Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 272. V LJUBLJANE pondeljek, 28. decembra 1925. Posamezna številka Din I.—. LETO n. murni DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj Neodvisen političen list. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. in praznikov. _ r UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. za odgovor. TELEFON ŠTEV. 552. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Rekonstrukcija vlade. ŽELEZNIŠKI MINISTER RADOJEVIČ ODSTAVLJEN. - ZA NJEGOVEGA NASLEDNIKA IMENOVAN DOSEDANJI POLJEDELSKI MINISTER KRSTA MILETIČ, ZA POLJEDELSKEGA MINISTRA PA DR. VASA JOVANOVIČ. Po rekonstrukciji vlade. Dolgo napovedana rekonstrukcija vlade se je končno vendarle izvršila in romantične kombinacije našega samo-stojno-demckratskega tiska so zopet enkrat padle v vcdo.Z vso jasnostjo pa se je izkazalo to, ker smo mi dosledno trdili, da sploh ni bilo govora o krizi vlade sporazuma, temveč le o krizi v radikalnem delu vlade. Ta pa je bila rešena sedaj tako, da je vlada sporazuma še utrjena, ker bo novi poljedelski minister Vaša Jovanovič na vsak način bolj razumeval cilje seljaške politike, ko pa dosedanji poljedelski minister. Rekonstrukcija vlade je znova dokaz, da je politika sporazuma dejansko državna politika in čas bi bilo, da bi to spoznali tudi Slovenci, da jim ne ostane samo pravica protesta. Druga pa je stvar glede izstopa prometnega ministra Radojeviča iz vlade. Da je bila njegova demisija neprostovoljna, dokazujejo njegovi prejšnji demantiji, da ni nobenega vzroka za njegovo demisijo. Brez vsakega dvoma pa je tudi, da je padel min. Radojevič samo vsled njegovega nastopa proti Brodarskemu sindikatu. Nastop starega poštenjaka Andre Staniča proti ministru Radojeviču dokazuje, da postopanje Radojeviča ni bilo vseskozi korektno, toda na drugi strani je zadeva Brodarskega sindikata tako važna za vso javnost, da bi se morala najprej vsa zadeva popolnoma razčistiti, predno bi se zapovedala demisija min. Radojeviču. V nasprotnem slučaju je namreč le prerazumljivo, če bo zavladalo v javnosti prepričanje, da so gospodarji Brodarskega sindikata tudi gospodarji situacije, da je izgubljen minister, ki bi se jim upal postaviti po robu. Tem bolj pa je bilo gledati, da ne nastane tak vtis v javnosti, če je bilo postopanje ministra Radojeviča sicer napačno. Pri tej priliki bi naglasili še eno. Čeprav mislimo, da bo sedanja rekonstrukcija vlade povečala delazmožnost vlade, vendar obžalujemo, da ni bil že pri tej rekonstrukciji uvaževan predlog onih radikalov, ki so zahtevali znižanje števila ministrstev. Rekonstrukcija vlade, s katero bi se ta predlog uresničil, bi bila zelo popularna, bi visoko dvignila državno avtoriteto in znatno koristila državni blagajni. Obenem bi pa tudi javnost prepričala, da se s štedenjem resno misli in da se ga hoče izvesti na pravilen način. Toda zaenkrat še nismo tako daleč in tudi pričakovati ni, da bi do tega prišli, če se javnost sama ne bo bolj zanimala za politične dogodke in če se ne bo znala emancipirati od časopisja, ki ne presoja dogodkov nikdar s splošno-narod-nega, temveč vedno le, z ozko-strankar-slega stališča. In ravno pri sedanji rekonstrukciji vlade se je to najbolj pokazalo. KONFERENCE v BEOGRADU. Beograd, 28. decembra. V teku včerajšnjega dne je prispel v kabinet predsednik vlade Nikola Pašič, hi je dalje časa konferiral s predsednikom narodne skupščine in z ministrom za izenačenje zakonov dr. Srskičem. BRODARSKI SINDIKAT. Beograd, 28. dec. V parlamentarnih krogih trdijo, da bo novi minister prometa Krsta Miletič zavzel v vprašanju brodarskega sindikata tako stališče, da bo razdelitev brcdovja trajala nekaj časa. Na ta način bodo vse vrednote, ki imajo priti v državne roke, za sedaj ostale, kakor so. Beograd, 28. decembra. Na božični dan popoldne je bil izdan ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim se razrešava službe dosedanji minister prometa inž. Anta Radojevič in se na njegovo mesto postavlja dosedanji minister poljedelstva in voda Krsta Miletič. Za ministra poljedelstva in voda se postavlja Vasa Jovanovič, ki je poznan kot naš delegat na mnogih mednarodnih konferencah. To imenovanje Vase Jovanoviča za ministra poljedelstva je napravilo v političnih krogih najboljši vtis, zlasti pa v vrstah brvatske seljaške stranke, kateri je Vasa Jovanovič poznan kot dober seljaški prijatelj. V resoru, ki mu je bil pc-verjen, je Vasa Jovanovič tako blizu seljaškemu stanu in bo v tej lastnosti znal zadovo- Zagreb, 28. decembra. Na sv. Štefana dan je slavil minister prosvete Štefan Radič svoj god. OR 2 in pol popoldne se je vršilo sprejemanje v dvorani Sokola, ki je bila okrašena z zelenjem. Najprej je okoli 24 deputacij v prisotnosti Radičeve gospe in otrok, narodnih poslancev, ministrov dr. Benjamina Šuperine in Pavla Radiča in predsedništva stranke dr. Mačka in Predavca in drugih povabljencev čestitalo Štefanu Radiču. Tudi iz Slovenije je bila ena deputacija. Štefan Radič je imel na navzoče nagovor, ki je trajal eno uro. Zali valil se je vsem za čestitke in je sam čestital v prvi vrsti Štefanom,* vsem katolikom pa je želel vesele božične praznike. Nato je govoril o skladu in našem duhu ter o važnosti seljaške kulture. Omenjal je tudi, da so se v vladi izvršile izpre-mernbe. Ministrski predsednik Nikola Pašič je napravil malo rekonstrukcijo. To je dobro. Radikali, ki so v vladi, so vsi dobri, a oni, ki so sedaj prišli v vlado, so še boljši in tako je treba, da pridejo še najboljši. Radikali so bili dolgo časa na vladi brez vsake kontrole ali pa pod kontrolo, ki je bila, če je to sploh mogoče, še slabša od njih samih. Sedaj so prišli radikali ne pod kontrolo Radiča, ampak pod kontrolo seljakov. Nato se bavi z osebo novega ministra za poljedelstvo in vode Vase Jovanoviča, čigar gospa je Belgijka, ki v vsakem seljaku gleda tvorca države. Mi smo se-ljaška država. Mi hrvatski poslanci imamo med nami 40 seljakov, med radikali jih je 30. A to vse je še premalo. Potrebno je, da jih bo 200 seljakov, ostali pa naj bodo zakonotvorci. »KRALJ ALEKSANDER BO IZVOLJEN ZA MADŽARSKEGA KRALJA.« Beograd, 28. decembra. Največji madžarski list v naši državi »Bacs Megyei Naplo« je prinesel članek z naslovom: »Kralj Aleksander bo izvoljen za madžarskega kralja«. Ta članek je izzval veliko pažnjo posebno zato, ker so se v zadnjem času prav ta list kakor tudi ugledni madžarski politiki trudili, da ustvarijo čim prisTčnejše zbližanje med nami in Madžarsko. V omenjenem članku se poudarja, da madžarski službeni krogi stalno naglašajo, da vprašanje izvolitve mad-žar. kralja za sedaj ni aktualno. V najkrajšem času pa bo treba začeti reševati to vprašanje. Število legitimistov, ki ho- I ljiti kmetske potrebe. Inženjer Anta Ra-j dojevič je bil že večkrat pozvan, da poda j ostavke na svoje mesto, a on se je branil ' to storiti, tako da je bil enostavno »izme-: njan«, ker se v ukazu pravi, da se razrešava svoje službe. Inž. Anta Radojevič ni padel zaradi kakega političnega vprašanja, ampak zaradi svojega netaktičuega postopanja. On je bil tisti, ld je cesto izzval prepire v sami vladi, tako da mnogi ministri niso hoteli več z njim sodelovati. Tudi sam ministrski predsednik Nikola Pašič ga je večkrat opominjal in pozival k redu. Ker pa vse skupaj ni nič koristilo, je moral Pašič najti izhod, kako se Radojeviča reši. In to se je zgodilo na ta način, da ga je »izmenjal«. Potem govori o šolah in pravi, da je treba polovico srednjih šol zapreti, oziroma jih pretvoriti v strokovne šole. Kar se tiče univerz, je treba paziti na to, da univerze ne bodo tvomice dijakov, temveč šole za vedo, v katerih morajo biti odlični profesorji in vestni dijaki. Mi potrebujemo nekatere fakultete na treh prajih, nekatere pa samo na enem kraju. To je vprašanje znanosti in ne politike. Govori o seljaški stranki in njeni soci-jalni osnovi. Ministrstvo ni osebno, ono je vaše in vi ne smete priti, da se pritožujete ali da posredujete v osebne svrhe. Vi morate samo informirati, ker bodo potem ministri lahko izdali pravilne odločbe. Vi sami ste odgovorni za delo v ministrstvu in odgovorni ste tem bolj, ker ste dah 1,300.000 kroglic za to vlado, za katero stoji 7 milijonov ljudi. Razločno se mora videti, da smo mi zdrav organizem. Radič govori tudi o složnem delu in podaja nekaj slik iz seljaškega življenja. Mi smo ustvarili to vlado in jo moramo tudi vzdržati, samo je treba, da sam nared vlada s seboj. Narod sam mora sam sebi predpisovati davke in ne, kakor je bilo do sedaj. Na koncu je bila vprizorjena igra in so seljaška pevska društva zapela nekaj pesmi, nakar je bila svečanost zaključena. Štefan Radič je prejel 200 brzojavnih pozdravov večinoma od raznih organiza-j cij. Med čestitkami je tudi brzojavka ministrskega predsednika Pašiča, ki se glasi: Čestitam Vam k imendanu z najboljšimi željami. Vesele božične praznike mu je voščil tudi g. Pucelj. čejo imeti Habsburgovce, čim dalje bolj pada in pri vseh madžarskih strankah se resno kažejo znaki, da stranke iščejo izhoda, kako naj bi kralj Aleksander prišel na madžarski prestol. Te tendence prihajajo vedno bolj do izraza. Tudi večina madžarskih listov se čimdalje bolj zavzema za to idejo. Višje svečeništvo bi istotako raje videlo pravoslavnega kralja Aleksandra na madžarskem prestolu, kakor pa protestantskega Horthyja. Slednjič želi tako rešitev tudi velik del plemstva, ki je slovanskega rodu in se čuti blizu Srbom. Madžarski narod je izrazil ždijo, da bi se na ta način ustanovila velika podonavska unija pod dinastijo Ka-radjordjevičev. Proti preganjanju Srbov v grški Nacedoniji. Beograd, 28. decembra. Včeraj je bilo v Bitolju impozantno ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo -okrog 15 tisoč meščanov in seljakov iz Bitolja in okolice. Na zborovanju je narod protestira! proti grškemu preganjanju našega naroda v grški Makedoniji. Med drugimi je govoril tudi poslanec Jovan Čirkovič. Z zborovanja so bile poslane brzojavke predsedniku vlade Pašiču in narodni skupščini, v katerih se prosi, da naša vlada ukrene petrebne korake proti preganjanju Srbov v Grčiji. Prečitala se je tudi brzojavka, ki jo je poslala Jugoslovanska Matica v Splitu in s katero istotako protestira zaradi preganjanja našega naroda. Nato je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je po svetovni vojni ostalo nad pol milijona naših bratov v Grčiji. Kot prijatelji in bivši zavezniki grškega naroda smo mislili, da bodo naši bratje uživali vse one pravice, ki jim gredo kot članom kulturne države. Toda ravno nasprotno, oni sedaj nimajo niti pravice do življenja in jezika • niti do prostosti dela. V resoluciji se naproša vlada, da napravi v Grčiji vse korake, ki so potrebni, da se našim bratom pomore in da se jim dado ne samo osnovne pravice, ampak tudi možnost delovanja v šoli in cerkvi, kjer bodo gojili svoj materni jezik in vse posebnosti svojega plemena. Javno se obsoja nasilstvo, ki sramoti staro helensko kulturo ter se poziva ves kulturni svet, a zlasti slovanski, da se odzove na ta obupni krik in' protestira ter opomni Grčijo, naj se vrne na pravo pot, ker njeno postopanje ogroža mirovne pogodbe in harmonijo na Bailkanu: Našim trpečim bratom v Grčiji se hkrati pošiljajo topli pozdravi. Ostanejo naj pogumni in čuvajo naj svoj jezik in svojo narodnost, ker za njimi in ž njimi stoji ves naš narod. — Po končanem zborovanju je narod manifestiral po vseh ulicah Bitolja. UREDITEV NAŠE PROSTE CONE V SOLUNU. Beograd, 28. decembra. Konferenca naše in grške komisije za ureditev svobodnega pasu v Solunu nadaljuje delo. Računajo, da bo delo traialo še mesec dni. V tem času se morajo rešiti vsa tehnična vprašanja. Komisija je razdeljena na pet odsekov. Prvi -odsek obravnava službo v pristanišču. Določiti mora pristojnost luškega kapetana v solunskem pasu glede dohoda in izhoda' ter nakladanja in izkladanja ladij. Drugi odsek je prometni odsek. Ta je najvažnejši, ker mora rešiti vprašanje prometa med našim ozemljem in med solunskim svobodnim pasom, vprašanje pristojnosti, število vagonov, vozni red ter direktne tarife med Djevdjelijo in Solunom. Tretji odsek ima pošto in brzojav in mora organizirati direktni poštni promet. Četrti odsek je veterinarski. Ta mora rešiti vprašanje izdajanja listin za živino. Peti odsek je carinski. On mora urediti način carinjenja blaga, dalje transport in plombiranje vagonov. Delo odsekov vodita naš ravnatelj carinarne g. Božič in ravnatelj grške carinarne v Solunu g. Jorgakopulos. OTVORITEV NOVE PROGE NIŠ-PR0KUPLJE. Beograd, 28. decembra. Včeraj je .bila na svečan način otvorjena železniška proga med Nišem in Prokupljem. Širite „Nar. Dnevnik" Proslava Radičevega godu v Zagrebu. RADIČEV GOVOR NA GODOVNI SLAVNOSTI. — PAŠIČEVE ČESTITKE ST. RADIČU. . Ali ne bo še konca Kalvarij? natega naroda v liliji! Nihče na svetu se ne čudi, ako sliši, da med Italijo in Jugoslavijo ni prav prisrčnih odncšajev Tudi Italija sama se mora tega zavedati, kajti ona ve, kako je bilo takrat, ko je bilo nekako 600.000 Italijanov pod Avstrijo. Kaj je takrat delala iredenta? Kako so kričali o ?\sirijskem jarmu, dasi so Italijani vživali vse predpravice pred Slovani, ki so vendar v večini. Italijani so imeli vse svoje šole, njihov jezik ni bil le ravnopraven, marveč je užival privilegije pred slovanskim. Danes je enako čez 600.000 Slovencev in Hrvatov v ItaMji, katerim so Italijani zagotavljali še več pravic nego so jih uživali v Avstriji. — Ali kaj je sledilo? Ali hočemo ponavljati in slikati ono strašno robstvo, v katero je pahnjen velik del našega najboljšega naroda? Slovenski in hrvatski jezik so pregnali iz vseh šol in iz vseh uradov, celo Jz občinskih. Vse, kar si je bil pridobil v Avstriji po stoletnem boju, so mu snedli — »od-rešilci«, ki so naš narod »rešili« avstrijskega jarma, da so mu naložili na ledja težak križ in trnjevo krono mučeništva. — Tako je laško — »odrešenje!«!! Ali ni še konec trpljenja, vedno nove in nove muke Bi izmišljujejo. Dne 3. t. m. je prinesel tržaški »II popolo di Trieste« pismo, ki ga je pisal politiški tajnik goriških snoparjev Pino Godina na -disciplinarni svet odvetniške zbornice v Gorici. V tem pismu ovaja štiri slovenske odvetnike (dr. Karel Podgornik, dr. Ivan Gabršček, dr. Vladimir Orel in DSS Alojzij Mašera), da niso podpisali dolarja, s čemer so pokazali svoje antidržavno mišljenje, radi česar poživlja disciplinarni svet. naj jih črta iz odvetniške liste. Ne vemo, kako se ta zadeva dalje razvija, ali ob sedanjih razmerah v Italiji je — vse mogoče, torej tudi taka »malenkost«, da uničijo eksistenco štirim slovenskim odvetnikom. Zato moramo spregovoriti na naslov Italije nekoliko resnih besed. Gospod delegat naj to le sporoči na pristojno mesto!! Kaj so zagrešili imenovani gospodje odvetniki? Niso jodpisali dolarja! — Kdo je pričel to akcijo? Pričeli so jo fašisti, torej politična stranka, ki nima nikake pravice do simpatij med Slovenci in Hrvati v Italiji. — Ako torej niso podpisali od fašistov dekre-tiranega dolarja, so storili nekaj povsem naravnega in ta pogumni čin ob sedanjih razmerah v Italiji jim služi pred vsem svetom v posebno čast! Zategadelj se jim ne more očitati, da so storili nekaj, kar se ne sklada z odvetniško častjo! Vsaka nasprotna interpretacija je — naailstvo, je teror v drugačni obliki!! O antinacijonalnem, ali celo protidržavnem dejanju pa ni govora. — Da Slovenci in Hrvatje niso oduševljeno sprejeli italijansko državljanstvo, to ve ves svet. — Italijani sami, zvesti učenci velikega Mazzinija, bi morali vsakemu Slovanu, ki bi bil tako storil, pljuniti v obraz in zabrusiti mu v obraz — figura porca! Toda Slovenc1, n Hrvatje so mirno spre- jeli diktat mirovne konference prav radi tega, ker so Italijani zagotavljali vse narodne pravice, še več nego so iih vživali pod Avstrijo. — Zastopnik Italije je izjavil takrat, ko so se ustvarjale obveze držav za varstvo narodnih manjšin, da Italiji ni treba sprejemati takih obvez nase, ker ona s svojimi zakoni nudi narodnim manjšinam še več nego jim hočejo dati tiste obreze! Kaj je sledilo? Italija je pozabila na kongres tlačenih narodov v Rimu, kjer je bila polna lepih besed, — pozabila je na lepake in letake pred okupacijo, s katerimi je Slovencem in Hrvatom obetala mala nebesca, in naložila je našemu narodu mučeniški križ! Danes je narod naš tam raja brez najprimi-tivnejših narodnih pravic! — Kljub temu naše ljudstvo ni zagrešilo proti državi najmanjše nekorektnosti in pričakuje, da se kultur-"a Italija z-iv e svojih dolžnosti, ki jih je že pred 80. leti napisal veliki Mazzini v svoji brošuri: ..La questione d’ Oriente«, v kateri opisuje takratni položaj na Balkanu in med jugoslovanskimi narodi, pa pravi: »Ni več dolgo čas, ko nastane med Jadranskim in Črnim morjem velika jugoslovanska država, ki jo pozdravljamo in hočemo ž njo živeti v prijateljstvu!« Te proroške sanje so se vresničile, nastala je velika Jugoslavija, ki bo po sporazumu z Bolgarijo še večja, tudi prijateljstvo med ofi-cijelnimi zastopniki obeh držav je tu, — toda jugoslovanski narod ne more biti in ne br. odkritosrčen prijatelj Italije tako dolgo, dokler bo naše ljudstvo v Italiji brezpravna raja!! Najboljši posrednik med Italijo in Jugoslavijo in vsem Balkanom bi moali biti ravno naši Slovenci in Hrvatje v Italiji, ako bi bili tam zadovoljni in srečni, kar bi lahko bili, ako bi bila Italija držala besedo! — Naši rojaki tamkaj se še vedno nadejajo, da se Italija spomni svoje misije, ki jo more izvršiti le v prijaznosti z Jugoslavijo, nikdar pa preko mrtvega našega naroda v Italiji. Le preko živega, zadovoljnega našega naroda vodi pot k uspehom Italije v Orijentu. Imenovani štirje odvetniki niso prav v pričakovanju boljših časov storili nikdar najmanjšega nezakonitega ali protidržavnega čina, zato jih ne sme tudi doleteti nikaka kazen. Ako pa bodo kaznovani, potem bomo vedeli, da od Italije ne smemo nikdar nič dobrega pričakovati — in naša edina pot bo *— tja med sovražnike Italije. Italija nima ravno zavidanja vrednega položaja v Evropi. — Italija nima danes niti enega resničnega prijatelja. Nemci so ji prisegli krvavo maščevanje! Francozi vidijo v Italiji le tekmovalko in škodljivko njenih interesov ob vsem Sredozemskem morju. Angleži so že zdaj na strani njenih sovražnikov. Ali Italija nima dovolj vzrokov, da ji ni treba iskati še novih sovražnikov? Zato pričakujemo, da zavlada ravno v tem slučaju, ko gre za štiri odlične Slovence, prava in trezna pamet in pravica 1 Naj Italija izbira med — prijateljstvom :in sovraštvom.!! Vestfalsko pismo. . Kakor drugod, tako smo tudi v Horst-Em-scherju večinoma brez posla. Sprva smo sicer dobivali podpore, kmalu pa so nam jih odvzeli z utemeljitvijo, da brezposelni nemški državljani v Jugoslaviji tudi ne dobivajo nobene podpore. Nekateri izmed nas imajo invalidske, drugi nezgodne rente. Ker pa je med nami dosti takih, ki niso bili zavarovani, niso dobivali ti ljudje nekaj časa od nobene strani nobene pomoči. Vsled tega so prišli v hude stiske: Umirali bi bili od lakote, da se ni zavzel zanje predsednik »Zveze«, prečastiti gospod Bolha, ki se je obrnil na tukajšnjo upravno oblast ter izposloval, da se nam izplačujejo začasne podpore iz ubožne blagajne. Seveda bomo morali te podpore zopet vrniti, ko bomo imeli zopet delo in zaslužek. Gospod Bolha je izprosil pri županstvu za božične praznike tudi voz premoga in 3 cente krompirja. Te stvari so bile razdeljene med najpotrebnejše od nas. Potom »Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev« smo naprosili jugosloven-sko vlado za pomoč. Dasi čakamo že dolgo zamaA upamo zanesljivo, da naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi, ker vemo, da stvar ne gre talto naglo. Mogoče se je zakasnila še bolj radi tega, ker smo se reorganizirali. Na konferenci dne 8. novembra smo namreč soglasno sklenili, da se združimo v svr-ho skupnega delovanja z »Zvezo sv. Barbare«, pod pogojem, da prevzame socialne in nacionalne zadeve v obeh organizacijah g. Bolha, duhovni svetnik Kalan pa cerkvena in verska vprašanja. Da smo poverili socialne in nacionalne zadeve obeh organizacij g. Bolhi in ne njemu, g. Kalanu, kot je razvidno iz 8. številke njegovega »Zvona«, ni prav. Vendar pa nismo mogli drugače: G. Bolhe, ki nam je storil že veliko dobrega, nismo mogli zavreči, kljub vsemu spoštovanju, ki ga imamo za prečastitega g. duhovnega svetnika.* Organizacija g. Kalana širi o nas govorice, da smo protiverski, da smo srbski agenti in izdajalci itd. Tega mi razširjevalcem neosno-vanih govoric ne štejemo v zlo. Bog ne gleda na zunanjost, temveč na notranjost in mi ostanemo, kakršni smo bili: pravoverni kri-stijani, ki se drže Kristusovih naukov, ki imajo ljubezen do Boga, pa tudi ljubezen do bližnjega. Dr. Božena Kokalj: Poljska žena o Jugoslaviji. sija. 1 o zmagoslavnih bojih združenih Srbov in Rusov zasede Rusija Besarabijo, Srbijo pa vrže v rop in požig Turkom. Na tem mestu naj omenim mimogrede, da se Poljaki silno čudijo simpatiji, ki jo nasplošno goje južni Slovani napram Rusiji. Po njihovem mnenju nimamo nobenega vzroka za taka prijazna čustva. Saj kolikorkrat so doslej iskali južni Slovani pomoči pri Rusiji ali pa so se zavezniško borili v njenih vrstah, vedno jih je doslej še Rusija pustila na cedilu. Iz novejše zgodovine omenja Kosmowska domačo vojno med dinastijama Obrenovičev in Karagjorgjevičev in žalostno smrt Jurija pod turško sabljo vsled sramotne izdaje Obrenovičev. Za tako bratsko vojno ne najde pisateljica primere v zahodno slovanski zgodovini, torej tudi v poljski ne. Z velikim navdušenjem nasprotno pa piše o prvi narodni skupščini v Kruševacu 1. 1835, kjer je preko 10.000 rodbinskih očetov glasovalo po staroslovanski šegi za novo konstitucijo. Pri opisu naravnih bogastev srbskega kraja, poljedelstva, šeg in ljudstva predstavlja Kosmowska Srbe kot narod z živim temperamentom, vesel in junaški, z velikimi pri-rodnimi darovi, ki se zlasti objavljajo v srbski narodni pesmi in domači dektorativni umetnosti. O srbskem kmetu pravi, da je manj krompirja kot njegov poljski brat, temveč uživa tudi mnogo fižola in turščice. Tudi mene je na mnogih potovanjih po poljski zemlji začudila velika množina krompirja, s katero se hrani poljski kmet. Posebno v krakovskih okolicah žive takozvani »kartoflerji«, ki skoro leto in dan ne pokusijo kruha, temveč uživajo le nezabeljen krompir in mleko. Sploh pa sem zapazila, da živi poljski kmet še bolj skromno kot naš poljedelec, ki si vsaj od časa do časa privošči kos mesa in kozarec vina. Med srbskimi izdelki Kosmowska naravno ni pozabila omeniti slavnoznane slivo-vice, ki tudi poljskim grlom bolj diši kot slabo očiščeni ruski špirit. V .srbskem šolstvu se avtorica ne more dovolj načuditi, da je pouk popolnoma zastonj. Na Poljskem je namreč zelo malo brezplačnih šol, ki jih vzdržuje država. Večina šol, zlasti srednjih, se nahaja v privatnih rokah in so silno drage. Tako n. pr. pobirajo v varšavskih gimnazijah okrog 8000 Din letne šolnine. V poglavju o srbskem leposlovju čita-mo imena Obradoviča, Karadžiča, Milutinoviča, Njegoša, Lazareviča (ki ga Kosmowska primerja s Sienkie\viczem z oziroma na razširjenost njegovih del) Njenadoviča, Veselinoviča, Vučiča in drugih. Iz poglavja v Hrvatski, Bosni in Dalmaciji naj izluščim le nekaj najzanimivejših mesi! Kot je Srbija ena sama pesem, ki jo poje ves narod, tako tvori Hrvatska s Slavonijo in Bosno en sam muzej domače dekorativne umetnosti, eno s;imo predragoceno in preraznovrst-no zbirko, ki ji ni najti enake na svetu. Pisateljico kot žensko seveda bolj zanimajo narodne noše in vezenine, zato opisuje natančno nekatere izmed njih, posebno te iz zagrebške okolice. Hrvatsko ženo karalrterizira K«smow9ka kot sposobno, vsestransko izobraženo hi nadarjeno zavedno članico svojega naroda, ki tudi v javnosti udejstvuje svoje sile za narodov blagor in sicer istotako uspešno kot hrvatski mož. Po njenem mnenju je Hrvatska edina dežela v Jugoslaviji, kjer stoji žena duševno in družabno z možem na isti višini in je izbrisala s sebe znamenje vzhodne zaostalosti in podrejenosti. Do takih naprednih žen prišteva Ko»mowska Pogačičevo, Rodo-vo, Kučerovo, Truhelkovo, Lucerno, poznava-teljico in častilko Poljakov Zdenko Markovičevo in našo slovensko Zomko Kveder-Jelov-škovo. Zagreb smatra' za najbolj zahod no-eviro-•pejskio mesto v Jugoslaviji in ga primerja s poljskim Krakovom. Ne more se načuditi najrazličnejšim institucijam, ki so jih ustano- Malo ve naš narod o Poljakih in malo vedo Poljaki o nas. In vendar bi bila ta dva naroda lahko najboljša prijatelja, ko bi se bliže spoznala. Saj jih ne veže le podobna govorica, temveč tudi podobna preteklost. Kakor mi; so se tudi oni neprestano borili za svojo narodno svobodo, zmagovali in bili spet podvrženi, kakor nam, je tudi njim prinesla svetovna vojna težko pričakovano osvoboditev. Tretje poroštvo za dobro prijateljstvo pa daje zadostna oddaljenost obeh držav — ii lastne izkušnje vemo, da se sosedje najraje prepirajo. Z veseljem moramo torej pozdraviti vsako knjigo in knjižici}, ki seznanja obadva brat-skh naroda med seboj. Tilka knjiga je izšla po svetovni vojni izpod peresa gospe Irene Kosmowske pod naslovom »Južna Slovanska — Jugoslavija . Ker je to skoraj edino poljsko delo o Jugoslaviji, hočem o njem izpre-govoriti nekaj besedi, tembolj ker je največji del knjige. rnt»večen naši ožji domovini — Sloveniji. Knjiga naravno razpada na tri poglavitne dele, odgovarjajoče Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. Pisateljica začenja z opisom najjužnejšega dela nafie države, s Srbijo. V jedrnatem slogu in z veliko simpatijo črta Koamovvska v kratkih potezah zgodovinske ideje srbskega naroda. Stefan Dušan, car Lazar, tužno Kosovo poljo, kraljevič Marko se vrste pred našimi očmi. S posebno vnemo povdarja pisateljica ta mesta, kjer se stikata jugoslovanska in poljska zgodovina. Poljskega kralji’ Ivana III. Sobieskega slavi kot prvega zmagovalca Turčije, ki je v bitki pri Dunaju prizadel prvi usodepolni udarec dotedaj silnemu in enotnemu turškemu cesarstvu, kar je tudi Srbe vzpodbudilo, da so zgrabili za orožje. Iz krvavih bojev te dobe črpa novejši poljski pisatelj Milko\vski svojo najboljšo povest »Uskoki«. Milkowski se je namreč kot izgnanec po letu 1848 skrival po srbskih gorah, kjer je vzljubil narod, njegove junaške pesmi in bojevito preteklost V koncu 18. stoletja srečamo veliko podobnost med usodo srbskega in poljskega naroda. Poljska, razkosana na tri dele, se bori zaa svojo enotnost pod voditeljstvom Koščjuška, v Srbiji izbruhne upor s silnim Jurjem na čelu. »Vsaka koča je trdnjava«, tako opeva Konopicka Koščjuškove boje, kar velja še tembolj za trdovratne borbe v nepristopnih srbskih gorah. Vendar dolgotrajne žrtve krvi m blagostanja ne prinesejo zaželjene osvoboditve; ruska velesila upogne tem globlje uporna temena Poljakov, a Turčija zadrgne krila najboljšim srbskim orlom. Leto 1812 prinese spet obema narodoma žalostno sorodnost usode. Poljska se povrne po kratki osvoboditvi, ki jo ji je dal Napoleon, spet v rusko sužnjost, Srbijo izda v istem času Ru- vili hrvatski cerkveni dostojanstveniki iz dohodkov svojih veleposestev kakor tudi požrtvovalnosti in paitrijotizmu v.išjega duhovništva. Kot hčerka (»oljskega naroda je namreč pisateljica goreča pristašica in branite-ljica katolicizma, ki je ravno na Poljskem pognal najmočnejše korenine kot obrambo proti židovstvu in ruski cerkvi. Zato jo tudi pri drugih narodih predvsem zanimajo verske razmere kakor tudi odnošaj med duhovništvom in narodom. Občuduje Haulika m njegovo delo — prekrasni Maksimir, zavida nam Stnossmayerja, ki je v toliki meri .pripomogel k ustanovitvi zagrebškega vseučilišča. Verski moment opažamo tudi pri opisovanju Mi-ronoja, ko stoji Kosmowska nad grobom Ljudevita’Gaja — jugoslovanskega Mickievvicza. »Pokojno leže poleg sebe katoličani, muslimani, pravoslavni in judje, ločijo jih le re-ligijnzni znaki na kamenitih plaščah. Na Pol’skem namreč tudi smirt ne pobota raznovernih. Nikdar ne zablodijo židovske kosti na katoliško pokopališče, in če bi kdaj pomotoma pokopali skupaj katoličana in pravoslavnega, gotovo bi se prišel katoličan še po smrti pritožit. Na enem svojih predvojnih potovanj je bilo Kosmowska tudi gost v Radičevi rojstni hiši na deželi, kar omenja v svoji sedanji knjigi. Radičevi so jo sprejeli zelo prisrčno in k skurmi mizi je prisedla vsa rodbina brez razlike stanu — od visoko izobraženega kulturnega in političnega delavca Štefana Radiča do njegovega najmlajšega brata — navadnega kmetovalca. Razgovor je splošen in se snuie o politiki in gospodarskem položaju, o narodnem delu, itd. Kliub razliki v izobrazbi se vsi živo udeležujejo debat, saj vsi dobro poznajo boleče rane svoje domovine in ;,i vsak po svoie hoče pomagati. Pisateljica je gonjena do solz, saj v tej preprosti kmetski hiši vidi izpolnjen svoj ideal: najrazličnejše plasti naroda se povzdignejo na eno višino, če jih veže goreča ljubezen do domovine in njegovo delo, tako raznovrstno, postane moralično enakovredno, če služi enemu in istemu vzvišenemu cilju. Tak utis je odnesla Kosmowskn pred leti iz sel jn Sitega doma, prepojenega z južnim solncem, iz katerega je izšel naš Stj. Radič — prvovrstni borec svojega naroda in podpora jugoslovanske države. (Konec sledi.) Politične vesti. = Naroden socialist o Stepanu Radiču. V glasilu Narodno socialne stranke »Slobodne Novinec piše neki .intelektualec, naroden socialist, ki je prisostvoval Radičevemu shodu v Mariboru, sledeče: Naša politika je v bistvu nepregleden labirint raznih struj in strank, da se skoro ni mogoče orientirati onemu, ki ne išče lastnega dobička, temveč stre-mi le za izboljšanjem razmer vobče. Kje je Arijadnina nit, da ga obvaruje zmot in ga privede iz zagat in teme na solnce. Preteklo nedeljo je zboroval Radič v Mariboru. Slišal sem njegov govor in prišel tudi osebno v stik ž njim, seveda le mimogrede. Objektivno priznam, da je napravil mož globok utis na me. Politiko sporazuma deli nekako v tri etape. Predvsem hoče uveljaviti enakopravnost državljanov in osebno svobodo. Zato je bilo treba odstraniti Pribičeviča in popraviti krivice, ki sta jih on in njegova klika prizadjala posameznikom in celim skupinam. Kakor hitro se izjednačijo zakoni (zlasti davki!), pride do veljave druga etapa sporazuma »se-ljačka demokracija« v obliki širokih samouprav. Uradništvo se mora zavedati, da je tu radi naroda, ne pa narobe; zato mora iti malemu človeku na roko. Čimbolje se bo godilo kmetu, tembolje bo ostalim slojem, ki živijo od žuljevih rok. Vsakdo naj dela. Delo je mehanično in intelektualno. Inteligenca je seljačkemu pokretu neobhodno potrebna, kakor glava telesu. Iz seljačke demokracije se bo razvil »seljački socijalizem«, ki naj spravi v sklad delavca in kmeta, mesto in selo. Zlasti je razpravljal na dolgo šolsko politiko. Priznati moram, da ima mož dobre misli in kaže visoko naobraženost. Tu pa tam udari preko cilja. Mestoma je bil tudi krivičen, ker je generaliziral (npr. opazka o Čehih, o Su-botičkih dijakih.) Vobče pa nisem izlepa sli« šal v enem govoru toliko samoniklih in trezr nih misli. Vprašal sem sebe in vprašam Vas: Je li res' Radič v toliki meri nedosleden, da bi ga se v tem boju ne moglo podpirati? Ali ni izjavil sam g. Davidovič, da je podal Radič izjave od 27. III. 1925 že za časa Davido-vičeve vlade? Ali niso bolj obsodbe vredni oni, ki so prisilili Radiča recimo h »kapitulaciji«, dasiravno so vedeli, da se je v nazorih že davno prej uravnotežil? Te in slične misli so mi se rodile v glavi po Radičevem govoru. Radič je grešil v preteklosti. Facta infeota fieri non possuni. Baš toliko — če ne več — pa je zagrešila in greši hrvaška inteligenca. Oprostite mi! To je moje osebno mnenje. V Mariboru Radič ni kazal svojih diktatorskih manir. Dvomim, da bi se poleg njega inteligenca fle mogla uveljaviti. Nasprotno. Moje mnenje je, da bi mogla vplivati le blagodejno na njegovo preveliko impulzivnost.« — Rusko-turška zavezniška pogodba. Sovjetski tisk objavlja besedilo dne 17. k m-med Cičerinom in turškim zunanjim ministrom Ruždi begom v Parizu sklenjene zavezniške pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. Prvi člen določa, da ostane v slučaju napada na eno od zavezniških držav od strani ene ali več drugih držav druga pogodnica nevtralna. V drugem členu se zavezujeta po-godnici, da ne sklene nobena od njih v slučaju napada, o kakršnem je govor v prvem členu, nobene zveze in nobene konvencije političnega značaja, ki bi bila naperjena. zoper drugo pogodnico; pravtako ne sme skleniti nobena od pogodnic nobene nove konvencije, ki bi bila naperjena zoper vojaško varnost druge pogodnice. Rusko-turški pogodbi se pripisuje v političnih krogih velik pomen. Smatra se, da se je hotela Turčija zasigurati za slučaj kakih vojnih zapletljajev radi mo-sulskega vprašanja zopet eventuelni napad na Črnem morju. Turški ilisti pišejo, da je smatrati to pogodbo za odgovor na Locarno, kajti z locairnsko pogodbo so si zasigurale zaledne sile proste roke napram orientalskim. Listi povdarjajo, da je bila pogodba sklenjena po razsodbi mosulskega vprašanja po Svetu Zveze narodov. . — Turški zuuanji minister v Beogradu. Te dni se je mudil na svojem povratku iz Ženeve, v Beogradu turški zunanji minister Tev-fik Ruždi beg. Nastanil se je v hotelu »Ex-celsior«, kjer je sprejel takoj po svojem prihodu beograjske novinarje, ki jim je rade-volje odgovarjal na stavljena mu vprašanja. V glavnem je govoril o mosulskem vpraša-nju, o pogodbi med Turčijo in Rusijo ter o odnošajih napram naši državi. Glede Mosula je izjavil, da se Turčija tej pokrajini absolutno ne more odpovedati, ker gre v tem slučaju za eno od njenih življenjskih vprašanj. Glede v Parizu s Cičerinom sklenjene pogodbe je dejal Ruždi beg: Temeljne poteze pogodbe z Rusijo so: Turčija in Rusija se zavežeta, da se ne bosta nikdar bojevali druga proti drugi. V slučaju, da se zaplete ena ali druga od obeh držav v vojno s kako tretjo, ostane druga pogodnica nevtralna. Nobena od pogodnic ne bo sklenila nobenih političnih pogodb, ki bi bile naperjene zoper drugo pogodnico. Pogodba je torej sklenjena v svrho ohranitve miru. Z Jugoslavijo želi Ruždi beg prisrčnih odnošajev. Po njegovem mnenju sta Turčija in Jugoslavija oni dve državi, katerih tesno sodelovanje bi najlažje zasiguralo mir na Balkanu in na bližnjem vzhodu. Po sprejemu novinarjev je ']»oset.il Ruždi beg zunanjega ministra dr. Ninčiča, s katerim je konferiral nad eno uro. med državnikoma je bil zelo prisrčen. Kuzcn beg je bil na posetu tudi pri Pašiču, Kjer se je mudil prav tako dolgo kot P11 J?1", ‘u- J2-javil je med drugim, da bo ugo , sklenjen med našo državo in Turčijo, ratificiran takoj po njegovem povratku v Angoro, nakar pridejo na vrsto pregovori o trgovinski pogodbi in drugih konvencijah. Ruzdi beg je dober poznavalec Jugoslavije, posebno pa srbskega naroda, ker je bil pred balkansko vojno šef z® ravnik neke vojaške bolnice v Skoplju ter prišel kot tak v srbsko ujetništvo, kjer se je sinel popolnoma svobodno gibati. Pri tej priliki se je seznanil z večimi odličnimi Srbi, o katerih govori še danes z zelo velikimi simpatijami. NARODNI DNEVNIK, 28. decembra 1925. Stran 3. mm m srnin 11 i n—— M—l nnn i i >i < - »k-> ‘scv.*V£*'«v*-«-e'* 5«wa»/<* * jfifMvca »ja .. štev. 272. »• "or.* * tji/f tw ■sm pm, nv^jtr* rr; i vsesokolski zlet v Pragi 1926 sd 4. do 6. julija. Vse brale in sestre, ki se hočejo udeležiti vsesokolskega zletu v Pragi, poživljamo, da se prijavijo pri svojih društvih najkasneje do 5. januarja 1926. Stroški za zlet bodo znašali ca Din 1000.—. Oni bratje in sestre, ki reflektirajo na prenočišča v privatnih stanovanjih ali hotelih, naj to takoj prijavijo svojim društvom. Zleta se smejo udeležiti samo oni, ki so bili člani sokolskih društev najkasneje 1. februarja 1926. Pozneje pristo-pivšim članom udeležba ni dovoljena. Za vse člane je obvezna udeležba v kroju, ki mora odgovarjati vsem predpisom JSS. Organizacija, zleta. Vsa dela za zlet so osredotočena v slavnostnem odboru, katerega člani so vsi člani predsedstva P OS in predsedniki vseh odsekov. Razen tega so v slavnostnem odboru dva zastopnika praške občine, ki je prevzela protektorat nad zletom in zastopniki telovadnega društva češkoslovaških profesorjev. V slavnostnem odboru je 45 članov. Za reševanje nujnih zadev, ki se ne morejo odlagati in v svrho priprav za seje slavnostnega odbora je izvoljena posebna prezidijalna komisija. Predsednik slavnostnega odbora ja dolgoletni starosta ČOS dr. Seheiner, kot tajnik' posluje brat Sehvarz. Tehniško vodstvo je v rokah načelnika dr. Vanička in načelnice sestre Male. Zletna pisarna je združena s pisarno ČOS ter se nahaja v prostorih Tyrše-vega doma. V propagandne svrhe bode imel Vestnik ČOS posebno zletno prilogo, v kateri bodo točna poročila o pripravah za zlet. Razen tega bodo prinašali poročila o zletu dnevni časopisi, ki so se stavili na razpolago zletnemu odboru. Poseben zletni vestnik odbor ne bo izdajal. Nov način propagande izvrši cdbov potom Radiojournala, da uporabi novo tehniško napravo, da odpošilja zlotna poročila po celem svetu. V zletnik dneh bode pomagalo sokolstvu pri delu gasilstvo, ki je v najožji zvezi s Sokolstvom. V reklamne svrhe se poslužuje odbor tudi kinematografov, v katerih predvaja filme o pripravah za zlet. Mnogo neumornega dela in sokolske energije zahtevajo priprave za zletišče. Zletišče bode pripravljeno na Petrinu pri takoimenovanih Straliovskih Lomili, ki spadajo v območje Bele gore. Ta prostor je last države, ki ga hoče pripraviti za stalni stadion za razne telovadne in športne prireditve. Sokolstvo je dobilo ta prostor od države v najem za eno leto ter mora plačati v to svrho najemnino v znesku 550.000 Kč. Načrte za zletišče je izdelal brat Čižek. Zletišče Zavzema ploščino 320.000 m°, prostor za telovadišče za 14.400 telovadcev znaša 40.656 m", prostor za orodje 62.620 m5, tribune bodo pripravljene zn 129.543 gledalcev. Na celem zletišču bo imelo pristop 160 (XX) gledalcev. Cela naprava zletišca bo stala do 7 milijonov čeških kron. Tribune morajo biti gotove do konca februarja 1926. Ker leži novo zletišče izven običajne komunikačne file električne železnice, bodo izvršene nove proge do zle-tlšSa tako, da bo električna železnica prepeljala na zletišče vsako uro 36.000 oseb. Sokolstvo bo nastanjeno v skupnih prenočiščih, ki bodo razil el jena po raznih šolah. V nreuočiščih bodo deloma slamnjače, deloma' sama slama. Telovadci bodo imeli prenočišča na /letnem prostoru. Prehrana ne bo skupna, temveč bo razdeljena po gostilnah, zlasti pa bo dovolj priložnosti za prehrano na zletišču samem, lqer bodo nameščene številne restavracije. Največje težkoče povzroča odboru finančno vprašanje. Odbor se je postavil na stališče, da ne prosi podpore niti državo, niti druge ustanove, temveč da izvrši Sokolstvo cel' zlet s svojim lastnim delom. Uveden je zletni po-rez na člana 10 Kč, ki, mora biti izplačan v dveh obrokih. Kako visoko češko Sokolstvo ceni to svojo prireditev, je dokaz, da so vsa društva vplačala v predpisanem roku ta zletni porez, ki znaša za prvo polovico 1,696.555 Kč. Drugi vir dohodkov so zletni koleki, katerih je bilo razprodanih skoraj do 2 milijona. Dalje je izdal odbor zletne razglednice, katere društva in župe marljivo razprodajajo. Dalje bo izdal odbor zletne legitimacije in zletne odznake za članstvo in za naraščaj. Zletni plakat še ni dovršen, ker predloženi predlogi niso bili sprejeti. Odbor pričakuje, da se udeleži zleta okoli 120.000 Sokolov. Tudi tujina se živo zanima za VIII. vsesokolski zlet ter je prijavljenih veliko število gimnastov, predvsem pa se udeleži zleta v kar največjem številu jugoslovensko Sokolstvo. Do sedaj sd bili vabljeni na zlet vsi člani Mednarodne telovadne organizacije, ki so se povečini vabilu odzvali. Tako postane zlet ne samo vseslovanski sokolski zlet, temveč svetovna prireditev. SPORED ZLETA. Sobota, 5. junija: tekme in skušnje srednješolskega dijaštva. Nedelja, 6. junija: nastop dijaštva srednjih sol. Nedelja, 13. junija: nastop dijaštva praških žup. Nedelja. 20. junija: javna telovadba praških žup. Nedelja, 27. junija: javna telovadba naraščaja (Naraščajski dan). 1'onedeljek, 28. junija: povorka in javni nastop naraščaja, prosta tekma članstva. Četrtek, 1. julija: dopoldne: tekme za slovansko prvenstvo, popoldne: tekma tujcev in nastop starih telovadcev. Petek, 2. julija: tekma nižjih oddelkov. Sobota, 3. julija: dopoldne: tekma višjih oddelkov, popoldne: javna telovadba dijaštva in naraščaja praških žup. ZLETNI DNEVI. Nedelja, 4. julija: dopoldne: skušnje za javni nastop, popoidne: 1. proste vaje članov, 2. nastop tujih gostov, 3. nastop jugo-slovenskega Sokolstva, 4. štafetni tek — Praga — Brno — Bratislava — Zagreb — Ljub- I ljana — Beograd, 100 — 200 — 400 m, 5. proste vaje članic, ti. zletna scena. Pondeljek, o. julija: dopoldne: skušnje; , popoldne: proste vaje članic, 2. telovadba go-! stov, 3. tek z ovirami — Praga, Brno, Brati-; slava, Zagreb. Ljubljana, Beograd — 110 y, 4. proste vaje članov, 5. telovadba starejših elanov, 6. telovadba žup — Članic, 7. telovadba žup — članov, 8. zletna scena. Torek, 6. julija: dopoldne: povorka, popoldne: 1. proglasitev uspeha tekem, 2. proste vaje članov, 3. telovadba jugoslovenskega Sokolstva, 4. tek brez ovir — Praga, Brno, Bratislava, Zagreb, Ljubljana, Beograd — 100 m, 3. proste vaje članic, ti. telovadba žup — rialov, 7. telovadba žup — članic, 8. zletna scena. Razven tega se vršijo sledeče prireditve: 6. decembra: slavnostni koncert v Obec-aom domu 3. januarja: telovadna akademija. 10, aprila: prijateljski večer zletnega odbora na Slovanskem otoku. 5. junija: slavnostne predstave v gledališčih. 12. junija: zletni večer s telovadno akademijo. 19. junija: umetniška akademija. 27. junija: umetniški koncert za naraščaj. 3. julija: pozdravni večer gostom v Obec-nem domu. — Prva scena na VItari. 4. julija: matineja za goste v Lueernu. — Druga scena na Vltavi. 5. julija: slavnostna matineja za zletne goste v Lueernu. — Tretja scena na Vltavi. 6. julija: pozdravni večer /.letnim gostom na Slovanskem-in .Strelskem otoku. — Četrta scena na Vltavi. Ta spored se bo še mogoče v malenkostih spremenil, v glavnem pa ostane isti. Proste vajo za članstvo in članice, kakor tudi k njim pripadajoča godba so izdane in se Sokolstvo pridno vežba v njih. V mesecu januarju se vršijo prvikrat pod sokolskim vodstvom smučarske tekme, katerih se udeleže tudi naši Sokoli. V zvezi z. zletom priredi praški velesejem gospodarsko razstavo, na kateri se hoče predvsem pokazati razvoj češke industrije za telovadno in športno orodje. Jugo-slovenski sokolski naraščaj se udeleži nara-ščajskih prireditev, t. j. 25. in 29. junija, vsled česar pripravlja odbor proslavo Vidovega dne v Pragi. Dne 6. julija se izvrši tudi proslava Husa, ob kateri priliki se Sokolstvo pri povorki pokloni večnemu, spominu velikega učitelja. Jugoslovensko Sokolstvo je proglasilo VIII. vsesokolski zlet za svoj zlet ter se ga udeleži v kar največjem številu. V to svrho se vršijo marljivo priprave v vseh društvih, izmed katerih je večina ustanovila zletne fonde, v katere zbirajo prispevke za zlet. V telovadnicah se marljivo vežbajo proste vaje in se pripravlja članstvo za tekmo v vseh oddelkih, predvsem pa za prvenstvo. Ker smo proglasili VIII. vsesokolski zlet v Pragi za naš zlet, je naša naloga, da storimo vse, da bo naša udeležba častna po številu in po nastopu. Zato bratje, na delo! Ob razpotju franc, politike. Poraz, ki ga je doživel finančni minister Loucher pred finančno komisijo zbornice, je oživil zanimanje za politične dogodke v Franciji. Njegova demisija je le- zunanji simptom idejne krize, ki se je razširila na celokupni levičarski kartel. Motri lee političnih dogodkov v inozemstvu bo utegnilo zanimati, če se pobavimo v okviru tega članka z notranjepolitičnim položajem prijateljske repu-bliKe. Najprej je treba pogledati na sestavo 7.bornice in senata. V francoskem političnem življenju ne igrajo velike, kompaktne stranke skoro nikar.e vloge: tu odtehtajo le osebnosti in načela. Po volitvah z dne 11. maja smo opazili izvanredno fino diferencirano sestavo parlamenta. Sodeč po površnem pogledu na to sestavo, bi človek dejal: Tu sta dve veliki skupini: desnica in levica. In krila so slična onim v drugih parlamentih. Na skrajni levici 26 komunistov. Na skrajni desniei pa 29 rojalistov, ki jih komandirata Leon Daudet in Charles Maurrae. Slednji niso tolike važnosti, pomembnejši pa je tisk, ki ga suvereno dirigirata: to je llaudetova »Action Fran?aise« in pa »Gaulois«. Njihove ideje pa najdejo od časa do časa tudi v listih »Journal« in »Echc de Pariš« odmeva, v organih >Repubiikanske demokratske Unije«, 104 može broječe skupine, ki jo vodita znana parlamentarca Taittinger in Wendel. Zraven je k desnici spadajoča skupina demokratov in republikansko demokratska levica, ki se pa razlikuje le za rahlo nijanso oj»nl» »apr« oči In posluša! »Ne, nihče, samo blazni Petruša, ki sedi ] v čolnu in giblje z vesli. PetruSa, si ti?« >Sem, stari!« odvrne slaboten deski glas. »Te boli?« Da, stani! Ne moreni več prenašati!« Na ledu blizu brega ja ležal čoln, v njem pa je sedel blazni Petruša, Lresoč se in škripajoč z zobmi. Tudi ta nekaj pričakuje od morja. »Noga ga boli,,-, reče Djenis, >in vsled bolečin. je izgubil razum. • »Pojdi vendar, Petruša,,- mu prigovarja z očetovskim glasom Djenis, »pojdi in se vleši /.a peč, bolje ti bo.« -Čutim!« zagodrnja Petruša. Kaj čutiš, norec?; »Led poka!« Djenis prisluhne. Dolg« napenja ušesa, toda v bučanju vetra ne more ničesar slišati. Pol ure je prešlo v molku in pričakovanju. Veter je opravil avoie delo. Trdno je bil odločen zlomiti ves led in vzeti Nataiji njenega moža. Dež je malo ponehal. »Voda jn že blizu! Jo slišiš?« zastoka norec. Starec prisluhne zopet in sliši nek šum, ki ni bičanje vetra in ne šuštenje dreves. Norec jo imel prav. Nobenega dvoma ni bilo več, da so Litvinov s svojimi ribiči ne bo mogel vrniti in praznovali doma božičnih praznikov. »Mogočo je le v«ter!< pravi Natalija. »Si prepričan Djenis, da je to pokanje ledu?« »V božjih rokah je to! Kazen za naš« grehe, gospa!« Djenis zastoče in skoro na jok mu gre: »Potrudite se v hišo, gospa- Ne uničite se, s«j ste čisto mokri!« Ljudje, ki flo stali na bregu, so zaslišali lahek, tih smeh. Otroški, srečen smeh------------------- Bila je blega gospa. »taflubita 1» zašepeta jokajoče Dj»- j ni« temni senci nekoga bližnjega kmeta ter stopi k Nataliji ter jo prime previdno za roko: »Pojdimo gori, mamica!« Gospa odrine Djeoisa, dvigne smelo glavo in stopi k stopnjiicam. Ni bila več tako smrtno bleda — kakor da je prišla v lice sveža kri---------- Njene oči niso bile več tako zastrte s solzami in njene roke niso več tako drhtele. Čutila je, da more sedaj sama, brez tuje pomoči preiti vseh devetdeset stopnic. Ko je stopila na tretjo stopnico, je obstala. Pred njo je stal velik, postaven mož v mogočnih škornjih in kožuhu .. »Jaz sem, Nataša... ne boj se!... reče mož. Natalija se opoteče. Po krimski čepici, po črni bradi in črnih očeh je spoznala svojega moža, posestnika Litvinova. Mož jo dvigne v naročje in poljubi na lica, pri čemer je zadišal po konjaku in likerju. Bil je dobro razpoložen. »Raduj se, Nataša! Sneg me ni zamedol in tudi utonil nisem. Med snežnim viharjem sem se prebil s svojimi fanti do Taganroga in od tam sem prišel k Tebi.... da k tebi!« Nataša ga zre z začudenimi očmi, ni mogla verjeti.... »Kako si mokra, kako trepečeš!« ji šepeče mož in jo pritisne na prsa. Torej so ga pričakovali v tem mrazu in v biki noči. Ali ni to ljubezen? In sreče se nasmehlja. Ta srečni smeh pretrga prodjren, dušo trgajoč krik. Ne bučanje morja, ne veter, nič ni moglo prevpili lega krika. Obup je prevzel njen obraz. Ni mogla zadržali tega krika v sebi. Jz njega se je oglasilo vse: uailjeni zakon, nepremagljivi odpor proti možu, muke samote in končno še razdrto upanje na prostost vdove. morje ie skupine napram težki industriji. Loucheur se poslužuje lista »Journee Indu-strielle«. Jedro Briandove čete pa so socialistični republikanci, predstavniki malokme-tijstva, intelektualcev in uradništva. Glavo; skupina levičarskega kartela pa so'..radikalni socialisti«, ki jim načelujejo Herriot, Cail-laux, Malvy, Klotz in Franclin-Bouillon. Zanimivo je, da ta velika skupina s. svojimi 140 mandati nima niti enega vplivnega glasila, saj more Briand računati na podporo »Matina: le tako dolgo, dokler je na vladi. Listi »Oeuvre«, »Ere Nouvelle« in »Ouoti-diensc pomenijo v notranjepolitični borbi pač nekaj, a v inozemstvu so skoro neznani. Da stoji Briandova vlada na zelo trhlih nogah, nam pričuje številčnost »socialistov«, ki reprezentirajo s svojimi 105 mandati znatno moč. Briand sicer ni opustil prijateljskih odnošajev do voditeljev te frakcije, saj je znano, da ga je nemirni In plameneči Paul Boncour zastopal že na nekaterih mednarodnih manifestacijah. Pa tudi Lčon Blum, Re-naudel in Faure ga ne sovražijo! Toda njegove finančne in deloma zunanje politike ne morejo podpirati iz čisto razumljivih razlogov strankarske strategije. Ko je glasovala zbornica o inflacijski predlogi Briandove vlade, je dobila borih pet glasov večine in ti glasovi niso veljali politiki, marveč osebnosti ministrskega predsednika. Odtod pestrost političnega valovanja v Franciji, ker igrajo načela in osebnosti veliko vlogo. Le tako je razumljivo, da vstajajo in padajo /ečine v neenakem ritmu galskega duha. Levičarski kartel je dobil razpoki i no. Nastala je vsled diferenc v finančni in zunanji politiki. Za vlade Herriota so bili socialisti še potrpežljivi. Udeležili so se ženevskega protokola, Mareka in Sirije. Herriot jim j» bil nekaka garancija, da vojna v kolonijah ne bo trpela dalje, kakor je neobhodno potrebno. Do Painleveja in Brianda niihajo pravega zaupanja. Edino dopadenje so našli nad loearnskim uspehom, Briandu niso mogli odpustiti, da je poveril finančni resori težkemu industrialcu in inflacionistu Lou-cheurju. Velekapital in težka industrija se zvijata pod težo denarnega pomanjkanja in majhna inflacija (gre »samo« za 8 milijard) bi znatno ojačila njih konkurenčno sposobnost, V lej situaeiji je pridobila desnica na pomenu, to pa vsled tega, ker ji prija zunanja politika Briandove vlade. Stojimo pred čudnim dejstvom: Francija ima levičarsko vlado, ki se opira na centrom in ki vlada S pomočjo desnice. Medtem pa sedi prava levica (socialisti in levičarske skupine radikalnih socialistov) v svoji trenutni izolaciji. Tn vse to v času, ko opira Nemčija svojo zunanjo politiko na levičarske stranke, dočim je omejen desničarski kurz na notranje razmere. Vse kaže, da je položaj v palači Bourbon nevzdržen. Razmere silijo k velikim odločitvam. Briandova vlada se lahko spodtakne na vsaki smeti in tedaj bodo kombinacijske možnosti že izčrpane. Potrebne bodo nove volitve in nihče ne ve, kaj bi utegnile prinesti. Francoski narod stoji trenutno pod svežim - vtisom finančne katastrofe in da je ta katastrofa posledica političnega razvoja, ne more biti nikakega dvoma. Razpoloženje francoskih volivcev sili na levo, a Briandova vlada potiska zunanjepolitično krmilo na desno. Francija stoji ob razpotju svoje zunanje in notranje politike. F. G. F. Ks. Svoboda, Bogatin in smrt. Iz češčine prevel dr. Fr. Bradač. Zbirka gledaliških iger. Oder 13. zvezek. V Ljubljani 1926, Založita Tiskovna zadruga. Cena Din 15, poštnina Din 1. Bogatin in smrt je igra v enem dejanju. V njej nastopa šest oseb. Bogatinu nenadoma zboli žena na smrt. To priliko hoče izrabiti njegova prijateljica, da bi ga po smrti bogatinove žene pridobila za moža svoji hčeri. Bogatin pa na to ne misli, ker noče preživeti svoje žene izvrši samomor še predno mu ja-vajo ženino smrt. V štirinajstem snopiču prinese Oder Lahovo izvirno igro »Pepeluh«. Zbirko toplo priporočamo. »Boli te, da me ni sneg zasul, ali da me ni zmečkal led!« zastoče. S trepetajočo spodnjo ustnico stopi v čoln k PetruŠi in reče ženi: »Naj se zgodi tvoja volja!« »Kam hočeš?« vpraša naglo Patrušo. Boli me, vaša milost, rad bi poginil. Mrtvih ne boli.« Litvinov skoči v Čoln: »Pozdravljena, Nataša!« Norec dvigne veslo, čoln zadene ob ledeno ploščo. »Veslaj, Petruša, veslaj! Naprej, naprej!« Litvinov se trdno oklepa čolna, se ziblje in se ozira nazaj. Izginita je njegova Nataša, izginilo svetlikanje gorečih pip, izginil je breg. »Vrni se! začuje piskajoč glas svoje žene. In zazdi se mu, da sliši v tem kriku obup in novo, šele užgano ljubav. »Vrni se!« Litvinovo srce prične utripati... Žena ga kliče in bitje cerkvene ure in zvonenje k božičnici ., »Vrni se k Odmev ponovi besede. »Vrnimo se!« pravi Litvinov in zgrabi norca za roko. Ali ta ne čuje. Od bolesti zagri-za zobe v ustnice in zre poln upanja v daljo in vesla z dolgimi kreinjami... Njemu nihče ne kliče: »Vrni se!« in bolečina, ki jo je imel od otroških let, ga žge. huje in huje. Litvinov ga zgrabi za roke in povleče nazaj, ali te roke so trde kot kamen in ni bilo lahko odlrgati jih od vesel. In bilo je tudi prepozno. Čolnu se bliža ogromen val. Ta val naj odreši Petrušo bolečin ... Do jutra je stala bleda žena na bregu. Ko so jo napol zmrzlo in vsled duševnih muk omedlelo prenesli v posteljo, so njena usta še vedno šepetala: »Vrni se!« V hožični noči je vzljubita svojega moža ... (Prevel C. K.\ Dnevne vesti. .VAŠA. UPRAVA. »-Politika-. piše: »Službeno Novino. »1 18. t. m. objavljajo dekret prometnega ministra, glasom katerega je Peter Stanojevič, porez-mk areske finančne uprave v Velikem Orašju, upokojen s pokojnino, ki mu pripada po službenih letih kol uradniku 3. grupe, II. kategorije. 'Petar Stanojevič'? ... To je oni Petar Stanojevič, ki je poneveril kot šef finančne uprave v Velikem Orašju okrog 1,000.000 dinarjev državnega denarja ter bil radi tega obsojen od smederevskega sodnega dvora pred kaki-nri 14 dnevi na 20 mesecev ječe. — Krediti za osnovne šole. Ministrstvo prosvete je določilo, da dobe ir v dvanajstinah dovoljenega kredita ta zgradbo novih in popravilo starih osnovnih šol: Južna Srbija in Črna gora 1,500.000 Din, Bosna in Hercegovina 1,110.000 Din, Dalmacija 900.000 dinarjev, Hrvatska in Slavonija 700.000 Din, Srbija in Vojvodina 600.000 Din, Slovenija pa 200.000 Din. — Poštne sveže. Poštna direkcija je te dni izdala brošuro »Poštne zveze v okrožju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani:. S tem je izpopolnjena znatna vrzel, zevajoča izza vojnih časov, tako da je vsakomur omogočeno preračunati, koliko časa, po katerem potu in na kak način (z vlakom, s pešcem, z vozom ali z avtomobilom) bo romala poštna pošiljka do naslovnika. Knjižica v osmerki (XII+86 strani) obsega vse obstoječe poštne zveze v Sloveniji z navedbo razdalj med posameznimi kraji. V dodatku so navedeni neposredni sklepi med posameznimi poštami, ki se prevažajo z vlaki, v katerim ne občujejo ambulantne pošte, v spremstvu poštnih ali železniških organov. Knjižica, namenjena v prvi vrsti poštnim ustanovam, bo dobro služila tudi uradom in trgovskim krogom, ki si jo lahko kupijo v Narodni in Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Cena Din 20 je z ozirom na to, da ji je priložena pred kratkim izdana poštna karta, malenkostna. — Vojna zgodovina jugoslovenske armade. vseh edinicah vojske se zbirajo v svrho, da se spiše zgodovina vsake edinice, podrobnosti izza svetovne vojne. — Naloga 9e poveri najbolj zmožnim oficirjem jugoslovenske armade. — Pospeševanje priseljevanja v Kanadi. Iz Londona poročajo: Priselniški minister v Kanadi javlja, da pripravlja načrt za pospe- jvanje velikopoteznega priseljevanja v Ka- do. Kanada sprejme lahko vsako leto 20 tisoč poljskih delavcev. - K rnunizcm na Poljskem. V Varšavi se rše že nekaj dni skoro vsak dan demonstracije komunističnih brezposelnih. Magistrat .amerava obdačiti v prilog brezposelnim voz- listke cestne železnice, kar bi vrglo dnev- o 25.000 zlotih. — V Vilni je bilo radi komunistične propagande aretiranih več gim-naaijalcev — Belorusov. Dijaki pripadajo tajni organizaciji. — Berlinski kemični institut radi pomanjkanja denarja zatvorjen. Afiša na črni tabli berlinskega kemičnega instituta naznanja, da se zavod zaradi pomanjkanja denarja za nedoločen čas zatvori. — Mleko za tuberkulozno otroke. Praški mestni svet je sklenil na svoji zadnji seji, da bodo izdajali šolski zdravniki tuberkuloznim otrokom vsak dan med 8. in 10. uro po en četrt litra mleka. — Direkten telefonski promet med Dunajem in Parizom. Kot poročajo z Dunaja, se uvede s 1. januarjem 1926 med Dunajem in Parizom direkten telefonski promet. Promet se bo vršil podnevi in ponoči. — Donavski paroplovni promet med Če-heslovaško in Avstrijo. Cehoslovaška donavska paroplovna družha potrebuje za svoj neprestan rastoči promet velika pristanišča in priprave za prekladanje blaga na Dunaju in v Linzu. Zato se vrše te dni med Cehoslo-vaško in Avstrijo priprave za rešitev tega vprašanja na podlagi reciprocitete. Avstrijska paroplovna družba bi dobila kot kompenzacijo potrebne pristaniške naprave v Bratislavi in v Komarmu v najem. Te vrste pogodbe se sklepajo navadno za eno letu ter se lahko poljubno podaljšajo. — Napredovanje pri sodišču. Pri okrožnem sodni svetnik dr. Josip Fischlnger iz pete nosodni svetnik dr. Josip Fiscbinger Iz pete v četrto grupo I. kategorije s kraljevim ukazom z dne 18. decembra 1925. — Is sodne službe. Za pravnega praktikanta v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan abs. jur. Josip Zorko. — Is sdravniške službe. Za okrožnega zdravnika v Planini pri .Sevnici je imenovan dr. Anton Levec. — Iz politične službe. Za vladne tajnike v l. kategoriji, 7. grupi so imenovani srezki komisarji Anton Krajšek v Novem mestu, Ivo Aničič v Kastvu, Dominik Dereani v Kočevju, Adolf Maric pri ved. županu v Ljubljani ter Ivan Baudek v Kranju. — is policijske službe. Imenovani so: Za policijske licijo se jima je posrečilo pobegniti, dasi je orožnik za njima streljat- Ko jo preuskata nato oblast prtljago, ki sta jo pustila, v gostilni, je na&la v obširnem kovfceku za 7 milijonov ponarejenih bankovcev po 10.000 dinarjev. Faizitikati so izredno dobri in zdi se, da so izdelani v inozemstvu. — Odkrita komitsku organizacija. Iz Krive Patanke poročajo, da so prišle oblasti v obmejnih krajih Zedilovu in Dugafckl Reki na sled komitski organizaciji, ki je imela stike z makedonskim komitejem v Bolgariji. Doslej je aretiranih 50 oseb, od katerih pa se je nekaterim posrečilo pobegniti na makedonsko ozemlje. I Najbolj hvaležna in času primerna |B0ŽICNA IN NOVOLETNA DARILA 3.0,1 TRPEŽNA GORKA OBUTEV I IN OBLAČILA. m-- Za mul denar nabavite vse vrsle Istih edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN OERENDA & CIE i j-LJUBLJANA GraViKe 4. Erjnčsti c 2. Telefon InlerurbaA 249. — Ponesrečen načrt atentat« sovjetsv ua angleško poslaništvo v Moskvi. Kakor poroča i-Chicago Tribune., so mislili sovjeti, da poseduje ungleški poslanik v Moskvi Sir Robert Hodgson za sovjetsko vlado obremenjujoče listine. Zato je najela Čeka nekegu indi-vidija, ki je bil nastavljen na angleškem po-slaništvu kot prevajalec, da je skril v po.-ln-niškem poslopju peklenski stroj. Atentatorji so upali, da se bo mogoče polastiti med zmedo, ki bo nastala vsled eksplozije, kotnpro-mitujočih listin. Namera se je ponesrečita, ker je izgubil kupljeni atentator končno pogum ter vse izdal. — Spijo ualna afera v Budimpešti. Budim-peštanska policija je opazovala že dalje času dva tujca, ki sta zbirala politične in gospodarske informacije. Poizvedovanje je nepo-bitno ugotovilo, da sta moža v službi dunajske sovjetske delegacije. Te .dni sta bila moža aretirana. Legitimirala sta se kot bivši avstrijski državni tajnik v ministrstvu za prehrano dr. Evgen Maričk in novinar Leopold Kuncar z Dunaja. Aretovancn sta priznata, da sta bila v špijonski službi dunajske sovjetske delegacije. Preiskava je ugotovila razven tega, da sta delala aretovanca tudi zopet* neko sosednjo — baje našo — državo, od koder jima je jmšiljal neki visoki umirov-ljeni državni uradnik in neka dama informacije za sovjete. Na podlagi njihovih izpovedb so bili aretirani tudi Georg Markoviči, lastnik tovarne za pletenje nogavic v Budim-peAtl is tri Kanska, baje lene imenovanih treh aretovancev. Ugotovljeno je, da so dobivali špijoni od dunajskega sovjetskega poslaništva sijajne nagrade, Marieh in Kuncar sta imela celo inesecne plače in sicer Marioh 50, Kuncar pa 40 milijonov kron. — Misteriozno izginjanje zakonske dvojice. V mali hišici ua periferiji Skop!ja je živel Svetim Izmnjlovič s svojo lepo, toda nezvesto soprogo Fatimo. Te dni se je pojavil v njegovem stanovanju ženkin ljubljenec Ga-rap ter odvedel svojo ljubico in njenega moža, ki sta izginita od onega trenutka brez sledu. Domneva se, da je Uarap moža svoje ljubice sporazumno ž njo umoril, vsled česar se nezvesta Fatima skriva. Garap taji. — Roparski napad na pošta« blagajno. V noči od 24. na 25. t. m. je bil umorjen v svojem stanovanju v vasi Bogatimi, zahodno od Beograda, poštni upravnik Vladimir Nikolič. Roparji »o mu odvzeli ključe poštne blagajne teT odnesli 160.000 dinarjev državnega denarja- Kot dozdevni glavna krivec je bil aretiran upravnikov prednik v uradu, bivši poštni uradnik Dragan Nedič. — S tujimi otroci v smrt. 30-letua Karolina K triler na Dunaju je živela s svojim ljubčkpni, ločenim inštalaterjem Prikilom kot l>odnajemnica pri neki Mariji Haide. Pri vko-rumikih/ je živel tudi inštalaterjev otrok, ki ga je imel a svojo ženo. Tudi stanodajalka je imela otroka. Ta dva otroka je Kosierj«-va zelo ljubila. Nedavno je opazila, da ji je postal ljubček nezvest. Ker vse prigovarjanje ni nič pomagalo, je sklenila, da gre v prostovoljno smrt Ker se pa ni hotela ločiti od otrok, naj bi šla tudi ta dva ž njo. V ta namen se je zaprla te dni v stanovanje ter odprla plinove cevi, vendar pa so prišli stvari pravočasno na sied sosedje, ki so udrli v stanovanj« teT poklicali rešilno postajo. Vsi trije so ozdraveli. Koslerjeva j« bila obsojena te dni zaradi prestopka zoper telesne varnost pogojno na pet dni zapora. — Aretacij« roparsko tolpo na Pomora n-skem. Berlinska policaja je aretirala 3 stare goste kaznilnic, Ici so ustanovili na ltomera-n-skem roparsko tolpo ter izvršili tam številne roparske umore in roparske napade. BiH ?t> strah vse pokrajine. — Roparski napad na policijsko vojašnico. Iz Dublina poročajo o roparskem napadu S.0 banditov na policijsko vojašnico v bumrner-hiilu. Roparji so vojašnico popolnoma oplenili. — Roparski napad v Berlinu. V stanovanju skrbnika ubožnih Wittmacka v Berlinu sa .je pojavil te dni mlad mož pod pretvezo, da je prinesel paket. Ko je hotela skrbniko-' a zena paket sprejeti, jo je mladi mož parkirat močno udaril po glavi, jo zvezal, ji zamašil usta ter jo vlekel v njeno sobo. Nato je zaklenil vrata ter izropal ubožno blagajno, v kateri pa je našel samo 8 mark. Na klice žene, ki se je med tem zopet zavedla, so tekli sosedje po policijo. Ropar je med tem pobegnil ter se zastrupil v s roj e m v bližini se nnnajajočom stanovanju s plinom. Vendar pa so ga pravočasno rešili, nakar so ga odvedli kot policijskega jetnika v bolmco. — Rodbinska drama v Budimpešti. V Budimpešti je zastrupila z neznanim strupom Aleksandra Gassner, kovačeva vdova sebe 1rr svoje tri otroke v starosti od 14 do 18 let. .Mati in 16 letna/ hčerka ostaneta najbrie pri življenju, sinova umirala. Gassnerjeva je pred par meseci že enkrat nameravala umret/ s svojimi otroci, liakrat so dejanje pravočasno razorih. Izgovarjata se je, da je šlo za zastrupljanje z mesom. Ker ni bito pravih dokazov, so jo pustili na 9Vcbodi. Motivi obuj>-uega dejanja še niso pojasnjeni. — Tragična posledica zakonskega prepiru. Med mladima zakoncema, 23-ietmm uradnikom Jakobom VVolcano iu njegovo ženo Marijo v Trstu so vladali že dalje časa napeti odnošaji. povod je bila baje moževa ljubosumnost. Te dni je prišlo med zakoucema zopet do prepira, ki se je razvil v pretep. Ker boleha žena na pljučih, je deloma rudi razburjenja, deloma vsled dobljenih batin, jela bruhati kri. Morali so jo prepeljati v bolnišnico. Moža se je polastil tak kes in obup, da je izpil večjo količino karbolne kisline, tako da najbrž« ne bo okreval. — Maščevanje iz ljubosumnosti. Natakarica Viktorija ilajos v Szegedinu je vdrta te dni v hotelsko sobo, v kateri je stanoval briši policijski svetnik Ludvik fierkely ter izlila Herkeijrju steklenico vitriola v obraz. Ki-sliua je eno /oko popolnoma uničila, drugega pa tako poškodovala, da se najbrže ne be da- lo rešiti. Povod dejanja je bila varana ljubezen. — Vojska a noži sredi Berlina. Na nekem berlinskem trgu je prišlo te dni do izrednega pretepa v večjem stilu. Povod je bilo neko oekle, radi katere je prišlo med večjim števiiom mladih fantov do spopada. V pur minutah je naraslo število pretepačev na 400 oseb. Vec ljudi je bilo ranjenih z noži. Padlo je celo več strelov. Du.se je vzpostuvil mir, je morula policija poslati več čet policijskih stražnikov. — .Samomor ruske Jeanne d’ Are. Sapie-ga generalisiuia rdeče armade, nekdimjega ivvuchtmeistra/ Budenniju, gospa Nudežtlu Budenui si je upihnita te dni v Moskvi luč življenja z revolverskim strelom. Sovjetski tisk, je skušal samomor prikriti ter je poročal, da se je gospa Budennijeva ponesrečita. Kljub temu pa je prišlo v javnost, da je izvršila junakinja državljanskih vojsk, ki je gledala na konju sedeč, z dragonsko sabljo v roki, kol ruska Jeanne d’ Are, neštetokrat brez strahu smrti v obličje, boreč se za svoj ideal, za zmago komunizma, samomor. V prostovoljno smrt pu jo je tiralo razočaranje, š|>oznanje, da so bili ideali, za katere se je borila — bluff. — Poizkusen samomor sina stavnega bnk-teriolog« W assormana. Sin umrlega stavnega baktarioioga, tajnega svetnika pl. VVasserma-na se je te dni v nekem berlinskem hotelu obesil. Slučajno so ga pravočasno opazili in rešili. Vzrok samomor« so velike izgube pri — Morski volkovi potrli 16 mornarjev. Kot poročajo it Newyorka, je uijirlo te dal 16 tnoi nekega braziiijanskegu parnika strašne smrti, Na parniku j* eksplodiral etroj, vsled česar se je potopil. Moštvo ameriške ladje, ki je bilo postano na pomoč, radi silnega viharja ni moglo izpustiti rešilnih čolnov ter je moralo mirno gledati, kakor so vsen 1(1 ponesrečenih mornarjev požrli morski volkovi. — Volkovi »a Rilskem. Ruski profesor Ko-iovjev jo izdal te dni brošuro, v kateri n« vaja porazne številke o škodi, ki jo povzročajo \ dum/ji volkovi. Ta škod« se etaii na najmanj« 30 do 40 milijonov zlatih rubljev letno, .-varuo v guberniji Nižnji Novgorod so raztrgali vot-loovi lansko leto nad 9 tisoč glav živine. Letos s« je zver tako razmnožila ter jtoatata iako predrzna, da najMtta celo železniš/ce vlake. Nedavno je napadla velika tolpa sesu-a-danih volkov na neki železniški postaji v guberniji Nižaji Novgorod stoječ tovarni viak. p/ogrnita uslužbence ter otinesta skoro vse prasoe, ki jih je bito več vagonov. —- karani prepevanja davčnega uradnika. Dna 24. t. m. je iztirjava! v Bogatiču davčni uradnik Popovič davite, /večer po končaueai opravilu se ga je nekoliko nalezel, rodi česar j« veselo pojieval v eni od vašKin gosiun. To je gospoua župana tako razjezilo, da je zbral 14 do zob oboroženih kmetov ter Dolet i*oj>ovič» in njegovo družbo terorizirati, čes, da njihovo petje ogroža v s,-.u javni red hi mir. Med nasprotnima strankama je pria/o do Hudega prerekanja, v tremi,,:u, ko :~o noteii kmetje navaliti na davčnega uradnika in njegovo družbo, pa je prišla na hee mesta orožniška patrulja, ki je iskala morilce poštnega upravnika Nikoliča. 1-utruija je pozvala lune-ie, da se razidejo. V odgoror so se jeli pripravljati kmetje za napad na jmairul/o. nato je etvorila patrulja nanje ogenj, kn krnet jo oil ubit, pet pa težko ranjenih. Med zadnj im i je tudi vaški župan. — Ker ni mogel rešiti križanke, se je Teodor Kbrnetr v brooklpnu silno raztug-ual. u> zval je svojo soprogo, da bi mu pomagata iz zadrege. Ker tega m mogla, se je vnet med njima srdit propir. V sun-a razburjetiiotsii je potegmii enluzijast za križanke nenadoma revolver ter oddal na svojo ženo dva strela. Ko se je zgrudila težko poškodovana na ila, je obrnil orožje prou sem ter si pognal krogio v srce, da je obležal na nteslu mrtev. — Vrvouodoc ponesrečil. V Leipzigu je padel te dna med predstavo z žice vrvoiiodt-i-Ginmli, znan pod imenom tzanicevaler smrde. Polomil si je več reoer in desno nnuo ter obiežal nezavorien. Izjavil jo, da se ga je polastila hipna slabost, da pa je imel se toliko prifiujočnor.ti duha, da se je odgnal od zic« taiio, da je pri let ei na noge, sicer tri ba padel na glavo ter se ubil. tmčinstta se je polastila vsled nesreče velika panika. — Državni pravumk na zatozm klopi. Te dni se je vršit v Dubrovniku zanimiv proces. Na zatozm klopi je sodei državni pr-jvu-lUk dr. btjopan buzolic, ki ga je tožil spiiiteki generalni inšpektor za vode Muaouč rada žaljenja časti. Dr. Buzolič je razžalil inšpektorja ob pridni n e sega prepira, ki ga je nnel inšpektor z nekim Buzotičevim sorodnikom. ■Kije je stoi-ii 10 zato, da, je prišel prem sodi-3oa in mu Je bita dana s tem priinta, javUii iitstavno sleparsKu uvo-jica, brat in sestra, ki ata se izdajata za veti-itega kneza j>restoloinLSlednika iu njegovo sestro, vediko kneginjo Tatjano. Lanutoverno ljudstvo jima je verjelo. Kmalu je bil ustanovljen poseben odbor, ki je razširjal promamu-cije in zbiral darila, dokler ni prišia končno te dni stvari, na sled sovjetska državna policij«; ki je aretirala sleparsko dvojiico m 1« članov odbora. Vsi aretiranci pridejo preti revolucijski tribuna J. — Mož ■ 121KJ inteui. Ta dni se je zagovarjal pred londonskim sodiščem 73 letni i- ridenk Gee, radi neštetih goljufij, ki jih je izvršil pod 1200 imemi. Gee je nedvomno redek umetnik življenja. Kajti živel je nad j>ol stoletja zgolj od usmiljenih ljudi, ne da bi mu bilo treba stati kot berač za vogalom na cesti ali pa hoditi osebna od hiše do hiše. Gee-jev trik j« obstojal v glavnem v tem, da je odposlal Gee vsaki dan j>o par sto beračilum pisem na razne ugledne in bogate ljudi. J>n 16 zmogel to korespondenco, ja imej mister Gee v Londonu pisarno, v .kateri je opravljalo delo mesto njega več 'tajnikov in drugih uslužbencev, ki pa ph je menjaval vsak mesec, da je tako jjreprečiti, da ne bi bili prišli njegovim mahinacijam ua sled. Gee je prečita! vsak dan niad 20 Časopisov. Posebno natančno je preštudiral kroniko ueareč. Nu tej [>odlagi je izražal bogatim ljudem, ki jih jo zadela kuka nesreča, svoje sožalje. Po nun uvodu se je lagul, da se je pripetila jmst didjšim časom tudi njemu podobna nesreči, da je še vedno bolan ter da je prišel v sle«! tega v hudo stisko, vsled česar prosi za denarno podporo. Gee je seveda študiral todi vesti o porokah, 'smrtih, in porodih ter l*>-šiljal ljudem primerna pismo. Fred dvema mesecema je prišel na novo idejo- tali je postala usodna. Tekom tega čaoa so dobiti vsi v Londonu stacionirani visoki olirrrju od »starega vojaka/, ki je služil pod njimi v stavnih dneh, beračilna pisma. Končno je ustrelil Gee kozla: Risal j° nekemu generalu Istočasno kot »»tar vojak/ in kot >uboga vojafck-i vdova/. General je opazil, da sta bili pisani S tam! od iste roke. Zato je izročil zadevo po-cijl. Mist«r Gee, ki je priberačll p»-ecejBujo premoženje, je dobil 1 leto ječe. ~ 14 turistike in narodu« umetnoHti T Vi* ®e*'{0*lovaško - jugoslovanska liga m Jadranska straža v Pragi, drultvi ki delujeta Se od preje složno la mpeiso nt poviti i-ge turiltike v na ki državi, naamravata lakom leta 1926 skupno ter s pomočjo generalnega konzulata Kralj. SHS v Pragi prirediti razstavo turistike in narodne umetnosti. Trajanje izložbe je proponirano na dobo od marca do julija 1926 1. Razstava bi se otvorila ob priliki praškega spomladanskega velesejma v marcu, nadaljevala bi se v okviru poljopri-vredne razstave v maju in zaključila bi se s sokolsko razstavo po vsesokolskih svečanostih začetkom julija. Med časom od zaključka velesejma do otvoritve poljoprivredne razstave in od zaključka slednje do otvoritve sokolske, bi se razstava premestila v eno izmed šolskih poslopij v Pragi, oziroma bi se ista vršila v Plznu, event. v Brnu in v Bratislavi. Ker bodo v sekciji narodne umetnosti razstavljena v prvi vrsti ženska ročna jiela in filigranska dela radi prodaje, se ženskim društvom, šolam in zainteresiranim posameznikom priporoča, da stopijo v^ neposreden stik z odborom. Istotako priporočamo institucijam za tujski promet, da se v interesu napredka turistike v svojem kraju udeleže te razstave z najboljšo izbiro slik, prospektov itd. Na čelu odbora za prireditev te razstave stoji g. generalni konzul v Pragi Svetozar Rašič. Naslov odbora je: Praha II. Mikuland-ska 7. (Československo-jihoslovanska Liga.) Ljubljana, j— 60 letnico obhaja dne 28. t. m. magistratur uslužbenec Tone Bizjak. Bog živi jubilanta ! 1— Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v telovadnici Narodnega doma obeta izredno zanimive novosti. Omenjamo predvsem prvi nastop naše moderne plesalke gdč. Vidmarjeve, učenke slavne Mary Widmann. Plesala bo na naše narodne pesmi. Poleg tega pa bodo naši najboljši telovadci pokazali še otežene vrhunske simultane vaje na treh krogih, skupine na stoleh, članice pokažejo krasne vaje z razsvetljenimi kiji in ritmične vaje. Tradicijonalni marmornati kipi tudi letos ne bodo manjkali na vzporedu. Godba, petje itd. izpopolnjujejo program. Za veselje in zabavo skrbe komične točke, od katerih omenimo znameniti boks-match dveh svetovnih mojstrov. Spored zaključi alegorija. Po polnoči pa prosta zabava in ples. Kdor hoče lepo in zadovoljno pričakati novega leta, naj prihiti v Narodni dom k staremu matičnemu Ljubljanskemu Sokolu. Dopisi. Trbovlje: Zvesta slovenskih vojakov i* svetovne vojne, okrajni odbor v Trbovljah, vabi vse vojne tovariše ob Posavju, ki bi bili pripravljeni organizirati v svojem okraju krajevne organizacije Zveze slovenskih vojakov, da javijo svoje naslove ali okrajnemu odboru Z. S. V. v Trbovljah, ali pa glavnemu odboru Z. S. V. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-a, nakar bodo prejeli od tam pravila in. vsa za organizacijo potrebna navodila. Kakor je znano. je Zveza slovenskih vojakov strogo nepolitična in nestrankarska organizacija, ki zbira okrog sebe vse vojne tovariše, brez razlike političnega prepričanja, ki so potili v svetovni vojni krvavi križev pot. — Zveza al je nadela nalogo, da umiri razpaljene politične strasti zlasti med vojnimi tovariši, ter obudi ono idealno vojno tovarištvo in bratstvo, ki se je porodilo v strašnih bitkah na krvavih poljanah. — Zveza slovenskih vojakov hoče podpirati moralno1 in gmotno one naše najbednejše tovariše — vojne invalide, vdove in sirote, ki so postali žrtve svetovne vojne. Onim pa, ki so dali svoje življenje na žrtvenik svetovne vojne, hoče postaviti spomenike, ki bodo poznim rodovom pričali, da slovensko ljudstvo ni zaostalo za drugimi narodi v ljubezni do svojih sinov, ki so padli v svetovni vojni. . < Laško. V štev. 293 Jutrove zarje se pod naslovom: »Iz občinske seje v Laškem« naše vsestransko posirežljivo županstvo silno huduje nad menoj, češ, da sem predlagal razpust občinskega odbora in imenovanje ge-renta. Pisatelju članka v poduk, vsej javnosti pa v zabavo, bo menda potrebno sledeče pojasnilo1 Kot načelnik kluba občinskih odbornikov gospodarske stranke v Laškem sem potožil srezkemu poglavarstvu nekatere ne-dostatke. Predvsem sem prosil, naj bi poglavarstvo rešilo neko vlogo, ki čaka že nad eno leto na rešitev. Dalje sem grajal dejstvo, da županstvo že 7 mesecev ni sklicalo občinske odborove seje, čeravno bi se morala vršiti vsake tri mesece. Dalje sem zahteval, naj se občini vrnejo trobenta in helebarde, ki jih je županstvo iz občinske pisarne izposodilo lovcem na divje prašiče. Dalje sem prosil, naj se od županstva zahteva, da se občinski sklepi izvrše. Našemu županstvu menda ni v ponos, da je naš hudournik tako nesnažen. Končno sem predlagal, naj bi se naše županstvo podučilo, da se vpoštevajo običajno tudi manjšine. In če bi se županstvo le ne odzvalo tem — menda zgolj običajnim in upravičenim — klubovim prošnjam, no, pa zahtevamo razpust občinskega odbora, tako kot zahtevajo to v takih slučajih baš vodilne osebe naše občine od drugih občin, ki niso tako srečne, da bi imele za gospodarje »pametne, trezno demokratske može«’, kakor se izraža Jutrov dopisnik. Gerent pa menda ne bode oni, ki je nekoč dejal: »Vi lahko sklepate kakor hočete, delal bom pa le, kakor bom sam hotel.« V Jutru se govori o neki zaupnici, ki se je baje sklenila. Kedaj pa je bila sklenjena ta zaupnica, da meni o tem ni nič znano? Ccljo. Pevsko društvo »Oljka« je na svoji zadnji seji dne 22. t. m. sklenilo prirediti po enkrat na teden teoretičen značaj, ki bo trajal tri mesece. Ta tečaj je namenjen tako starim pevcem, ki so teoretično manj izvežbani kakor tudi tembolj novincem, katerim se nudi s tem prilika, da si pridobe potrebno predizobrazbo za vstop v pevski zbor, ki naj se kmalu tako pomnoži, da bo reprezentiral za Celje liekaj posebnega. Vabimo vse stare pevce in prijatelje petja, da pridobe za ta tečaj čimvec naraščaja — samo moškega. Prvi sestanek »e vrši 7. januarja 1926 ob 8. zvečer v gostilna ga Božič, na »Skarpi« na Bregu. Na tem sestanku se bo vse nadaljnje natančno dogovorilo. Tečaj vodi g. učitelj Ger-lainc. RESOLUCIJA JAVNIH NAMEŠČENCEV. Na manifestacijskem zboru v Ljubljani dne 20. decembra 1925 zbrani državni aktivni nameščenci ter civilni in vojaški upokojenci protestirajo najenergičneje proti neizpolnitvi od vlade danih obljub glede izboljšanja njihovega gmotnega stanja ter zahtevajo, da narodna skupščina čim preje pristopi k rešitvi perečega vprašanja državnih nameščencev in upokojencev. Pred vsem zahtevajo: 1. pomaknitev mesta Ljubljane in Maribora v prvi dravinjski raared; 2. izplačilo dolžnih razlik; 3. prevedbo kronskih penzij v dinarje; 4. zvišanje stanarine do izmere, ki odgovarja današnji najemnini; o. revizijo zakona o civilnih državnih nameščencih v zvezi z razvrstitveno uredbo; 6. priznanje izvestnih nadaljnjih olajšav piri vožnjah na železnici za upokojence in člane njih rodbin; 7. izdajo pravilnika o predujemih na službene prejemke; 8. izplačevanje neokrnjenih draginjskih do*-klad onim upokojencem, našim državljanom, ki morajo bivati iz tehtnih razlogov v inozemstvu; 9. ukinitev premeščenj iz političnih nagibov, kar naj velja tudi pri eventuelni redukciji; 10. priznanje posebnih doklad rezervnim častnikom — državnim nameščencem — za dobo vojne vežbe. 11. oprostitev državnih nameščencev od plačevanja komorskih doklad — in 12. ukinitev določbe zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925 — marec 1926, s katero se zvišuje .najmanjši rok za pridobitev penzijske pravice od 10 na 15 let. Vse zahteve državnih nameščencev in upokojencev so vladi in narodni skupščini dobro znane že iz resolucije Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika v Beogradu z dne 26. novembra t. 1. ter je vsaka utemeljitev za njih upravičenost odveč. Obenem izjavljajo državni nameščenci in upokojenci, da bodo v dosego povoljne rešitve njihovih vitalnih vprašanj potom svojih organizacij in preko glavnega Saveza državnih službenika in činovnika v Beogradu zastavili vse svoje sile in celokupno organiza-torao moč. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. — Začetek ob 8. uri zvečer. Ponedeljek, 28. decembra: Zaprto.' Torek, 29. decembra ob 8. uri zvečer: »Veronika Deseniška.« Red D. Sreda, 30. decembra ob 8. uri zvečer: »Za narodov blagor.« Red F. Četrtek, 31. decembra: Zaprto. Oper a. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ponedeljek, 28. decembra: Zaprto. Torek, 29. decembra ob M8. uri zvečer: »Srce iz lecta.« »Poziv na ples.« »Capriccio espagnole.« Pantomimični baleti. Red B. Sreda, 30. decembra ob K>8. uri zvečer: »Eva.« Red C. Četrtek, 31. decembra ob 6. uri zvečer: »Orfej v podzemlju.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 20. t. m. bodo v Narodnem gledališču v Ljubljani tri ljudske predstave po znižanih cenah in sicer dve v drami in ena v operi. V drami se vprizori ob treh popoldne priljubljena komedija »Pegica mojega srca«, zvečer ob osmih pa novo naštudirana veseloigra »Draga mladost«, ki je dosegla pri zabave željni publiki ob svoji premijeri velik uspeh veselja in smeha. V operi bo ob treh popoldne daljša ljudska predstava, aestoječa iz treh delov in sicer: iz Leoneavallove opere »Glumači« in dveh baletov »Favnova noč« in »Svatovac«. V »Glumačih« poje Tonia g. Holodkov, Cania g. Orlov, Neddo gdč. Jeni-kova, Silvio — g- Šubelj, Beppo — g. Mohorič. Dirigira g. Bala tka, režira g. Šest. Ta opera spada med najboljše vprizoritve Narodnega gledališča v Ljubljani. Izvrstna, živa režija Šestova in najboljši bariton g. Holodkov v vlogi Tonia in dobra ostala zasedba jamčita za popoln umetniški užitek. »Faunova noč« je pantomimična burleska, katero izvajajo gg. Tuljakova, Japljeva, Golovin in Kralj. Pri »Svatovcu« sodeluje operni in baletni zbor. Kot glavna plesalca nastopita Tuljakova in Golovin. Večer pantomimičnih baletov v ljubljanski operi bo med božičnimi prazniki v torek, dne 29. decembra ob polu osmi uri zvečer. Pri tej prireditvi se vprizori na prvem mestu Baranovičev balet »Srce iz lecta«. Ta pantomima spada v muzikalnem oziru med najzanimivejše in najoriginalnejše jugoslovanske skladbe. Hrvatske in slovenske narodne pesmi so y Baranovičevi kompoziciji tako srečno, izvirno in efektno vporabljene, da ni v delu takta, ki bi glasbenika ves čas ne zanimal. Gotovo je, da pojde to delo iz Zagreba preko Ljubljane v Beograd in od tam tudi na druge velike odre. Praga, Brno, Dunaj se zanj že zanimajo. Tudi vsebina »Srca iz lecta« je zelo ljubka, slikovita in interesantna. — Na drugem mestu se izvajii isti večer baletna pantomima na glasbo skladbe C. M. Webra »Poziv na ples«, kot tretja točka pa baletna karakterna slika Nikolaja Rimskega Korsakova »Capriccio espagnole«. Nje dejanje se godi na Španjolskem. Muzika je ognjevita in se ponaša s krasno instramentacijo. Glavni skladatelj je poklonil to delo peterburški filharmoniji. Povsod, kjer se je izvajalo, je doseglo velik uspeh ter stalo stalno na repertoarju vseh večjih gledališč. Ljubljanska vprizoritev je pripravljena po koreografiji zagrebške primabale-rine M. Frommanove. »Srce iz lecta« dirigira direktor opere g. Polič, »Poziv na ples« sokolskih ali stanovskih, ker je v Ljubljani itak pevskih društev preveč in ponavadi ta-in »aCpriccio espagnole« pa kapelnik g. dr. Švara. Pri teh pantomimah plešejo gg. Tuljakova, Golovin, Moharjeva, Jančarjeva in baletni zbor. Koncert »Grafike«. Ljubljanski grafiki so si ustanovili v področju svoje organizacije moški pevski zbor, ki je priredil v ponde-ljek, dne 21. t. m. v dvorani Filharmonične družbe prvi koncert. Dasi ne morem zagovarjati ustanavljanja pevskih odsekov, bodisi ki odseki niso pokazali življenske zmožnosti ter so pevske moči le cepili namesto, da bi se koncentrirale v društvih, ki goje koncertno petje, mora mpriznati, da tvori pevski odsek »Grafike« častno izjemo. Ustanovljen ni bil za zabavo, posvetil se je resnemu delu in je uspeh tega tudi pokazal. Hvalevredno je, da grafiki svoj prosti čas posvečajo petju. G. prof. Grobming, njihov pevovodja je za prvi koncert izbral skromne, pohlevne in priproste skladbe, pa je te podal lepo naštudirane in predhašane. Pevski zbor »Grafika« ima mehke, zvočne prve tenorje, dobre prve base, malo manj sigurne druge base in nekoliko ostre druge tenorje. Vpet je dokaj dobro in doni prijetno, pazi na izgovarjavo teksta, z redkimi izjemami (par neupravičenih cezur »vesel / pastir«, mladost / mojo« je bilo čuti), goji nepretrgano melodično linijo in ima čut za dinamiko. Ugajala sta posebno Adamičeva zbora »Ljubica vstani, vpihni luč«, in »Lucipeter ban«. Dobro delo je storil g. prof. Grobming, ko je iz zaprašenega arhiva vzel Griegovo »Novo zemljo«, učinkovit in ne težak zbor večjega obsega. Tvoril je s spremljevanjem orkestra muzike dravske divizije, ki je tudi samostojno pod' taktirko dr. Čerina strumno zaigrala uverturo k operi »Vesele žene vindzorske« mogočen zaključek koncerta. Solo je pohvalno pel g. Sekula. Dvorana Filharmonične družbe je bila razprodana, poslušalci so sprejeli vsa izvajanja z gromko pohvalo, g. prof. Grobming pa je prejel v priznanje svojega, truda in dela lovorov venec s trobojnicami. Odkritosrčno želimo pevcem »Grafike« vztrajnosti in nadaljnjih uspehov! V. Novak: »Vihar« (Boure). V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra je priredila uprava narodnega gledišča s sode-lovanjemN pevskega zbora Glasbene Matice, Orkestralnega društva, godbenikov muzike dravske divizije in opernih solistov g. Lov-šetove, gg. Betetta in Banovca v veliki dvorani Uniona koncert, na katerem so izvajali simfonično pesnitev slavnega češkega skladatelja Vitezslava Novaka »Vihar«. Dobili smo po zaslugi g. kapelnika Nika Štritofa na oder eno najmočnejših slovanskih glasbenih del večjega obsega in velikih umetniških vrednot. Najtežjo nalogo je moral ab-solvirati orkester, dočim so solistovske partije precej nehvaležne in ima zbor podrejeno vlogo. Vsi sodelujoči so se izvajanju posvetili z veliko ljubeznijo in so dosegli velik, prav izreden uspeh, g. Štritof pa se je izkazal za vzornega dirigenta. Ker se koncert v kratkem ponovi, bomo takrat o njem obširneje govorili. Izvajanje »Viharja« bo moral kronist zabeležiti med najvažnejše dogodke tekoče koncertne sezone. V »Slovencu« z dne 18. t. m. je izšel v podlistku »Razgovor med dvema organistoma«, v katerem nekdo pod vsevdonimom »Cvenk« smeši' novejšo cerkveno glasbo in moderniste. Pamflet zasluži najostrejšo grajo. G. Premrl in moderni cerkveni glasbeni skladatelji, zakaj molčite? Kdo je ta famozni »Cvenk«? Ali »Slovenec« na ta način podpira stremljenje gg. Premrla in dr. Kimovca po napredku naše cerkvene glasbe? Silvestrova nož pevskega društva »Ljubljanski Zvon« dne 31. t. m. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni in zabavni vzpored. Orkester nar. glasb. žel. društva »Sloga«. Pevske točke: Solospevi s spremlj. klavirja, moški kvartet (br. Grilca, Hartma nin Šulc) moški in mešani zbori, Komični prizor. Bogat srečolov. O polnoči nagovor, alegorija. Ples. Prvovrstna kapljica. Vstopnina 10 Din. Vse prijatelje »Ljubljan-skega^Zvona« in petja ter neprisiljene zabave vabi že danes na udeležbo odbor »Ljubljanskega Zvona«. Gospodarstvo. USPEH GOSPODARSKEGA LISTA. Pred tremi leti ustanovljeni gospodarski list »Bankarstvo« z redakcijami v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani se je do danes tako razširil, da šteje 200 sotradnikov ter ima naklado 10.000 izvodov, vsled Česar zavzema med našimi ekonomskimi listi prvo mesto. Včeraj smo prejeli obsežen letni indeks, iz katerega je razvidna obilica dobrih del in študij, ki jih je prinesel ta list tekom toga leta. Med avtorji-sotnjdnikj čitamo od nacionalnih ekonomov: Lj. St. Kosiera: Dr a. V. T. Markoviča, Dra. Gregorina, prof. Dra. Bajki-ča, Dra. Vrbaniča, N. Stanareviča, ing. Ču-tukoviča, Dra. Miloš. Stojadinoviča, ing. Av-ramoviča, ing. Marinoviča, Dra. Frangeša, prof. Juriča itd., od politikov: Ljubo Jovanoviča, Dra. M. M. Stojadinoviča, Dra. M. Spahu, Jur. Bijankinija, Dra. L. Markoviča, St. Radiča, Dra. I. Krajača, M. Moskovljeviča, Dra. Šurmina, Dra. Nik. Stojanoviča, Dra. S. Šečerova, Dra. Čingrijo, Dra. Ravniharja itd., od predstavnikov pridobitnih strok: Nik. Berkoviča, Dragotina Hribara, Miirosav-ljeviča, čurčina, VI. Arka, S. D. Aleksandra, V. Rističa, A. Tykača, Oskara Weissmayera itd., od inozemskih strokovnjakov in politikov: ministre Guyota, Volpi, Todorova, Hof-fingera in gotovo vse odlične člane konzularnega kora v naši državi Novi letnik se prične s prvim januarjem. V naprej plačana naročnina maša 200 Din. Priporočamo intelektualcem, posebno pa veem gospodarskim krogom, da se naroče na ta veliki časopis. Upravništvo je v Zagrebu, 6, Marovaka ulica štev. 30. List izhaja zelo redno, je odlično tehnično opremljen ter zasluži pozornost in podporo. — Dr. S. 3, To In ono. REVOLUCIJSKI IN PROTIREVOLUCIJSKI KLJUČ. Berlinski kriminalni uradnik pripoveduje: Peljali so nas v lopo na koncu tovarne. 30 kriminalnih uradnikov nas je bilo, pod vodstvom policijskega ravnatelja. V lokalu je bilo na pol temno. Na oknu so ležale sveče. »Gospoda,« je izpregovoril naš vodnik. »Sedaj bomo vlomili, od uradnikov natančno kontrolirani, v par blagajn. Prosim, poglejte na uro.« Pogledali smo na ure. »Najprej bo odprl gospod Šilar blagajno starega sistema in sicer ono .tamle v kotu.« Pogledaii smo v kot. Sveče so se vžgale. V kotu je stala lepa, masivna, rjavo pleskana železna blagajna, skrbno armirana z jeklenimi ploščami. Stara je morala biti kakih 30 let. Kriminalni uradniki smo stopili k blagajni, jo otipali in videli, da je vse v redu. Ključ se je obrnil dn blagajna je bila zaklenjena. — »Sedaj prosim poglejte na ure.« Ugotovili smo soglasno: »Pet minut čez štiri.« — »Gospod Sitar, prosim.« Herkulično rašen mož v ključavničarski obleki je stopil k blagajni. Otipaval je blagajno, kot da jo hoče božali. Toda mislil je pač drugače, .kajti že se je lesketal med njegovimi prsti jeklen izvijač. V eni miiinuiti je odvil rozeto nad ključavnico. Nato je vzel v roke drugo dletu podobno orodje. S tem na videz nedolžnim železom seže v odprtino, ki vodi v ključavnico, nekoliko povrta, nekoliko strese, to se ponavlja in odprtina postaja vedno večja. To se vrši popolnoma brez hrupa in prav komodno. Če bi v sosednji sohi kdo spal, bi se od malenkostnega praskanja niti ne prebudil. — Minile so tri minute. Vlomilec vzame v roko zopet drago orodje, podobno ključu za odpiranje pločevinastih škatelj. Toda to je surovo jeklo, niti dosti obdelano ni. Kljub temu pa je v roki ključavničarja strašno orodje. Kjerkoli ga zastavi, povsodi še Trga jeklo kot cunja. Zdi se, kot da ga gloda glodalec z dijamamtnimi zobmi. Šest minut je .minil,r> Odprtina meri že približno 40 kvadratnih centimetrov. Jekleno rezilo je napravilo svojo dolžnost. Zopet se zableskeče v vlomilčevi roki poniklano dleto za odvijanje vijakov, roki poniklani jekleni izvijač Nato — nekoliko mialo slišnega škripanja — in vrata se odpro. V sedmih minutah je bil vlom izvršen. »Gospoda;< ke oglasi zopet naš voditelj, »sedaj pa obrnite svojo pozornost na to-le moderno blagajno. V prvo blagajno je bilo primeroma lahko vlomiti, ker se je nahajala ključavnica (kot pri vseh starih sistemih) neposredno za prvo jekleno ploščo. Vlomilcu je bilo treba samo prevrtati to jekleno ploščo, nakar je lahko razdrl ključavnico. Prii tej blagajni pa gre za takozvaao preloženo ključavnico. Montirana je na notranji strani vrat za debelo oklopno ploščo. Tu ne pomaga rezilo več, treba je žgati. — »žge« se pa s ta-kozvano »Fouche-jevo« svettljko. Svetiljka se napolni z vodikom in kisikom in razvije vročino 4500 stopmj.« — Tedaj je stopil v akcijo pomagač gospoda Sitarja. Pripravil je svetilj-ko, zabliskal se je plamen. Predno je pomagač začel, je razložil sistem blagajne: »Proti ognju varna, oklopne plošče.« V 6 minutah je vlomil v blagajno. . Za dve vprašanji gre pri fabrikaciji blagaj-ne: Alije mogoče izdelati take močne okloip-ne plošče, da klubu je jio lahko vsakemu orod-JU? ter: ali je mogoče montirati ključavnico in zapahe tako, da jim ne pride tudi najbi-stroumnejši vlomilski sistem do živega? Zdi se, da sta problema rešena. Iznajdena je kovinska zmes, ki ima nezaslišano odporno si- lo. Nobeno jeklo ji ne more škodovati. Silna vročina Fouchejeve svetiljke je ne more raz-stopiti. In ključavnice? Izkazalo se je, da se konstrukcije preproste oddaljene ključavnice, ki je veljala za jako sigurno, noben spreten vlo-nilec nie ustraši. Kjučavnica je bila pritrjena preje vedno nasproti odprtine za ključ. Če so torej odpovedala vsa draga sredstva, je napolnil vlomilec odprtino z razstreljivom ter ključavnico razstrelil. Kaj so torej koristile najboljše oklopne plošče, če je bilo mogoče razdreti ključavnico. Tudi ta nedostatek je sedaj odpravljen in sicer potom konstrukcije ti-ansmisiijske ključavnice. Ključavnica ni pritrjena več za odprtino, pa tudi ne v njeni bližini, temveč v kakem kotu ali pa sredi vrat. S tem je izključena vsaka možnost, da bi se jo razstrelilo. Tudi drug zločinski trik, obdelavanje z jekleno krtačo, odpove v tem slučaju. In k vsem tem preventivam, ki onemogo-čajo skoro vsak vlom, pride še nova, prav posebna. To je revolucijski ključ. >Na primera iz nedavne preteklosti naj razložimo njegovo delo. Pri okupaciji Porurja so bile, kot znano vse blagajne zaplenjene. Francozi so pri- .. v Essen. Seveda so zaprli uradniki pred njihovim prihodom tresor, ki je bil zavarovan z dvema ključavnicama, nato je stopil v funkcijo tretji ključ: revolucijski ključ. Vtaknili so ga v drago odprtino za ključ, enkrat obrnili ter zopet potegnili ven. S to edino operacijo je bila ključavnica popolnoma razdejana. Ravnatelja so zaprli in prisilili, da jim je izročil vse tri ključe. Toda vse poizkušnje je bilo sedaj zaman. Trezor se ni odprl. Tudi ne s pomočjo revolucijskega ključa. Poklicali so nekega inženjerja iz Pariza. Trudil se je 4 tedne, toda zaman. — Ko je bila okupacija ukinjena, je poslal bančni ravnatelj v neko oddaljeno mesto braojavko: »Pošljite proti-revolverski ključi« — Ključ je prišel, utak-nlli so ga v ključavnico, in z otročjo lahkoto so odprli blagajno. Doslej se še ni posrečilo nobenemu vlomilcu odpreti moderno blagajno, ki je bila izdelana v eni od velikih tovarn. Kaj pa, če dobe'lepega dne bančni ravnatelji anonimna pisma približno take-le vsebine: Posrečilo se nam je izdelati pilo, ki je tako trda, da reže celo oklopne plošče vaših blagajn... (165) v okiopnjaku okoli sveta. Spis«! Robert Kraft »Ne vidim nobenega človeka,« meni Leonor. Adam tudi ne. »Tam, tam!« zakliče nenadoma. »Zopet se hoče skriti pod neko žival!« Oklopne plošče so spuščene, gotovo sliši njihove glasove, Adam pokaže z iztegnjeno roko proti njemu — in tedaj se dvigne mož, opazil je pač, da so ga izsledili, in se več ne skuša skriti — toda tudi sedaj noče nič vedeti o motrnem čolnu, obrne hrbet proti njemu in prekriža trmasto roke na prsih. Opazovalci se zelo' čudijo takemu početju. Nenadoma šine Leonori vsa kri v lice, v naslednjem hipu pa zopet vsa pobledi. S sunkom se obrne mož — da, Georg je, le obleka je nekoliko drugačna. Počasi se bliža plavajoči avto otoku, zadene s sprednjim delom na zemljo — Leonor stoji še vedno v odprtem sprednjem delu; z enim korakom bi bila lahko na kopnem, a se ne gane. Končno dvigne Georg, kakor v obrambo, roko in zamolklo prihajajo besede iz njegovih prsi: »Ne, ne, mis Leonor — — med nama se dviga ognjena stena, ki je ne pogasi vsa ta voda — — vi sami ste nedolžni — — a jaz, jaz jaz sem zavržen — za vas — zase — mora biti na svojem čelu čutim pekoč znak, ki so ga vtisnili plameni onega mesta...« »Georg!!« krikne Leonor. »Pri Bogu vsemogočnem, pri vsem, kar mi je sveto, pri svoji ljubezni do tebe prisegam — jaz nisem zakrivila požara, ki je uničil Buenos Aires, vrgla nisem v mesto niti ene vžigalne bombe...« Georg se zdrzne, kakor da je šinila strela vanj in že je njegov obraz ves drug. »Kaj, Leonor? Ti nisi...« Dalje ne izgovori. Ze leži pri njegovih nogah... potem na njegovih prsih, in skoro sedi na njegovih kolenih v jedilni sobi na divanu. Ker sploh ne vesta, kako sta prišla v jedilno sobo, tudi nam ni treba tega vedeti. Zgodilo se je, kal-:or se to cesto v takih slučajih zgodi. Sedaj pa sta se objemala in poljubovala — Adam pa je njuhal svoj tobak in popolnoma mimo stal poleg, tako je bil zatopljen v misli. »Ti grdi, grdi nesrečnež, kako si mogel kaj takega storiti: v moji neposredni bližini si bil in nisi hotel niti govoriti z menoj!« »Oh, Leonor, koliko sem pretrpel!« »In jaz šele!« Tedaj se zbudi Adam iz svojih sanj. »Na, zdaj je pa že res vsega konec! To je vedno ista prokl... reč, če se dva ljubita, pa se ne pogovorita. To je vse prav lepo in dobro v teoriji. Pisatelji, ki jih je stotisoče na svetu, hočejo tudi živeti, ampak v praksi moramo storiti to vse krajše. Kar enostavno moramo prijeti drugo osebo za glavo in.,. no, izvolite tobaka? No, mr. Hartung, zdaj pa najprej pripovedujte, preden se peljemo v cerkev.« Georg pripoveduje. Kako so ga aretirali v kurilnici in oddali na sodnijo, kako so ga odvedli potem uradniki, ki so bili lopovi, ki so hoteli izvedeti od njega skrivnost incrrisita, pozneje so ga hoteli uporabiti kot menjalno sredstvo; kako je ušel in pri tem pobil več lopovov. Tedaj pa je izbruhnil požar v Buenos Airesu. Mis Morris ga je zanetila! Radi njega! Iz maščevanja! Vrabiči so se o tem pogovarjali na strehah. Ves obupan je zbežal v pampo. Med njim in med ljubljenko, na skrivnem ljubljeno, je nastala stena, ki ju je ločila. V pampi je našel umirajočega jezdeca, padel je s konja — ta mu je povedal Leonorino in avtomobilov© najnovejšo usodo. S pomočjo svojega rdečega prijatelja jo je rešil iz pasti. Napisal je še pismo, potem je bežal dalje — kam, tega sam ni vedel. Tako pripoveduje Georg. Veliko, veliko natančnejše, kakor poročamo tu. »Ali sem ti v pismu naznanil, da je Artur Deacon mrtev?« »Artur Deacon mrtev?!« zakliče Leonor in Adam vtakne tobak v usta mesto v nos. »Bo že tako. Skrivališče, kjer sem prebil en dan in eno noč, dokler ni izbruhnil požar, je bila prava zločinska klet. Marsikaj sem izvedel tam. Prišli so tudi štirje lazzaroni, ki so izpovedali nekaj čudnega. Glavna vsebina je na kratko tale: »Neka dona Roza tako in tako je našla v Buenos Airesu zopet moža, čigar ljubica je bila v Parizu. Lazzaroni so dobro vedeli njegovo ime in so ga tudi izgovorili: sennor Artur Deacon. Razmerje se je nadaljevalo tudi v Buenos Airesu, a dona že ni bila popolnoma zadovoljna, morda jo je zaničeval, ali je bila ljubosumna ali kaj takega — torej, povabila je te štiri lazzaronije, da so ji pomagali maščevati se. V samotni hiši se je ženska na Vaša Ruj igr ci: BI Jvicjosloverti -v Ameriki Gospodarski, socijalni, kulturni In nacionalni problemi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ameriki. Velika reprezentativna izdaja povodom mednarodne razstave v :: Filadelfiji 1926. :: Naročila in predplačila sprejemajo v knjigarnah in izdajatelji: V knjigarnah bo stala knjiga 200 dinarjev, v predplačilu pa stane samo 150 dinarjev. E Biblioteka „Bankarstva“, Zagreb 6, Marovska ulica 30. MALI OGLASI Dla S* par. - - »tiirtiraaraJ S3 3*—* vsaka aaJaUaa basada DRVA - - ČEBIN Volfova utica 1/11. - Telefon 56. Stekleno •trešno opeko imajo stalno v *a-logi Združene opekarne d. d. ' Ljubljani. Izurjena stenoirafinja in strojepiska z večletno odvetniSkt, prakso išče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo listi? pod: »Vestna«. Mlad otročen par brez otrok išče stanovanje z kuhinjo in 1 sobo v Ljubljani. Plača do 1000 Din mesečno. Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. 50 000 Oto posilila iS5e izumitelj umotvora epohalne važnosti, odnosno bolje situiranega sotrudnika. Cenjene ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Izum«. Gospodična ki ljubi Šport, želi poznanja z inteli-centom športnikom v svrbo skupnih Uletov. Ponudb« na upravo lista • sliko pod Sttro »Sporu. Inteligenten mlad gospod, osamljen, ker mu vsakdanjemalenkosti ne zadostujejo, želi spomanstvo z enako gospodično, oziroma samostojno damo, (ne čez 26 let). Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. dopisp P°d: »Aphrodite« na upravo lista. Mlajši upokojeni samski državni uradnik se sprejme kot tajnik večjega, odličnega podjetja v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vita e pod »Tajnik« na upravo tega lista do 31. dec. t. 1. Iščem sobo s separatnim vhodom najraje v sredini mesta. Ponudbe na upravo pod: »1. januar 1926«. Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Natančna«. Dve mladi gospodični Slovenki, inteligentni, privatni uradnici v Ljubljani, želita radi pomanjkanja znanstva stopiti v korespondenco z mladimi gospodi od 18—25 let. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Ljubezen«, »Zvestoba« v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izbiri po najnižji ceni pri losip Peteline LJUBLJANA blizu PreiernoveoB spomenika ob vodi Na veliko. Na malo. cociciC3ciaacac3cac3caacacacac3o>cat=3t=ic3ctD D n Najbolje se kupi brez dvoma Q S „PRI NIZKI CENI" * Ignac Žargi - Ljubljana Sv. Petra cesta. g Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero raznega perila, noga- Q (j vic, rokavic, zimske trikotaže ter raznih volnenih površnih Q MS jopic, jumperjev, moških svilerjev, otročjih obleke in jopic Q C itd. Nadalje raznih vezenin, svile, kravat ter sploh veliko N izbero za krojače in šivilje. uc3c3caac3c3cacacaa£=ic3acacac3i=an3cacic3cac3a KJE SE KUPI? Le pri tvj-dVI Muraman Ljubljana Mm Pnhrnongi spomenika ob »odi. N«)b°ljii il»olni ilro| za rodbinsko ali »rtno rabo, svetovno znanih znamk OrJUsener - Adler - PhOn!x. Utotam posamezne dele za stroje in ko-wsa. Igle, olje, Jermena, pnevmatika. ?T .° na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija! Na velikoI Na malo! Poročila bi se ra*a gospodična trgovsko naobmžena z mladim inteligentnim gospodom v starosti 24—26 let. Premoženje po-strasnk stvar. Ponudbe na upravo lista pod: »Zakon«. oVINOCET tovarni vinskega kisa, d. z ». isibiiana, nudi rojfinejši in najokusnejši namizni Ms iz f vinskega kisa. | abahtevajte ponutflso i '38ai TeM&fl 1» higienično najmode-nete c urejena kisarna v Jugoslaviji. - Rmtm: IMm, u, L ruKKtropj*. Inštrukcije sprejme osmošolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«. Vrtnarske zadeve posreduje Goikova f,Vrtnarska šola“ v Kranju »> Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.