekake državi nevarne demonstracije. Ljubljančani pa o vsemu temu ničesar ne vedo, obsedno stanje ni razglašeno in demonstracij tudi ni nikjer nobenih. Čemu torej ta velikanski policijski aparat, ki je popolnoma nepotreben in odveč? Čemu delati iz muhe slona, ko je mladina vendar popolnoma mirna in noče nikomur nič. Ali se hoče s tem doseči konec dijaškega štrajka, torej urediti čisto Šolsko zadevo? Po našem mnenju bi se ta soi-ska zadeva prej uredila, ako sc na njo ne bi vtikali faktorji, ki jih cela stvar čisto nič ne briga. Šolske oblasti bi dobro in pametno storile, ako bi posredovale v tem smislu, da se v njihov delokrog ne mešajo nepoklicani faktorji. Šolskim oblastim je gotovo stalo do tega, da se ta stvar reši in uredi čim prej in čim ugodnejše tudi za mladino in da postopanje policije tega stremljenja šolskih oblasti gotovo ne bo^ pospeševalo, kakor ga ne bo pospeševalo mu P -sanje »Slovenca«, o katerem govou-:no na drugem mestu. .Ves ta tako
zvani dijaški štrajk je interna šolska zadeva, ki naj jo rešijo in uredijo šolske oblasti z mladino.
— Zakaj je nastal včeraj štrajk. Včeraj je prišlo dijaštvo v šolo. Dijaki pa so se zavezali, da bodo zopet štrajkali, ako se začne kaka preiskava. O tem so baje dali vedeti tudi ravnateljstvu. Včeraj sta bila na nekem zavodu dva dijaka pozvana k ravnatelju. Mesto njiju je prišel tretji, ki je povedal, kaj so dijaki sklenili. Ravnatelj mu je baje rekel, da bo za to izključen. Ko je dijak prišel v razred, je to povedal, na kar so vsi dijaki odšli in so bile vse šole takoj obveščene. Dijaki so zapustili šolske sobe in odšli na ulico.
— Več glasov iz javnosti glede srednješolskega štrajka smo zadržali, ker nočemo, da bi se nam očitalo hujskanje. Pisalo nam ie več staršev, ki se obračajo proti policiji in tudi proti onim, ki niso znali zadeve diplomatično rešiti. Naše mnenje je, da bi bilo zelo primerno, da se sestanejo starši na skupni sestanek in podajo svojo izjavo.
— Velik »orliateli« mladine je klerikalni profesor Robida na II. državni gimnaziji. Ko so stali dijaki nižjih razredov včeraj za časa odmora na hodniku, je rekel eden učencev, da je zunaj cel bataljon »piklhavb«. To je slišal Robida in je dijaku zažugal, da ga takoj izroči — policiji, ako še enkrat kaj takega reče! To je res velik prijatelj mladine, ta klerikalni profesor Robida, kot klerikalci sploh. Ako je »Slovenec« mogel zvati proti dijaštvu policijo, zakaj ne bi klerikalni profesor takoj kar izročil dijakov policiji?
— Za dijaštvo ugodne dispozicije. (Iz vrst občinstva.) Včerajšnji »Slov. Narod« poroča, da so^ obstojale v merodajnih krogih za štrajku-joče dijaštvo »ugodne dispozicije« in se čudi. kako so nastale med dija-štvom govorice o hudih kaznih. 1 e-mu nasproti moramo konštatirati, da so izhajale trditve o hudih kaznih iz profesorskih krogov, kajti že v sredo dopoldne se je neki gimnazijski profesor izrazil v neki družbi, da bo vsak deseti dijak izkliučen. Enako je trdil v četrtek nek učiteljiški profesor. da bo večina dijakov kaznovana z Izključitvijo. Te izjave jasno kažejo, kako ugodne dispozicije so vladale za dijaštvo med merodajnimi t. j. profesorskimi krogi, ako nočemo upoštevati dejstva, da je v sredo na I. državni gimnaziji neki mlad profesor dal 70 dijakom »petko«, ker so hoteli štrajkati. Mi se resno čudimo.
Ida skušalo uredništva Kotovih listov zvaliti zdaj vso krivdo na uboge di-jake, ki niso drugega zakrivili, kakor da so dali duška svoji mladi nepokvarjeni navdušenosti za narodno stvar in to proti volji šolskih oblasti, ki pač vedo pravočasno poskrbeti za proslavo nemških mož in dogodkov, nočejo pa vedeti za nobeden dogodek, ki bi se tikal nas Slovencev. Naj se že ti žalostni dogodki končajo tako ali drugače, krivdo nad vsem nosijo — šolske oblasti!
— »Bodimo solidarni« — stane 40 kron. Včeraj je neki dijak rekel na ulici »bodimo solidarni«, bil je prijet in obsojen na 40 kron. Pedagogi pa pišejo o socialni vzgoji, o stanovski zavesti itd. Pač ironija. Tako se vzgaja državljane.
— Nasilno postopanje nekaterih redarjev o priliki dijaškega štrajka je vzbudilo splošno ogorčenje. Tako n. pr. je stalo pred in v vestibulu realke več policistov, ki so z brahijamo silo porivali realce v šolo. Kdo jim je dal to pravico, ne vemo. dolžnost policije je, da se ne kali mir, drugače se ji po našem mnenju ni treba vmešavati po nepotrebnem v zadeve našega dijaštva!
— Smešno! Ako gredo po cesti trije dijaki skupaj, že pridrvi policaj in jih razžene. To postopanje je skrajno netaktno, zato pozivamo vodstvo policije, da ne draži po nepotrebnem slovenskega občinstva!
  Nedopustno ie. da so nekateri šolski ravnatelji tako vneti in zaklepajo šolske vhode Vzennmo slučaj, da nastane v soh, kakšna pa nika. kdo bo kriv žrtev, ki bi nastale vsled te neumnosti. Tu naj policija pazi. ker hiše. v katerih se nahaja množica ljudi, morajo imeti vse izhode odprte! Torej policija tukaj na delo! —
— »Slovenec« obrekuje, da ie .Dan« zapeljal mladino k štrajku. Vsakdo, kdor je čital pazljivo »Dan«,
ve, da je ta »Slovenčeva« trditev podla laž. ki jo more skotiti samo Itak idiiot ali pa bandit! Hvala Bogu verujejo »Slovenčevim« lažem samo tercijalke. ki so prekoračile 65. leto! Tem lahko trobi, kar hoče m se jun lahko laže. da se kar megla dela po Ljubljani! *—
— »Brauibor« je sklical včeraj vsa narodni društva na posvetovanje, kako bi se dala prirediti skupna velika proslava korotanskega jubileja. Po daljšem posvetovanju se je
sklenilo, da priredi »Branibor« v začetku maja akademijo.
— Spomenik vrh Triglava. Prijatelji ponesrečenega voj. aviiatika Elsnerja nameravajo temu postaviti sromenik vrh Triglava. Elsner je lansko leto kot prvi avijatik preletel Stol in Triglav in to brez zemljevida. Spomenik se odkrije o priliki obletnice njegove smrti.
— Rahel migljaj. Zagrebški »Obzor« priobčuje iz Trsta o dogodkih na Revoltelli dopis, ki končuje z besedami: » V Trstu zasledujejo s hvaležnostjo izkaze simpatij, ki se vrstijo po hrvatskih mestih za naše mlade boritelje in ne morejo drugače kot odkrito žigosati mrtvilo, ki vlada v vseh slovenskih krajih, četudi se v Trstu odigravajo tako važni dogodki. Žalostno je. da so strankarske razmere na Slovenskem tako ubile javno mnenje (na Slovenskem) da ono sploh ne reagira več niti na najtežje žalitve, ki jih nanaša tujec najlepšim slovenskim svetinjam.« Sicer to ni odkrito povedano, da se te besede nanašajo na Ljubljano, ampak več kot očitno ie, da se nanaša-. jo ta očitanja v prvi vrsti na Ljubljano, ki ie bila nekdaj središče slovenskega naroda, ki je reagirala, na vsako krivico, storjeno slovenskemu narodu, sedaj pa spi in daje vsem Slovencem zelo žalosten zgled brezdelja in narodnega mrtvila. Ampak pri prvih volitvah se bo govorilo da se mora varovati slovenski značaj Ljubljane itd., četudi je Ljubljana že zdavnaj prenehala biti ono, kar je bila. Da. nekdaj se je govorilo in pisalo po vsem slovenskem svetu o beli, slovenski in slovanski Ljubljani, danes pa Ljubljano — pa po zaslugi — zafrkuje zagrebški »Obzor«. Seveda, saj danes Split, Sušak (ki je vas!). Dubrovnik in tudi kaka Priština, ki je bila še pred dvemi leti turška, pomeni v jugoslovanskem narodnem življenju več kot Ljubljana, nekdanje ponosno središče slovenskega naroda.
—Kaj je s »Suftenblatom?« Včeraj ni prišel v Ljubljano graški »Šuftenblatt«, glasilo policijskih uia-dnikov. naših Nemcev, nemčurjev in drugih kazinotov. AH je že prenehal izhajati? Saj je rekel, da preneha izhajati šele 1. aprila (1. aprila se je najbrže tudi rodil tudi kot aprilska šala) in sicer v slučaju, ako se vsi njegovi naročniki ne obvežejo, da plačajo vsako četrtletje razun naročnine tudi še po eno krono po vrhu. Bilo je sicer pričakovati, da ostane
ta apel brez željenega uspeha, ampak svojo obTjubo bi »Suftenblat« vendarle držal in izhajal še do 1. i aprila. Bo velika žalost v ljubljanski Kazini, ako preneha izhajati ta list, ali je pa morda celo že prenehal izhajati. »Slovenec« vendar ne bo mogel popolnoma nadomestiti te velike izgube, posebno še zato ne. ker izhaja — kot »Domačin« še vedno v slovenskem jeziku, ki ga mnogi ljubljanski policijski uradniki, Nemci in drug kazinoti ne razumejo dobro. Velika bo žalost, ampak pomagati se najbrže ne bo dalo.
—• Društvo »Branibor« je sklicalo vsa narodna ljubljanska društva na sestanek, na katerem naj bi se razpravljalo' v načinu proslave 500-letnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode. Kolikor nam je znano, ie poteklo 500 let od zadnjega ustoličenja že v sredo 18. t. m. Pri »Brani-boru« so menda šele takrat zvedeli za to stvar in se spomnili na svojo dolžnost. Malo pozno je to sicer, ampak „ boljše enkrat kot nikdar.
— Iz poštnih krogov na naslov poštnega ravnateljstva v Trstu sprejemamo: Službena p,raKraa^t^Q11^
stopila v veljavo že l februarja l914
in tudi enkratne doklade (Zuvven-dungeri?) od 1. septembra 1913 do 31. zanuarja 1914. Vendar ni ne sluha ne duha o zboljšanju, pri poštnih uslužbencih. Pri drugih c. kr. uradih so povsod dobili že 1. marca vse izplačano in dobivajo od takrat naprej po novi Plači, samo poštm uslužbenci bodo morali čakati, kakor se nam zatrjuje do 1. maja. Stvar je baje za deželnoknježne uradnike zelo komplicirana, vendar pa je za druge uradnike, kakor poštarje, oficijante in za poduradnike in sluge izračuna-nje jako enostavno — ker ie treba samo tisto majhno diferenco med prejšno in novo plačo dognati. In ker so ravno imenovane kategorije usU-žbencev najbolj potrebne, naj postno ravnateljstvo v Trstu, blagovoli vsa! tem takoj nakazati enkt atu e doklade od 1. septembra do 31. januarja in z 1. aprilom izplačati nove plačilne prejemke, da si bodo tudi poštni uslužbenci lahko za Veliko noč privoščili majhen priboljšek. Upamo, da ne bodemo zopet zadnji, kakor takrat, ko so pri vseh drugih uradih že dobili enkratno draginjsko doklado, poštni uslužbenci pa so bili zad-
nji. ^	„
— Ženski odsek »Sokola 11.« ponovno opozarja na zabavni večer, ki sc vrši danes zvečer pri br. Kav-
Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa,	.iSTi	Kino-Ideai.
čičti. Vrle telovadke so preskrbele, da bo vsak tideležnik zadovoljen in našel primerne zabave. Tudi plesa ne bo manikalo. Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost.
_ »Sokol II « ima svoje prvo predavanje v pondeljek v društvenem lokalu. Predava g. prof. Kenda o temi: »Gosposvetsko polje in SOOletnica ustoličenja koroških vojvod.« Člani, udeležite sc predavanja v najlepšem številu.
— Društvo slov. tre. sotrudnl-kov v Ljubljani vljudno vabi cenj. 2g. kolege na VII. redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 21. t. m. točno ob 9. uri zvečer v salonu restavracije »Perles« z običajnim dnevnim redom. Cenjene gg. člane se prosi, da se istega polnoštevilno udeleže.	Odbori
— Bajka o Jerebovem zakladu. Po Ljubljani se pripoveduje, da je imel Jereb zakopan na Viču denar. Bilo je menda nekaj čez 300 kron. Jereb je hotel svoj zakopani zaklad prodati, in sicer ga je ponujal za 20 kron sinu nekega postreščka, ki je bil z njim skupaj zaprt. Rekel mu ie, da mu natančno pove, kje je denar zakopan, ako mu* preskrbi 20 kron. Fant je Jerebu res obljubil denar — hi je baje res izkopal ono svoto, ki je bila zakopana ne globoko " J1.® od Mandičevega stano-anja na Viču. Denar pa je baje zasledila sodnija. Koliko je na tem resnice, ne vemo.
— Čoln ušel po Ljubljanici. Kakor pripovedujejo očividci, so videli predvčerajšnjem na fužinskem jezu velik čoln, naložen do vrha z drvmi. Colu nosi črko K. in bode najbrž last g. Keržiča z Rakitne. Ušel je iz Podpeči, kjer je bil pripravljen, da odpelje drva v Ljubljano. Ni pa znano, ali se je sam odtrgal, ali ga je kaka hudobna roka odvezala. Tudi ni znano, ali so čoln na^Fužinah privezali in drva izložili? Če ga je voda ob pečine razbila, ima lastnik občutno' škodo, katero cenijo nekateri od 500 do 600 K.
— Nihče bi ne verjel, da nudi predstava v kinematografu »Ideal« o Jezusovem življenju in smrti toliko prekrasnih, še neznanih prizorov, kakor jili nudi. Udeleženci prve predstave se niso mogli dovoli načuditi in nahvaliti dovršenosti cele predstave. Posamezni dogodki so podani s takšno resničnostjo, da člo-Irrau«?2 - c,a *e Pii predstavi. Po-,,o n? nosa 'n uavade. ki jih vidiš na Ulmu, te Prestavijo V ono staro dobo, v kateri se je odigrala naivečja in najpomembnejša drama vesoljstva. Naj vendar vsakdo gre pogledat prekrasno predstavo in nihče ne bo obžaloval.
Trst.
BOJ ZA PRAVIČNO STVAR.
Koliko let se tržaški Slovenci že bojujemo za svoje pravice! Od dobe narodnega prebujenja pa do danes f“°i. kl,ea pa - kakor stvari ;,f0JC ne bo tako kmalu konec. A°i-Pn- 0 P°sebno zadnji dogodki. Italijani so se z vso zlobo in z vsem svojini-sovraštvoTn vrgli na nas. Pri vsaki priliki se čuje v zadnjih dneh o kakem zavratnem napadu. Slovenčeve napada z gorjačami, železnimi palicami, noži in celo s — samokresi. Človek skoraj ni več varen korakati po ulici — zlasti po noči ne. Povsod se zbirajo sumljivi italijanski elementi, ki so oboroženi z vsakovrstnim orožjem in vsak čas pripravljeni, da se navale na Slovence. In čemu vse to, zakaj tako postopajo z nami? To se godi samo zato, ker Slovenci zahtevamo svojih pravic, tistih pravic, ki so nam zajamčene po zakonih, Id jih je podpisal sam vladar nase države. Z eno besedo rečeno, ker hočemo živeti in ne umreti, ker -e ne damo tebi nič meni nič pokončati, zato s tako silo nastopajo proti nam, zato nas napadajo z gorjačami, noži in samokresi. Za nas so ti krvavi boji hudi, boljše bi se nam godilo — vsaj zaenkrat — in ne bilo bi nam treba krvaveti, če bi odjenjali in se ponižali pred njimi. Toda s tem bi nas Italijani popolnoma podjarmili, to bi pomenilo našo narodno smrt. Ml pa nočemo umreti, doseči hočemo boljših dni, če ne zase, pa vsaj za svoje potomce; zato se moramo bojevati, zato ne smemo odnehati. ”°J ie sicer hud in veliko gorja po-tot*a *a b°' uam prinese boljšo bodočnost, ta boj nas osvobodi sT‘an,ll‘ suženjskih spon, ki nas tako silno muce. Po trnjevi poti pridemo do sreče in svobode, do pravice, po kateri toliko vzdihujemo. Zato moramo z velikim veseljem konštati-rati, da se nahaja v tem boju vse tržaško Slovenstvo edino in složno. V naših vi stali vlada le ena misel, in ta ie: vsi na delo. vsi v boi za naše ora-
vo! Tudi vse slovensko časopisje je solidarno v tem vprašanju — izjemo tvori edino le socialno demokratično. Pa ne samo slovensko,_ marveč vse jugoslovansko časopisje poučuje in drami jugoslovansko ljudstvo o važnosti vprašani, za katera se bije tržaško Slovenstvo. Ker se bojujemo za svoje pravo, zato nas Italijani vedno huje sovražijo, zato prihaja do vedno ostrejših nasprotstev. In ali bi bilo tega treba, ali bi se nam biloj treba na vse kriplje bojevati, če bi' vlada vedela, kaj je njena dolžnost, če bi nam vlada dala to, kar nam gre po zakonih?! Ali bi se nam tržaškim Slovencem bilo treba bojevati n. pr. za šole, če bi vlada bila tako poštena, da bi nam dala to, kar nam je na papirju že dolgo, dolgo obljubljeno? Ne! V tem slučaju bi bilo vse drugače. Če bi mi dobili od vlade to, kar bi moralo biti že davno naše, potem bi ne imeli povoda voditi boja za izpolnitev zakonov; mirovali bi in mirno bi se razvijali. Pa tudi Italijani bi pojenjali, ko bi videli, da nam je pravica od vlade zajamčena. Zdaj pa vidijo, kako vlada postopa z nami, da nam niti ljudskih šol ne da, da nas torej tudi ona smatra za manj vreden narod, zato imajo še veliko več poguma nastopati proti nam! Torej je na celi stvari kriva največ vlada sama, tista vlada, ki nas pač potrebuje, ko zadoni bojni glas, ko treba iti zanjo v krvavi boj, a drugače tako krivično postopa z nami! Ali naj se človeku ne krčijo pesti? Slovenci, Jugoslovani! Vam je-li znano, kako skrbi Avstrija za albanske roparje, za njihovo šolstvo ? Kje pa smo mi? Ali nas ima samo zato, da po nas stopa? Kako velika je bila naša zakrknjenost do danes, da smo vse to mirno gledali! Ali bo od za-naprej boljše? Ali je vendar enkrat napočil dan premišljevanja Jugoslovanov? So li že vsi prizadeti odprli oči? Kdo še spi? Je Ii še kak med jugoslovanskim ljudstvom, ki ne čuti z nami, ki ne čuti, kam nas vodi pot? Kdor še ni prosvetljen, kdor nam kot naš brat še vedno dela oviro, ta naj sliši naš glas, v srce naj mu sega! Ne smemo vsega povedati, ker to ni dovoljeno. Priti mora dan obračuna. Verige moramo strgati na drobne kosce. Planiti moramo na dan s tako silo, da bo ves svet pretreslo in da bo ves svet najgnusnejše preklinjal tiste, ki so nas stoletja držali — zaprte v temnili grobovih in nam kovali okove na ude in nas bičali in tepli, pritiskali In zaničevati. Pravico si bomo ustvarili sami! Vidimo, da bolj ko prosimo, bolj se nam posmehujejo in pljuvajo na nas; zato bodi naših prošenj in našega plazenja dovolj. Če nismo vredni, da kot ljudje človeško živimo in uživamo one pravice, ki jih uživajo drugi narodi, potem pa tudi tako ne bomo več nastopali, kot nastopajo ljudje! Ko narod obupa, postane divji. Ali nas res hočejo tako daleč pripraviti? Vlada bi ne smela biti gluha. Ona sliši ta klic. V nas gori...
Vztrajajmo! V hudem boju smo. Nikdo na] se ga ne ustraši, ker to bi dalo Italijanom še večji pogum za boj proti nam. Očitno nas Italijani ne napadajo, ker so strahopetci, ampak samo zahrbtno. Samo takrat imajo pogum, ko je njih nad 30, naših pa samo 3. To dokazuje, da so v agoniji, v smrtni borbi. Mislijo, da se bodo s tem rešili? Mi rečemo, da ne! Kmalu bodo doigraii, kmalu bo zapečatena njihova usoda. Mi smo začeli živeti in rasti moramo. Mi imamo velika stremljenja, naši cilji so lepi, in doseči jih moramo. Ker smo trdno prepričani, da se to zgodi, če tudi z žrtvami, zato imamo pogum, vero ... Brez strahu stojimo v boju in pričakujemo njegovo odločitev.
Italijanska nesramnost nima inej, še vedno nas hočejo žaliti, provocirati in kovati načrte za napade. V ta
namen sklicuje italijanska sodrga za jutri, v nedeljo ob 12. opoldne shod v gledališču Fenice. Na tem shodu — pravijo — bodo najostrejše protestirali proti dogodkom na Rcvoltelli, proti Slovenstvu. Ni li to škandal brez primere? Proti komu naj oni protestirajo? Ali smo mari mi zagrešili one dogodke, ali smo mar mi začeli napadati? Zdaj hočejo po-lcntarji vse na naša ramena zvrniti. Zlobneži, hinavci! Mi pa vemo, da se bodo na tem shodu v glavnem pečali o tem, kako nas še hujše napadati. Kovali bodo vsakovrstne načrte proti nam, lagali se bodo tako, da bo vse po koncu, da bo vse pripravljeno planiti po nas. Mi bomo pripravljeni! Vedeti hočemo, če bodo sploh imeli poguma, da bi javno zborovali. Mi nismo iz lesa, mi ne bomo spali, to naj si zapomnijo. Da se taki ljudje sploh še upajo javne shode sklicevati!
Italijanska univerza v Trstu.
Kar za glavo smo se prijeli, ko smo slišali, da je italijanska univerza v Trstu baje že zagotovljena. Kaj pa vlada pravzaprav misli? Ali ni bila že neštetokrat opozorjena na to, kake posledice bi nastale iz tega? Ali se mari strinja z dogodki na Revol-telli, ali jo mari veseli, da teče jugoslovanskih dijakov kri? In kje so naše vseučiliške zahteve? Kje so naše srednje in ljudske šole? Na nas vlada nič ne misli, samo na italijansko fakinažo. če v nas še ni bilo pravega odpora, na*stane sedaj. Mi dolgo trpimo, ko pa enkrat povemo svoje mnenje, takrat ne odnehamo. Le razdražite nas do kosti! Mi nočemo biti več ponižni hlapci, vzdramili smo se. Ali bo vlada upoštevala naše zahteve in želje in pravice, ali jih ne bo upoštevala? če hoče imeti odgovornost, naj jo ima, toda ne bo samo to, ampak občutila bo sama strahovite posledice. Ko je posoda polna, gre čez. Ali ni res tako?
Na drugi svet je hotela. V torek zvečer okrog 9. ure sta našla dva stražnika v gozdiču »dei Pini« mlado gospodično, ki je ležala na klopi ter ječala od bolečine. Kakor hitro sta pristopila stražnika bliže, sta spoznala, da se je dekle zastrupilo, zakaj dišalo je po karbolni kislini. Eden izmed stražnikov je odšel poklicat zdravnika z rešilne postaje, ki je dal neznanki prvo pomoč; nato pa je bila odpeljana v bolnišnico. Izvedelo se je, da se dekle imenuje Gioconda Bo-nivento, in da stanuje v ulici Tesa, št. 9. Stara je komaj 16 let, pa je že občutila britkost nesrečne ljubezni.
Na zdravniški postaji je iskalo zdravniške pomoči v sredo od jutra do večera 21 ljudi.
V nevarnosti, da utone je bil ribič J. Godina iz Skednja. Odšel je v torek zjutraj ribarit z čolničkom v pristanišče pri Sv. Andreju, pa ga je odgnal močan veter daleč od brega. Ko je bil že ves izmučen, je pričel klicati na pomoč s tem, da je mahal s suknjičem, ki se ga je bil slekel. Slučajno ga je opazil eden izmed pristaniških paznikov ter mu je odhitel na pomoč s čolnom. Toda kmalu bi se zgodila nesreča tudi njemu; nikakor ni mogel priri z ribičem do brega vsled nasprotnega vetra. Moral je vzeti smer proti Kopru ter je priveslal do »Punte Grosse«. Od tu je bil poklican mali rešilni parnik »Audax«, ki je prepeljal ribiča in njegovega rešitelja v Trst.
V.
Pazite na dan
25. marca t.l.
Vešala.
Maribor, marca
Kot smo že parkrat poročali, se je v sredo in četrtek zagovarjal delavec Ivan Petrena iz Donaivitza, doma blizu Vel. Nedelje, radi umora svoje žene in petletne hčerke. Po končani obravnavi je bilo porotnikom predloženih dvoje vprašanj krivde: 1. ali je Petrena kriv umora svoje žene in 2. ali je Petrena kriv umora sVoje hčerke? (NB. Hčerka si je od zastrupljen ja toliko opomogla, da bo kmalu docela okrevala.) Prvo vprašanje so Porotniki potrdili soglasno, drugo pa le s sedmimi glasovi, vsled česar je bil Petrena obsojen na smrt na vešalah. Ne da bi hoteli zagovarjati Petreno, moramo vendar priznati, da sc nam cela stvar zdi nekoliko čudna- Vsiljuje se nam par razHčnih momentov, ki se nam zde važni dovolj, da jih objavimo! Petrena je oba dni obravnave zločin odločno tajil. Vse obremenilne dokaze je skusai ovreči in storil je to brez razburjenja in jadikovanja. Zagovor mu je tekel malo ne lahko. 2. Žena Petrenova je mrtva. Umrla je — to je dognano — vsled zastrupljenja z arzenom, mišnico. Z njeno smrtjo je bila odpravljena ona edina priča, na koje izpoved bi se bilo lahko faktično opiralo sodno zasledovanje do popolnosti. 3. Takorekoč »kronska« priča je bila Sinpolletna Petrenova hčerka. Izpovedala je najbolj obremenilno. Dekletce pa je govorilo tako gladko, da je na poslušalstvo napravilo zelo mučen vtis, da je bilo dekle vse te čase sem neprestano iz-praševano in vsled tega znalo stvar že skoro — na izust. 4. Kot drugi, Petreno obtežujoč moment je pričal
v prvi vrsti masten madež v njegovi ročni (potni) torbici. Ko se je peljal Petrena iz Donawitza v Vel. Nedeljo, je imel s seboj v tej taški meso in močnato jed, takozvano »šmarn«. Dejal je, da je meso snedel na postaji Leoben, šmarn pa na vožnji, še pred Gradcem. Zlasti, ta jed je bila močno v papir zavita. Kemična preiskava je dognala, da izvira madež masti od tolšče. Ni pa, naravno, dognala, kedaj je nastal. 6. Petrena je do skrajnosti zanikaval vsak zločin in tudi še čisto ob koncu zagotavljal svojo nedolžnost... Petrena je zapadel usodi — tudi če ga reši pravo-rek sivolasega vladarja vrvi — le pod težo »obremenilnih dokazov«. V živem spominu pa nam je smrtna obsodba dveh zakonskih, ki se je izrekla pred prilične 8. ali 10. leti. Zakonski par (Šegula?) je bil obsojen, ker je zaklal svojo 12Ietno hčerko, jo razkosal, meso in kosti pa deloma sežgal, deloma poskril v nekem zaboju. Mož se dolgo ni udal, vse se je vleklo mesece in mesece in kotiečno
— je priznal. Vladar mu je podaril življenje... Nekako 14 do 18 mesecev pozneje pa se je v Begunjah zglasila neka zanemarjena 141etna deklica — hči na smrt obsojenih. Seveda sta bila oba zakonska takoj oproščena, sodniki menda upokojeni, drž. pravdnik premeščen, orožnik degradiran...
Javnost je takrat stala pod mučnim vtisom, da bi se bil skoro zgodil
— justični umor...
Ko se je dekletovega očeta vprašalo, čemu da je priznal, je odvrnil: »Bilo mi je že vse eno. Navsezadnje že nisem sam vedel več, ali sem, ali nisem. Smrt bi mi bila odrešenje.« Rekli pa smo tudi, da so se našle kosti, kri in meso, deloma sežgano, a v kovčeku dekletova obleka, ki je bila silno krvava. Stvar je bila ta: dekle je mrzilo šolski obisk. Oni dan so doma zaklali pitanega prašiča. Ker se je dekle balo kazni — je ušlo. Na zaboj postavljeno prašičevo meso je močno krvavelo in kri je prišla skozi špranje na obleko. Ker dekleta ni bilo, starši pa znani kot zelo strogi, so pričeli orožniki s preiskavami.
Sodni izvedenci so spoznali prašičeve kosti — za človeške. Človek, ki je zaklal prašiča, bi bil torej zato skoro obešen...
Tudi takrat je govorila porota. In govorila je sugerirana vsled »ob-težilnih dokazov« ...
Kdor hoče, naj, če se mu zdi vredno, razmišlja ...	—a.
Zopet veleizdajalec.
Avstrijska trdnjava izdana Italijanom
V trdnjavi Malborgetu je služil že 11 let Franc Brzeski. Mož je bil silno inteligenten in zmožen. Živel je precej v knjigah. Radi svojih zmožnosti mu je bilo marsikaj zaupnega in imel je vpogled v silno važne trdnjavske skrivnosti.
In na svojo nesrečo je mož za-hlepel po denarju, ko je videl, kakšne dragocene tajnosti ima v roki.
Začel je načrt za načrtom prodajati — Italijanom. Prodajal jim je celo notranje dele trdnjave Marbor-get.
Za svoj izdajalski posel je moral dobivati izredno visoke svote, ko njegovo knjižnico cenijo nad 2000 K in njegovo opravo nad 40.000 K. Imel je razkošno stanovanje, kakršnega nimajo niti generali. In to ga je izdalo. Oblasti so ga začele nadzirati in ko so imele dovolj obteže-valnega materiala — so ga aretirali.
Kakšne posledice bo to imelo za državo, se še ne ve. Ker gotovo je, da so Italijani našim utrdbam primerno napravili protiutrdbe na svoji strani.
Veleizdajalec je zaprt v zaporih ljubljanskega garnizijskega sodišča.
Najnovejša tele-
* <• ► J *’«
PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI V GORICI.
Strah kamorašev. — Z obljubami iščejo pomagačev pri Nemcih. — Na skupni listi tudi Wieser. — Klerikalci proti. — Odločitev v pondeljek ali torek.
(Telefonsko poročilo našega rednega poročevalca.)
Gorica. 20. marca. Občinske volitve so popolnoma zbegale Bombi-gove pristaše. Začeli so čutiti, da jim gorijo tla pod nogami. Zato so se obrnili za oomoč na goriške nemške
Slovenska, brivnica Trst, ulica Belvedere štev. 57
Anton Novak.
Najboljše čevlje po meri dobite ? novi čevljarnici
Antona Javernika,
Trst, irlica Pameto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila.
nacionalce. Nemci so zahtevali, da se jim prepusti dva kandidata na skupni listi, med njimi tudi znanega Wieserja, da bi tako preprečili njegovo premeščenje iz Gorice. Kamo-risti so predloge sprejeli in sklenili kompromis.
Toda delali so račun brez krčmarja.
Kamoristom prede trda, zato so ti poiskali še drugih pomočnikov — klerikalce, katerim so ponudili štiri mandate. Klerikalci so pa izjavili, da ne morejo sprejeti povabilo, Če se v družbi nahajajo tudi Nemci. Ka-moraši so morali na to odnehati s svojo zvezo z Nemci in ponudili klerikalcem več mandatov. Ni pa še gotovo, če se jim to posreči, ker pred klerikalci vlada vsled kamoraškega ravnanja velika ogorčenost. Odločitev pride v pondeljek ali v torek.
Gorica, 20. marca. V procesu posl. Kovač proti uredniku »Novega Časa« je bil urednik »Novega Časa« obsojen na 40 K globe ali štiri dni zapora.
375MILIJONSKO POSOJILO.
Dunaj, 20. marca. (Uradno.) V današnji štiri ure trajajoči seji kontrolne komisije za državni dolg državnega zbora, kateri so prisostvovali vsi člani razven Maštalke in kateri je prisostvoval tudi baron Engel, je bilo po daljšem ekspozeju barona Engla o nujnosti posojila, kakor tudi o načinu najetja novega posojila, z večino glasov sklenjeno najetje 375-milijonov K rovega posojila. Dolg bi se splačal tekom 15 let. — V finančnih krogih so mnenja, da bodo pri tem posojilu udeležene Nemčija, Holandska in Švica. — Naredbe § 14 tičoče se kreditne potnomoči izidejo že jutri.
NOVA VOJAŠKA BREMENA.
Dunaj, 20. marca. Jutrajšnja »Wiener Ztg.« prinese cesarsko na-redbo, s katero se dovoljuje re-krutni kontingent za leto 1914. (Iz naredbe povzemamo le številke.) Za leto 1915 se zviša rekrutni kontingent za 11,300, za leto 1916 se zviša za 17.000, v letu 1917 se zviša za 17.500, za leto 1918 In nadaljnih pet let do 1923 se pomnoži letno za 18.000 mož.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. RECIPROCITETA ZAGREBŠKE UNIVERZE.
Dunaj, 20. marca. Danes so prišli kgrofu Stiirgkhu dalmatinski poslanci Vukotič, Trešič, Baijak in Čin grija. Opozorili so na potrebnost takojšnjega sklicanja deželnega zbora. Grof Sttirgkh je obljubil, da bo stopil glede te zadeve takoj v zvezo z de-želuim odborom in namestništvom Potem se je deputaclja dotaknila tudi vprašanja reciprocitete zagrebške univerze. Grof Stiirgkh je dejal, da se je o tej zadevi pogajal s hrvat-sko vlado že pred 14 dnevi, toda še sedaj ni dobil od tam nobenega odgovora.
DIREKTNA TELEGRAFIČNA ZVEZA RUSIJA-SRBIJA-ČRNA GORA.
Belgrad, 20. marca. Srbski tiskovni urad poroča, da brzojavke iz Rusije, namenjene za Srbijo in Črno goro ne pojdejo nič več skozi Avstrijo,, temveč direktno po samostojni posebni progi.
DOGODKI V PARIZU.
Pariz, 20. marca. Pri današnji pogrebni slavnosti ustreljenega urednika Cahnetteja je prišlo do krvavih spopadov med pristaši Barthona in Brianda na eni strani in pristaši Cail-!auxa na drugi. Mnogo oseb je bilo ranjenih, mnogo aretiranih. Policija ie morala vzeti sablje v roke.
ANGLIJA PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO.
London, 20. marca. Položaj v Ulstru postaja od dne do dne bolj kritičen. Vlada ie podvzela velike varnostne odredbe. V opozlčnih krogih se trdi, da je državljanska vojna vprašanje kratkega časa. (Vojna bi nastala vsled tega, ker hoče Anglija dati Irski avtonomijo, čemur se pro-(ivi angleška kolonija Ulster na Irskem.)
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA.
Vašlngton, 20. marca. Senat je odklonil predlog o ženski volilni pravici s 35 glasovi proti 34.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji insercntl v znamkah. Zaključek tnalih oglasov ob fi. uri zvečer.
Dobro ohranjeno kolo se kupi za 10 let starega dečka. Vpraša se v konfekcijski trgovini A. Lukič, Pred škofijo 19.	100—3
Damske žalne obleke (kostume) vse velikosti po najnovejšem kroju priporoča konfekcijska trgovina A. i ukič. Pred škofijo 19.	99—x
Za dame K 3.90 pralne hišne halje (Sclilafrdcke) iz karnrika in pol delaine vedno na zalogi, razpošilja Angleško skladišče oblek O. Berna-tovič. Ljubljana. Glavni trg 5—6.
89—x
Več dobro izurjenih mizarskih pomočnikov sprejme M. Gogala, mizar na Bledu.	95—3
Proda se 2 postelji, ornaro za obleko, umivalnik, nočno mizico in banjo za sedet. Vpraša se v trgovini pri »Soncu«, Pogačarjev trg. 76—3
Sedlarskega lakirarskega pomočnika iščem. Ponudbe poslati pismeno na Knoll. Otočac, Hrvaško.
70—4
■■■■■■■■■■■■■■
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
J. Zamljen
čevljarski moj«tei*
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in ielovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
spccijalni trgovini A k E SkahMUfe
■ ■■ W HIB	IHBr
Mestni trg* štev. 10.
TTelilsa, izbiral	Solidna postrežba!
Sprejme se takoj skrbna varuhinja k otrokom. M Spreitzer, trgovec. Vojaška ulica št. 2._______
Krasne spomladanske bluze bodejo razstavljene v nedeljo, ponde-ljek in torek. t. j. 22., 23. in 24. marca 1914 v razložbah modne trgovine P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.	120—3
Novodošlec Išče solidnega, nesebičnega prijatelja od 30—50 let. »Pylades III. G.« glavna pošta.
117—2
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga>
1se blagovolite obrniti na tvrdko ^
A. & E. Skabernč Mestni lr?10*
 	obstoji od 1. 1883,
JVa debelo in drobno!
Prenočišče. -
Izredno nizke cene!
Gostilna. - liiltei.
TRST
Hinko Kosič
TRST
ulica Carradori 15 (rogal Cleppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
j LJUBLJANA ■ ko^nsi^gm^ica 4< f sf.f-zdravnik:primari.j Dr FR. DERGANC
Proda se dva dobro ohranjena otročja vozička. Poizve se v Anonč-ni ekspediciji.	115—1
KORESPONDENCA.
Dva mlada gospoda želita v svr-ho znanja korespondirati z dvema inteligentnima gospicama pod šifro »Vladko« »Miroslav« na Anončno ekspedicijo.	114—1
Če želite najboljši in najnovejši
jšiTreiliKLi sstroj
„PFAFF“
s pismeno lOIetno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
IOI. VOK
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije).
Cenike pošljem brezplačno.
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 383 pri Pragi (Češko).
Krasno posestvo
10 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarsko poslopje in 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s 6 okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše, je poceni naprodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 m 53 m2. Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike!
Natančnejša pojasnila daje gospod Fran Rajšter v Šoštanju.
PRAN KRAIGHER
kxojaški m ©j eter
GrcsposD&et ia.lic©, štev. 5
sč priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi ‘ za
eksport po morju.	229
Modistinja
Minka Horvat,
Ljubljana, Stari trg 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrže.
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
Selen/b-argro-va telica žte-v. G.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. — Topič „SiiLUT“. ==
Umetalni ogenj.
Ceniki zastonj in frank«.
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago,
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v
otroških oblekcah
:: s in rojstni opravi ::
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, Stari trs #•
Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odeon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon“ itd. itd.
Gramofoni že cd 221 25. rt-aprej. Plošče	„	„	»	”
Cenilci ‘torezpl®'1^33,0'
Vsa popravila se Izvršujejo točno in solidno
Spomladne novosti so tukaj.
Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih.
Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti.
Ogledati si zamorete le v trgovini
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
v
Telephon 132.
Lasne kite
najilnejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage ln mrežice — barva za lase in brado „Neril“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmo]i
brivte In lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in tezane ženske lase.
9
Konfekcifa
za moške, ženske in otroke
V •	■
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podruzm trgovini - tvrdke R. MIKLAUC
BF „Pri Skofu“ 4E
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
. zFc^eTcen. cdd-elek -v piT/em nadeticpjvi- :
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto
Spomladne modele za dame in deklice
priporoča
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo št. 19.
Za gospode in dečke
največja izbira oblek in površnikov najnovej-- - šega kroja. - -
Priznano najnlžje eenc! (Solidna In ločna postrežba.
! Novo vodstvo !
staroznane trgovine jestvin in kolonialnega blaga
Anton Mihelič
Trst, Kojan št. 8
(tik rojatiske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč.
Ustanoi
Ustanovljena	zavaroValiiica	avstro-ogrske	države
s.	..	n	      _	I	1	a	«t	a
Ustanovljena leta 1831.
Glavni zastop v IJubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta
„	lin2af	na	oosioniih,	pohištvu	in	blagu,	tatinski	vlom,	škode	vsled'Preva/a"Jav t' j na 18o miljonov kron r* ”
Na življenje na življenje. —
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti ic ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z man iščočimi sc vplačili.
- _	_ m7 tb m A 44 Po velikosti dr*ga vzajemna zavarovalnica niše
A W JidlAL	drfave z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Rezeivni iondi K 58,461.432*5«. 7	_■“*	__________ __________________________________
cdškodaine in apikallje K	or	ovalna	banka	v	r	o	gl
Vsa pojasnila daje
\ 7. n je m n o
Generalno zastopstvo v LJobijani	Gosposka	ulica	št.	12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvin: pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte mostni'- c