Amer iranski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 19. J0L1ET, ILLIKOIS, 1. FEBUARJA 1916 LETNIK XXY, Novi boji na zapadli, Zeppelini napadajo Pariz. I Nemci osvojili nekaj francoskih zakopov pri mestu Arras in ob reki Somme. Avstrijci naskočili rusko postojanko pri Toporovcu in odbili več ruskih napadov ob Stripi. Z italijanskega bojišča malo novic. Avstrijci prodirajo v Albaniji. Črnogorci popolnoma razoroženi. R*«, 27. jan. — Italijanski vojni u-rad je nocoj izdal sledeče uradno nagnilo: "Ob vsej fronti so bili topniški boji, Podpirani po zrakoplovih. Sovražno topništvo je začelo silno streljati v Terratenolski dolini, a streljanje smo lakoj obvladali in ustavili. Sovražni *rakoplovci so spuščali bombe na Alo, * t*garinski dolini, na Roncegno in . 0fKo, v Suganski dolini, ali brez pogodbe. Naše topništvo je razdejalo 0Paeovališča v Franški dolini, na zgor-"Jetn Sextensteinu in pri Krnu. "H. Goriškem je bila sovražna o-'Mieiva ustavljena in naše čete so obdržale trdno zasedene postojanke. Sovražni oddelki, ki so baje marširali PfOti Soškemu mostu, so bili razkrop-po našem topništvu. "Ofc kraški fronti je v sredo eden oddelkov z iznenadnim napadom Pfoti cerkvi v Sv. Martinu pridobil na °*««nliu, ki je bilo takoj utrjeno in obdano." Le neznatni spopadi. Berlin, 28. jati. (Brezžično v Say- —• Uradno vojno poročilo iz "Unaja pravi: italijanskem bojijem torišču je Pnšlo samo do neznatnih spopadov in aav&dtiih topniških bojev." Laško vojno poročilo. čez London, 30. jan. — Urad-1,0 «aznanilo iz vojnega glavnega sta-"a Pravi danes: Sovražno topništvo je zadelo z ne-°liko izstrelki vas San Martino di VUiseate in usmrtilo nekaj prebivav-Ujetniki potrjujejo, da so imeli ^Vstrijci težke izgube, zlasti 37. domo-yaoski polk, med nedavnim bojeva-8'«tn na višinah zapadno od Gorice." Z balkanskega bojišča. .Berlin, 27. jan. (Brezžično v Say-e ) — Iz Dunaja poročajo, da se je *eneral Vukotič, ki je po poročilih iz *®veeniških virov vodil odpor Črnogorcev proti avstro-ogrskim četam, a' ▼ Danilovem gradu, skupaj z več uKob--po+tTeh g. Mathias Sorčič iz Ottuinwc, Iowa, in gdčna. Anna Florence Strutzel, hči znanega našega rodoljuba g. Johna Strutzel. Ženin je bival pred nekaj leti v Jolietu, usluž-ben v mesnici bratov Ferko. Nevesta je izučena bolniška strežnica in zavedna ameriška Slovenka. Novoporočen-cema želimo mnogo let zakonske sreče! — G. Frank Završnik, potovalni za-stopnik za Slovenian Liquor Co., se je vrnil v soboto zvečer s tritedenskega potovanja po Minnesoti in Mich-iganu. Povsod je našel vesele ljudi vslcd prosperitete, ki se razvija s polno paro skoro povsod to zimo; in kadar imajo naši rojaki delo, pa najsi je še tako težko, so zadovoljni in veseli. V Cajumetu, Mich., je snega in žametov v izobilju, a mraza je bilo samo od 10 do 15 stopinj pod ničlo, dočim so ga imeli v Duluthu, Minn., do 40 in še več stopinj pod ničlo, a pri tem najčistejši zrak. G. Završnik ostane j»3r dni doma v Jolietu, in potem pa se poda po svojih poslih na vzhod, v •C*hw>. Pcnnsylvanijo in New York. — Kcki list na vzhodu je poročal, -da je dne 21. t. m. nastala v Jolietu povodenj in "voda stala po ulicah 5 čevljev visoko". Dotični poročevalec je pač "vozil barko", pa ne v Jolietu, kjer 9im peš hodili po ulicah tistega dne. Petar Zebič, sloviti srbski atlet in Jcorenjak, priredi predstavo drevi v Sternovi dvorani. — Umrl je v soboto Charles Achen-bach, 58 let star, ki je štirideset let izdeloval smotke v Jolietu; zlasti njegove "senatorke" so bile izvrstne. — Boja med "suhači" in "mokrači" letos v Jolietu ne bo. Pač pa bo tak boj v bližnjem Lockportu. _Ponesrečen farmar. Charles Gun- derson, farmar iz občine Channahon, je umrl v bolnišnici sv. Jožefa v so boto opoldne s preklano črepinjo. Prejšnji večer po 11. uri ga je našel policaj nezavestnega pred nekim salu nom na voglu Joliet in Washington sts. _ Nove pumpe ali sesaljke z dnevno zmožnostjo 1,500,000 galonov se namestijo v vodnjaku ob Ruby streetu prihodnji mesec. — Dobri časi. The Joliet National Bank je pravkar izdala opravilno poročilo za mesec februar t. L, ki je v njem rečeno: Z veseljem poročamo, da se razmere, ki so bile videti tako Lowell, Ariz., 26. jan. — Cenj. uredništvo! Ker se ne čita iz tega kraja veliko novic, zatorej jih poročam jaz vsaj nekoliko. Obenem Vam pošiljam naročnino za pet novih in dobrih naročnikov. Pravih Slovencev nas je tukaj bolj majhno število, približno 15 družin v celi okolici Lowell in Bisbee, in se dobro razumemo. Mnogi imajo svoje hiše in tudi posebne hiše za najem; najemnina je tukaj posebno draga, navadno $5 od sobe. Sicer bivajo tukaj vse vrste Slovani, in pripadamo k različnim jednotam. Delavske razmere so tukaj v bakrenih rudnikih precej dobre, dela se s polno paro in tudi plača je dosti dobra. Pa vseeno ni svetovati nobenemu, da bi sem hodil za delom, ker je že tukaj navadno, da je po več sto brezposlenih, zato je težko dobiti delo. In kot drugod, tako tudi tukaj sitnarijo in nadlegujejo suhači, ki so tudi to državo posušili pred enim letom; in je tudi strogo prepovedano pošiljanje pijač, pa seveda se vendar pošilja na skrivnem, tako da prijatelji alkohola ustrežejo svoji naravi. Ko je izbruhnila evropska vojna, je padla cena bakru, zato so družbe ustavile, delovršbo v več rudnikih in so obratovale samo v nekaterih s prvovrstno rudo. Ker so pa v tej deželi zelo vpoštevani državljanski papirji, zato so bili zaposleni večinoma samo ameriški državljani, a nedržavljani so bili pa odslovljeni od dela, dokler se niso razmere izboljšale. In za nedržavljanske lovce je tudi velik udarec, ker zakon zahteva $10 za lovsko pravico, a za državljane pa samo 50c. Zatorej, dragi rojaki, potrudite se za državljanske papirje, ker zakoni so čedalje strožji! Tukaj v Bisbee se prične to spomlad z zgradbo nove cerkve sv. Janeza, ki bo stala 40 tisoč dolarjev, ker stara cerkev je takorekoč premajhna vsled velikega števila vernikov, večinoma Ircev. Zato se trudi Rev. Father C. Mandin, da se sezida nova cerkev. Želim, da bi list Amerikanski Slovenec zahajal v vsako hišo, ker edino ta list lahko bere stari ali mladi brez pohujšanja, ker le edino v tem listu moremo brati razlago nedeljskega e-vangelija mi, ki nimamo slovenskega duhovnika, da bi slišali v slovenskem jeziku besedo božjo. Zato le pridno naročajmo ta list, ki nam daje priložnost in poduk, da ne pozabimo, za kaj smo poklicani, da si služimo tudi za prihodnje življenje, kakor se je že naša mati srčno bala za naš najdražji zaklad, za izgubo svete vere. Pri sklepu mojega dopisa pozdravljam vse cenjene čitatelje A. S. in posebno pa nove naročnike in želim, da bi vsak še več novih pridobil. S prijateljskim pozdravom John Gričar. niega zadela granata rajnega vrlega častnika. Iz njegovega poročila posnamemo sledeče: Poročnik Ivo Šusteršič je stal v nedeljo dne 28. novembra s svojim moštvom na postojanki ob tolminskem hribu. Isti dan je njegova stotnija dobila povelje, da zasede drugo mesto. Ob treh popoldne zapusti Ivo svoje kritje; kar nenadoma poči v neposredni bližini 15 cm granata ter zadene njega in 14 vojakov. Ivo je dobil dva odstrelka: eden mu je razdrobil levo roko nad komolcem, da mu je del roke obvisel na koži. Ta kos granate mu je odletel nato skozi prsa na desni strani telesa; drug kos mu je zdrobil desno nogo. Zvesti njegov sluga je pa stal tik pri njem. Slugi se ni zgodilo ničesar, marveč je ujel padajočega svojega gospoda z rokama. Težko ranjeni poročnik je povesil glavo slugi v naročje ter rekel z mirnim, močnim glasom: "Dobro si me uhvatil (ujel), a jaz ne morem dalje ostati živ!" Sluga ves potrt zakliče saniteto in prosi, naj privede zdravnika. A poročnik mu z mirnim glasom ukaže, naj to opusti, ker mu nihče ne more pomagati. Sluga, ki glavne rane še ni videl, vzklikne: "Radi roke in noge bi, g. poročnik, še vedno lahko živeli." Umirajoči pokaže z desno roko na smrtno rano v svoji levi strani in reče še vedno z mirnim, navadnim glasom: "Ovdje (tukaj) sem udarjen!" — To so bile njegove zadnje besede. Naslonil se je višje nazaj na prsi svojega zvestega služabnika, zaprl oči in mirno zaspal brez smrtnega boja. — Sluga mu je obrisal čelo in ga odnesel vun iz ognjene črte. Sama sta bila do poznega večera, ko pride povelje, naj ga tren prenese v Tolmin, da ga odpeljejo potem naprej ■— nazaj v slovensko domovino ... Vedno dobre volje. Bojišče, 6. XII. 1915. Mihael Spruk iz Nevelj pri Kamniku je poslal pismo svojemu prijatelju, ki priča o dobri volji naših brambovcev ob Soči. Glasi se: Dragi prijatelj! Najprej Te lepo pozdravim. Naznanim Ti, da se nam tukaj godi ponavadi. Polentarje kar naprej zmagujemo. Zdaj jih je padlo na tisoče in tisoče; po nekaterih mestih jih je dva metra na debelo. Če bo šlo tako, bo Laha kmalu zmanjkalo. Strelja pa Italijan rad. Včasih tako bruha iz svojega pi-halnika, kakor bi hotel naše hribe ponižati. Morda bi rad po ravnem prišel v Ljubljano! O, Emanuel! Ali se zavedaš, da z vso svojo silo nisi še prišel niti korak naprej? In zakaj ne? Zato, ker stojimo na straži sami pogumni in čvrsti fantje pa izkušeni možje, ki jim nikdar ne bo zmanjkalo korajže... I. Tam gori na svidenje! Pripoveduje Limbarski. "Vendar enkrat!" je vzkliknil v strelskem jarku vojak, prejemši od doma krasno razglednico, ki mu jo je pisala njegova najmlajša sestra. "Dragi brat", so se glasile priproste vrstice: "kdaj boš vendar prišel domov? Oče te že komaj čakajo in mama govore le o Tebi. Najtežje pa te pričakuje Tvoja ljubeča sestra, Micika." Debela solza je zalesketala v očeh vojaku, kot najdragocenejši spominek je spravil dopisnico v žepni zapisnik. Se tisto uro mu je sovražna krogla končala mlado življenje. Zadnje besede, ki jih je v poslednji uri polglasno šepetal, so bile: "Oče — mati — Micika, vidimo se — tam gori..." Tovariš, kateremu je ves prizor napravil poseben vtis, je pritrdil razglednico na križ, ki so ga pionirji postavili na. njegovo gomilo ter sporočil sestri Miciki žalno vest, da je njen brat padel ravii« v tisti uri, ko je prejel njeno dopisnico. St Stephen, Minn., 25. jan. -- Cenjeni g. urednik Am. SI., prosim, da sprejmete teh par vrstic v predale tega lista. Zima je pritisnila strašno in neusmiljeno, je bilo mraza 40 stopinj pod ničlo, je pa tedi dosti bolnih ljudi. V nedeljo 23. t. m. so imeli možje ali društvo &v. Štefana letno sejo. Naš častiti gospod John Trobec je vpeljal za može in fante tudi društvo Imena Jezusovega ter se jih je precej zapisalo. K sklepu mojega slabega dopisa pozdravljam vse rojake sirom Stric Samove dežele. I. Poglajen. SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) V spomin junaku. Ko je padel poročnik Ivo šusteršič, sin kranjskega deželnega glavarja, je bil navzoč njegov sluga, zvesti Džufer Dahmar, bosenski rojak. Spremljal je mrtvo truplo pokojnega častnika celo v Ljubljano. S solzami v očeh je pripovedoval, kako je bilo, ko je vpričo II. Zvijača jih je rešila. Trije vojaki, najboljši, kar jih je štela stotnija, so bili poslani na stoječo patrnljo, prav ob bregu večje reke v Galiciji. Kar je začelo pokati nanje od vseh »trani: bili so obkoljeni od močne ruske patrulje. Našim trem je že pošlo strelivo, Rusi pa so se bližali vedno hitretjih korakov. Kazalo ni drugega, kakor: udati se. Veseli so popadli Rusi nepričakovani plen, naši vojaki pa so mislili svoje... Treba je bilo prebresti reko; že so hiteli rujavci naravnost v vodo, kar se oglasi naš vojak: "Nie pane nie, tu je voda globoka, tam doli" — kažoč s prstom — "je liepše". Takoj so ubogali Moskali ter se vrnili nazaj; gotovo niso slutili, da je ravno "tam doli zbrana močna avstrijska patrulja, s katero se bo treba poskusiti. Kmalu so dospeli do onega kraja. Naši so vedeli za okope, kjer je bila patrulja skrita. Kakor bi trenil, so izginili vanje, na Moskale se je pa vsula ploha svinčenk. "Pane, ne streljaj." so kričali iznenadeni Rusi, dvigajoč roke, "mi vašy, vsi vašy." — Res so se jih naši usmilili, jih razorožili ter jih odvedli pred vojaško oblast. Tako so se naši le potom zvijače rešili žalostne usode ujetništva. Nagi pesniki... Lenart Šolar, ranjen ob Dnjestru sedaj v bolnišnici na Dunaju, opisuje v verzih, kako je bil ranjen: Četrt' semptember — dan nesrečen spomin ostal mi nanj bo večen: Zadela v ramo me je ruska krogla, da roka desna mi je onemogla. Na tla sem padel, po trebuhu lazil; po kačje dalje težko sem se plazil. Potem globoko gazil sem vodo, Gorje! Dosegel komaj sem ji dno. Kot dež takrat so krogle švigale, šrapnele ruske so se vžigale, in tresla se je zemlja vsa že od granat prekopana.. . Prišel nato sem c'lo na Dunaj; kdor pride sem, pusti naj trebuh zunaj. Po mestu hodim zdaj že kot baron, samo premalo v žepu imam kron. Zanimivo svidenje. Ferdo Poznič iz celjske okolice, ki je prideljen Koeveszovi armadi na Srb skem, je pisal 14. novembra: ...Udeleževal sem se bojev... Bel-grad, ki so bili izredno krvavi. Naše prodiranje gre zelo naglo. Niti en dan se ne ustavimo v eni vasi. Srbi neprenehoma bežijo pred nami. Zdi se mi, da manjka Srbom streliva, topov in dobrih povel5nikov. Posamezni srbiki oddelki se junaško borijo. Zanimiv slučaj sem doživel v Čačku. Mesto leži ob največji srbski reki Mo-ravi, nekako bolj v sredini Srbije. S prijateljem Janezom Podbojem, doma iz Dolenjskega, ki je bil prideljen našemu polku, sva morala preiskati po vhodu v mesto neko klet. Kako sva se začudila, ko v izredno globoki kleti naletiva na dva avstrijska vojaka. Bila sta ujetnika izza lanskih bojev. Še večje pa je bilo začudenje, ko je moj prijatelj v enem ujetniku spoznal svojega brata, katerega so pogrešali že čez leto dni. To vam je bilo svidenje, da si prisrčnejšega misliti ne morete! Cel četrt ure sta se Janez in Miha jokala od veselja. Ko smo prišli na prosto, je Miha pripovedoval, da je moral s tovarišem Gornještajercem pomagati Srbom spravljati strelivo na fronto. Ko je slišal, da se Avstrijci vedno bolj bližajo Čačku, sta se s tovarišem skrila v omenjeno klet, kjer sta čakala v trdi temi celi dan. Miha je pripovedoval, da so Srbi ž njim še dokaj uljudno ravnali. Hrane je imel dovolj, le obleka mu je že čisto razcapana. Obute je imel lesene copate. Janez je peljal Miho k našemu poveljniku. Ko sta se srečna brata poslovila, smo šli mi dalje proti jugu za bežečimi Srbi, Miha pa domov na Slovensko. Naznanilo smrti. Lojze N. sporoča sestri smrt svojega prijatelja: "Sporočam Ti, da tukaj vedno dežuje; v strelskih jarkih je skoraj do kolena blata in vode, pa vseeno Italijani ne pridejo nikamor naprej; šo še vedno tam, kjer so bili, ko se je vojska začela, dasi njihova artiljerija strelja, da se vsa zemlja trese. Italijanski vojaki so sploh zanič, vsaj veliko slabši kot Rusi. Sedaj ti pa še sporočim, da je Piškav Jože ubit. Granata ga je zadela 10. novembra, 11. smo šli mi iz strelskih jarkov na oddih. Pa ni treba domačim naglo povedati, ker bi se preveč prestrašili. Bil je v par minutah mrtev. Izrekam iskreno sožalje Piška-vim; vem, da bodo silno žalostni, ko bodo izvedeli, da ga ne bodo več videli. Toda njemu lepše solnce sije, lepša zarja rumeni. Prestal je težave in se v nebesih veseli, saj je bil par dni poprej pri spovedi. Bodi mu žemljica lahka. Morda ga bodo domači še lahko obiskali, ko bo enkrat mir, ker na grobnem križu povsod zapišejo, kdo da je ondi pokopan. Jože Pišek počiva blizu Gorice." (Omenjeni pok. Jože Pišek je iz Ribjeka pri Mokronogu. Op. ur.) Vojnikova pesem. 1. Vedno v strahu nanje mislim, ki sem pustil jih doma: ženi in otrokom milim, Bog naj srečo, varstvo da. 2. Oh, kako se žena muči; skrb jo tare noč in dan. Zase in za deco dela; njen zdaj tud' težak je stan. 3. Jaz pa tukaj v bojni črti pred sovražnikom stojim; dokler živ sem jaz — podreti svoj'ga doma ne pustim. 4. Če bi me življenje stalo, se ne umaknem ne za ped; bo orožje pokončalo grd sovražnikov pohlep. 5. Takrat tromba bo zapela in poslala nas na dom; in vojnlkom bo velela, da končan je vojni grom. 6. Srca bodo poskak'vala, vence pletli bodo z rož; Bogu pela se bo hvala ko čez prag bo stopil mož. Črnovojnik Jožef Žgur iz Po-drage na Vipavskem. galo." Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite ga od VV. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Ad. Feb. Tues. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, I'a.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulcliar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." UGODNA PRILIKA. Na prodaj: 280 akrov sveta, pripra' nih za živinorejo, ugodna lega za rt; in prodajo mul. Dobra paša za živiš in ovce. Prašičjereja uspešna. Cr« (potok) z odtekajočo vodo na svet; Razna krmila, žito itd. dobro uspevi Podnebje zdravo. Šole, cerkve itd Blizo železnice sredi novih naselbi: ki potrebujejo konje in govejo živini Med Mobile in Pensacola. Dober M za maslo in jajca. Proda se tudi mani še parcele. Pišite za nadaljne informacije »n sledeči naslov: MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago, HI. _ 148 320 AKROV HOMESTEAD v Coloradi. Dobra, ravna zemlja, kje1 raste vse. Samo od 3 do 4 milje železniške postaje, pošte, šole in trg? via. Vsi stroški za to zemljo znašaj' $185. Zadnja priložnost za reroep delavca, da si pridobi dobro farm* Pridite takoj. Za pojasnila 10 centa'1 FRANK CHAUCHER, 1624 Curtis St. Denver, Co* _ ■ jg* Naznanilo Slavnemu slovenskemu in hrvatsk* mu občinstvu v Jolietu naznanjam, A sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, ki4' imam največjo zalogo svežega in s* hega mesa, kranjskih klobas, vsejrrst' grocerije in drugih predmetov, ki 9f* dajo v mesarsko in grocerijsko V^ ročje. Priporočam svoje podjetje vsem # jakom, zlasti pa našim gospodinja®; Moje blago bo najboljše, najčis in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasderts Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, & Kiaffi^Kiaffi^ifi^ffiMšffi^ffiSKi&SližSSRSŽi« »P , * . V. 1 if P .< ... - Buchanan-Daley Co. Desplaines and Alien Sts. JOLIBT, ILLINOIS Otekle noge ali bol v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, vnetje obisti ali me hurja, zadrževanje ali puščanje goste vode, bolestno puščanje vode, zlatenica in kisel želodec se hitro vdajo, ako se rabi Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). P riporoča se tudi za odpravo močenja postelje pri otrocih. Mr. Ad Kraipowich iz Coaldale, Pa., piše: "Jaz priporočam Severovo Zdravilo za obisti in jetra vsim, ki trpijo vsled obist-nih neprilik. Meni je čudovito poma- Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE BORITE NAfcO CEN® TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co. 11» CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 4** Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sifl 1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največj>l> y mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in to*' tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chie»fl° tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) * ZJEDINJEMH DRŽAVAH SEVERIH AMERIKE. Sfiiež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 59. novembra 1914 lnkor. v drž. 111., 14. maja 1915 DRUŽBIfO GESLO: ' VSE ZA. VERO, DOM IN N/VROD." "VSI ZA.ENEGA.IEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrtc, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephea Kukar, Joliet, III. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naj pošljejo na 1. porotnika. IZ STARE DOMOVINE. —■ Slava branilcu domovine! V globoki hvaležnosti so vse notranjske občine izvolile ekscelenco generala Bo-ro«viča za častnega občana. Umrl je v kamniškem samostanu prosta frančiškanske provincije sv. Križa, bisernomašnik č. p. Rudolf Do-»nšck. V sedemdesetih letih je bil večletni gvardijan in vodja kamnine deške šole dobro znan in cenjen. . 'a)ši ga niso več tako poznali, ker je ie lepo vrsto let živel v pokoju. Noge 50 ttn odpovedale, da ni mogel ven in let tudi na vrt in v obednico ne. Urugače je bil pa do zadnjega tako svežega duha, tako zvestega spomina, ^akor so štiriinosemdesetletni starčki Bil je živa in kritična kronika nad pol stoletja provincije. . Nagla smrt majorja. Dne 28. dec. nagloma umrl v Idriji major Ludo-Reindel. Po zajutreku si je pri-^af-eigareto, pa je omahnil v roke ®v°}emu strežaju in bil takoj mrtev. Bil mu le skromna in zelo blaga duša. Ko Je g. dekan, pri katerem je bil v * anovajiju, ponudil kot štabnemu ofi-dve sobi, je odgovoril: "Zakaj se 05 tu košatil in Vam še več nadloge .ai> morda sem čez teden dni že v d^ktm Jarku na zemlJ' in blatu. "Mla-' ,adetje so prihajali k bataljonu. Iz-/j1' je novemu častniku oddelek z bedami: "Tu Vam izročam ne 60 pušk, ?mPak 60 duš." Bil je pri častnikih moštvu zelo priljubljen. Star je bil . Gospa njegova živi v Przemy-Otrok ni zapustil. Prepeljali ga Slu. b°do v Przemysl. In zopet — grob. Izidor Modic, o'esor- na ljubljanskem učiteljišču, st .!or na ljubljanskem učiteljišču, rešina "Danice" in prefekt akademi->. slovenske moške kongregacije v kšk an'* JC Umr' ra<*' ■z'f0(' ^*at?rebški nadškof jc imenoval Posla ek.°s'ava špinčiča, drž. in dež. ca iz Istre za častnega kanonika. "lostt^ skož'1 raz savskega jI. branju krojaški mojster Vin-J« v,-. 'klavč'č in utonil. Vojna mu la dva sina. j}^ 'tal'jan»ko ujetništvo sta pri- Liufcoč"ikr17^;Pr-Korfnt n0 ,ln Fr- Poljantc, osmoso-,l»ar;l'.V°'neSke K'mnazije, doma iz Si b . na Dolenjskem. — Na sever-" ' iuKr8ČU je Padcl Lj- Lenič, dijak Jut"jane. — Pokopali so v Ljubimka Morica Sočnika, ki je na južnem bojišču. — Na itali- janskem bojišču je padel 21 letni arti-ljerijski poročnik Alojzij Jesih, doma iz Trbovelj. Zadel ga je šrapnel v vrat. — Gozd (Col pri Vipavi). Za domovino je žrtvoval življenje Janez Le-mut. Od pričetka vojske se je bojeval v Galiciji; avgusta 1915 je prišel na italijansko bojišče, kjer ga je zadelo sovražno orožje. Po njem žalujejo vsi njegovi soordniki, zlasti pa njegovi domači in njegova mlada žena. — Iz Tržiča. V bitki pri Oslavju je padel 10. novembra krojaški pomočnik Franc Tavčar. Bil je član društva sv. Jožefa in telovadnega odseka. — V župniji tržiški je bilo v 1. 1915. rojenih: 109, umrlih 104, porok 11, oklicev 16, obhajancev 64,000. — V Kranju je umrl knjigovez Pavel Bizjak, v Zapužah pa gospa Josipina Stroj, gostilničarka "Pri Voglarju". — V Breznici na Gorenjskem je umrl Gregor Kovač, železniški čuvaj v pokoju. — Samomorilni poizkus vojaka 17. pešpolka. Dne 2. jan. t. I, je iz neznanega vzroka streljal iz službene puške nase 24 let stari infanterist 17. pešpolka Rudolf Wachter. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico. — Imenovanja v armadi. Za poročnike so imenovani pri c. kr. železniškem polku štirje slovenski tehniki, in sicer: Dimnik Stanko (sin g., nadučite-lja Jakoba Dimnika); Fine Franc, Premk Eduard, vsi trije iz Ljubljane, in Gašperšič Antonin iz Trsta. Pri alpinskem polku sta pa postala poročnika Egon Jezerše, učitelj na C. M. šoli v Trstu, in Josip Špenko, učitelj v Leskovcu. — V pokoj je stopil dr. J. M. Kli-meseh, profesor na ljubljanski prvi državni gimnaziji, ter dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. — Umrli so v Ljubljani: Josip Ma-raj, pešec. — Neža Tome, mestna uboga, 81 let. — Anton Dominiko, posest-nik-begunec, 80 let. — Ana Kravs, žena steklarja, 35 let. — Leta 1916. Terezija Modcc, delavka tob. tovarne v pok., 70 let. — Ana Korbar, zasebnica, 83 let. — Nežika Nabernik, kontoristi-nja, 20 let. — Alojzij Hanns, c. kr. narednik v pok., 80 let. — Marija Okorn, užitkarica, 73 let. — Simon Killer, pis-monoša, 53 let. — Anton Leban, magister pharmaciae, 68 let. — Kadet Karol Gornik, doma iz 2i-maric pri Sodražici, poroča, da je bil 11. novembra ranjen v nogo na soškem bojišču in da je tako prišel v italijansko ujetništvo, kjer se zdaj zdravi v bolnišnici. Kraja natančneje ne pove. Dopisnica je pisana 2. decembra. — Umrl je 19. decembra na Glincah št. 101 pekovski mojster Jurij Drobti-na. Pokopan je na Viču. • — .Umrl je v Stranjah pri Kamniku praporščak nekega dragonskega polka g. Mars Bernard. — Umrli so v Ljubljani: Peter Len-dyen, vojaški delavec. — Marija Demšar, bivša kuharica, 82 let. — Viktor Seljak, pekovski pomočnik, 48 let. — Janez Erjavec, gostač, 60 let. — Marijana Čibašek, užitkarica, 62 let. — Fr. Sedev, krojač, 43 let. —Starešina "Danice" poročnik Lov-ro Sušnik, ki je bil ranjen na severnem bojišču, hotel Royal 220 na severnem Ogrskem in je precej okreval. — Iz ruskega ujetništva se jc oglasil Franc Klešnik iz Sneberjev, ki je odšel žc v začetku vojske na bojišče in od takrat ni bilo od njega nobenega glasu, šele sedaj se je oglasil njegovi ženi. — Visoko odlikovanje podpredsednika poslanske zbornice Jos. viteza Pogačnika. Sedanji g. podpolkovnik Josip vitez Pogačnik je imenovan za polkovnega poveljnika z naslednjim odličnim pismom, ki je bilo 15. dec. objavljeno: "Vojno nadpoveljništvo je v prijetnem položaju, posneti, da je Vaše visokorodje svoje že v miru za obrambno moč zaslužno delovanje tudi ves čas mobiliziranja s popolnim umevanjem in neumorno vnetostjo posvetilo vojski na bojnem polju. Predvsem pa je ustanovitev kranjskih prostovoljnih strelcev, katero je Vaše Visokorodje v trenutku nevarnosti za ju-gozapadne meje cesarstva oživotvorilo z istotako energijo, preudarnostjo in organizatoričnim talentom ter z razumno uporabo patrijotičnih čutil Va-šega naroda, čin brezprimerne ljubezni do domovine in dragocena opora za našo hrabro vojsko. Vašemu Visoko-rodju izrekam zahvalo v imenu Najvišje službe za ta aktivni dokaz izrednega patrijotizina in za energično podporo vojski s tem, da Vas imenujem v priznanje teh zaslug, na sedanjem Vašem mestu za polkovnega poveljnika v VI. činovnem razredu. — Nadvojvoda Friderik, Feldmaršal. — Gospod Janko Škerbinec, naduči-telj v p. v Višnji gori, je bil v ljubljanski bolnici srečno ozdravljen na očesni mreni. Ni čuda, da je obolel na očeh, saj je služboval nad 51 let kot učitelj in vrliutega poučeval še v godbi in petju. Povsod, kjer je služboval, so ga učenci spoštovali in ljubili; pri ljudstvu pa je še posebno priljubljen zaradi lepega cerkvenega petja. — Kranjska hranilnica v Ljubljani je vsled sklepa v ravnateljski seji dne 9. t. m. darovala: 1. deželni komisiji za oskrbo vračajočih se vojevnikov (invalidov) 3000 kron, za oslepele vojake 2000 K, za okrepčila ranjencem na južnem kolodvoru v Ljubljani 1000 K in za bolgarski rdeči križ 500 K. — Zanimiv slučaj. Anton Cucek, posestnik Gor. Košana 18, ima pri vojakih tri sine. Eden je v ujetništvu v Rusiji, eden na bojnem polju v Galiciji, eden pa v vojski proti Srbom. Od vsakega treh sinov dobi en in isti dan pismo dne 2. decembra. Od veselja družina joka. Ni čudno. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Hal-bich, četovodja. — Filip Bilič, domobranski pešec. — Lazar Besar, pešec. — Nikolaj Gnezda, posestnikov sin, 8 dni. — Marija Zalokar, bajtarica, 54 let. — Fran Pintarič, sin železniškega sprevodnika, 3 mesece in pol. — Avgust Maček, trgovski sotrudnik, 17 let. — Umrl je dne 16. dec. 1915 v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji vele-častiti gospod Mihael Bulovec, uršu-linski Spiritual v pokoju. Pokojnik je bil rojen 28. sept. 1862 v Trstu, kjer jc bil njegov oče, ki se je kmalu potem preselil v Radovljico, trgovec. V maš-nika je .bil posvečen 1. 1885. Kot kaplan je služil dober mesec v Predos-ljih, potem sedem let v Semiču, skoro pet let pri Sv. Petru v Ljubljani, eno leto kot podvodja duhovskega semenišča v Ljubljani naposled od dne 1. januarja 1899 kot uršulinski Spiritual v Ljubljani. Med govorom ga je pred tremi leti zadela kap na možgane, da mu je spomin zlasti za lastna imena zelo opešal. Ker je bil vajen dela, ga je bolezen zelo mučila in je močno hrepenel, da bi ozdravel in bi bil zelo sposoben za delo, pa mu ni bilo dano. Bil je več let urednik "Krščanskega Detoljtiba" in je rad podpiral učečo se mladino. — Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji davčni asistent g. Fran Zeleznik, star 27 let. — Umrl je v Ljubljani prof. Luka Pintar, ravnatelj c. kr. študijske knjižnice. Pokojni je bil rodom iz Hota-velj v Poljanski dolini. — V Kranju so pokopali g. Ivano Bajt, zvesto bralko in naročnico "Domoljuba". — Dr. Drinkovič obsojen. Iz Gradca poročajo, da se je tamkaj vršila dne 23. decembra sodna obravnava proti znanemu dalmatinskemu politiku dr. Drinkoviču, pri kateri je bil obsojen na šest mesecev ječe. Ker je bil eno leto in pol v preiskovalnem zaporu in se mu je ta vračunal v kazen, je bil izpuščen na svobodo. Razprava je trajala od 13. do 23. decembra. Branil ga je dr. Laginja. Sodilo je tržaško sodišče. Državni pravdnik je vložil proti obsodbi priziv. — Padel je na bojišču Janez Konc, posestnikov sin iz Čirčič. — Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru ravnatelj ženskega učiteljišča Fr. Frisch, star 60 let. — Smrtna kosa. Dne 26. decembra je umrla v Dolu pri Hrastniku v svoji vili gospa baronica Erna de Seppi, rojena Gosleth. Rajna je bila velika do-brotnica cerkve in ubožcev. Odlikovana je bila z Elizabetnim redom II. razreda, z častnim križem fPro Eccle-sia et Pontifice" in z redom "Svetega groba". Truplo so po slovesni blagoslovitvi prepeljali v Trst, kjer so ga položili v družinsko rakev. — Tretjič odliko\(an za hrabro zadržanje pred sovražnikom je Ljubljančan g. Josip Bitenc, poročnik 87. pešpolka. Prejel je ponovno Najvišje pohvalno priznanje. —i- Umrla je r Gradcu soproga vele- photo by Americas Press Associating ARMADNI ČASTNIKI VEŽBAJO JAPONSKE DEČKE-SKAUTE. posestnika g. Leopolda Bolko iz Gorice gospa Ana Bolko, roj. Fischer, stara 71 let. —Moka pred sodiščem. "Marburger Ztg." piše: Kakor se poroča iz Celja, so v parnem mlinu Petra Majdiča u-radno zaplenili velike množine krušne moke, ker ji je bilo primešanih 70 od-stot. otrobov. Ta mlinski izdelek, ki je bil videti skoraj kakor pepel, je cenil neki strokovnjak na največ 20 vin. za kilogram. Obravnava pred vojnim sodiščem se vrši v bližnjih dneh. — Kaj je resnice na tej vesti "Marb. Ztg.", se bo izvedelo pač še-le pri sod-nijski obravnavi. — Smrt za domovino. V celjski rezervni bolnici so v zadnjem času umrli sledeči Slovenci: Andrej Kavčič 14. XI., doma s Planinice pri Preserjih; Andrej Šuštar 1. XII., doma iz Luko-vice pri Brdu na Kranjskem; Luka Potočnik 8. XII. doma iz Bukovca pri Selcih; Jakob Mrak 10. XII., doma iz Pečine pri Tolminu. rfOM»ŠK6. — Smrt za domovino. V Cčlovcu je umrl 18 let stari domobranec Jožef Potovnik iz Logatca. — P. Ladislav Jeglič mrtev. Umrl je dne 11. decembra 1915 v Podbrezjah na Gorenjskem č. g. Pater Ladislav Jeglič. Rojen je bil 1. 1886. v Podbrezjah in v mašnika posvečen leta 1909. Deloval je kot frančiškan v 2ab-nici na Koroškem in je bil skozi tri polletja voditelj Marijine božje poti na Višarjah, kjer je z največjo vnemo deloval za čast božjo. Lanko leto je bil prideljen novoustanovljeni frančiškanski ekspozituri v Novi Štifti pri Ribnici, kjer je vodil tudi tretji red. Zadnje tri mesece se je podal že bolan v svojo rojstno hišo, kjer ga je v cvetju življenja doletela bridka smrt. Vsled svojega veselega in odkritega značaja je bil povsod zelo priljubljen pri ljudeh. manj pa revne občine niso imele potrebne svote, da bi to izpeljale. Vojaška oblast je pa napravila vodovod, ki bo še po vojski dovajal ljudem zdravo pitno vodo. — Kjer so bila prej kolovozna pota, se vidijo sedaj lepe ceste, prejšnje so pa razširjene. Tudi električna razsvetljava je tam napeljana, telefon prenaša ukaze in brzojavni kabel je položen. — Vse to napravi novodobna vojna tehnika. — Župnijska cerkev na Placuti v Gorici j pogorela dne 24. novembra. Ogenj se je prikradel iz pogorelega župnišča ter uničil vse, kar je bilo lesenega. — Nagloma je umrl v Trstu 50 let stari težak Alojzij Petrič. — Nagloma je umrl v Trstu 86 let stari jetniški čuvaj Peter Zupan. — Na soški fronti je padel enoletni prostovoljec, korporal, tehnik visoko-šolec Viktor Pajnič, star 20 let. — Srečen kraj! V Sežani na Goriškem peče tamošnji pek poleg druzega kruha še vedno običajne regljičke (ki-feljčke) in takozvane "kajzerce" ter jih prodaja po šest vinarjev. Srečni ljudje I HRVATSKO, — Pa še ni mrtva. V Gorici je še vedno do 3000 ljudi, dasi je zadnji čas zlasti notranje mesto sila trpelo. Po-končanih je več zgodovinsko-važnih stavb ter razne vile furlanskih plemi-čev. Lahi so streljali slepo v kraje, kjer niso bili in niso mogli biti naši topovi. — Okr. glavarstvo ima samo dve varni sobi za svoj urade na razpolago. Najvarnejši prostor je baje "špehkamra". Tukaj uradniki prenočujejo, tu si kuhajo, tudi uradujejo, in dobivajo domačini vsakdanje potrebščine. — Preorani in prerojeni Kras. Tam, kjer sedaj mrgoli vojaštva, je bila poprej — rekli bi — deloma puščava brez vode. V načrtu je bila pač vodovodna napeljava, toda ne država, ne dežela še — Roparski umor na Reki. Na Reki je bila umorjena 31. oktobra lani branjevka Franja Mileusnič. Morilci so odnesli 10,000 kron v gotovini in veliko nakitja. Policija je dognala, da so Mileusničevo umorili 19 letni brivec Salamone Papa iz Sarajeva, 34Ietna Erminija Eikra, 261etni trgovski sotrudnik Milan Sovljanski s Sušaka in 14Ietni trgovski vajenec Milan Drpe-nica iz Paklenice. Denarja in kinča še niso našli. — Umrl je v Varaždinu na Hrvatskem ugledni pravaš Jurij baron Ru-kavina. ■— Smrt hrvaškega junaka. Prejeli smo: Četovodja Ivan Mahač, rojen v Dugcmselu 1. 1890., odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda, je padel dne 24. decembra na Kozmeri-cah pri Sv. Luciji. Bil je od začetka vojne v sprednji črti ter se odlikoval v vseh bojih na Krnu in drugod. Njegovi tovariši mu ohranijo večen spomin! ■— Ulični napisi v Sarajevu. Dne 13. dec. so nadomestili vse ulične napise v cirilici z latinico. — Umrl je v Zagrebu veleposestnik Herman Eisner. — V Varaždinu je u-mrl občinski zastopnik in kovaški o-brtnik Jakob Furjan. — Veleizdajalska sodna obravnava v Zagrebu se je pričela v Zagrebu dne 13. dec. proti državnemu in deželnemu poslancu dr. Budisavljeviču in tovarišem. V obtožnici pravi državni pravdnik: "Sodeloval je (namreč srbski "So- kol") nadalje z dr. Srgjanom Budisav-ljevičem v juniju 1914 pri slavnosti 10-letnice obstoja slovenskega "Sokola" v Brežicah, na kateri so srbski "Sokoli" Kranjske župe (Zagreb), kateri je vodja (namreč Budisavljevič), peli pesem, v kateri se slavi kralj Peter, » fanfara je igrala koračnico kralja Petra." Harden in njegova "Zulnjnft". Pariz, 27. jan. — Maximilian Harden, prvak nemških političnih pisateljev, se je podal v Švico, da bode od-ondod dalje izdajal svojo "Zukunft". Nemška vlada je prepovedala izdajo Hardenovega mesečnika. Hoče vojno do konca. London, 27. jan. — Parlament je bil danes odgoden do dne 15. februarja. Kralj George je rekel v svojem zaključnem nagovoru: "Orožja ne bomo odložili, dokler nc dosežemo v prid civilizaciji (prosveti) namena, ki ga hočemo doseči." Prof. Meinikov bolan na smrt. Pariz, 27. jan. — Prof. Elija Mečn»-kov, predstojnik Pasteurjevega zavoda, ki leži resno bolan zadnje tri tedM v zavodovi bolnici, se počuti prav slabo. Izgnane iz dežele. Berlin, 27. jan. — Petdeset Angležinj raznih poklicnih stališev v državnem glavnem mestu je bilo izgnanih iz dežele. Do dne 6. febr. morajo zapustiti nemško ozemlje. Šlo se je za povračno odredb««. Nemci so bili izgnani iz Anglije. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebolk, 9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L TeL S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. Dr. Richtei^s Pain Expeller zoper rermatl-zem in trgani« bolečine in •• trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo v iftvoju, kakorinega »1-|IH dite na sliki. Zavrnite vsak zave}, ki ni zapeiaten s An-hor Trade Mark. 25o in 50o vseh lekarnah ali pa piMt« ponj naravnost o» Fid inter & Co. 74-80 Washington Street New York. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJ A, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN _DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATTE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.50 VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. "DOLINA KRVI" (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. Spital Patrick A. Sheehan. ft Iz angleščine prevel Franc Bregar. (Dalje.) Slednjič sta se ob devetih pridrvila konj in jezdec, ne da bi se katerikrat spoteknila in brez nesreče, v ulice Macrooma in se ustavila pred prvo gostilno. To je bila nenavadna prikazen in je takoj privabila množico ljudi. Velik oblak pare se je dvigal iz rjave kože konja, ki je stal ves zasopel in prepoten, in podoben oblak se je dvigal iz premočene obleke jezdeca. Kam jezdiš zdaj v noč, so vsi zavpili. Od-počij se tukaj! Konj in jezdec sta potrebna počitka! "Počivati?" je zaklical mladenič. "Prejahal sem šele en del svoje poti. Prijatelji, krme in vode za to ubogo žival in malo hrane zame. Potem spočitega konja, če ga morem dobiti za dobro besedo ali za denar, in nato zo--pet naprej!" "Toda kam, dečko? Dozdaj ni še nihče tako jahal, razen da ubeži smrti ali da si pridobi ženo." In on jim je razložil. "Derrynane? O'Connell? Petinšestdeset milj v zračni črti! Nezmisel, človek, to je nemogoče. Primi kdo dečka! Popolnoma je znorel!" Toda on je samo poslušal, jedel in pil in nič odgovarjal. Prišel je hlapec. "Nobenega konja ni mogoče dobiti v Macroomu. Vsi ljudje so odšli k porotnim obravnavam. Važna zadeva! Vsi odvetniki in vsa gospoda se je odpeljala." Mladeniču je upadel pogum. Pogledal je utrujenega, s peno pokritega konja, pomislil na sedemdeset milj poti in si je moral sam natihem priznati, da je nemogoče. Tedaj pa se mu je zopet prikazal obraz njegovega brata, Johna, strmečega z obtožne klopi. "Poglejte, možje, nocoj sem jahal, icot ni še nihče prej. Mi smo vsi na istem. Danes so vrgli vrv okoli vratu mojemu bratu, jutri jo morda vržejo vam ali vašim sinovom. Ali ni mogoče dobiti konja? Pravili so, da se tu more dobiti preprega." Zelo se jim je smilil. Toda ne! Konja ni bilo mogoče dobiti. Če ga ne more dati McWilliams, ga ni nikjer najti, razen če hoče vzeti kako kmet-gko kljuse, ki se mu bo zgrudilo, preden bo pol milje na poti. Toda jutri, v nedeljo, se najemniki vrnejo in bodo preiskali zanj vse mesto. ■"Jutri! Jutri bo, žalibog, prepozno! Sedemdeset milj tja in devetdeset nazaj —." Žarek upanja se je posvetil. "Ali morem, dobri ljudje, dobiti jutri zvečer tukaj preprego za O'Connella in sebe?" "Da, dečko, če jih najdemo. Dvajset Če hočeš, in krepke voznike." "Ali morete nekaj konj naprej poslati — kakih dvajset milj? O'Connell se bo najbrže peljal." "Seveda, dečko, to se bo zgodilo. Dohitita jih v Kleim-a-neughu ali In-chigeeli, tako gotovo, kot sem jaz gospodar Muskerry-hotela." "Tisočkrat vam hvala! Sedaj ga poženem," in zopet naprej v noč. In žene so dejale: "Srečno pot! Bog in Njegova Mati mu pomoreta. Brat iz take zibelke je vreden, da se ga reši!" Sedaj ni imel reke za tovarišico. To pot se je moral spustiti v divjo, pusto pokrajino, preko črnega močvirja, skozi globoke doline in preseke med gorami, kjer je bila črna noč še bolj temna kot na prostem, in zanesti se je moral Je na nagon svojega konja. Nagnil se je naprej, potrepljal vrlo žival po vratu in rekel: "Tako daleč in tako dobrot Toda najhujši del najine poti je še pred nama. Ali ga boš mogel zdelati?" Zvesti konj je položil ušeša nazaj, kakor bi bil razumel in hotel reči: "Da, če ne izgubim podkve in naju ne ovre kamen na cesti, gorski hudournik ali podrt most — te prinesem do cilja." Kdo bi mogel reči, da se ne vzbujajo v teli ubogih, nemih živalih, zvestih sužnjih človeških, neki skrivni nagoni; ali da ne prehaja neka nežna, električna struja od jezdeca na konja in ju ne združi za trenutek v eno? Vsaj ta vrla žival se je to noč tako obnašala in tako mučila, ko je dirjala naprej skozi temo, kakor bi vedela, da sloni na njej vse upanje. Nobena luč iz koč ob strani ni več metala veselih žarkov jezdecu na pot. Vse je bilo tiho in v temi in molk je motilo le topotanje kopit, ki se je razlegalo skozi noč, in daljno lajanje kmetkega psa, ki je bil na nočni straži. Bila je polnoč, ko sta prišla mimo Itichigeele, pustivši mesto Lougli Lua na levi, in konjska kopita so začela grmeti in buditi strašne odmeve od pečine do pečine med gorovjem, ki varuje kraljestvo Kerry. Sklepal je po popisovanju, ki ga je že bil slišal, da je zdaj onkraj frii^e. Toda pred njim je bila še vsa širina te dežele, ki se je raztezala prav do gorovja, ob katero je že od stvarjenja sveta pljuskal At-lantiški ocean. Ali bo dobra žival vztrajala? Kdo ve? Bog je gotovo z nami. Malo pred šesto uro zjutraj je nežna, biserna svetloba za njim naznanja- la zarjo; kmalu so se megle razjasnile in skozi oblak pare, ki se je dvigal z vratu in bokov njegovega konja, je zapazil, da gresta skozi zelo ljubeznive zaseke in doline, dasi je na njih še ležala zima in nočna megla. Živina se je mirno pasla po travnikih, ki so jih obrobljali na obeh straneh; tuintam so mirno ležale na hribčkih in med skalami, skrite v mahu, ovce, čakajoč, da se popolnoma zdani in da odidejo zopet na pašo. Znaki življenja so se začeli pojavljati tudi med zgodaj vstaja-jočimi, delavnimi ljudmi in utrujeni jezdec je mogel razjahati ter dobiti hrane in pijače za konja in zase. Povsod so dobivala ista sočutna vprašanja iste odgovore in povsod so zelo pomilovali mladeniča, ki si je stavil tako velikansko nalogo, da reši bratovo življenje. A ni bilo časa postajati in čakati. Cilj še ni bil dosežen in treba je še bilo premagati marsikatero težavo. Zadnje ure utrudljivega jahanja so bile najhujše. "Pojdi naravnost," so mu pripovedovali, "dokler ne zagledaš morja. Tedaj se naglo obrni na desno in boš videl v dolini opatijo. Bog ti daj, da najdeš O'Connella to blaženo in sveto nedeljo." In šel je dalje, njegovo upanje je rastlo kakor so njegove telesne moči pešale, naprej, naprej kakor v sanjah, kajti tudi duh mu je bil truden po tej strašni noči. Kakor prikazen so letele mimo njega hiše, koče, drevesa; na pozdrav: "Bog te varuj, Bog te milostno varuj!" je odgovarjal, kakor bi govoril v spanju. Zadremal je v sedlu in celo njegova velika naloga, s katero je bil poslan, se je izpremenila v brezpomembno malenkost, dokler se mu ni nenadoma spoteknil konj in ga s tem spravil k zavesti. Krepko in sko-ro nehote je nategnil živali vojke, da ne pade, se ozrl okrog, zagledal jekle-nomodro morje in spoznal, da je njegova pot pri kraju. Naglo se je obrnil na desno in v malo trenutkih je zagledal globoko v dolini ob vznožju škrlatne gore od gozdov obdano opatijo Derrynane, dom Osvoboditelja in cilj svojih želja. Omahovaje je prispel na dvorišče in razjahal, ali bolje, padel z utrujenega, s peno pokritega konja. VI. POGLAVJE. Ave, Liberator! To znamenito soboto zjutraj je sedel O'Connell, vrnivši se od maše v svoji zasebni kapeli, ravno pri zajtrku, ko so mu naznanili, da želi z njim govoriti v nujni zadevi neki mož, ves utrujen od devetdeset milj dolge nočne poti. Veliki tribun je bil tedaj nad petdeset let star. Priboril si je svojo največjo zmago, ko je v aprilu istega leta izsilil od nasprotujočega kralja, poslanske in gosposke zbornice zakon, po katerem so dobili tudi katoličani pasivno volivno pravico. Tu na svojem mirnem domu ob morju je počival od svojega zasebnega in parlamentarnega dela, daleč od hrupnih, šumnih mest, daleč od nezvestih, sovražnih ljudi. Prav nič ga ni bilo volja stopiti iz svojega mirnega zatišja na bojišče sodnijskih obravnav in ljudskih shodov. Videl je pred seboj državno-zborsko zasedanje 1. 1830. in je vnaprej vedel, kakor burno bo. Toda ka-korhitro je slišal o polnočnem jezdecu, je ukazal, naj pripeljejo mladega moža v njegovo knjižnico. Tedaj so iz mladega Burkea, ko je stal pred možem, čigar podobo je gledal vso noč, privrele besede: "Zapustil sem Cork zvečer ob soln-čnem zahodu in sem jahal devetdeset milj, da govorim z Vami. Štirje možje so že obsojeni na smrt zaradi don-neraileske zarote. Še jih je sedemnajst, o katerih bodo obravnavali in med njimi je moj brat John. Če Vi ne pridete, bo dal Doherty vse obesiti. Tu je sto gvinej. Če Vi pridete, so naši možje rešeni in njihove matere in žene Vas bodo večno blagoslavljale!" Kratko, O'Connel je bil pripravljen iti, ganjen od tega lepega dokaza javnega zaupanja. Burke se je obrnil, z bleskom v očeh, da zajaše svojega utrujenega konja in se vrne z veselo novico. Toda O'Connell ga ni hotel pustiti. "Še je dosti časa. Danes se tukaj spočije in zvečer odideva skupaj." * + » Ponedeljsko jutro, dne 26. oktobra, je prišlo mračno in zloslutno za skupine ljudi, ki so se bili tuintam na mestnih oglih zbrali. Sodnika sta prebila nedeljo v Foti, kjer jih je pogostil gospod Smith-Barry. Ljudstvo, prijatelji obtožencev, je prebilo isto nedeljo v cerkvah pri mašah, proseč pravičnega Boga, naj skaže obtožencem pravico, ki je bila usmiljenje. Po škofovem naročilu, so bile cerkve vso noč odprte in več ali manj polne mož in žena, ki so, sloneč v klopeh, prosili nevidno Moč, naj poseže vmes in prepreči človeško krivico. Ob devetih je bila sodna oblast zbrana, sodnika sta zasedla svoje prostore na klopeh in pripeljali so štiri obtožence—Edmonda Connorsa, Baj- reta, VVallisa in Lyncha — k obravnavi. Edmond Connors je bil spoštovan najemnik, značilen po svoji veliki moči, orjaški postavi, nedolžnem o-brazu in otroškem srcu. Popolnoma si v svesti, da je nedolžen, je gledal po sodnikih, odvetnikih in porotnikih mirno in brezskrbno-začudeno. On je bil nedolžen in nad njim je bil Bog. Če ga oprostijo, prav in dobro! Če ga obsodijo, naj bo češčena volja božja! Tega krščanskega stoicizma ne morete omajati. Ravno ko bi se imela obravnava pričeti, so se oglasili zunaj sodnijskega poslopja slabi vzkliki veselja in mladi Burke se je, vrnivši se s svoje devetdeset milj dolge poti, prerinil skozi množico ter začel govoriti z zagovornikom. Vse jutro so stale zunaj straže, čakajoč njegovega prihoda, in ko je prijahal zmagoslavno v mesto, ga je pozdravilo sto glasov. "Kaj je novega, William? Ali pride?' "Čez eno uro bo tukaj!" je odgovoril mladenič s pritajenim glasom, polnim zmagoslavja in veselja. Gospod McCarthy je takoj poprosil porotnike, naj se obravnava preloži. Popolnoma nemogoče! Delo se je že preveč zavleklo. Le obravnavati! Toda pravniki poznajo majhne zvijače, s katerimi se tok obravnave lehko nekoliko ovre in zadrži, in teh se je McCarthy obilno poslužil. Toda vendar so ga pregledali in sodnik Torrens je dejal, dvignivši glavo od svojih papirjev, mračno in odločno: m'Y dvečSqs;d "Sodna oblast mora nadaljevati svoje delo, da se izogne u-metnemu oviranju in zavlačevanju." Tako so porotniki (to pot deloma katoličani, deloma protestantje) prisegli in državni pravdnik je gladko in veselo razvijal svoj dolgi dokaz proti nesrečnim obtožencem, kar se zasliši zunaj poslopja mogočno vpitje. Na-rastlo je, odbijalo se od zidov in prodrlo celo preko svetih mej sodne dvorane. Ljudje niso mogli več brzdati svojega navdušenja, kričali so pred sodniki in odvetniki, ko je O'Connell, oblečen v svojo veliko, raskavo suknjo, zamazano in premočeno od nočnega potovanja, stopil v sodno dvorano, obdan od divje vriskajoče množice, in ko so ga prijatelji obtožencev, ki niso več bili boječi in plašni, temveč polni upanja in drzni, spremili na njegov prostor. Nova luč je zasijala po obrazih obtožencev na klopi in angel vstajenja je obiskal obsojence za zapahi in mrežo njihovih ječ. To je bil tisti klic "Ave, Liberator! — Pozdravljen, Osvoboditelj!" ki ga je ljudstvo klicalo na svoj način, ljudstvo, ki je Osvoboditelja ljubilo in bi umrlo zanj. Ko sem pisal te besede, mi je padel pogled na odprto knjigo, kjer neki pesnik, občudovavecNapoleona, popisuje prihod uničevavca sveta v ulice Dues-seldorfa. To je bil zmagoslaven pohod, obdan z vsem vojaškim bleskom in sijajem. Vendar je bilo vse mirno in resno kakor njegov obraz, ki je bil bled in izklesan kot grški kip, ali kakor njegova mala roka, ki se je igrala z vojkami bogato osedlanega konja. Toda v tem miru se je čulo "gromenje in topotanje treh vojnih pohodov", bobnenje topov, dirjanje konjenikov, podiranje mest, smrtni krik dveh milijonov ljudi, ropotanje vojnih vozov, kadar so se drvili preko mrtvecev in ranjencev, in slišati bi mogli, kako se lomijo njihove kosti pod kolesi vozov, ki so nosili velike topove tega malega boga. Da! Vse je bilo mirno na tihih ulicah nemškega mesta, toda vsakdo, bodisi najmlajši trobentač ali pijani dragonec, ki je kričal svoj "Ave, Imperator! — Pozdravljen, cesar!" je vedel, da je bil ta mali bog Apollyon, Uničevavec. Kako različno je bilo navdušenje in klicanje, s katerim so pozdravljali Osvoboditelja v tem mestu ob reki Lee. Prišel je, da reši, ne da uniči; da osvobodi, ne da usužni; da ječe odpre, ne da jih napolni; da dvigne celo mrliče iz groba in da jih vrne njihovim prijateljem. Že njegova prisotnost, brez ozira na njegova velika dela usmiljenja, je zagotavljala, da poj-