JMraaJa Udaja. 403. flevllta. V UDmjoni, v petek, ffiu II. amnftn 1910. Crna 4 «tar|a. Letnlh XUII. Jutrania Udala w L|uM|amIi trse leto...............K 12 — pol leta................t 6*— Cetrt leta...............„ 3•— na mesec...............M 110 Dopisi naj se franklrajo. Rokoplsi te ne vratajo. Uredništvo: Knaflovi ilica it & (? »Htličji let«), telriu it S4. Izhaja vsak dan zjntraj. P*sam*ua itevllka 4 vtaarj«. luseratl: 65 mm široka petit vrsta U vln. Pri većkratnl fnscrdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve nnročnlne se ne oilra. Jvtraaja Udaja po pošti 1a Avstro-Ogrsko: vic leto...............K 18 — pol leta................, 9*— četit leta...............„ 4 50 na mesec................, 160 Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28' — UpravBiitvo: Koaflova ulica 5, (spodij, dvorršće levg), telefon »t. 85« Najnovejše ¥OStL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Iz dele^aeijskega zajedanja. S. — Dunaj, 18. novembra. Yče-raj so avstrijske delegacije votirale i^nniiiu1 vsote za oboroženo silo monarhije. Opoldne je bil sprejet vojni kredit in zvečer se je mokrio že jrlaso-vati o moriiariskem proračunu ter izrednem luoruariškem kreditu. Prej in lažje kakor je bilo po ilelo avstrijskih delegat*ij dogotovljeno deloina po zasluzi opozici-jonainih poslaneev, ki so zlasti vče-raj pokazali, da jim £re le za stvarni odpor, ne pa za nairajivost. Vsaj so le opozicijonalci s svojo navzočnostjo omojročili včerajšnjo sklepčnost dele-g-aeij. Prof. Manđič je bil rešitelj vče rajšnje seje. Skoraj v triumfu s:» xa uradniki zbornice izsledili in odp*-lja-li v sejnico. Pozornost je vzbujal danes omnožitve avstrijske oborožene sile nišo mogli odobravati postopanja mornariške uprave glede narocila drc^adnoughtov. Izražena je bila tuđi želja, da naj se predloži delegacijam mornariški program, ki naj bo ugo-tovljen v posebnem mornariškem zakonu. Grof Montecuccoli, komandant mornarice, je bil v svojem odgovoru tuđi prav kratek. Poudarjal je še enkrat potrebo dobro oborožene mornarice, ter izjavil, da bo predlo-žil po možnosti že januarskim dele-gaeijam mornariški program za dobo 4—6 let. Govorili so o mornariškem proračunu še grof Latour, delegati Exner, Kramaf, Seitz in Nemec. Po sprejetem mornariškem proračunu se je začela razprava o doba-vah za armado, na kar se je seja zve-čer ob 7. zaključila. Prihodnja seja je danes ob 10. dopoldne. Ministrski svet. S. — Dunaj, 18. novembra. Včeraj poi>oldne se je vršil ministrski svet, kateri se je obšimo bavil s pred pri pra vani i za četrtkovo zasjedanje državneg-a zbora. ^finii>trski svet je obravnaval proračun za leto 1911, nadalje Ginesečni proračunski provizorij, ki se predloži državnemu zboru takoj prve dni, ter se je končno *udl bavil z vprašanjem najetj-i 110 milijonskega posojila, katere^a ^e uporabi za zboljšanje in spof)o!nitev voznega materijala na državnih že-leznicah in za razširjenje telefonsk'ii zvez. Prečej obširno se jf pečal inini-strski svet tmii s podaljšaiijem ban«'-nega privilegija in z vprašanjem I>lačevanja v gotovini. Zunanji minister grof Aehrenthal v avdijenci pri cesarju. S. — Dunaj, 18. novembra. Zunanji minister jjrrof Aehrenthal je bil včeraj poj>oldne sj>rejet otl r«esav-ja v dolgi avdijenci. (irof Aeliren-tlial je poročal vladarju o delegacij skem zasedanju. Ruske vesti o Aehrenthalovem od- stopu. S. — Petrograd, 18. novembra. V tukajšnjih diplomatienih krogih je vzbudila vest, da je Aehrenthalovo stališem omajano, veliko senzacijo, vendar manjkajo v tem oziru š> vsa avtentična poročila. V ruskih diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da Aehrenthal pred jesenjo 1911 sploh ne bo odstopil, ter sodijo, da bi Aeh-renthalov odstop imel tuđi jvosledice v ruskem zunanjem ministrstvu. Bančno vprašanje. S. — Dunaj, 18. novembra. Danes se sestanejo zastopniki avstro-ogrske banke z zastopniki finanene-ga ministrstva, da se določijo neka-tere zadnje določbe glede bančnega privilegija in plačevanja v gotovini. Rezultat teh pogajanj in teh do-ločb se natisne, ter se predloži, ako bo državna tiskarna cei elaborat niogla že do četrtka dotiskati, že v prvi seji državnemu zboru. Finančni minister Bilinski bo imel v držav-nem zboru glede bančnega vprasanja ekspoze, \ katerem bode razlagal narodno - gospodarske posledice bančnega vprasanja in njegove rešitve v predloženi obliki. Kaj je z načelnikom proračunskoga odsekat S. — Dunaj, 18. novembra. Ker je poslanec Chiari odložil načelstvo v proračunskem odseku, bo potrebna nova vloitev načelnika. Kakor znano, pa je odložil poslanec dr. Chiari to predsedstvo z motivacijo, da ne razume slovanskih in zlasti ne slo-venskega jezika — bilo je to za časa obstrukcije v proračunskem odseku — in da zato ni spoeoben za to me-sto. Ta izjava dr. Chiarija, ki je bila nekako principijalnega pomena, bo eventualno lahko dala povod, da Slo-vani zahtevajo za-se načelništvo v proračunskem odseku, katerega do-sedanji podpredsednik je češki drž. poslanec Mastalka. Ćela zadeva priđe najbrz pred konfereneo slovanskih klubovih na&lnikov. Enotni klub ćeikih državnik poslaaeev. F. — Praga, ia novembra. V soboto imajo češki radikalni podan- ci sejo, v kateri se izrečejo za ustano-vitev enotnega češkega državno-zbcjrskega kluba. Seja zveze čeških državnih poslan- eev. S. — Dunaj, lb. novembra. Državni poslanec Udržal je sklieal elane zveze čeških državnih poslancev k seji za sredo, dne 23. novembra na Dunaj. Na tej konferenci se bodo češki državni poslanci zlasti posveto-vali o vodno - cestnem zakonu iz leta 1901 in bodeta o tem referirala bivša ministra dr. Fort in dr. Fiedler. Posvetovali pa se bodo tuđi o vpra-šanju Ijudskega štetja dne 31 .decembra 1910, o katerem vprašanju bode referiral poslanec prof. Masarvk. Plenarna seja zveze čeških dežclnih poslancev. G. — Praga, 18. novembra. Zveza čeških deželnih poslancev je skli-cala za danes vse svoje elane k plenarni seji, v kateri se bode sklenilo, izdati na češke volilce manifest, v katerem se razlože vzroki, zakaj da se je češko - neniška sprava pone-srečila. Seja nemškega »Nationalverbanda«. S. — Dunaj, 18. novembra. V sredo, dne 23. novembra se sestane nemški »Nationalverband« k plenarni seji, na kateri se bo debatiralo o političnem položaju, zlasti o češko-nemških spravnih pogajanjih, dalje o draginjskem vprašanju in o vprašanju italijanske pravne fakultete. Nemško - nacijonalni mestni poslanci pripravljajo nujni predlog glede draginje. Češko - nemška spravna pokajanja definitivnu — razbita. G. — Praga, 18. novembra. Po več kakor šesttedenskih spravnih pogajanjih je smatrati danes spravim pogajanja med Neinci in Cehi za definitivno razbita. Velepoeestvo je si-cer včeraj poskušalo še z novim kompromisnim nacrtom, kateri je imel v mislih pred vsem tole točko: Perinanenčno komisijo. S tem bi se odpravilo, da bi češki (leželni zbor sploh ne bil odgođen, torej bi se lahko poljubno sešli elani narodnostno-politične komisije k posvetc>van.jei:i. Toda ta predlog se ni niti z ene niti z druge strani smatral za sprejeiu-ljivega. Češki radikalci so vrh tega obvestili druge češke deželnozbo.\vkc stranke, da hočejo, da se ne skliče plenum deželnega »bora, oziroma č<» ne bi bil državni zbor odgođen, odpo-kticati svoje sastopnike iz narodnost-no-politične komisije. Na obeh ^tra-neh, na češki in nemški je prevlado-valo to prepričanje, da bi bila vsaka nadaljna pogajanja med strankama odveč. Načelnika obeh narodnostnih strank dr. Eppinger in dr. Škarda sta se radi tega včeraj popoldne f>odala k načelniku narodnostno-politične komisije grofu Clarn-Martinicu t»:r ga naprosila, da naj najvišjemu maršalu princu Lobkowitzu sporoči, da naj u krene vse potrebno. Splošno se sodi, da bo češki deželni a bor že danes odgođen in da se bodo nadaljni poskusi za nadalje van je Češko-nem-.ških spravnih jiogajanj izvršili še-le spomladi. Iz nižjeavstrijskega dfže|m*ga zbora. F. — Dunaj, 18. novembra. V včcrajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je prišlo do burnih prizorov med socijalnirui deiiiokrati in patroni Bauchingerjem, ki je pri dr. Kennerjevem govoru o bedi de-lavcev zaklical: »Delavci se nažro!« ter mu je dr. Renner nato takoj od-vrnil: »Toliko se pa vendar nikdar i:e nažro, kakor ljudje v farovžih.« \sled tega je nastal v zbornici nepo-pisen tumult. Bolezen grofa Tolntega. A. — A sta po vo, 18. novembra. Ćlani Tolstejeve rodbine si ne upajo k bolniku, ker on ne more prenesti njih navzočnosti. Le osebe, ki so že od vsega početka bile pri njem, snie-jo v blizino bolnika tuđi sedaj. Ko je stopil eden izmed njegovih sinov, k njegovi postelji, ga je Tolstoj vpra-šal: »Zakaj pa si pravzaprav prišel sem?« Stanje Tolstega ni brezupno. S. — Tula, 18. novembra. Tolstoj je včeraj spal do 2. popoldne. Ko se je zbudil, je izrekel nakrat besede: »Nikdar več se ne vrnein na Jasno Poljano!« B. — Petrograd, 18. novembra. Tolstojev zdravnik brzojavlja iz Astapova: Ob 4. popoldne je znašala pacijentova temperatura 383° C, pulz 100—120, dihanje 32—36. Bol-nik nima nikakega apetita. Čez dan se ga je polaščala velika zaspanost. Uvoz argentinskega mesa. B. — Solnograd, 18. novembra. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo občinskemu zastopu solnograškemu, da si dobavi večji kvantum ar^rentin-skega mesa pri pošiljatvi, ki dojde v, januar ju v Trst. Kolera v Gradcu. B. — Gradec, 18. novembra. Včeraj ste obolele tu dve ženski za kolerasumljivimi znaki ter ste bile takoj oddani v izolirno bolnišnico. Na koleri oboleli major Strossler je včeraj zdrav zapustil bolnišnico. Rumunski minister zunanjih zudev v Berolinu. S. — Berolin, 18. novembra. Rumunski zunanji niinister Djuvara priđe v soboto v Berolin, kjer s.* bo posvetoval z državnim kancelarjem Bethman-Holwegqm glede rumun-ske industrijalne fkilitike. Iz Beroli-na se vrne Djuvara preko Dunpja v Bukarešt, ostane na Dunaju ter «e sestane z avstrijskim zuiianjiin mi-nistroin Aehrenthalorn. Tat in morilee menih Marroeh izroren ruskim sodii^em. G. — Krakov, 18. novembra. Iz čenstohovske afere znani tat in morile« menih Maczoeh je bil včeraj p<> tukajšnjeni sodišču izrocen ruskim oblastvom. Pristašem narodno-napredne stranke! Z ozirom na bližajoče se vele važne občinske volitve v Ljubljani in na splošni politični položaj, se je doseglo \ narodno . napredni stranki meti obema strujama sporazum in ustva-rila podlaga za uspešno udejstvovn* nje strankinega kulturnega, gospodarskoga in politiškega programa* Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke ob toj prilikl obialuje medsebojne osebne napade strankinlh pristašev, ki so se dogajali v zadnjem času v na p red n em Časopis ju ter pozi vi ja vse pristaše k složnemu poal-tivnemu delu. V Ljubljani, dne 18. novembra 1910. Za izvrševalni odbor narodno - napredne stranke: Ivan Hribar, t. č. pmlsednik. Dr. Ivan Tavear, t. č. podpredsednik. Zakaj se je šio dr. Šusteršiču. Pojasnilo, ki ga je nam dal vče-raj poslaneo Ivan Hribar glede svoje brzojavke delegatu dr. Kramaru, nam daje jasen vpogled v karte, ki jih je rabil dr. Šusteršič v delegaci-jab. Nam se je takoj zdelo, da mora dr. Šusteršič s svojo znano resolucijo, ki jo je forsiral s toliko virimo, zasledovati svoje posebne namene, vendar pa smo zaman naribali, kakš-ni nameni bi naj to bili. Ni nam šio v glavo, kakšen direktni interes bi naj imeli slovenski klerikalci na tem, da se jim prinese na krožniku odsekana • glava barona Buriana. Seveda takrat nismo bili informirani o tem, kakšno razpoložeiije vlada med bosanskimi strankami na-sproti baronu Burianu. Poslaneo Ivan Hribar, ki se je v zadnjem času dlje časa inudii v Bosni ter imel priliko sto))iti v kontakt z vsemi tamkajšnjimi politični -mi organizacijama je nam v tem ozi-ru odprl oči ter nam s svojimi infor-liiacijami oniogočil, da smo d3bili vpogled za kulise Šusteršičeve poli-tike. Z baronom Burianom vso v za dnjem času kolikortoliko zadovoljne vse stranke v bosanskem deželnem zboru ražen ene — hrvaške klerikalne stranke, ki jo vodi znani fanatik nadškof dr. Stadler. Razume se samo ob sebi, da se tako Srbi, kakor mohamedanci in Hrvatje Mandičeve skupine v vsem nestrinjajoin ne soglašajo z Buriano-vhn dejanjem in nebanjem, vendar | pa so vsi ti vsaj v toliko zadovoljni z njegovo upravo, da si saj v dan em momentu ne žele nobene spremembe na stolcu skupnega finančnega mi nistra. Da jih pri tem vodi zgolj tražen prevđarek, o tem se pač ne da dvo-miti. Naj se o Burianovi upravi sicer sodi, kakor se boce, eno se mora skujv-iiemu fiuančnemu ministru pripo-znati, da je delal z vsem svojim vpli-vom in z vsem i svojimi močmi, da se obrani med bosanskim prebivate tvom verski mir in da se ne ruši sedaj vlađajočega lepeza soglasja med poedinimi konfesijami. To njegovo stremljenje po ohra-nitvi verskega miru so vsi pošteni elementi v deželi odobravali, obsojal je je edino nadškof dr. Stadler. In zakaj! Dr. Stadler je bil mnenja, da bo najbolj služil katoliški stvari s tem, ako prične v velikem stilu spreobra-čati »nevernike« iu »krivoverce« — mohaiiiedance in pravoslavne k »edino zveličevalni« sveti katoliški r*erk-vi. Svojo »misijonsko« delo je že za-počel. Z raznimi manevri se mu .je jH)sreeilo spraviti nekaj histeričnih mohamedank v naročje matere kato-liške cerkve. To je izvalo silno ogorčenje meti drugoverniki in glasen protest v vsi deželi. Vsa znamenja so kazala na to, da priđe do ljutih verskih bojev. Tu je energično posegel \mes baron Uurian ter z vso strogost jo za-branil nadškofu dr. Stadlerju nadalj-no tako »misi jonsko« delo van je. Škripaje z zobmi je Stadler uklo-nil svoj tilnik. Letos je dobil Stadler nov pv>vođ za mržnjo proti baronu Burianu. Njegov konflikt s frančiškaiii je znan. V tem konfliktu se bosanska vlada pod vplivom barona Buriana ni hotela postaviti na stran dr. Stad-lerja, ker je pač uvidela, da je pravična stvar na strani frančiškanov in da se nadškofu v borbi proti fran-čiškanom gre samo za interese egoistične klerikalne politike. Poslediea tega je bila, da je nad škofova stranka na vsi crti pogor^-!a pri deželnozborskih volitvah in da je prišla v deželi ob ves vpliv. Zato ves Stadler je v srd proti Burianu. Znano je, da ima dr. Stadler naj-tesnejše zveze s slovenskimi klerikal-ci, zato ni prav nobenega dvoma, da za dr. Šusteršičevo resolucijo v dele-gacijah, naperjeno proti baronu Burianu ni čepel nihče drugi kakor nadškof dr. Stadler. Čisto gotovo je torej, da je bila dr. Šusteršičeva resolucija samo stremen, po katerem bi zopet splezal v Bosni na površje nadškof dr. Stadler. S svojo resolucijo je dr. Šuster-sic, to je jasno, koi beli dan, svoje to-varise v »Slovanski Enoti« narav- i nost dipiral in jih brez njihove ved-nosti vpregel v voz »pour le epi&co-pe du Sarajevo«. Stadlerju in Šusteršicu se je pač zdel sedaj moment za najbolj ugc-den, da se strmoglavi Buriana iu da se dobi njemu nasleđnika, ki bi bil zgolj izvrševalni organ klerikalnih teženj. Boj sa konknruega upravitelja Dr. Sajovic se krčevito bori ya konkurznega upravitelja pri Agro-Merkurju. Njegovi prijatelji iz ljubljanske kazine polnijo predale gra-skega glasila ter tako prepariraj') sodnike v Oradeu, da bi v skrajm sili na pomoć* priskočili. Poznamo te praktike naših nemčurčkov, in venio tuđi, da čas ih — poni aga jo. Fakt um pa ostane, da je »Zveza slovenskih zadrug« Agro - Merkur ju dala de-nar. Največji upnik je tendenea ogr-skih Židov in dr. Sajovieu gre pa na to, da bi ostala pri konkurzu brez zastopstva, dasi je vsaj znesek 288.000 K pripoznan, ostalo pa iina-jo pri Agro-Merkurju vpisano na dve posojilnici, kateri ol>e pa o tem ničesar ne vesti! Vesti samo to, da j*^ zveza štela denar, ne inoreti pa ume-ti, da bi imeli pri Agro-Merkurju kaj tirjati. Cesar snio se hali, to .se .je že sedaj zgodilo: Dr. Sajovie, ali pa vsaj njegovi prijatelji zanašajo kon-kvirz Agro-Merkurjev v nemsko javnost. Ravno zategadelj smo proti nemškeimi upravitelju. Pri tem pa &e gode luni parije, prave nemškutar-ske 1 um parije, ker se hoće mestna hranilniea vraes tlačiti, dasi le-ta ni-ma niti pri zvezi, niti pri Agro-Mer-kurju kaj opraviti. Resna in uvaževanja v red na zadeva. G. drž. poslanec Ivan Hribar j? poslal dr. Kramaru — od kje! kam? — brzojavko, kar sam priznava v »Narodu« od 17. t. m. Vsebina je za nas postranska stvar! Ali eno je, kar vznemirja vsakega mislečega člove-ka: Kdo in od kod je poslal »Slovencu« ono brzojavko? Ali ni ta telegram fingirano datiran iz Dunaia*! — Ali nima ta telegram kje drugje svojega izvora, ker »Slovenec« po-vdarja, »da ima to brzojavko iz ab-solutno jrotovega in zanosljivega vira«? Od koga? Naj se ćela stvar dalje preišče v interesu naših promet nih naprav, ker sioer bo trpela vsa javnost na tem. Bienerth se boji interpelaciji? Vendar je naposled določen termin sklicanja državnega zbora! Sko-zi dva meseca so bile vse novine ved-no zasopljene pri ugibanju in doinne-vanju, kdaj se snide avstrijski parlament pred božičem. Vsak teden je bil naznačen drug termin! Češki spor jo bil oni žrtveni kozel, radi katere-ga se ni mogla sastati državna zbornica, da bi dovršila kaj koristnega za trpece državljane! Mi pa mislimo, da bi se naš miui&trski premier rad izognil raznim in gotovo hudiui in-terpelaeijam; kajti gradiva je samo pri Slovencih čez mero veliko in ra'£-uega! Nemika temeljitost. Graška »Tagespost« ima v št. 316 od 16. novembra med odgovori uredništva ta - le stavek: »Thr Irr-tum kommt davon her, dass Sie mei-nen, der Mond drehe iiich. Der Mond besitzt keine Achseldrehasg, er wendet uns bei allen »einen Phaiten ioimer dieselbe Seite ral — Tako ueinski list! Ako bi bil vzel »učenjak« Tagespošte v roko Meyerjev leksikon in prebral na str. 453 poo naro-čilu »Družbe sv. Cirila in Metoda« zavoj j>apirja kot brzovozno )>lago na ta-le naslov: »SI. šolsko vodstvo Ciril-Metodove sole v Št. Rupertu pri Vrelikovcu. Postaja Velikovec-Sinčavas, Koroško.« Pošiljatelj je bil seveda prepričan, da je i>oslan > blago že zdavna v rokah adresata. Dne 12. t. ni. torej po preteku enega celega meseea,pa je dobila tvrdka i*>-šiljatev vrneno z opazko: »Kine nlo-venisehe Se hule in St, K u preo hi un-bekannt.« Prvi« to ni res,, da bi v Št. Ruj>ertu ne bila znana nabena slovenska šola, torej je navedena opazka infamija prve vrste, drugič pa je skandal sam na sebi že to, da potrebuje neinški uradnik cei menec za to, da si izmisli takšno infainijo, dasi je bila pošiljatev brzovozno blago, za katero veljajo posebni predpi-±i. Mi samo beležinio suho dejstvo, ker itak vemo, da so i>ri južni želez-nici vsake pritožbe brezvspešne, ako so le-te naperjene proti provokato-ričnem i>ostopanju nemških uradnikov. Eno pa svetujemo tvrdki, oziro-ma »Družbi sv. Cirila in Metoda«* naj vloži tožbo za odškodnino proti južni železjiiii, pa bo v 1xk1o iz Petrograda: Znano vam bo, da so vsa tukajšnja društva, ki imajo v programu slovansko idejo, zaiKKVla intenzivno delovanje, da seznanii»> rusko javnost z glavnimi in važii.\i"i-mi slovanskimi vprašanji. Tekom zimske sezone »e bo vršila v Pctro-gradu ćela vrsta predavanj, ki bodu posvečena raznim vprašanjem, tič<> čim se slovanstva. Takisto pa se huče tuđi v praksi izvajati sklepe slo-vanskega kongresa v Sofiji. Po ini- ——gSbM—i——1—————^M^i AJJOTuafc- .JUL. LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Od tega trenotka ni imela Jula nič več miru. Za ves svet bi bila rada vedela, kaj je tista tnja stvar, ki jo je Valjavka skrila v svojo posteljo in jo tako čuva, da se komaj še iz hi-še upa. Rekla si je, da mora biti to r.ekaj posebnega, nekaj iz redno važ-nega, drugače bi se Valjavka ne ved-la tako skrivnostno. Julino radovednost je podvigala posebno še ta okolnost, da je Valjavka to trdo, sedaj v postelji skrito stvar prinesla iz kampanje nospe Olge. Jula ni imela nikdar prijazno besede za prebivalce te kampanje, najbolj pa je sovražila Elviro. Kadur jo je videla, jo je grdo gledala. Casih je tuđi o njej kaj rada slabo govorila, zlasti vpričo Matevža, kajti instinktivno je slutila, da goji Matevž v svojem srcu do krasne gospodične v kampanji ravno ono čuvstva, ki bi jih bila Jula tako rada zase pridobila. Jula je ljubila Matevža, hrepene-la je po njeni, se mu nastavljala in ponujala, a Matevž ni imel zanjo nikdar prijaznega pogleda in nikdar prijazne besede. Kakor on mene prezira, tako prezira Elvira njega. Tako se je Jula tolažila. A nj^nega sovraštva do Elvire ni nič zmanjševalo, da je smel ubogi kmečki fant Matevž samo v mislili povzdigo\ ati svoje oči do krasne gospodične Jula ni mislila na to, da bi jo Matevž vzel. Še mar ji ni bilo tega. Hotela je samo, da bi jo rad imel in jo vzel za svojo ljubico, vsaj za nekaj časa. A tuđi tega ni mogla doseći. A odrekla se mu vendar ni. Bolj ko jo je Matevž preziral, bolj se mu je v&i ljevala, a vedno tako, da mati Valjavka ni ničesar opazila. Jula je bila sirota. Stanovala je že dlje časa pri Valjavki, ki jo je prt-našala,ker je Jula rada prijelazavsa-ko delo in ker se ji je od vsega sveta prezirano dekle smililo. Ko bi bila Valjavka slutila, da je Jula zaljubljena v Matevža, da zaradi te ljubez-ni prenaša vse nadloge in sitnosti življenja v hiši stare Valjavke, bi bila dekle že davno pognala čez prag. Do večera je Jula prišla do sklepa, kako isve, kaj je stara Va-l.iavka prinesla iz kampanjje in kaj skriva v svoji poetelji. Jala je vedela za vsak koticek v hisi in vedela je tuđi, kje skriva Valjavka ključ do velike, z železom okovane škrinje, v kateri je hranila, kar je imela denar-ja in sploh kaj vrednih stvari. Ključ do te škrinje je visel za sveto podobo, ki je bila nad posteljo stare Valjav- -. . . ■ . —j— ke. Jula ni dvomila, da bo Valjavka iz kampanje prinešeno stvar shrani-la v tej škrinji, le to jo je skrbelo, če ostane ta stvar pri hiši, ali če jo je Valjavka prevzela samo, da jo kani nese ali kaki drugi osebi izroči. Po večerji si je Matevž užgal pi-po in je zapustil hišo. Storil je tako vsak večer. Valjavka je menila, in ćelo v krčmi je gorela luč samo mi v kuhinji. Jula je bila preverjena, da Vn-ljavka, kakor običajno že trdno spi. Zato je brezskrbno sla čez dvorišiV in potem zavila na stransko pot, ki je vodila proti samotno ležeći kampanji gospe Olge. Kmalu je v daljavi zagledala razsvetljena okna. Tedaj je zapustila pot in se plazila za vinogradi do nit1-sta, s katereffa je že večkrat oi>azova-la Matevža. Tuđi danes je sedel na ograji in nepremično zri na razsvetljeno okno. Jula ga je natančno videla, kajti noč je bila jasna. 2e dve uri sedi zdaj tu in se n^ gane in gleda samo na okno, je sikni-la Jula. Kako jo mora rad imeti. In ona ga ne pogleda. Se za tujega ps" na cesti se bolj zanima, kakor za tejra človeka, ki bi si zanjo dal srce izrezati iz telesa. Jula je knialu zapazila, da je na razsvetljenem oknu zdaj videti senco in spoznala je, da je to človeška ^en-ca. V prvem hipu je mislila, da Elvira vendarle kaj ve o Matevžu in da #a hodi z okna gledat, vsaj za zabavo, da bi se smejaht- njegovi zaljubljenosti, a kinalu si je rekla, da je *o vendar nemoproče in da se senca ori-kazuje le slučajno na oknu. Ko je luč v sobi ugrasnila jo Ma-ievž vstal. Jula je slišala, da je glo-boko vzdihnil. Le trpi, saj tud i jaz trpim, je rekla sama pri sebi in se skrila, a ko je Matevž odšel po veliki cesti proti vaši, je zopet ubrala bližnjico za vinogradi in tekla domov. Ko je Matevž vstopil v hišo, je Jula že zopet sedela na oprnjišeu, kakor da se od tod sploh ni premaknila. Pozno pribajaš, je menila Jula. ko je Matevž vrata zaklepal. Kje si pa hodil? Po cesti, je slabovoljno odgovo-ril Matevž. Kaj te senea na oknu gospodične Elvire tako mika, da jo kar več ur lahko gledaš? Jula navadno ni dražila Matev-ža, dasi je imela nabrušen jezik. Ta večer pa je bila posebno razdražena in ni mogla brzdati svoje zlobno-sti. Matevž, ki je že mi&lil stopiti v iamro, kjer je bila njegova postelja, je stopi! k ognjišču in je s trdo roko prijel .lulo za ramo. Ti. Jula, to ti pa rečem, gospodično Klviro mi pusti v miru, druga-če ti izderem tvoj strupeni jezik. Hi i, kako si pa hud. Zakaj neki i Saj ni- m nič takega rekla, da bi kar kosti drobi). No, in če se ti gospodična Elvira dopade, kaj pa je na tem, *>aj so najbrž tuđi še marsikomu dru-gemu. Jul ina porogljivost je Matevža ježila, a bil je premalo okreten, da bi ,1o mogel zavrniti. Obrnil je Juli hr-bet in molče odšel v kamro. Zdaj je tuđi Jula legla spat. A spala je nemirno in se takoj prebu-dila, ko je zaslišala rahel šum. Bila je še tema, ko je Valjavka prišla zjutraj iz svoje sobe. Jula jo je opazovala izpod odeje. Stara Valjavka je bila zavita v svojo ogrinja-čo, znamenje, da gre v cerkev. Jula se je zganila. Komaj je Valjavka bi£-na vrata za seboj zaprla, je Jala te skočila iz postelje in planila v »ta*-kino sobo. Najprej je ođprla škrinjo, a v nji so bile tete stvari, kakor ved-no. Preiskala j# vio posteljo, v»o omaro, vsak katifok, a nikjer ni bilo tište stvari, ki jo je starka prineftla prejšnji dan iz kampanje. Cez noč ta stvar ni i^pnila — gotovo jo je Valjavka zdaj kam od- nesla. , n^^ nr»f nl f-mimi o*»laiiee grof Bobrinskij v tem oziru več raznih predlogov. Kakor se zatrjuje, se bodo te konferenee udele-žile vse ruske stranke izvzemši skraj ne leviee in skrajne desnice. Parnik na Ljubljanici. Včeraj popoldne ob 3. so spust i-li v Ljubljanico parnik, ki ga bo rabilo za prevažanje materijala podjet-je pri delih za osušenje ljubi janske-ga barja. Parnik so z velikim trudom, spravili v vodo, ker so se jim zlom ili drogo vi, s pomočjo kate r ih so rinili ladjo proti Ljubljanici. Parnik bo nosil ime »Argo«, in ne, kakor se je preje govorilo, »Ljubljana«. Seveda v današnjih ča*uh bi bil velik zločin, Če bi nosil parnik slovensko ime »Ljubljana«. Slovensko gledališče. »Dolarska princesa«, drugo gostovanje g. Irine Polakove v vlogi Alice. Kdor je videl sedaj prvič to opereto, moral je odnesti najlepše iluzije, kar jih sploh more podati igra. Kakor nas je lanska Alice gdč. Hadrbolčeva docela zadovoljila, tako nas je Alice ga. Polakova naravnost očarala. Ne moremo si misliti uniet-niško bolj popolne osebnostLkoi nam jo je podala naša domača umetnica ga. Polakova. Odveč bi bilo njej peti znova slavospeve, ker toliko, kakor jih je bila že ona deležna, dvoniim, da bi jih bila v doglednem času še kaka iznied domačih igralskih moči. Občinstvo ji je navdušeno prirejalo prisrčne ovacije, ki kar nišo hotele ponehati. V splošnem se je igralo nenavadno živahno, vsak se je potru-dih narediti iz svoje vloge vse, kar se zahteva. Bil je v resnici lep večer. S tem gostovanjem upamo, da je premostena mučna pavza, ki je nastala vsled prehlajenja gdč. Nadaso-ve, katera se je že vrnila iz juga, ka-mor je šla iskat leka. Sedaj so izkuš-nje za »Tannhauserja« v polnem ti-ru in težko že pričakujemo večera, ko ga zopet vidimo. b. II. zabavni in plesni večer »Narodne čitalnice« v Ljubljani. se vrši v soboto, dne 19. novembra v »Narodnem domu«. Odbor se je po-trudil, da si je zagotovil znatno ude-lezbo s strani dam; zato pričakuje- | mo, da se tuđi gospodje v velikem številu odzovejo temu povabilu in redno obiskujejo letošnje čitalniške prireditve, ki so glede prijetne do-mače zabave po soglasni sodbi vseh udeležencev prvega našega dru-žabnega večera res izvrstne. Na spo-redu zabavnega dela druge naše prireditve bo pevske točke dveh odličnih naših gospodičen pevk. Med plesom pa se starejši gospodje lahko za-bavajo v igralnih sobah, damam je pa posebna damska soba na razpola-go. Priporočljivi sluškinji. V neki gostilni na Sv. Jakoba trgu je služila služkinja Ana Slakova, rojena 1. 1891. v Rudolfovem. —• Dne 14. novembra ji je gospodinja dala 7 K 40 vin. za mesar ja, a je de-nar spravila v žep, meso pa vzela na gospodinjino ime. 2e prej je vzela na tak način ,pri nekem drugem mesar-ju za 19 K mesa, v neki specerijski trgovini pa za 7 K 20 vin. blaga. Hotela je odpreti tuđi doma nek denar-ni predal in ker ni imela pravega ključa, se ji je v klučavnici zalomil. Bila je aretirana. — V neki restav-raciji v Gradišču je pa služila neka služkinja, Terezija Rojkova, rojena 1. 1883. v Dobrnčah pri Rudolfovem. Gospodar je opažal, da mu vedno iz-ginjajo steklenice raznih vin. Sumil je sicer Rojkovo, a ni mogel sprva najti nič obtežilnega zoper njo. Tako mu je tekom časa zmanjkalo za KJ1 K 20 vin. vina. Končno se mu je posrečilo, najti pri Rojkovi stekleni-co vina, nakar jo je ovadil. Pri za-slišanju je tatvino le deloma priznala in izpovedala, da je ukradeno vino dajala tuđi neki postrežnici za plačilo, ker je imela pri nji spravljene nekaj obleke. Obe so izročili sodi šču. Iz sođne dvorane. Okrajmo nodiiče ljubljansko. Neprevidnost. Ljubljančanje se pač ne morejo pritoževati, da imajo na ulicah oni velikomestni promet, ko drdra voz za vozom, avtomobdl za avtomobilom, električna železnica, omnibus in kdo ve kaj še vse — ko šri človek ni svest niti življenja, če gre z ene strani ceste na drugo stran. V Ljubljani je stvar vse bolj idilična in ćelo v predmestjih ni na ce-stah prav nobene nevarnosti za življenje. In vendar se v Ljubljani zgodi na cesti dosti nezgod. Deloma so seveda teh nezgod krivi neprevidni vozniki, ki Časih po zelo frekventira-nih cestah dirjajo, kakor bi se šio za stavo; v premnogih slučajih pa je nezgod krivo neprevidno občinstvo samo. Posebno otroci časih kar naravnost tišče pod voz in pod kolesa, in čudež bi bil, ko bi se tu ne prime-rila kdaj kaka nezgoda. — Dne 18. oktobra je vozil izvošček Lipec od šentjakobskega mostu po Krakov-skem nasipu proti Trnovemu. Od na-sprotne strani sta privozila dva druga voznika. V tistem trenutku, ko so se vozovi »rečali, pa prileti od Ljub-ljanice nek deček naravnost pod Lip-čev voz. Lipec je bil obtožen zaradi neprevidne vožnje, okrajno sodišče pa ga je oprostilo, ker se je po pričah dognalo, da nezgode ni zakrivil Lipec, ampak otrok sam. Razne stvari. * Zastrupila se s crnilom. V pra-škem predmestju Smichovu se je te dni zastrupila 461etna sivi 1 ja Ruža Slanska, s tem da je izpila jx>lno ste-klenico crnila. Odpeljali so jo takoj v deželno bolnico. Vzrok je bil ta. da ji je nekdo ukradel večjo vsoto de-narja, ki si ga je prihranila. * 1,250.000 K priigral. V Lon don se je vrnil t^ dni \Villiam Darn-boraugh, ki je v teku zadnjih šet»i niesecev v Monte Carlu prii^ral 1,250.000 K. Še pred enim mesecem je bil njegov dobiček št» enkrat večji, kakor sedaj. Priigral je bil namreč* že dva in ]hA milijona kr» 1^ še 100 K. Nato >i je izposodil od ho-telirja, j>ri katerein je stanovah še 100 K ter pričel s tem denarjem zo pet igrati. Šreča mu je bila mila in v kratkein času je zopet priigral 1 ]/4 milijona kron. Sedaj je bil pa pamet-nejši.Odpeljals** je s prvim vlakom t^r prisegel, da ne priđe nikdar več v Monaco. Gotovo je 1k>1j pametno, ,1a mirno uživa obresti svojega premo-ženja, kakor da se izpostavlja nevarnosti, da to zopet zaigra Nekaj o Ijubezni. Kaj si dandanes ljudje vse ne iz-mislijo! Vse se porabi tako, da ne ostane nobenih odpadkov. Oljni trust dobiva kotran, najlepše barve in ste-arin-sveče iz olja, ki ga je usUarila narava. Mesarski trust porabi naj-manjšo stvar od zaklane svinje. In zdaj hočejo ljudje tuđi nesrečno Iju-bezen izkoristiti. S tem najnovejšim nacrtom se bavi miss Henrietta Rodman, učiteljica na Wahleigh visoki soli, ki po naročilu gospe O. H. P. Belmont pre-dava sufragetkam o ženskih pravieah in o ženskem vprašanju. V enem predavanju je miss Rodman dokazovala, da je ono strašno stanje, ki je imenujemo navadno »ne-srečna ljubezen«, velikansko zaprav-ljanje moči. Ljudje v tem stanju pravi jo, da jim bode srce izkrvavelo. To izkrvavenje hoče miss Rodman pre-prečiti. Ona hoče revno dekle, katero je fant zapustil, prepričati, da ne-zvesti fant ni bil edini na svetu. Delo je najboljše zdravilo za bolno srce. In tako hoče miss Rodraan moč Ijubezni, katero so romantiki tako lepo opevali, izkoristiti, da bode koristno delo opravljala. Samo-mor je sam na sebi tuđi že zaprav-ljanje moči. Dragocen materijal se uniči. Ravnotako je nničen pogum, katerega mora samomorilka imeti, ko se hoče usmrtiti. Torej povsod samo zapravljanje moći. Miss Rodman hoće srca, ki so bila tako nesrečna, da so počila, spet popraviti z ljubeznijo do človeštva sploh. Ako ste enega ljubili, ki vas ni maral in vam prizadejal srcne rane, potem se postavite v službo vsega človeštva, ljubite vse, kar ima člo-veški obraz. Tako pravi miss Rodman. Upamo, da bodo njeni nauki našli mnogo pristašev. Zakratekčas. Sodnik: Predno bodete pri-segli« vaa moram o pomenu in o svetosti priječe podučiti. Prida: Ni treba, jaz sem bil ie dvafcrai saradi krive prisege taprt TaiaJatelJ lm j>dy>varaj aredaik: Borini porodila« Dunaj, 18. novembra. Včerajš-nja dopoldannka borza je bila prav dobro razpoložena. Montan^ke vred-nosti, med njimi posebno alpinke, dalje akcije praške železarne, akcije avstro - ogrske banke, agrarne banke in 3% prioritete južne železnice so imele mnogo kupčev. Opoldne je razpoloženje nekoliko popustilo, vendar je borza koncala 8 precej vztrajno tendenco. Od rent je bila avstrijeka zlata renta za 5 vin. dražja. Devine ko bile brez prometa, L]»blja*aka „Kreditna banka v Ljubljani-, Uritai kini tf»tjUc ¥wic 17. Bovcnbn ltlt. 4*, majeva renta . . . . | 93 10 93-30 4 2* , srebrna renta .... 96 60 96*80 4*1. avitr. kronika renti . . 93 05 93*25 *•!• ogr. „ „ . . 91 55 91 75 4% kranjsko deželno posojUo 96— \ 97 — 4% k.o. četke ćtL banke . 9i— 95*— Srečke U 1. l«60 •/■ • • • 214 - j 220 — M „ „1864..... 319 25 325-25 „ liske...... 153-J5 159*25 „ zemeljske I. izdaje . 297— 303 — U- m . 277 50 283 50 „ ogrske hipotečne . . 247 — i 253 — „ dnn. komunalne . . 531* - 541 — ., avitr. kreditne ... 525*— 535 — „ ljubljanske .... 8825 9425 (f avsU. rdei. krlia . . 61— 65 — „ ogr . . 38 25, 42*25 , buillka..... 28 25 32 25 „ tniike...... 254 50 257 50 Ljubljanske kreditne banke . j 444 — 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 663 50 664 £0 Danajske bančne družbe . . 552 75 553 75 Južne železnice..... 115 50 U6*£0 Dtžavne železnice . ♦ . . 748 — 749 — Aipinc Montan..... 76175 76175 Češke sladkorne družbe . . 247 50 249*50 Živnottenike btnke. ... 271 — j 27250 ValfMtai. Cekini........ 1137 11-39 Maikc........ 117 55 11775 Franki........ 9535 95*55 Lire......... 95- 95-25 Rubljl. ........ 254*50; 25550 Žitne cene v Budimpešti. Dne 17. novembra 191U, Tirnlii. Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 10*91 Rž za april 1911 .... za 50 kg 788 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 565 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8 28 Efektiv. Neizpremenjeno. Anton Šare Ljibljiii Selnkirgtva olita \\. 5. u niaii biflm ilin (lasprati |lain pdti) pristne švicarske vezenine najcenejil nakap 182 oprem za neveste. I K 0 110 HojtoUia nn setlanjostl: zlata, snbni. tik. ittnlusti k HUm si m um vri B. SUTTHER UoMJmii Nestni trt mv ivM. "Tbo I E I K 0 Jloreaski Jfaro^ izhaja lictio ivitant« Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda Sili kože tovs šarm !■ tak«tf pU-ta|«M p. ut^ill —L — Dobavlteljl v«4|ih ■■•*!■, dobe i« p«sek« »agrate. Un.RoseileniniK.liiiBlT.3l Ustanovljena Ufa 1M2. 23 Kmetska piilia linbllanske okolice raaistravana sadrnaa i aaoaieieao Kaverno v lzstnem za8ražnem tasta v Llnbllani na Dunajski cesti l\. M je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K •*•**••* ***** upravnega premoženja................* 2Oi7J»-*H»-M obrestuje hranilne vloge po 4Vlo brez vsakega odbitka rentntga davka, kateroga pladnja poaojllnloa mmwnm za vlasnika. Sprejema tndl vloge na tekoti račun v svezi s iekovniai prometom in llh obrestnle od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih viog nad...............* 20,000.000 Poaojuja na zemljlft&* po S1 4° '0 z 1» / 0 na amortizacijo «11 pa po Sl4ue broš amortizacije | na menlco po 6° 0. Posojilnlci sprejema tndl vsak drugi uaćrt glede amortizovanja dolga. U RADNE DBE: ▼sak dan od 8.—12. in od 3.-4. liven nedelf in prasnikov. Telefon ŠL 185. Fostne hranilnlce račun 4t 828.405. Usojam si vljudno opozoriti, da sem previd 9 dino »Mi Jm teto' žnljenske zaiamale. aajcsnojil zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno |a^ vsakovrstna posojila in kredite kalcor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. .Jrgovsko - ohrtna danka v Liilanr regtstrovaaa zadruga i oatelealm faaistvoai DradBi nestori: blnbofgova ulica it. 7. lapli glavne poste. Sprejeaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4J;//,,; rentni davek plaću je zadruga sama — Sprejeaa vioge na tekoći račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — ftavnotaai ateafalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne viednostne papirje, srećke nd Nakanila v Ameriko — Eiktnptira trgovske menice. — Preskrbajc vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Ud. na vsa tu- in inozemska tržiSCa. — izdaja naicaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v iidružni pisarni. 10 Oradit vi ral flao fionalđne od 9. do 12., pop* id 3. li 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljam. priporoča Stfitarjeva UliOa ŠteV. 2. priporoća promese na ogrske premijske srećke} ^c«MftL zrrtanje 15. novembra |l. libitik R 240.000 nroiMe na oonke binotecne srećke a K S"—, žrebame U. novembra, glavni dobitek K 40.000 promese naj% zemelj. krti srećke a K 5 50. žrebanje 16. novembra, glavni MM K 90.000 BttT Tri promese sknpaj samo K 25a—. ~^R Sprejema vloge na knjitice in tekoii ra6nn ter Jih obrestuje po čistih 4- |2 /o vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1J1«. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-segu. Zaplenjeno! „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka lr Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriju -■- Ogromni rezervni londl ■ 4MJIIZ191'— |am£I]o ma popolno vamost /. Bft&MS ||SllAVUA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje Življenja. p4n1fA ffff AlfTTAU razpolaga z najcenejSimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj DBHfta ||91iimWA«iim smrti roditeljev, za doto otrokom. ------------------------------------------ B3AK2I ||SIlA WIJA razdeljuje ves Čisti dobiček svojim Članom.----------------------------------- BflllKS ||SIlA«UA ft r#s tlOTanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. B«i«ft1vtfi CST AVTf AU gmotno podplra narodna društva, organizacije In prlspeva k narodnim BaflBa pjOliAVailJm dobrodelnim namenom.--------------------------------------------------------- BflfllKS pjSIlAW U A stremi za izboljsanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavije" ¥ IJnbljanL .\ Največji, najvarnejši slovenski đenarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Preiernova ulica itev. 3. •'. Najveiji, oajvarnejSi slovenski denarni nvod. Denarni promet do SI« deoembpa 19O9 nael 518 milljonov kron. Obstojefiih wlog nad 88 milijonov kron. Razerifni zaklad nad 1 mllljon kron. Za varnost vloženega denar ja jamči zraven :ervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem pramoionjom in z vso SVOJO mofijO. Izguba vloženega denarja je nemogočl| ker je po pravi Uh te hranilnice, potrjenih po c kr. deiclni vladi, isključena ušaka spokulaolja i vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% l>rez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljiSča po 5*/« obresti in proti amortizaciji po najmmnj i/4Q/9 na leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične dosmiaBo hs*aailnika9 ▼ podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kroditno drufttvo. 4 Lastnlna in ti^k »Nmrudne tinkana«.