S ev. 271.
f L* V SODOIO, dne 28. novembra 1925. Posamezna številka stane 2 Din. LelO U.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ia pol leta..... .120
ia celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno T Jugoslaviji .... Din 60 » inozemstvu. ... - 80
S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec

Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din t-50 In Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din V— in t1—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva pc uruzniku ob 4. uri zjutraj
PoSinina piiiCanfl v oclooi.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva leleton 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserutet Saru-jevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797.
Besede in dejanja.
»Vremena Kranjcem bodo se zjasnila« — jc ob priliki Radičcvega obiska v Ljubljani vzkliknil g. Pucelj v »Kmetijskem listu«. Glasilo Radiča samega, »Dom«, piše nekako ob istem času, da sedaj v Belgradu vlada »radi-kalsko-seljačka večina«, ki da dela že prave čudeže. »Narodni dnevnik« zatrjuje dan za dnem, da vlada »sporazuma« že rodi sadove, (n ko je prišel Radič v Ljubljano govorit, so vsi ti listi vzklikali, kakšen preobrat da pomeni ta govor v državni politiki, posebno pa ia Slovenijo!
Razprava o dvanajstinah, ki jih je »radi-kalsko-seljačka« vlada v finančnem odboru žc sprejela, pa dokazuje, da sc Sloveniji kljub Icmu, da v tej vladi sedi g. Pucelj, niso približali boljši časi, marveč da se ji bo godilo le slabše nego se ji že. Šest mesecev podpira ie g. Pucelj »radikalsko-seljačko« vlado, pa mu ni uspelo, da bi se dvanajstine sestavile vsaj kolikortoliko pravično za Slovenijo. Vse tiste davčne olajšave, ki jih je g. Pucelj obljubljal na shodu hišnih posestnikov v Ljubljani, so splavale po vodi, ker g. Pucelj namesto da bi — zvest svoji takratni izjavi — izstopil zdaj iz vlade, ki jih noče Sloveniji priznati, ostaja še dalje v njej in za dvanajstine »radikalsko-seljačke« vlade junaško g a-suje. Radikalsko-seljačka večina je odklonila zvišanje eksistenčnega minima, izenačenje hišne najemnine za celo državo, odpravo krivičnih doklad na dohodnino, čitanje davčne lestvice v dinarjih namesto v kronah, sploh ni hotela ničesar slišati o davčnih olajšavah v Sloveniji, češ, če Slovenija ne bo plačevala več kakor ostali deli države, se bo državna blagajna posušila — gospod Pucelj pa je glasoval za Stojadinovičeve dvanajstine. Ponaša sc samo s tem, da sc ljubljanskim hišnim posestnikom nekoliko zniža hišnonajemninski davek, toda še tega ni dosegel on, amvek združena opozicija. Skrajno krivični davek na ročno delo seveda tudi ostane, zraven tega pa je »radikalno-seljačka* vlada spravila v dvanajstine skrajno reakcionarne določbe, ki odvzemajo javnim nameščencem dosedanje po celcm svetu uzakonjene in s socialncga stališča povsod sprejete in priznane pravice z ozirom na pokojnino.
Čemu je potem g. Radič prišel govorit v Ljubljano? Slovenija ne da nič na več ali manj duhovite fraze. Slovenija jc lahko globoko užaljena, da jo voditelji radika sko se-Ijačke večine hodijo pitat s praznimi besedami, medtem ko davki tiščijo k tlom naše gospodarstvo in ogrožajo eksistcnco nršega ljudstva. Še tako lepi govorniški efekti nas ne morejo omamiti, da ne bi čutili, kako nam gre v resnici za kožo. Mi vidimo, da »seljaki« v radikalni vladi razen praznih obljub stanja našega ljudstva niso za las izboljšali in da nimajo nobene moči, da bi na režimu kaj iz-prcmenili. Naj le šc pridejo govorit! Čimbolj bodo govorili, tembolj bo ljudstvo opazilo kričeče nasprotje med njihovimi vznesenimi besedami in žalostno istinitostjo.
Intervencije poslanca KieKSa.
Belgs ad, 27. nov. (Izv.j Poslanec K 1 c k 1 je posredoval pri finančnem ministru, da zniža davke onim posestnikom, ki so trpeli po toči. Finančni minister mu je odgovoril, da tega nc more storiti, da pa takim posestnikom pomagajo lahko domači davčni uradi.
Isti poslanec je vprašal finančnega ministra, zakaj je vlada ukinila ugodnost prekmurskim delavcem, ki hodijo delat na Mažarsko pa so doslej smeli prinesti vse življcnske potrebščine, ki so jih dobili za plačilo, carine proste v državo. Prosil je ministra, da to ugodnost zopet uveljavi, toda minister je odgovoril, da želji nc more ugoditi, ker to ni v interesu državnega gospodarstva. Tako izvršuje sedanja vlada socialni program, ki ga Štefan Radič ob vsaki priliki naglaša.
Poslanec Klckl jc tudi interveniral pri finančnem ministru, da dobe delavci, ki so bili poškodovani na državnem posestvu v Bclju, podpore. Minister je obljubil, da to stori.
NOVI ŠEF PROSVETNEGA ODDELKA V LJUBLJANI.
Be'£rad, 27. nov. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim je imenovan profesor Ir. Dragotin Lončar za načelnik* oro-et-lega oddelka v Ljubljani
Protest jMcioslovanskep kluba proti sramotenju
d r, Kreka in voditeliev n^amentarnena zaston-
naroda nfl strani ministra Radiča
Behrad, 27. nov. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba Anton Sušnik in tovariši so poslali predsedniku vlade Nikoli Pašiču sledeče vprašanje:
»Prosvetni minister g. Stjepan Radič je 21 nov. t. 1. poselil Ljubljano. Ob tej priliki je imel na ban' etu, ki je bil prirejen njemu na čast v soboto zvečer, govor, v katerem je govoril tudi o dr. Kreku, dr. Korošcu in slovenskem parlamentarnem zastopstvu.
Po vesteh, ki so j-h prinesli opozicionalni in vladni listi, je rekel o dr. Kreku, da »je bil sicer bistroumen toda suženj, da je veliko govoril, ni pa bil delaven za narod, da je bil organ Dunaja in Rima, a ne naroda«, dr. Korošca je imenoval popa, mežnarja in sužnja, ter se proti krneti svojega govora povzpel do trd tve, da oni Slovenci, ki so prišli v Belgrad »niso bili Slovenci, ampak smeti.«
Dr Kreka, ki je bil dolfi leten voditelj slovenskega nareda, je kot velikega socialnega in kulturnega ideologa poznala vsa Evropa. In ravno tiste dni, ko je slovenski narod na slovesen način pra-noval šestdesetletnico rojstva svojega največjega sina dr. Kreka, se je
drznil g. Stjepan Radič kot član kraljevske vlade in kot prosvetni minister govoriti o dr. Krek u na skrajno nedostojen način, ki razodeva vsako pomanjkanje pietete in kruto žali čuvstva, ki jih goji slovenski narod do svojega genija.
Proti takemu nekvalificiranemu nastopanju g. prosvetnega ministra se kot parlamentarno zastopstvo slovenskega naroda najodločneje zavarujemo in prav tako moramo protestirali iiaodločneje proti sramotenju sedanjega voditelja slovenskega ljudstva dr. Korošca in slov. parlamentarnega zastopstva. Kdor blati in sramoti poslance, ki jih je slovensko ljudstvo po svojem prepričanju izvolilo, žali to ljudstvo samo.
Ker je g. Radič v Ljubljani nastopil kot minister prosvete, kot član kraljevske vlade, kateri Vi načelujete, nam je čast vprašati Vas, g. predsednik:
Kaj pravi kraljevska vlada k tem izjavam g ministra prosvete?
Prosimo za ustmen odgovor v narodni
1 skupščini.«
|yp*ka raz v skupščini,
STJEPAN RADIČ ŽE ZOPET DEMANTIRA SVOJE IZJAVE. Jagatič ostro kritiku je Radicero protihrvatsko politiko. — Radič se ne upa pokazati na Hrvatskem. — Govor Svetozarja Pribi .cviča. — Radie se zapleta v prolisloja in
dementira.
Belgrad, 27. nov. (Izv.) Po svojem včerajšnjem prvem nastopu na parlamentarnih tleh v finančnem odboru je bil Stjepan Radič danes zopet predmet pozornosti. Dopoldne in popoldne je namreč prisostvoval sejam. To sla bili prvi dve seji, katerim je Stjepan Radič prisostvoval v Belgradu Ker se je vedelo, da bodo ob priliki razprave o dvanajstinah na dnevnem redu predvsem politične spremembe Sljepana Radiča in krit ka njegovega delovanja. je vladalo za sejo veliko zan manje. Vse galerije so bile polne. V diplomatskih ložah je bilo opaziti mnogo zastopnikov tujih držav dopoldne in popoldne.
Dopoldanska seja se je pričela po 9. uri. Ko še zbornica ni bila polna in je sedelo le nekaj poslancev na klopeh, jc prišel neopazen v dvorano Stjepan Radič Ier se vsedel v ministrske klopi. Zanimivo je, da ga topot njegovi poslanci niso pozdravljali, dasi bi bilo pričakovati, da somišljeniki svojega načelnika pozdravijo prvič kot ministra. Kakor vselej, se je ludi topot skupščini in oslali publiki nudila prilika, da se spričo raznih protislovnih izjav Radiča dodobrega nasmeje. Zaraditega je potekel ves dan v več ali manj veselem razpoloženju.
Pred dnevnim redom so posamezni ministri odgovarjali na nekatera vprašanja. Nato so prečitali poslanci svoja posebna mnenja o dvanajstinah V imenu Jugoslovanskega kini a je prečilal posebno mišljenje Vladimir Pušenjak.
Nato je podal fin minister kratek ekspoze, v katerem je poskušal utemeljiti povečane dvanajstine. Razlagal je, da je povečal investicije in da se bo izboljšala vojna oprema. Vendar pravi, da se mu bo posrečilo dobiti toliko dohodkov, za kolikor so se dvanajstine povečale.
Kot prvi govornik je nastopil nečak Stjepana Radiča posl. Mate Jagatič. V temperamentnem in preprostem tonu je posl. Jagatič ob splošni pozornosti kritiziral sedanje dvanajstine, finančno politiko vlade, posebno pa politiko Stjepana Radiča, ki jo je tako temeljito analiziral, da ne bi take kritike nihče pričakoval od preprostega moža. Jagatič je bil eden najbolj delavnih poslancev Radičeve stranke, ki pozna njen razvoj in Stjepana Radiča, dokler je bil republikanec, prav dobro. V jasnih črtah je pokazal na razliko med sedanjo in prejšnjo Radičevo politiko. Nazval jo je izdajalsko. Stjepan Radič pravi, da je napravil sporazum. V Belgradu govori o tem sporazumu čisto drugače, kakor na Hrvatskem. Njegovi agitatorji poskušajo na vse pre-tege na Hrvatskem ljudstvu dokazati, da pomeni sporazum reviziio ustave in da pomeni
| sporazum izvajanje tistega programa Stjepana Radiča, ki ga je imel, dokler njegova stranka ni šla v vlado. V Belgradu pa razlaga Sljepan Radič sporazum čisto drugače, kakor v prečanskih krajih.
Poslanec poziva Stjepana Radiča, naj pride sam med hrvatsko ljudstvo, da bo videl, kako ga tudi ono obsoja. S. Radič to dobro ve, zato se ne upa iti in sklicati shodov na Hrvatskem, pač pa obletava druga mesta, samo na Hrvatsko in v Slavonijo se ne upa prikazati. Brji se odločno ljudske sodbe. Izvajajoč, da je ta politika izdajalska, poziva poslance Radičeve stranke, kot bivše hrvatske poslance, naj se vsi vzdignejo proti tej politiki. Oni se ne morejo več predstavljati kot hrvatski poslanci, kajti hrvatsko ljudstvo jih je izvolilo na drugem programu, za drugo delo, ne pa za to, tla podpirajo sedanjo vladno večino, ki izmoz-gava prečanske kraje. Te dvanajstine so dokaz velike neenakosti v državi.
Poslanec izjavlja, da hrvatski narod ne bo nikoli priznal vidovdanske ustave, kar je dokazal v krvavi borbi tekom poslednjih sedem let. Hrvatsko ljudstvo zahteva svoj sabor, svoje finance in samostojnost, vse to, kar je Stjepan Radič zavrgel. Hrvatskega ljudstva ni nihče vprašal, ali odobrava spora/um. Zato ponovno poziva Radiča naj pride na Hrvatsko in naj tam skliče shode!
Za časa govora posl. Jagatiča je Stjepan Radič, ki je kakor grešnik sedel na ministrski klopi, čestokrat vpadal z raznimi medklici, ki so pa ostali brez efekta. Ko je bila po govoru seja prekinjena, je hitro zapustil dvorano.
Popoldanska seja.
Skupščinska seja se je nadaljevala popoldne ob petih. Kot prvi govornik je nastopil zemljoradn.k posl. V u j i č.
Drugi govornik je bil Svetozar Pribičevič. Njegov govor so vsi pričakovali z velikim zanimanjem. Vidno borbeno razpoložen, z rdečini nageljem v gumbnici, je Pribičevič malo bled stopil na govorniški ^der, pozdravljen od svojih pristašev. Nato je pričel govoriti. Njegov govor je trajal skoro dve uri. Bil je predvsem izzivanje in kritika Stjepana Radiča. Kolikor je imel Pribičevič namen izzivati Stjepana Radiča, je imel obilo uspeha. Mnogokrat je Stjepan Radič, izvan od često duhovitih izvajanj Pribičeviča, padal iz enega protislovja v drugo. Dajal je izjavo, ki so druga drugo pobijale. Med drugim je izjavil, da še vedno stoji na stališču, da morajo uradniki imeti 25 let službe, predno dobe pravico na penzijo. Obenem je Izjavil, da bodo tisti uradniki, ki ne bodo vodili »državne« poli-tike. takoj odpuščeni. Ta iziava ie v njegovih
krogih izzvala veliko presenečenje. Opaziti jt bilo očividno nervoznost med radidevimi poslanci. Sam Pašič je moral ponovno intervenirati Ln Radiča poučevati, naj se mirno zadrži.
Svetozar Pribičevič se je v začetku svojega govora o fin. politiki izjavil proti budge-tiranju z dvanajstinami in proti povečanju proračuna. To povečanje se dvakrat bolj občuti, ker je vrednost dinarja poskočila. Sicer pa je kritiziral izjave Stjepana Radiča kot delegata v Ženevi, njegove izjave in njegova članke v »Slobodnem domu«, posebno pa iije-tjov poslednji nastop.
Istočasno je Svetozar Pribičevič ostro kritiziral postopanje zunanjega ministra Ninčiča ob tržaških dogodkih. Kakor rečeno, je skušal Pribičevič predvsem izzvati Stjepana Radiča, na drugi strani pa ga diskreriilirati kot ministra, kar je z njegovim nastopanjem v dosedanjem političnem ž.vljenju tudi deloma dokazal. Glede ostalih stvari pa je i n-e I Svetozar Pribičevič malo uspeha. Ko je kriti iral notranjo politiko in politiko Sljepana Radiča, je nehote kritiziral sam sebe. kajii vse napake, ki jih dela zdaj Sljepan Radič v svojem resoru in ki jih delajo njegovi tovariši v drugih resorih, so prej z isto vnemo delali pristaši samostojno demokratske stranke.
Kritizirajoč nastopanje Skopana Radiča in njegove demant je, se je tudi Svetozar Pribičevič zapletel in napravil iste napake, katere je zagrešil Sljrpan Radič. I javil je namreč, da je takrat, ko je bil on v vladi. ,a-stopal v vladi stali š je, da mora n ša država stopiti v zve:o z Anglijo in z njo skupaj pognati Turke iz Evrope Dajal je isti lako in-diskretue izjave, kakor so bile one, ki jih je zagrešil Stjepan Radie. Radič sani pa je vedno bolj postajni nervo/en. Vsevprek je demontiral. DementiraJ je ponovno, da v LJubljani ni govoril da bi bilo mogoče, da'bi se Slovenja preko L ge narodov zedinila. Ta nova i ja\ a je seveda napravila zelo žalosten vtis za aktivnega ministra.
Po Pribičevičevem govoru je kratko odgovoril Ninčič glede tržaških dogodkov. Nalo je bila seja prekinjena.
radikali proti finančni polltki RR-vIstle.
Radič in Pucelj pa podpirata Stojadinoviča.
Belgrad, 27 nov. (Izv.) Včerajšnja izjava posl. Grgina v fin. odboru proti sedanji politiki je napravila na vse kroge globok vtis. Ta izjava dokazuje, da se tudi v vladnih vrstah vedno bolj čutijo obupne posledice sedanje fin. politike.
Vojvodinski radikali so danes sklicali sestanek. Na tem sestanku je Grgin ponovil svoje včerajšnje izjave, nakar so vojvodinski radikali pretresali žalostno stanje, ki nast: ja vsled vel kega obdavčenja vseh slojev v Vojvodini. O tej stvari so dolgo razpravljali. Vendar niso storili glede zmanjšave davkov nobenih sklepov. Svoje sestanke bodo nadalj -vali.
Temu pokretu vojvodinskih radikalov se pripisuje velika važnost. Zanimivo je da se pričakuje, da bodo njihovemu zgledu v kratkem sledili radikalni poslanci iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Tako .se vsak dan celo v radikalni stranki bolj širi mnenje, da je finančna politika sedanje vlade za prečanske kraje absolutno škodljiva in da je treba najti drug izhod in nove smernice v notranji politiki. Dočim celo sami radikali uvedevajo lo pogubnost, pa poslanec Pucelj vedno z vnemo glasuje za vse predloge fin. ministra.
Istotako pa tudi Stjepan Radič zasiopa to politiko tudi še nadalje. Ko je na današnji seji Svetozar Pribičevič v svojem govoru zahteval izenačenje davkov, je Stjepan Radič izjavil, da je to nemogoče, da bi se v prečanskih krajih zmanjšali davki I cr l>i s tem izgubili polovico dohodkov. Ta Radičeva izjava se tolmači na ta način, da namerava s svojimi poslanci in tudi s posl. Puolj' m še nadalje podpirati fin. politiko radikalnega nvnistra Stojadinoviča kljub očividnemu dejstvu, da je za prečansko prebivalstvo škodljiva. Radikali iz Srbije si ob pogledu na lake dobre zaveznike lahko čestitajo.
IZVOZ IZ ČEŠKE.
Praga, 27. nov. (Izv.) Trgovsko ministrstvo je dovolilo prost izvoz in uvoz vsakega blaga do 1 kg teže, izvzemšl žlahtne kovine in monopolne predmete.
Velika nesreča v Ljubljani.
Plw . , ui>KI »SALUS« NA ALEKSANDROVI CESTI EKSPLODIRAL ETER. OSEBA MltTVA, TRI PA TEŽKO RANJENE.
ENA
Na Aleksandrovi cesti na dvorišču palače bivšega lekarnarja g. Mayerja ima že nekaj let svoj laboratorij in svoje skladišče domača tvrdka »Salus«, ki izdeluje razna zdravila in droge na debelo. Tvrdka je bila ustanovljena po vojski z namenom, da se na tem polju osamosvojimo od tujine.
V laboratoriju te tvrdke se je včeraj popoldne ob četrt ua 4 pripetila velika nesreča. Tvrdka je uporabljala za izdelovanje raznih medikamentov eter. Ko je včeraj popoldne drogist Viktor Poljanec nesel v dvoliterski pletenki eter v laboratorij, je držal steklenico mesto za vrat in od spodaj, samo za vrat. Ker je bila pletenka težka, se je vrat odtrgal, steklenica je padla na tla, razbila in eteT se je razlil po tleh. Eter je začel izhlapevati, je prišel v stik z ognjem v peči in je s silnim treskom eksplodiral. Viktor Poljanec se je takoj zavedel velikanske nevarnosti in je skočil pri vratih nazaj na dvorišče. Dobil je le lahke opekline in praske po rokah in se je silno prestrašil. Med tem je pričelo v laboratoriju strahovito goreti. V tem kritičnem tre-notku so se nahajali v laboratoriju ravnatelj mag. pliarm. 32 letni g. Rožman Miroslav ter trije drogisti in siicer 14 letni vajenec Menard Milan, 24 letni Pavlin Alojzij in 20 letni Mavec Ivan. Vsi štirje so bili naenkrat v plamenu. Bili so toliko pri zavesta, da so pričeli takoj gasiti. Kajti skozi vrata ni bilo mogoče več uteči. Bila so vsa v plamenu. Razventega se je pa porušila stena na dvorišče tako, da so bila vrata zasuta s kupi opeke. Plamen je objel najprvo Ivana Mavca, ki je bil v hipu ves v plamenu in je gorel kakor baklja. Zgorela mu je vsa obleka na telesu in ves ope-
čen se je v neznosnih mukah zgrudil na tla, hoteč pobegniti skozi ogenj na prosto.
Ravnatelj mag. pharm. Rožman Miroslav, ki je tudi pričel tjikoj gasiti, se je hudo opekel po glavi, po obrazu in po obeh rokah. Alojzij Pavlin je zadobil poleg težkih opeklin po telesu tudi težke poškodbe po nogah najbrže od kake opeke, ki je padla od porušene stene. Na lice mesta sta prihiteli policija in požarna bramba, kateri se je kmalu posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Obenem je prispel tudi rešilni avto, na katerega so naložili vseh pet ranjencev. Avto je z veliko brzino odpeljal ponesrečence po Prešernovi ulici in po cesti Sv. Petra v deželno bolnico.
Ljudje v Prešernovi ulici ter na cesti Sv. Petra so bili vsi zbegani radi nenavadne brzine rešilnega avta. Vsi razburjenj so se mu s strahom umikali in otročički so plašno zrlii za njim, ko je švignil kakor blisk mimo njih. Vsd pasanti so instinktivno čutili veliko nesrečo.
Ranjenci so bili v bolnici takoj obvezani. Poljanec Viktor je mogel takoj, ko so ga obvezali, oditi domov. Ivan Mavec je bil ob K9 zvečer v bolnioi umrl. Ostali trije so težko ranjeni, a rane niso smrtnonevarne. Ravnatelj mag. pharm. g. Miroslav Rožman je poročen in brez otrok.
Tvrdka »Salus« ima veliko škodo. Vendar se je škoda znatno omej.la radi hitre pomoči gasilcev, ki so imeli topot več sreče kakor pa pri veliki nesreui na Marijinem trgu št. 1 v bivši Zanklnovi hiši, kjer je 1. oktobra 1919 eksplodiral bronol.n in objel s svojimi plameni celo štirinadstropno hišo.
Beležke.
VPRAŠANJE DUHOVNIŠKE BERE.
Belgrad, 27. nov. (Izv.) Ker se je čulo, da namerava ministrski svet ukiniti biro, je po-prašal poslanec Škulj pri merodajnih krogih in tam zvedel, da skušajo sicer od neke strani to spremembo izpeljati, da pa še niso storili končnega sklepa, ker se resni krogi zavedajo dalekosežnih posledic take reforme v današnjem času.
Nova francoska vlada.
Pariz, 27. novembra. (Izv.) Ob osmih zvečer je Agence Ilavas objavila sledečo listo nove vlade, ki pa še ni definitivna:
Predsedstvo in zunanje zadeve Briand, pravosodje Chauteems, notranje zadeve Dala-dier, finance Loucheur, vojna Painleve, mornarica Leygues, prosveta Roustau, trgovina De Vinccnt, javna dela De Monzie, delo Du-radour, kolonije Parrier, poljedelstvo Durand.
Fašizem v Franciji.
Pariz, 27. nov. (Izv.) Zaradi neurejenih
financ draginja stalno raste. Vrednost francoskega franka pada od dne do dne in večne vladne krize splošno nezadovoljnost le še pospešujejo. Množice postajajo s starim vladnim sistemom nezadovoljne.
Odhajajoči ministrski predsednik Painleve je vzbudil veliko pozornost v vsej javnosti s svojimi besedami, da je republika v nevarnosti, a da naj se oni, ki bi jo hoteli uničiti, čuvajo!
Te besede splošno tolmačijo kot grožnjo na naslov francoskih fašistov. Nacionalistična »patriotična liga« vedno glasneje nastopa in po pariških ulicah se vidi zvečer vedno več »plavih srajc«, ki so vidni znak pripadnosti k francoski fašistovski skupini. Voditelji francoskih fašistov naglašajo po vzoru italijanskega fašizma, da je treba odpraviti parlament in uvesti v deželo diktaturo, ki naj državo reši grozečega finančnega poloma. — Slišijo se tudi že imena bodočih diktatorjev, največkrat se omenjata Poincare in general Castelnau.
Priprave za podpis locarnske pogodbe v Londonu.
London, 27. nov. (Izv.) Locarnsko pogodbo bodo podpisali v Londonu brez posebnih slovesnosti. Pogodbo bodo podpisali v torek v angleškem vnanjem ministrstvu. V London došle državnike bo sprejel kralj v svečani avdijenci, Baldvvin in Chamberlain pa jim bosta priredila svečano večerjo.
češka bo priznala sovjetsko
Rusijo.
Praga, 27. nov. (Izv.) Po volitvah je postalo vprašanje priznanja sovjetske Rusije zelo pereče in ni dvoma, da bo Češka Rusijo priznala. Češka vlada namreč že pripravlja konzularni in diplomatski aparat za Rusijo. V Moskvi bo češko poslaništvo in generalni konzulat, v vseh večjih mestih pa konzulati.
Strah pred razrednim bojem v Anoliji.
London, 27. nov. (Izv.) Z ozirom na neki govor angleškega ministra za notranje zadeve ki jc priporočal angleškim delodajalcem, naj postopajo i delavci po laškem fašistovsketn
vzoru, piše »Manchester Guardian«, da se pripravljajo fašisti na desni in komunisti na levi strani, da organizirajo vse nezadovoljne elemente, kar bo imelo za posledico trdovraten razredni boj.
London, 27. nov. (Izvir.) Zaradi obsodbe komunistov je sklenila Delavska stranka po parlamentu predlagati nezaupnico vladi.
Grški načrt za pogodbo med balkanskimi državami,
Bukarešt, 26. nov. (Izv.) Minister za zunanje zadeve Duca je sprejel grškega poslanika, ki mu je izročil izgotovljen načrt varnostne pogodbe med balkanskimi državami po vzoru lo-carnskega sporazuma. Minister Duca je poslaniku odgovoril, da bo načrt predložil zastopnikom Male antante na njihovem prihodnjem sestanku.
i 3
čičerin pri Briandu.
Pariz, 26. nov. (Izv.) Ruski sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin je danes v spremstvu ruskega poslanika Rakovskega obiskal zunanjega ministra Rrianda.
Zadnje odredbo proti svobodni besedi.
Rim, 26. nov. (Izv.) Zbornično predsedstvo je v sporazumu z vlado odločilo da poslej poslanci, ki se ne vdeležujejo parlamentarnega dela, v poslanski zbornici ne morejo več staviti vprašanj, zahtevajoč nanja pismen odgovor. Istotako se ne morejo več z vprašanji imunizirati razne zaplenjene tiskovine. Vsa taka vprašanja bo predsedstvo poslej odklanjalo.
Sklepi fašistovskega direktorija.
Rim, 26. nov. (Izv.) Včeraj se je sešel narodni direktorij fašistovske stranke. Sklenil je med drugim, da se vpisovanje v stranko brezpogojno zaključi in se bodo sprejemali novi člani le v izrednih slučajih; vrhutega se izvede stroga revizija dosedanjih članov. — Glede organizacije framasonov je direktorij sklenil, da fašizem tudi pod zakonito obliko ne dovoljuje framasonskih organizacij.
Reforma cerkvene zakonodaje.
Rim, 26. nov. (Izv.) Komisija za reformo cerkvene zakonodaje je danes začela razpravo o predlogih, ki so jih izdelali pododseki. Komisija bo sedaj nadaljevala svoje delo, dokler ga ne dovrši.
Matteotlijev proces zopet preložen.
Rim, 26. nov. (Izv.) >Tribtina<s: poroča, da je proces proti morilcem poslanca Matteottija zopet preložen in da ne bo prišlo do razprave pred mesecem februarjem.
Naiidealnelše sredstuo zo i:ro las
ie skozi 20 let preizkušeni ,,Šarmon s črno glavo". Njegova na;botje preizkušena sestava, lahka raz-deliivost, prijetna mehka pi na povzro-čuie sijaino č stočo in s tem trajno zdravo kožo na glavi. Las e dobe po umivanju s Samponom mehkobo in prijeten vonj in se dajo lahko frizirati. Pri nakupu nazite vedno na znano, poleg stoiečo znamko ,,Črn* glava" Dobiva se v vsph lekarnah, drogeriiah in pnfumppiah Izdelovale!): ins Schusriko"! - Berlin—Dshlen
Radičev »Dom« in zavod gv. Flijeronima.
Tudi ta je moral izreči svojo sodbo in ta je, da je zavod sv. Hijeronima ustanovil sam sv. Hijeronim! Kdor ne verjame, kako ta list vleče hrvatske kmete, ima na tem zgledu (»Dom« št. 30) priliko to jasno spoznati. Isti list tozadevno udarja po škofu Jegliču in »popu« Korošcu. Škofje, da pod njunim vodstvom pišejo, da je ta zavod tudi slovenski in srbski, ne pa samo hrvatski. Stoji obenem seveda na stališču Smodlake, da je zavod last države in ne Cerkve. Navedli smo gornje samo za vzorec poročanja. Morda ponatisne »Narodni Dnevnik« v navdušenju za Radiča tudi to iz njegovega »Doma«.
Škofovo pismo vernikom o protikatoli-škem časopisju silno boli slovenske svobodo-miselce. Najboljše znamenje, kako v živo je zadelo. Tudi »Narodni Dnevnik« se čuti zadetega, ne upa pa seveda reči, da piše v katoliškem duhu. Tega tudi ne bi mogel, zakaj ta list poveličuje Radiča, ki je sam izjavil, da ni »dogmatičen kristjan«, torej ne katolik. Nam je prav, da »Nar. Dnevnik« vedno bolj razodeva svoje svetovnonazorno stališče, da si bomo Čezdaljebolj na jasnem.
Strah pred Radičem. »Jutro« je obleklo raševino spokornika, da bi g. Radič demokratom milostno odpustil greh demonstracij ob svojem prihodu v Ljubljano. Zakaj so samostojni demokratje v takem strahu pred Radi-čevo jezo, ne bomo tu raziskovali, četudi bi se morda dalo brez posebnih težkoč dognati. Zanimivo pa je zelo, kako se spokornik »Jutro« ne more in ne more otresti svoje prave natu-re. Da bi sebe opral, prinaša neko vabilo tajništva SLS, ki se nanaša na obisk novega ministra. Iz vabila samega je razvidno, da nihče m smatral prihoda Radičevega za resno stvar, kakor je vse njegovo izpreminjevanje v politiki neresno. Da si more javnost napraviti pravo sodbo o »velikem odkritju« včerajšnjega »Jutra«, smo prosili tajništvo SLS za pojasnilo in zvedeli sledeče: Prihajale so vesti, da nekateri demokratski krogi pripravljajo demonstracije proti ministru prosvete, ki da je — takrat še ni bilo za gotovo znano — odstavil njihovega ljubljenca dr. Pestotnika. Zato so nekateri naši somišljeniki izrekli tajništvu željo, naj se skliče sestanek, kjer se zavzame stališče, kako postopati z naše strani ob Radi-čevem prihodu. Na tem sestanku se je ugotovilo, da se rpdi Radiča ne izplača ne za eno ne za drugo stran izpostavljati nobenega našega somišljenika kakim novim persekucijam. Noben tudi dejansko ni dobil nikakih navodil v zadevi Radičevega obiska v Ljubljani. To so dejstva. Če tedaj morejo »odkritja« Zerja-vovega glasila omehčati Radičevo srce, da skesanim demokratom odpusti nedeljske demonstracije, mi nimamo ničesar proti.
Slovenski kmotijci in »republikanci« nas dolžijo, da nismo poročali resnice, ko smo pisali, da so se podali pod hrvatsko »*eljačko« komando. Radičev »Dom« od 18 t. m. pa piše: »Važan politični sastanak u Mariboru iniali su izaslanici štajerskih organizacija slovenske seljačke stranke. Izaslanici su svi bili jednodušni u toni da predsjednikom slovenske seljačke stranke bude predsjednik HSS Stjepan Radič, a uz njega dva podpredsjed-nika Slovenca, jedan iz Štajerske, a drugi iz Kranjske.« — »Narodni Dnevnik« sicer pravi, da se bo o tem šele sklepalo, toda »Dom« trdi, da so izaslanci ZSKL bili popolnoma jednodušni, da ima Stjepan Radič biti predsednik »slovenske seljačke stranke«. Kdaj ga bodo slovesno inštalirali, to pa ni tako važno.
Neresnično poročanje nam očitata »Narodni Dnevnik« in »Kmetjski list«. Slednji n .pr. trdi, da je »Slovenec« zagrešil »grdo in nespametno laž«, ko je pisal, da je Radič silno grdo govoril o rajnem dr. Kreku. »Vprašali smo gospode« — pravi Pucljev organ — »ki so Radičev govor poslušali in ti so nam rekli, da je »Slovenec« po svoji stari navadi poročal neresnico.« — Mi pribijemo, da smo poročali o Radičevih govorih v Ljubljani vestno in objektivno in brez najmanjše tendenč-nosti, kakor je to sploh naša navada in dolžnost. Radičev govor v »Narodnem domu« smo prinesli po stenografskem zapisniku, sicer samo odlomke, ki so se zdeli nam važni, toda te čisto točno po stenogramu, ne da bi spremenili en jot. Bili smo celo tako tenko-vestni, da smo neko jako kočljivo izjavo g. Radiča o veri (katero je »Jutro« prineslo) iz ste-nograma, rajši izpustili, kakor da bi Radiču, ki jo je mogoče drugače mislil, delali morebiti krivico in proti njemu izrabljali nepremišljeno ali dvoumno formulirano frazo. Pač pa »Narodni Dnevnik« Radičevega govora ni prnesel doslovno, kakor je bil govorjen, ampak opiljen in smiselno zvezan, česar mu ne očitamo, samo nam se ne sme očitati neresnično poročanje. Kar pa se tiče Radičevega govora pri Štruklju, v katerem je zagrešil ne-pijeteto napram rajnemu Kreku, ki je bil njegov velik prijatelj, je naš poročevalec, ki je bil na banketu navzoč, poročal čisto resnico, kar potrjuje s svojim podpisom g. Goj-ko Božovič v »Politiki«, ki je ravnotako poročal v Belgrad. Tako naš kakor »Političin« dopisnik sta ugledna novinarja, ki nikdar ne bosta poročala neresnice ali potvorbe. Kar se končno tiče izjave Radiča na taistem banketu o veri. smo jo mi doslovno posneli iz »Narod-Dnevnika« in nismo mogli vedeti, da
O
gre za tiskovno napako, ker je bila prvotno reproducirana izjava v »N. D.« popolnoma smiselna in smo jo tudi posneli v dobri veri, ne pa namenoma izrabljajoč tiskovno napuko.
Nasilje. »Narodov« dopisnik iz »sokolskih krogov« trdi v včerajšnjem »Narodu«, da jo odbor društva »Narodni dom« s tem, da je ko-optiral 10 novih članov, nasilno preprečil, da bi prišlo poslopje »Narodnega doma« v zanesljiv^ I) narodne roke, in obeta, da se bo »Sokol« proti kooptaciji pritožil na upravno sodišče, na ministrstvo in tudi na državni svet, dokler ne bo dosegel svoje pravice. »Sokolu« pravice do pritožbe nihče ue odreka, tudi mi ne. Ampak v Ljubljani je nekaj ljudi* ki dobro poznajo še nekaj drugačnih »koopta-cij« kakor je ta, proti kateri se namerava pri. tožiti »Sokol«, in ti gospodje bodo silno veseli, če bo končno razsodila tudi vrhovna upravna instanca, kakšne »kooptacije« so dovoljene in postavne in kakšne ne. »Sokol« naj kar začne, pa bo kmalu spoznal, kje je »nasilje«.
Zanesljive narodne roko, Pod naslovom »Borba za Narodni dom« priobčuje včerajšnji »Narod« dopis iz »Sokolskih krogov«, ki se začenja tako: »Na zadnjem občnem zboru društva »Narodni dom« je odbor tega društva nasilno(?) s tem, da je sprejel 10 novih članov, ki so imeli 100 glasov, preprečil, da bi prišlo poslopje »Narodnega doma« v zanesljive narodne roke, to je v posest in last »Ljubljanskega Sokola«. — Zadevo i »Narodnim domom« smo že takoj po zadnjem občnem zboru društva »Narodni doni« pojasnili javnosti tako, da vsak lahko razume, da bodo v »Narodnem domu« gospodovala društva »Slovenska Matica«, »Narodna galerija« itd., »Sokolu« pa njegovih pravic nihče ne namerava kratiti. Omenjena društva so menda dovolj »narodna«, najmanj tako narodna, kakor je naroden »Sokol«, in zato se čudimo neverjetni ošabnosti »Narodovega« dopisnika iz »sokolskih krogov«, ki se samolastno in oblastno vzpenja na visok stol, odkoder ee predrzne proglašati naša najodličnejša kulturna društva za »narodno nezanesljiva« I Kakor je videti, v sokolske možgane do danes še ni prodrlo spoznanje, d asmo v narodni državi vsi Slovenci, če nosijo rdeče ali pa bele srajce, enako »narodni«, in da v narodni državi »Sokol« v narodnem oziru nima onega pomena kot nekdaj v tuji državi. Danes je »Sokol« navadno privatno telovadno društvo in nič več in nič manj, privilegij na »narodnost« pa mu je vzela ustanovitev naše narodne države.
Novinarski koncert.
Opozarjamo na veliki koncert, ,ki ga prirede uajodličnejše ljubljanske glasbene institucije na korist novinarskega peuzijskega fonda. Koncert se vrši v torek na narodni praznik ob 8 zvečer v hotelu Unionu. Na njem nastopijo pevski zbor in orkestralno društvo »Glasbene Matice« ter pevski zbori »Ljubljane«, Ljubljanskega Zvona«, »Slavca« ter moškega in ženskega učiteljišča — torej res elita naše glasbe ia to pod vodstvom naših najboljših dirigentov. Ako žrtvuje iuteli-gent z dežele čas in denar, da poseti kak koncert v Ljubljani, je to veduo samo koncert ene same korporacije, le malo pa jih je, ki bi jim razmere dopuščale, da poselijo več koncertov v sezoni. Na novinarskem koncertu pa se nudi obiskovalcu izredno ugodua prilika, da na en sam večer spozna vse glavne reprezentante naše glasbene kullure. Zato priporočamo vsemu glasbo ljubečemu občinstvu, da poseti ta koncert. Po programu se vrši družabni večer, ki zbere vsako leto predstavnike vseh krogov ljubljanske družbe in ki bo letos še, posebno mikaven in zanimiv zato, ker so ljubeznivo prevzele oskrbo bifejev umetnice ljubljanskega dramskega gledališča. Pri družabnem večeru sodeluje godba dravske divizije.
SPORED KONCERTA:
1. a) Kimovec: Po smrti,
b) Bortjanskij: Tebe Boga hvalim, mešana zbora. Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Pevo-vodja g. dr. F. Kimovec. 2 a) Adamič: Barčica je zaplavala,
b)	Hatze: Čcgo, moja čergice (slavonska nar.),
c)	Brajša-Rašan: Lipa Mara (istrska narodna), mešanj zbori. Poje pevsko društvo jSlavec«. Pevovodja g. J. Brnobič
3.	a) Ravnik: Kmetiška. Zen=ki zbor s spremljeva-
njem klavirja 4ročno (rokopis),
b) Adamič: Igra nn nebu. Mešan zbor, poje pevski zbor Glasbene Matice. Pevovodja g. S Kumar.
4.	a) Adamič: Mara u jezeru.
b)	Lucipeter ban, moška zbora.
c)	Lucipeter bnn: Krosovale tri devojke, mešani zbor, poje pevsko društvo »Ljubljanski zvone. Pevovodja g. Z. Prelovec.
5.	a) Beethoven op. 02: Uvertura »Coriolan«,
b) Borodin: Pi,lovski plesi iz opere »Knez Igort št. 8, zn voliki orkester, in št 17 za zbor in veliki orkester, izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice s sodelovanjem dijaškega zbora učiteljišča. Dirigent g L. M. Škerjanc.
POT DR. BENEŠA V LONDON. Praga, 26. nov. (Izv.) Dr. Beneš potuje v soboto v London na pc dpis locarnske pogodbe. Pogodbo bodo podpisali brez vseh ceremonij.
VELIKA NEVIHTA NA HOL\NDSKEM. ; Amsterdam, 27 nov. (Izv.) Ob celi nizozemski obali divjajo silni viharji. Več ladij se ie potopilo. Škoda se še ne da preceniti

Dnevne novice.
Ponovna konferenca jugoslovanskih kato-
skih škofov. Iz Belgrada poročajo, da skliče jgrebšld nadškof dr. Ante Bauer škofovsko oniereneo v Zagreb. Na konferenci označijo roje stališče v vprašanju Zacoda sv. Hijero-jnia in izdajo o tem vprašanju na vernike oseben manifest.
Senatorka Avgusta Rozsypalova je umrla Ine 23. novembra zvečer v Pragi (Brevnov), v tarosti 68 let. Bila je izredna žena. V mlado-li je bila sirota in je morala živeti pri tujih judeh. Vendar je z vztrajnostjo dosegla, da e je izobrazila za učiteljico. Vse njeno življe-ije je bilo posvečeno bližnjemu in Bogu. Igra-a je veliko vlogo v češki katoliški javnosti; lila je izvoljena v poslansko zbornico, pri adnj h volitvah pa v senat. Idealna in požrt-ovalna pokojnica je bila v 40 letih svojega avnega delovanja vedno v prvih vrstah katolikih čeških boriteljev.
Naraščajski dan 1. decembra. Po odredbi rlavnega odbora Rdečega križa priredi nara-5aj Rdečega križa svoj dan v celi državi. Kot ta dan je določen 1. december, t. j. dan lašega osvobojenja in zedinjenja. Ker je to irvi dan naraščaja, ki se proslavlja v naši dr-avi, bo tudi le-ta od svoje strani vse ukrenil, ja čimbolje uspe ta manifestacija idej našega »kreta. Vsaka šola z organiziranim naraščajem bo ta dan čim svečane je proslavila: 1. s iolsko akademijo, na kateri se bo poročalo o delu naraščaja in pojasnil mladini pomen dneva in važnost organizacije naraščaja Rde-Sega križa; 2. z manifestacijo (obhodom) v večjih krajih, ako to dopuščajo krajevne prilike in vreme; 3. s prireditvijo popoldanskih ali večernih koncertov in zabav za širše občinstvo, odnosno za starše. Ako je v kakem kraju več šol, se bodo šolske akademije vršile posamezno, a obhod, koncert in zabava skupno. Ves ta dan bo v znamenju Rdečega križa, t j. v znamenju milosrčnosti in dela za druge.
Za poplavljence v Prekmurju sprejema denarne darove tudi uprava »Slovenca«. Di-rovi v blagu naj se pa pošiljajo naravnost tozadevnemu odboru v Murski Soboti.
Srbohrvaščina na londonski univerzi. Senat londonske univerze je potrdil dr. Draguti-na Subotiča za izrednega profesorja srbohr-vatskega jezika in književnosti na londonskem vseučilišču.
Popravljena krivica. S kraljevim ukazom je imenovan za stalnega šolskega upravitelja na Viču pri Ljubljani g. Ivan Štrukelj. — »Narod« dostavlja zlohotno »predsednik klerikalne Slomškove zveze«, kakor da se »klerikalcu« storjena krivica ne bi smela popraviti. Tudi pri »Narodu« natanko vedo, da je bil g. Štrukelj preganjan brez vsake pravne podlage. S ponovnim imenovanjem g. Štruklja na njegovo po zakonu mu pripadajoče službeno mesto je krivica popravljena in zakonu je zadoščeno. Sedaj imajo spoštovani gospodje politični nasprotniki g. Štruklja najlepšo priložnost, da javno ali pa uradno povedo na pristojnem mestu, kakšne zločine je zakrivil g. Štrukelj in pričakujemo od objektivnosti novega prosvetnega šefa za Slovenijo, da bo takoj uvedel po zakonu predoisano preiskavo proti g. Štruklju. Če bo objektivna preiskava dognala kakšno krivico, bo g. Štrukelj pač moral nositi posledice, ako pa ne bo eventualna preiskava nič dognala, bo pa vsa po-
Katoliški vestnik.
ŽIVLJENSKO DELO KARDINALA LAVIGERIEJA.
K njegovemu 100. rojstnemu dnevu.
(Po univ. prof. D. Dr. Aufhauserju).
Charles Martial Allemand Lavigerie se je rodil 31. okt. 1825 v Bayonne. L. 1853. je postal profesor cerkvene zgodovine na Sorbonni. Kmalu pa ie zamenjal to častno mesto z drugim, kjer ga je takalo obsežnejše delo za domovino in še bolj za katoliško cerkev. Združeval je v svoji osebi veliko patriotično navdušenje z vročo ljubeznijo do cerkve.
Francija je že izza srednjega veka imela pro-tektorat nad cerkvijo in nad njenimi religijozno-civilizitoričnimi podjetji v bližnjem Orijentu. Da bi ta religijozni in politični vpliv še poglobili, so ok. I. 1855. ustanovili navdušeni patrijotje društvo >0euvre des Ecoles d'OrienU, boleč zlasti z nižjim in srednjem šo'stvom doseči svoj cilj. Jezuit Gagarin je priporočil za vodilno osebnost toga podjetja mladega profesorja Lavigerieja. Ko je ta kmalu nnto odpotoval v Orijent, je spoznal bedo tamkajšnjih sirskih kristjanov. Med te reveže je razdelil tri milijone frankov, ki jih je bil nabral v domovini. Tedaj je sklenil, vse svoje delovanje posvetiti razširjanju krščanstva. Poročal je o trpljenju afriških narodov v Rim in v Pariš in vzbudil pozornost Cerkvenih in državnih avtoritet L. 1863. je bil posvečen za škofa v Nancjrju.
Ko se je Francija začela zanimati za Afriko in je skušala utrditi svoj politični vpliv z'nsti v A'žiru, se je tam na novo poživilo tudi misijonsko gibanje. Ko je bilo treba poiskati 1. 18(56. umrlemu ^.irskemu škofu naslednika, je generalni guverner Mac Ma' on predlagal za to mesto škofa nancyškega. Iav:gerle je bil pripravljen žrtvovati udobnost mirnih rrzmer pri vodstvu domače škofije in jo zamenjati s težkimi nalogami, ki so ga čakale v poganskih dežnlah. Poln svetega navdušenja se je na misiionsko not.
štena slovenska javnost vedela, ali in kaj so zakrivili nekdanji politični mogotci v Sloveniji.
Izprememba v dušnem pastirstva. Dne
25. novembra je odšel iz župnije Št. Gotard pri Trojanah častiti gosp. Franc Šmit, ki je služil pri nas 2 leti in 3 mesece kot župni upravitelj. Izreka se mu v imenu vseh žup-ljanov najlepša zahvala za njegovo neumorno delovanje v dušnem pastirstvu, kakor tudi v javnosti. V novi službi mu želimo vse najboljše. Dne 1. decembra dobimo novega gosp. župnika v osebi čast. gosp. Franca P f a j -f e r j a , dosedaj kaplana v Moravčah. Njegovega prihoda se raduje cela fara in ga željno pričakuje.
Predlog o izseljeniški banki. Poročajo nam: Znani finančni strokovnjak Lj. St. Ko-sier je poslal ministerskemu svetu konkreten predlog o osnutju privilegirane izseljeniške banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bi bila matica za gospodarsko in kreditno organizacijo naših izseljencev, posebno za povratnike in naše koloniste iz pasivnih krajev. Po Kosierjevem predlogu naj dobi iz-seljeniška banka najobsežnejše predpravice. Po obliki naj bo delniška družba z glavnico 10 milijonov dinarjev v zlatu; od tega naj se takoj po odobritvi tostvarnega zakona odda v podpis 5 milijonov dinar.ev v zlatu, ostalo naj se vplača tekom pet let. Od prvih pet nvlijo-nov zlatih dinarjev — kar odgovarja danes vsoti približno 75 milijonov dinarje\ — bi prevzeli zasebni podpisovalci 50%, ostalih 50 pa vlada. Zavod bi imel na čelu guvernerja ter 12 članov upravnega odbora, od katerih voli polovico zbor delničarjev, drugo polovico gradu, a tekom prvega pol leta se morajo pa skupščina. Sedež zavoda naj bi bil v Bel-otvoriti glavne filialke v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu, kasneje pa še podružnice v Novem Sadu, Skoplju in na Cetinju.
Krediti prosvetnega ministrstva. Iz Belgrada poročajo, da je prosvetni minister Radič sprejel v nove dvanajstine med drugim sledeči postavki: Za Jugosl. materinsko udruženje 200.000 Din in za akademsko menzo v Zagrebu 50.000 Din kot prvo pomoč.
Iz prosvetnega ministrstva Za kabinetnega načelnika v prosvetnem ministrstvu je imenovan dr. Ivan Zaid; za načelnika v oddelku za srednješolski pouk je imenovan dosedanji nadzornik istega oddelka Dimitrije
Tu, na tej novi postojanki, je škof Lavigerie zasnoval velikopotezne načrte, ki jih je sklenil izvesti v čast sv. Cerkve in domovine. L. 1868. je ustanovil družbo alžirskih misijonarjev. V 57 letih svojega obstoja je ta družba poslala svoje mis jo-narje od severne obale Afrike, iz Alžira in Karta-gine noter v Saharo in dol v SudaiT prav v po-jezerje Nyanza in Tanganyka, kjer so z vso vnemo Sirili krščansko vero Danes šteje družba 607 duhovnikov. 267 bratov, 165 skolastikov, 112 nov:cev in 511 aspirantov V Afriki, na katero se je večjidel omejila, ima družba 11 vikarijatov, 2 prefekturi in t misijonsko postajo. Danes šteje 400.000 novo';r-ščenih vernikov in 164.000 kate' umenov. Družba se je lotila tudi za tamkajšnje razmere izredno težavne vzgoje domaČega klera in je rešila ta problem nad vse srečno in uspešno Zdaj detuje tam za razširjenje katoliške vere že 4? domačih du' ovnikov Več malih in velikih semenišč, zlasti centralno semenišče sv. Pavla v mestu Tabore obeta obilen naraščaj. Pri delu na šolskem in karitativnem polju pomaga z velikim usp"' om 320 sester iz družbe naše ljube gospe afriške. 265 domačih sester in 3800 katebistov.
Ko so misijonarji družbe belili očetov svojemu ustanovitelju I avigerieju poročali o stra'otah su-ženstva, ki tlači črnce v vsej centralni Afriki, je Lavigerie povzcUgnil svoj g'as za uboge trpeče črnce. Sicer so že 1. 1815. na dunajskem kongresu in 1. 1822. na korgresu v Veroni evropsko vlade izrekle proti suženstvu. Belgijski kralj Leopold II se je v imenu države Kongo odločno zavzel za osvobojenje zamorskih rodov. Berlinska konferenca je 1. 1885. v svojih aktih zahtevala oitpravo suž^n-stva in trgovine s Črnci Vendar vsi ti ukrepi n'so prinesli bistvenega zboljšanja. — Tedaj je sv oče Leon XIII. slavil 50 letnico mašnišlva in ob tej priliki se ga je spomnila BrazPija z izrednim darom: Njihov kralj Pedro je poklonil papržu kot darilo osvoboditev vseh sužnjev v območju svoirra kraljestva. Ko je l avigerie to zvertel, je zaprosil sv. očeta, naj se potrudi za splošno odpravo sužon-
Magaraševič. Dosedanji načelnik Ilija Maričeč je razrešen dolžnosti ter mu je dovoljen enomesečni dopust.
Poročila sta se na Krki pri Stični g. Josip Matek, organist v Škofji Loki z gdč. Mici Re-bolovo; poročal je g. župnik dr. Arnejec.
Smrt očeta umorjene Angele Kopač. V sredo 25. t. m. je umrl v Vašah pri Medvodah Edvard Kopač, oče umorjene Angele, katero so prejšnji dan pokopali. Zverinski morilec je pospešil tudi smrt ubogega očeta. Vsa župnija sočustvuje s spoštovano, a sedaj tako nesrečno družino.
Novi rezervni častniki. V našo vojsko so sprejeti sledeči bivši avstrijski rezervni častniki: pehotni kapetan Josip I. Predavec, san. major dr. Josip Petenyi, san poročnik dr. 2i-ka Jakšič, san. častniki dr. Slavko Pištelj;6, dr. Karlo Weissmann, dr. Pavle Kaunitz, dr. Ivan Koch, dr. Milutin Kosanovič. dr Gjorgje Topalov in dr. Mladen Vasič; dalje rez. častniki: dr. Sava Bugerski, dr. Fedor Mikič, dr. Emil Matasovič, dr. Vojislav Stojič in dr. Aleksander Lukač.
Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl namestnik gen. ravnatelja »Hrv. eskomptne banke« Ivo Schvvarz, star 43 let. Pokojnik je bil eden najbolj znanih hrvatskih gospodarskih osebnosti.
Spremembe v potniškem prometu na progi Marib' "t. Ilj. Od 1 decembra 1925 naprej izos' •> "a progi Maribor gl. kol.— Št. Ilj, meš- . ak štev. 1248, ki odhaja iz Maribora gl kr' ob 18 uri 20 min. in prihaja v Št. Ilj ob 13. uri 47 min., v obratni smeri pa mešani vlak štev. 1249, ki odhaja iz Št. Ilja ob 19. uri 2 min. in prihaja v Maribor gl. kol. ob 19 uri 35 min. Namesto teh vlakov vozi od tega dneva naprej redno dnevno mešani vlak štev 1250 z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 17. uri 30 min. in s prihodom v Št Ilj ob 18. uri, v obratni smeri pa mešani vlak štev 1251 z odhodom iz St. Ilja ob 18. uri 25 min in prihodom v Maribor gl. kol. ob 19. uri.
Tiskovna pomota. Notico »Himen« v torkovi številki {24, t. m.) popravljamo v toliko, da se nevesta ne piše Ugušar, ampak Me-g u š a r.
Banke in "arodni prainik. Po zakonu se proslavlja 1. december v spomin na proglas zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke zaprte. — Tajništvo društva bančnih zavodov v Sloveniji.
stva v vsej Afriki. Leon XIII. je tedaj izdal na brazilske škofe znamenito encikliko, v kateri se odločno zavzema za odpravo suženstva, ki nasprotuje naravnemu in božjemu pravu. — S predavanji in okrožnicami je kardinal Lavigerie v kratkem času zainteresiral vso krščansko Evropo za to prevažno vprašanje Ustanovil je družbo >Socičt6 antisclava-giste«, ki se je iz Pariza kmalu razširila po vsej Evropi. Imel je zadoščenje, da se je tudi bruseljska internacionalna konferenca pečala s tem problemom in nastopila proti suženstvu. Napori in uspehi kardinala Lavigerieja za odpravo suženstva ostanejo neizbrisno zapisani v kulturni zgodovini človeštva.
27 novembra 1892. je ta odlični cerkveni knez za vedno zatisnil svoje oči. Pokopan je bil z vsemi častmi v St. Eugčne Karthago, ob udeležbi najvišjih vojaških in cerkvenih oblasti. S Francijo je žalovala rimska sto'ica in ves katoliški svet za enim svojih najboljših sinov, katerega življenjsko delo je bilo nad vse plodonosno in blagoslovljeno
tn katerega ideje ne bodo nikdar zamrle.
* * •
Novost! V Italiji se bodo izdale spominske pisemske znamke ob priliki praznovanja 700 letnice smrti serafsVega svetnika Frančiška Asiškcga, dne 1. januarja 1926. To je po »Propaganda-fide« znamkah s s'iko učečega Kristusa in znamkah za sv. leto s štirimi bazilikami tretja izdaja, ki jo laška poštna uprava takorekoč naloži sveti stolici. — Znaml-e sv. Frančiška bodo prinesle tri različne slike iz svetnikovega življenja: stigmatizrcijo, smrt v krogu njegovih redovnih bratov in sliko-redovnega ustanovitelja Dve nadaljni bosta prinesli najbrž sliko cerkve S Damiano in cerkve Purtiun-cuia.
SlnTPsnnsti t čast .Tozsfatu na Dunaju. — GršVo-katoliškn župnija na Dunalu obdaja letos 150letnico ustanovitve cerkve sv. Barbare. V spomin na to se vrše te dni (od 21. do 29 novembra) v omenjeni cerkvi veHke slovesnosti. V soboto, 21. L m. ie bilo slovesno žalno opravilo (parastos) za
w Koristno darilo:
Galoše ^^ čevlji
^s^nossuka
,Voika'nasproti totnsga doms
Himen. Na Teharjih pri Celju se je poročil g Ivan Pišek, posestnik v Cretu, z Mimiko Dimec, hčerko ugledne krščanske rodbine na Teharjih. Oba sta bila vedno vneta delavca v vseh katoliških oragnizacijah, katerim bosta gotovo ostala tudi še v naprej naklonjena.
Hrvatski izlet na Sv. Planino. Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu priredi dn^ 29. nov. skupni izlet na Sv. Planino pri Trbovljah.
Knin sedež vojaškega poveljstva. Vojno ministrstvo je odredilo, da se sede? okrožnega vojaškega poveljstva premesti iz Sibenika v Knin.
Belgrajski mestni proračun Notranje ministrstvo je odobrilo belgrajski mestni proračun. Belgrajski mestni nameščenci dobe 20-odstotno draginjsko doklado za celo 1. 1925.
Novi okrajni vodnotehnični odseki. Minister za kmetijstvo in vode g. Krsta Miletič je podpisal odlok, glasom katerega se osnuje več novih okrajnih vodnotehničnih odsekov. Med drugim dobita taka odseka Maribor za okraje Maribor, Maribor—desni breg, Maribor—levi breg, Prevalje in Slovenjgradec — in Ptuj za okraje Ptuj, Čakovec. Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Odseki se formirajo takoj.
Pregledovanje ortopedičnih zavodov. Ministrstvo za socialno politiko poveri posebni komisiji nalogo, da pregleda vse ortopediene zavode v naši državi, med drugimi tudi v Ljubljani in Celju.
Nova železniška postaja. Na progi Belgrad—Niš se 1. decembra med Jegodino in Čuprijo otvori postaja J o v a c , ki bo služila celokupnemu prometu.
Zapečatena ministrska blagajna. V pondeljek dne 23. t. m. je prišla v gospodarski odsek ministrstva za narodno zdravje posebna komisija pregledovat blagajno ,ker so so bile raznesle govorice, da pri blagajni nekaj ni v redu. Blagajnika Bore Dimitrijeviča ni bilo v urad. Zato so blagajno nasilno odprli in ugotovili ,da manjka v njej 150 obligacij vo ne odškodnine. Blagajno in pisarno so takoj zapečatili in napravili ovadbo. Blagajnika Dimi-trijeviča zasleduje policija.
Velika sleparija v Vinkovcih. Pri oddelku monopolske uprave v Vinkovcih so prišli na sled veliki slepariji pri zaračunavanju delavskih plač. Po podatkih, ki jih je poš ljala monopolna uprava v Vinkovcih centrali v Bel' grad, bi imelo biti zaposlenih v nicnopolnen; skladišču v Vinkovcih okoli 40 delavcev, za katere so plačevali tudi davek in razne druge pristojbine. Posebna komisija pa je ugotovila da v Vinkovcih pri monopolni upravi ni bi) zaposlen noben delavec in je oskrbnik Štefa-novič na račun delavskih plač ogoljufal monopolno upravo za 150.000 dinarjev. Štefanovi*! je baje pobegnil v Belgrad.
Aretacija Mikoljijeve zauprnce v Hamburgu. Te dni so v Hamburgu na zahtevo zagrebške policije aretirali odlično tamkajšnje damo Sidon jo Blumenthal kot zaupnico Uoj-ka Mikoljija, ki je bil zagrebško poštno hranilnico ogoljufal za 2 milijona dinarjev. Pri Blumenthalovi so našli še 480.000 Din pone-verjenega denarja.
Gozdne globe in odškodnine na Hrvat. I skem. Ministrstvo za šume in rude je do r«. I daljnjega ustavilo izterjavanje glob in odškod-
vse grško-katoliške duhovnike, ki so umrli na Dunaju. V nedeljo, dne 22. nov., je imel pontifikalno sv. mašo škof dr. Njaradi iz Križevcev. Ves ta teden se vrše sv. maše na oltarju sv. Jozafata, kjer počiva tudi telo svetniker. V nedeljo, na praznik sv. Jozafata, se slovesna devetdnevnica zaključi s pontifikalno sv. mašo, ki jo bo imel nadškof Šep-tic.kij iz Lvova, in z blagoslovom vode pred cerkvijo
P. Adolf Cadež:
Malarija-
Aleksandrija, 16. nov 1925.
Kaj je malarija? Malarija je bolezen južnih krajev, kjer je zelo vroče in zelo vlažno, beseda malarija je italijanska in pomeni slab, okužen zrak, ker dotični, ki ima malarijo ima občutek, da mu zrak smrdi. V resnici pa zrak ni okužen, temveč okužena je le kri dotlčnega, ki ima malarijo.
Dne 8. nov. sem prišel v Aleksandrijo na ladji Heluan. Aleksandrijo poznani, ker sem pred svetovno vojsko tukaj živel par let in poznani tudi ladjo Heluan. na kateri snu že drugič prišel v Egipt. To je bila ena najlepših ladij slare Avstrije in zdaj je ena najlepših ladij Italije; nje kapitan je g. Zadro, ki je bil pred vojsko kapitan pri Avstrijskem zdaj pa je kapitan pri Tržaškem l.loydu, med vojsko je bil z menoj tri leta vojni ujetnik na Malti, toda je bil že med vojsko izpuščen na svobodo.
S Heluanom se je to pot vozil tudi Fejsal, kralj Iraka, novega kraljestva, ki je nr.s alo po vojski na vzhodu reke Jordana; la kralj je velik prijatelj Angležev. Radi arnbskr ga kralja Fejsala, ki je mohan edanske vere, je bito na ladji veMko Arabcev, več zamorcev in tuli nekaj zamorskih črnih deklet, katerim pa so evropska moderna ženska noša prav slabo poda.
Prišli smo iz Trsta v Aleksandrijo v treh dneh in dveh urah. Vreme jo bilo krasno in upali
nin i:a gozdne prestopke, to pa le za osebe, ki so prvič kaznovane za tak prestopek. Ustavijo vse eksekucije; odškodnine se sinejo zniai js-ti do polovice in tretjine, kjer bi bila v nevarnosti eksistenca ali gospodarstvo. Dovoli: more tudi odplačevanje v obrokih.
: j reča italijanskega parnika v dalmatinskih vodah. Nasproti Sibenika se je pred-minnlo noč na odprtem morju potopil italijanski parnik »S. Teresina«, ki je vozil iz Trsta v Catanino stavbeni les. Parnik se je potopil ob lepem vremenu v malo minutah, tako da so imeli mornarji — 13 po številu — koinaj časa, da so napol oblečeni poskakali v rešilni čoln. Naslednje jutro je mornarje vzel na krov neki angleški parnik in jih prepeljal v Šibenik. Vzrok, da se je parnik potopil, je mornarjem popolnoma neznan.
General Mitrovič pred sodiščem. Pred vojaškim sodiščem v Belgradu se vrši te dni zanimiva razprava proti bivšemu divizijskemu generalu v Osjcku Zivojinu Mitroviču. Obtožen jc zlorabe uradne oblasti in pa da je občeval s pristaši Radičeve in Davidovičeve stranke. Očitajo mu tudi njegovo prijateljstvo z osješkim županom dr. Henglom, ki da je baje velik nasprotnik Srbov.
Tatovi na progi Belgrad-Zagreb. Belgrajski trgovec Ccdomir Rostovič jc objavil v bel-grajskih listih notico, v kateri pripoveduje, kaj se mu jc pripetilo med vožnjo iz Zagreba v Belgrad. Na neki mali postaji je vstopil v vlak mlad, elegantno oblečen gospod, ki se je vse-del trgovcu nasproti. Mladi mož je dišal po neki prijetni, sladikasti tvarini in trgovec je bil od tega duha kmalu tako omaljen, da je trdno zaspal. Ko pa sc je čez nekaj ur zbudil, je opazil, da mu manjka denarnica z več tisoč dinarji. Trgovec je takoj po svojem prihodu v Belgrad prijavil celo zadevo policiji, ki domneva, da poskušajo prebrisani tatovi uspavati svoje žrtve s kloroformom, nakar jih okradejo.
Sleparska doktorica. Takoj po vojni je igrala v Belgradu veliko vlogo gospa dr. Vla-dislava Polit - Desančičeva hčerka znanega srbskega prvaka v Vojvodini. Sedaj pa se je izkazalo, da je gospa doktor prevejana in navihana sleparka, ki je celo vrsto bank in trgovin oškodovala za velike vsote. Preden pa jo je policija mogla prijeti, je sleparska doktorica pobegnila v Romunijo.
Boj proti draginji v Banatu. Več delavskih organizacij v Vel. Bečkereku je sklenilo 1. decembra prirediti velike protidraginjske demonstracije, ker so cene živil na trgu vedno enako visoke, čeprav so cene na kmetih znatno padle. Pred dvema letoma je veljalo eno jajce 2 dinarja, toda takrat je veljal cent koruze 200 dinarjev. Danes pa stane eno jajce še vedno 2 dinarja, čeprav velja cent koruze le 80 dinarjev. Delavci upajo, da bo njihova demonstracija primorala občinsko upravo, da napravi red.
Milijonska globa. V Osjek je prišel inšpektor finančne kontrole Keller, da vodi preiskavo proti fabrikantu Soeizerju, ki je tihotapil špirit na debelo. Finančni erar je oškodovan za silne vsote. Kazen bo znašala okoli 5 milijonov dinarjev.
t. decembra ob 8 zvečer v Unionu
Iz Ljubljane.
Najlepše darilo za Miklavža, za Božič, za Novo leto, za god in druge prilike je skupina srečk Dijaškega podpornega društva, s katerimi lahko zadeneš celo bogastvo, zraven pa pomoreš s tem še našim revnim dijakom. Srečke lahko naročiš tudi za svoje znance, prijatelje itd. Piši odboru D. P. D. v Ljubljano, Miklošičeva cesta 5 in navedi naslov tistega, ki mu naj srečke dopoš jemo. Zraven priloži tolikokrat po 10 Din, kolikor srečk želiš. Pisarna bo še isti dan odposlrla srečke naslovniku, ne da bi mu izdala ime naročitelja, zraven pa mu bo sporočila, da so srečke zanj naročene in plačane. To bo vzbujalo pri njem veliko radovednost!
»Roža Jelodvorska«, viteška drama v pe- ; tih dejanjih (7 slikah), ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo, dne 29. t. m., ob pol 8. uri zvečer, je zelo primerna za mladino in otroke, kakor tudi za Marijine družbe in razne kor-poracije. Igra je nabožne in verske vsebine, posebno se poudarja četrta božja zapoved. Ima pa tudi veliko nedolžnega humorja. Sce- j nerija je zelo lepa, kostumi krasni.
Izobraževalno - kulturne naloge mestne občine. O tem predmetu bo predavanje za somišljenike SLS v trnovskem okraju jutri, v nedeljo, ob pol 11. uri v gostilni pri g. Sokliču, Pred konjušnico Na predavanje opozarjamo vse naše prijatelje in somišljenike.
Izjava. Ker so sc v ljubljanskih dnevnikih pojavili nestvarni članki glede Sveta slušateljev ljubljanske univerze, ki bi utegnili škodovati tej velevažni stanovski organzaciji vseh ljubljanskih visokošolcev, je odbor SSLU na prvi seji dne 25. novembra 1925 soglasno sklenil, da naorosi uredništva ljubljanskih dnevnikov, da bi vse tendencijozne članke glede SSLU zavračala, oziroma ne priobče-vala. Z lastnim dveletnim trudom smo si vi-sokošolci sami ustvarili to velevažno institucijo, ki služi edinole stanovskemu prospehu vseh ljubljanskih visokošolcev.
Kongregacija gospodov vabi vsc svoje člane, da sc danes popoldne ob pol treh udeleže pogreba ookojnega sočlana g. Viktorja Zalaznika na Emonski cesti.
Stolna proriveta se udeleži pogreba svojega umrlega ustanovnega č'ana g. Zalaznika Viktorja, ki bo danes ob pol treh popoldne iz hiše žalosti Emonska cesta št. 2.
Cene vstopnicam za Miklavžev večer v Unionu so sledeče: Družinske v parteru 15, 12, 10 in 8 Din; balkonske 12 Din; galerija 10, 8, 7, 6 Din; otroške (to je za one otroke, ki jih obdari Miklavž) 2 Din; stojišče 5 Din. — Predprodaja vstopnic se vrši v prostorih mežnarije cerkve sv. Petra od ponedeljka, 30. novembra, dalje vsaki dan ed 1. do pol 6. popoldne. Istotam se oddajajo tudi darila, ki jih naj porazdeli Miklavž, oziroma Laket-brada.
»Stanovanje z dveren sobama in vsemi pritiklinami sc odda!« Kdo bi verjel, da sc v dneh največjega pomanjkanja stanovanj v Ljubljani pojavi na kakih vratih tak listek? In vendar je temu tako. V Tavčarjevi ulici št. 4 je že od mescca avgusta izpraznjeno stanovanje z dvema sobama in vsemi priti-klinami, a gospodar, ki je stanovanje pravilno naznani! pristojni oblasti, še danes zaman čaka najemnikov. To mu seveda ne more biti po volji, ker izgublja najemnino, a stranke koprneče čakajo, da se jim stanovanje nakaže. Kje je vzrek, da v dneh stanovanjske krize stanovanja po cele mesece prazna stoje?
Mlekarsko drrštvo za ljubljanrko okolico nas naproša, da objavimo sledeče: Odbor Mlekarskega društva za ljubljansko okolico je na svoji seji dne 22 novembra t. 1. sklenil, da ceno mleku s 1. decembrom t. 1. poviša do nadaljnjega od 3 Din na 3'50 Din za liter, kar naj vsi prcducenti in konzumenti vzamejo na znanje ter se tega opravičenega sklepa natančno drže.
Umrla je včeraj popoldne gospa Barbara K n a f e 1 c , soproga inšpektorja drž. železnic v p. Pogreb bo v nedeljo ob pol štirih popoldne.
Svarilo. Ponovna svarila, da se mora vsakdo brezpogojno pokoriti vojaškim stražam i pri vojaških objektih, še vedno niso imela | popo'nega uspeha, kar dokazuje slučaj, da sta j se v noči od 3. na 4. novembra t. 1. zooet dve osebi preveč približali vojaškim skladiščem na ljub'janskcm polju ter sta na klic straže zbežali, nameslu da bi takoj obstali. Stražnik jc za njima streljal, pa k sreči ni zadel. Da se 1 ne zgodi nesreča, se občinstvo zopet opozarja,
naj ne hodi nihče posebno po noči v bližino zastraženih vojaških objektov. Če pa kdo po naključju vendar zaide, mora na klic straže takoj obstati in se pokoriti straži, ker bi sicer vzbudil sum, da ima slab namen in bi straža morala rabiti orožje. — V Ljubljani, 24. novembra 1925. — Veliki župan ljublj. oblasti: Dr. Baltič s. r.
Načelstvo zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani obvešča slavno občinstvo, da bodo .brivnice dne 1. decembra, na narodni praznik, celi dan zaprte. — Franjo Zaje, načelnik.	7952
Prikrojevalni tečaj za krojače v Ljubljani priredi v kratkem Urad za pospeševanje obrti. Vsi interesenti, mojstri in pomočniki, naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno v pisarni urada, Krekov trg št. 10/1, najkesneje do 5. decembra t. 1. Vršila se bosta dva tečaja vzporedno, eden v dopoldanskih ali popoldanskih in drugi ob večernih urah.
V gostilni »Kavčič« na Sclu poleg električne centrale se toči pristno izborno dalmatinsko belo in črno vino.	7903 Zimsko zasedanje ljubljanske porote. Prihodnje porotne obravnave pri deželnem porotnem sodišču ljubljanskem se prično v pondeljek 14. decembra. Za to zasedanje je določenih že več zanimivih obravnav, vendar še niso za posamezne slučaje natančno določeni dnevi. — Za prvi dan sta določeni dve obravnavi in sicer prva proti Ivanu Pogača r ju, ki je tožen po § 190 hudodelstva ropa, in pa proti 26letnemu Dominiku Vidmajerju, bivšemu občinskemu tajniku, ki je obtožen po § 181: uradna poneverba. Ta dan bo predse-do\. porotnemu senatu višji dež. sodni svetnik Anton Mladič, zagovarjal pa bo Vidmajerja dr. Adlešič, za obtoženca Pogačarja zagovornik še ni prijavljen. — Nadaljui spored obravnav bomo pravočasno objavili. — Če pride že pred to zasedanje tudi Janez J a r c, proti kateremu se vrši sedaj preiskava zaradi zverinskega umora v Vašah, še ni znano. Odvisno je seveda od poteka in uspeha preiskave. Preiskava je težka in se vedno bolj razpleta. Kljub vedno jasnejšim indicijem osumljeni Jarc še vedno trdovratno zanikuje umor in hoče dokazati, da je bil v času, ko se je izvršil zločin, drugje. Pri tem vztraja tudi glede krvavil sledi, ki so jih dobili na njegovi obleki in čevljih, še vedno pri svoji prvotni trditvi, da so te sledi sledi njegove krvi, ki se mu je udrla iz nosa. Preiskava se nadaljuje in hoče uporabiti sodišče vse možne, tudi znanstvene pripomočke, da razreši ta zagonetni umor.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Iz Tržiča.
K notici »Po volitvah v pridebninsko komisijo« iz Tržiča naj pridenemo, da bi Obrtna zveza v Tržiču prišla s svojim kandidatom prav častno iz volivnega boja, ako bi se ne usilje-vali kandidati, ki se sami postavljajo.
Čevljarska zadruga opozarja vse tiste, ki se mislijo priglasiti za preskušnjo za pomočnike, da to nemudoma naznanijo odboru, ker na poznejše priglase se ne bomo ozirali. Pre-skušnja se vrši dne 2., 3. in 4. decembra t. 1.
Združene zadruge v Tržiču nameravajo napraviti sestanek vajencev vseh strok dne
Mala praktična darila
Za šolo ln dom po zelo ugodnih cenah priporoča trgovina
IVAN eO^AČ - Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 5.
8. decembra t. 1., na katerem bi se poročalo o zadržanju vajencev v šoli in izven šole kakor tudi v cerkvi itd., nasprotno tudi posledice, ki bi jih zadele v slučaju nepokornosti
Iz Maribora.
Mariborski listi in 125-letnica Slomško. vega rojstva. Da so nemški listi šli mimo 125-letnice Slomškovega rojstva celo brez registracije, je razumljivo. Saj vedo, da je bil Slomšek glavni jez, ki je ustavil ponemčevalni in protestantski pohod preko Maribora na vso nekdanjo Štajersko. — Da je recimo »Tabor« to 125-letnico registriral v dnevni kroniki z enim stavkom, brez priznanja in spo-štovanja, je seveda tudi razumljivo. Samo tega ne vemo prav natančno, ali zato preži-rajo Slomška, ker jim je prekatoliški, ali pa, ker jim je preslovenski. To le konstatiramo, saj narod v celoti je Slomškovega duha in srca. —
Spomina prvega in do sedaj največjega slovenskega pedagoga ob njegovi 125-letnici po slov. šolah nismo obhajali!
Na Slomškovem grobu je bila v četrtek sv. maša, ki jo je ob številni udeležbi opravil stolni župnik, g. kanonik Franc Moravec. Ob tej priliki omenjamo zanimivost Slomškovega groba, ki javnosti najbrže ni znana, da je namreč grob zazidan tesno do rakve in so tako kolikor toliko še gotovo ohranjeni tudi ostanki.
Oklic glede Slomškovega spomenika v
Mariboru, ki ga je »Slovenec« na Slomškov rojstni dan objavil, je skromno povedana že lja Slomškovih častilcev. Gotovo je, da se bo ta želja izpremenila v željo vseh katoliških Slovencev, da bomo postavili v Mariboru Slomšku zaslužen in primeren spomenik — »Slomškov dom«, ki bi bil središče in žarišče našega katoliškega in narodnega pokreta v Slomškovi škofiji in vsej veliki županiji mari borski. —
Brezalkoholne gostilne se nekdo zelo boji ter napada osebe, ki se zanjo potegu jejo. Nespametno je takim osebam podtikati sebične namene. Saj vsakdo ve, da brezalko-holne gostilne služijo občnemu blagru in so tako urejene, da ne nosijo nobenega dobička, Njih organizacija je dobrodelna. V našem mestu bi bila brezalkoholna gostilna zelo po trebna, da bi se po njenem vzorcu polagoma reformirale tudi druge gostilne. Mesto Ziirich ima nad 15 brezalkoholnih gostiln in hotelov, Najdemo jih v vseh boljših mestih evropskih kulturnih držav. Zato bi bila taka gostilna v čast mariborskemu mestu. Ali bo ravno kazini nastala taka gostilna, to še ni gotovo, ker so se pogajanja z uradniško menzo šele pričela. Ako bi brezalkoholna gostilna dajal hrano uradnikom pod enakimi ugodnostmi, kakor jih imajo sedaj, bi potem ne bili na slabšem. Mogoče pa je tudi, da uradniška menza razširi svoj delokrog in sama otvori tako restavracijo. V takih gostilnah ni pijača glavna stvar, ampak hrana. Zato ji brezalkoholnih sokov nihče ne bo usiljeval.
V deputaciji hišnih posestnikov, ki je sestavljena iz zastopnikov društva po vsej državi, je tudi zastopnik iz Maribora in sicer g Julij Glaser.
Porotno sodišče za zimsko dobo se otvori dne 9. decembra t. 1.
Porotniški imenik za IV. redno zasedanje mariborske porote: Ribič Jurij, posestnik, Vuzenica; Jurše .Jožef, pos., Smolnik; Zelenik Franc, pos., Vurberg; Potočnik Ivan, veleposestnik, Brezno; Mavric Jurij, pos., Vrtiče; Križan Ivan, posest., Žitnice; Erhatič Franc, graščinski oskrbnik, Činžat; Arnuš Ignacij, posest., Krčevina pri Ptuju; Visočnik Franc, pos., Spodnje Hoče; Pečar Avguštin, posest., Sp. Jablane; Rojko Jožef, velepos., Sp. Dup-lek; Petrič Anton, lesni trg., Kotlje; Pal Jurij, pos., Barislovec pri Ptuju; Vračko Jožel, trg., Št. Ilj v Slov. gor.; Bezonija Štefan, posest,.
smo, da bomo še po dnevi prišli na suho, toda motili smo se. Kralja Fejsala je čakalo nič manj ko 12 malih ličnih ladjic, ki jih goni bencin V eni ladjici so bili sami višji angleški oficirji in uradniki, ki so ga prišli pozdravit. Sprejem je trajal skoro dve uri in mi potniki, katerih nas je bilo nad 500, smo morali čakati, da je sprejem minul.
Ladja je bila v vseh razredih napolnjena do zadnje postelje; peljalo se je več potnikov, ki so plačali postelje, spali pa so na tleh. Razun potnikov v treh razredih, je bilo še kakih 60 potnikov brez kabine in brez postelje, vmes tudi 6 Slovenk z Goriškega.
Prišel se mv mesto šele okrog 7. ure, četudi je bila ladja prišla v luko že ob pol štirih popoldne, ker s"m imel velike neprijetnosti radi potnega lista, ki ni v redu.
V novembru je navadno v Aleksandriji zelo prijetno, toda letos je drugače. Vročina in vlažnost je še vedno tako velika, kakor drugače v avgustu in septembru. Iz previdnosti sem takoj prvi dan po prihodu vzel nekaj zdravil in sem se začel pridno kopati in umivati, toda že čez dva dni sem se počutil prav slabega. Glava me boli noč in dan, vedno sem ves potan, spati ne morem ne po noči, ne po dnevi, vročina in mrzlica se vrstita in zraven imam še grižo. Zdi se mi, da ima vse povsod! slab duh, posebno pa še zrak v sobi, če tudi sem v drugem nadstropju in imam okno in vrata na stežaj odprta. Pogosto se me loti vrtoglavost in omotica. Pisanje mi ne gre izpod rok. roka se mi trese in dve črki nista enaki. Uživam le malo. Po črni kavi mi je z,a četrt ure boljše, potem pa pride poprejšnja slabost.
Bilo je 14. nov. zvečer, šesti dan po prihodu v Aleksandrijo, ko grem k svojemu dobremu prijatelju Angležu p. Dunstanu, ki je že blizu 20 let v vročih krajih ln mu razložim svoje jako žalostno (tanje.
>VI imate malarijo«, mi pravi Anglež. »Vzemite takoj eno dozo kinina in Vam bo nekoliko boljše. Jutri vzemite zopet malo kinina in pojdite
k zdravniku; počasi se boste že pozdravili. Pičil Vas je kak slrupon komar in imate lahko z:istrup-ljenje krvi. Ko bi ne odkrili moči kinina, bi Vas malarija počasi uničila, kakor jih je poprej brez števila končala; zdaj pa si zdravniki že vedo pomagati.«
Vzel sem bil nemudoma kinin, mrzlica in glavobol je nekoliko ponehal, toda spal pa že tri noči nisem ne četrt ure. Po kininu mi je začelo bučati po glavi, kakor da bi se vozil v avtomobilu in buči mi še vedno naprej.
Danes sem bil pri zdravniku. Prepovedal mi je vsako alkoholno pijačo in meso. zapisal mi je kinin, ki naj ga redno jemljem vsake tri ure v mali meri.
Glejte, to je malarija, bolezen južnih, vročih in vlažnih krajev, ki muči zlasti po leti domačine; še bolj pa Evropejce, kateri ne morejo bežali pred njo v zdrave kraje.
Trbovlje. Strokovna zveza rudarjev praznuje v nedeljo 29. novembra t 1. 00 letnico našega delavskega prijatelja dr. Janeza Ev. Kreka. Ob pol 9. uri je sv. maša, po mnši pa predavanje v Društvenem domu o Krekovih delih. Vabijo se vsi društveni Člani, kakor tudi somišljeniki SI.S, da dostojno proslavimo tega velikega moža, ki je vse svoje moči in življenje posvetil slovenskemu ljudstvu. — Odbor.
Iz Selc nnd Sknfjo Loko. Ob priliki proslave Krekove 60 letnice vabimo vso somišljenike in prijatelje dr. Kreka selške doline, dn se udeleže v nedeljo 29. t. m. ob 10. uri sv maše za pokojnim dr. Krekom v cerkvi v Selcih, popoldne ob 3 uri pa proslave v Krekovem domu: Govor dr. Moho-riča. Deklamacija. Petje. Udeležite se te proVave polnoštevilno, da pokažete, da sle vre Inl velikega moža, ki je vzrastel med vami in delal za vas.
; Jezica. V nedeljo dne 29 t. m. prirede tuk. , 1 prosvetna društva v spomin 00 letnice rojstva dr. i Janeza Ev. Kreka slavnostno akademijo. Slavnostni govor bo imel g. prof. Dolenc Pričetek ob 7. uri zvečer. Vsi vabljeni.
Devica Marija v Polju. Tukajšnja katoliška : ! društva prirede v nedeljo dne 29 L ni. popoldne I
po kršč. nauku (pol 4. uri) v »Ljudskem domu« 1 >I<REKOVO PROSLAVOt. Poleg godbe, petja in i deklamacij tudi Iv Gajšekov Kreku slava: Alego-' rija — suženjstvo, probujenje in zmaga. K proslavi ' vabljeni vsi.
dramskem gledališču. Predstava je namenjena mladini, vabijo pa se nanjo tudi vsi odrasli. — Zvečer istega dne pojo v operi Mozartovo opero-bul'fo Don Juana, knterega dirigira g. štritof in režira g. Šest. Začetek operne predstave ob pol osmi zvečer.
tfaredno ti!cf'a'išče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer Sobota, 28 nov.: ob 15 pop »Zimska pravljica-:, dijaška predstava, znižane cene — Izven. Nedelja, 29. nov.: ob 15 pop. a Krpan mlajši, mladinska pred. — Izven. — Ob. 20. zvečer: I »Zapeljivka«. — Izven. Ponedeljek, 30. nov.: »Krpan mlajši«. — Red A.
Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota. 28 nov.: »Don Jiianc. — Red C. Nedelja, 29. nov.: ob 15. pop.: »Orfej v podzemlju«.
— Izven. Ponedeljek, 30. nov.: Zaprto.
Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Drama igra popoldne ob treh MilČlnskega zabavno mladinsko historijo »Krpnn mlajši«. — V operi pa bo ob treh popoldne prva repriza vesele Offenba-cliove operete Orfej v podzemlju«. Vstopnice za vse le predstave so na razpolago prt dnevni blagajni v opernem gledališču.
»Zimska pravljica«, nnjljubeznlvejše Shakes-ppnrejevo delo se vprizori po znižanih cenah v soboto, dne 28. t. m. ob treh popoldne v tukajšnjem
ftarotfno gledalšče v
Sobota, 28. nov, ob 20. uri »Vesela vdova:. Premijera.
Nedelja, 29. nov. ob 20. uri ..Vesela vdova. Ab. D.
Kuponi v gledališču. Ker mnogim ni znano« kaj pomeni označba »Kuponi* ra ptaka.iti, s- objavlja, ds daje gledališče popust 25% od dnevr li cen gotovim organizacijam ki se v velikem številu poslužujejo le prednosti. (Društvo drž uradnikov, društvo poštarjev, ofic. tlom- Glasbena Matica, delavske organizacije, telovadna društva itd.) Kuponi ne veljajo pri prvih predstavah vsakega dela. temveč šele pri nadaljnih in so tedaj vedno plakati označeni s pripombo »Kuponi«-. Društvo si vzame v gledališču gotovo število teh belih kuponov (nakaznic) ter jih opremi na zadnji strani s svojo š'am-piljko Člani pa pridejo ž mirni k dnevni blagajni (pri večerni blagajni principielno ne veljajo), kjer dobe zanje znižane vstopnice po lastni izbiri. Ker so za kupone ra razpolago samo g-dovi sedeži v parterju in na balkonu in v omejerem šte^ vilu. se svetuje vsakomur, da c> nn njih nnb^vi vstopnico čimpreje, ker sicer riskira, da mora plačati celo vstopnico.
Ljudski oder v LjubPari
Nedelja, dne 29. nov ob pot 8. uri zvečer: >ROZA JELODVORSKA«, vitižkn drama v 5. dejanjih (7 slikah). Predprodaja vstopnic vsak dan od 5 do 7. ure zvrč.T v pisnrni Ljudskega odra, čez dnn pa v društveni nabavni zadrugi. — (Ljudski dom, I. nadstr.)
France Seunig.
Davčna preobremenitev Slovenije v številkah.
V »Službenih Novinah« št. 260 od 12. novembra 1925 objavlja glavna direkcija neposrednih davkov pregled, v 9 mesecih tekočega leta vplačanih posameznih, neposrednih davkov. Ti podatki so važni za presojo naše
Člen 116 Vidovdanske ustave: Davčna obveznost je obču lil vse državne davščine so enake za vso državo. Davek se plačuje po davčni moči in progresivno.
davčne preobremenitve, posebno če jih zdru-žimo v pregledno tabelo in če primerjamo absolutno in relativno višino vplačanih neposrednih davkov v posameznih pokrajinah.
	Prebivalcev	Vsota od	1.1.—30. IX.	povprečno		v % Slov. 100%	
Pokrajina	v tisočih	plačanih davkov		na prebi	valca		
		1924	1925	1924	1925	1924	1925
Slovenija	1,182.2	125,801.331	194,347.252	106.43	164.42	100	100
Hrv. in Slav.	2,613.9	189,018.701	245,036.536	72.31	93.74	68.2	57.2
Bosna in Herc.	1,889.9	96,294.470	117,716.976	50.95	62.28	48.1	38.0
Srbija in Čr. gora 4,329.5		223,427.826	235,339.980	51.60	54.35	48.7	33.1
Dalmacija	621.4	25,335.978	31,347.408	40.80	50.45	38.5	30.8
Vojvodina	1,380.4	206,274.382	337,031.112	149.47	244.22	141.0	148.9
		1.160,819.264	865,152.690				
Iz te tabele (posebno zadnje kolone) raz-vidimo, kako nepravično so razdeljena neposredna davčna bremena na posamezne pokrajine. Povprečno je plačal v prvih 9 mesecih tekočega leta prebivalec Hrvatske in Slavonije samo 57.2% (ali dobro polovico), pre-b valeč Bosne in Hercegovine samo 38%, prebivalec Srbije in Črne gore pa samo 33.1% ali tretjino tega, kar je plačal prebivalec v Sloveniji. Vidimo tudi, kako se je v tekočem letu poslabšalo to razmerje v primeri z letom 1924. Med tem, ko je lani plačal prebivalec Hrvaške in Slavonije 68.2%, prebivalec Srbije in Črne gore 48.7% povprečnega davka v Sloveniji, se je v letu 1925, vsled preobremenitve Slovenije, to razmerje znižalo na 57.2% odnosno 33.1%. — Vojvodina, čeprav relativno še hujše obremenjena, zavzema tu posebno mesto, kajti ona mora plačevati ogromne davčne zaostanke iz prejšnjih let, ko davčni aparat še ni bil urejen.
V 9 mesecih tekočega leta se je iztirjalo na račun neposrednih davkov v celi državi 1 miljardo 161 miljonov dinarjev, to je za 295 miljonov dinarjev ali 34.2% več kot v devet.b mesecih preteklega leta. Ta višek se je skoro v celoti odvalil na prečanske pokrajine, kajti vsota iztirjanih davkov se je v 9 mesecih leta 1925 napram isti dob! v letu 1924 povečala
v Dalmaciji za v Vojvodini za v Sloveniji za v Hrvatski in Slav. za v Besni in Herc. za v Srbiji in Črni gori za
24.0% 63.5% 54.4% 29.6% 21.8% 5.3%
4.1% 21.3% 35.0% 55.6% 66.8% 91.1%
Koliko so posamezne pokrajine na neposrednih davkih' več plačale, kakor pa je bilo določeno v proračunu, razvidimo iz sledečih številk:
% več kakor v proračunu
Fcrofa*!« plovna'!
Srbija in Črna gora Hrvaška in Slavonija Besna in Hercegovina Dalmacija Vojvodina Sloven ja
Ze v letu 1924 je bila obremenitev Slovenije napram drugim pokrajinam zelo nepravična, kajti prebivalec Slovenije je relativno plačal 2 krat toliko kakor n. pr. prebivalec Srbije in Črne gore (1925 3 krat toliko). Če bi v tekočem letu to, že itak neugodno, razmerje, ostalo neupremenjeno tedaj bi morala plačati:
1 brez davka na poslovni promet, invalidskega davka, komorskega in izrednega pribitka (300 in 30 odstotkov), za katere dav-, ke nišo objavljene tozadevne številke pro-! računa.
Dalmacija Hrvaška in Slav. Slovenija Vojvodina
Srbija in Črna gora 64.2 milj. ali 27.3% več Bosna in Herceg. 11.2 milj. aU 9.5% več 2.3 milj. ali 7.4% več 9.2 milj. ali 3.7% več 26.0 milj. ali 13.4% manj 60.7 milj. ali 18.0% manj
kot je faktično plačala.
Nimamo pričakovati, da bi se davčna obremenitev Slovenije v bližnji bodočnosti olajšala, kajti najnovejši davek — 2% davek na ročno delo — se da dosledno po zakonu iztir-jati samo v Sloveniji, in bo predvsem zadel našo industrijsko pukrajino.
Pri tej priliki bodi še omenjeno, posebno onim, ki žele kontrolirati pravilnost izračunanih številk, da je v prvi tabeli, omenjene številke »Službenih Novin«, označena vsota, v 9 mes. 1. 1924 plačanih davkov v Bosni in Hercegovini napačna — mesto 46,004.172 stoji 96,001.172. Pač višek malomarnosti.
Tudi glede posrednih davkov, ne stojimo bolje, v kolikor se da splošno presodiiti. Vzemimo samo obdavčenje potom tobačnega mo-ncpola, katero prinaša državi letno preko 1 miljarde dinarjev (torej ne veliko manj kakor vsi neposredni davki). Ta davek na tobak in cigarete obremenjuje konsunienta tobačnih izdelkov monopola. Toda med tem ko v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini večinoma vsak kmet pridela, vsaj za lastno potrebo, potreben tobak, v mestih ga pa lahko kupiš pod roko, se v ostalih pokrajinah kon-sumirajo izključno samo nionopolski izdelki. Ta davek plačajo torej v pretežni večini kon-sumentii v Sloveniji, Hrvaški. Slavoniji in Vojvodini. Ne gre tu za malenkosti, kajti lahko trdimo, da vsota, ki jo plačuje Slovenija na naslov tega davka, ne zaostaja mnogo za ono, ki jo plačamo na račun neposrednih davkov, samo da re/.ultnt ni tako viden. Tudi carinski dohodki, ki obremenjujejo konsunienta uvoženega blaga in znašajo letno preko 1 in pol mdjarde dinarjev, se stekajo relativno v veliko večji meri iz industrijske Slovenije, kakor pa iz. ostalih agrarnih pokrajin. Nič bolje ne stoji stvar glede taks in trošarin. Ostali državni dohedki (dohodki železnice, pošte, splošnega državnega gospodarstva) pa za presojo davčne obremenitve ne pridejo v poštev, ker ti dohedki nimajo značaja davkov.
Vidimo torej, da o pravični razdelitvi davčnih bremen kakoršne predpisuje ustava, ne more biti niti najmanje govora, kajti nihče ne more trditi da je davčna moč povprečnega prebivalstva Slovenije 2 krat, oz. 3 krat večja, kot ona prebivalca Hrvaške in Slavonije oziroma Srbije in Črne gore.
Na številne pr tožbe iz Slovenije je g. finančni minister pred kratkim izjavil, da Slovenija lahko plača, češ da je bogata. To na-ziranje g. finančnega ministra je v dvojnem oziru napačno; prvič glede bogastva samega,
Vratja vas; Brezner Mihael, posest., Bohova; Mahorič Anton, pos., Makole; Weingerl Fr.,
pos., Ranča; Kolar Kari, pos., Kotlje; Rotman Janez, pos., Sp. Gasteraj; Vavkan Franc, pos., Fara pri Prevaljah; Kšela Jožef, gostilničar, Stročja vas; Klasinc Franc, pos., Hotinja vas; Smr&mitc Ivan, lesni trg., Črna pri Prevaljah; Lešnik Anton, pos., Limbui; Sarnian Peter, pos., \Vurjjiat; Debelak Lovro, pos., Ptujska gora; Horvat Ivan, pos., Cvetkovci; Lemeš Mirpsl., pos., Zcrkovci; Kralj Štefan, posest., Dolgobrdo pri Prevaljah; Vodošek Franc, po-setiilk, Gorica; Venger Ivan, posest., Vajgen; Kajnih Ivan, župan, Jablance; Flis Alojz, trg., Poljčane; Polil Ivan, pos., Krčevina; Mežnar Fratic, pos., Prevalje. — Nadomestni porotniki: Oset Miloš, trgovec; K. Jančič, trgovec; Rebolj Ivan, izdclovalcc orgelj; Kosi Iv., trg.; Volčič Jožef, mizar; Nipič Radoslav, kov. tiskar; Sajko Anton, krojač; Mlinarič Jožef, krojač; Javnik Anton, gostilničar. — Vsi v Mariboru.
Tatvina opeke. Na dvorišču dragonske vojašnice je veliko strešne opeke. Tamkajšnji oskrbnik pa je opazil, da mu isto kradejo in neznano kam odnašajo.
Iz Hrastnika.
Eksplozija. V ponedeljek popoldan se je v kemični tovarni zgodila nesreča. Zaradi velike vročine so namreč začele pokati steklenice, Med drugimi je počila 8 litrska steklenica salpetrove kisline. Pri tem sta bila ožgana en delavec, ki so ga poslali v bolnico, in g. in-žener Uhnan.
K notici o Samskem domu, priobčeni v 276. številki »Slovenca«, je pripomniti, da slo-pi na nesporazumljcnju. Omenjeni pretep se ni vršil tam.
Iz Murske Sobote.
Šolstvo. Pretekli ponedeljek se je zopet začelo s poukom na osnovni šoli in državni realni gimnaziji, ki je bil vsled povodnji pre-kirjen. V gimnazijski kleti stoji še zdaj 1 meter globoka voda.
Prvi sneg. V noči med sredo in četrtkom je pobelil M. Soboto prvi sneg. Zlasti ponesrečenci od zadnje poplave ga niso nič kaj veseli.
Iz Primorske.
Žalosten spomin.
Dne 22. nov. je bila dveletnica 1923. izgona
č. kanonika Mateja Škerbca, voditelja Slovencev in bivšega deželnega poslanca južnozapad-ne Istre. — Pred njim so bili istega leta izgnani župniki: Jakob Čemažar, Franc Magdič, Josip Košir in pozneje Fran Žužek ter Ivan Tiringar. — Od vojaške oblasti so bili pregnani v Jugoslavijo: Andrej Nartnik, Josip Habat, Nikolaj Zugelj in Ilreščak. — Po odbiti opciji so morali oditi: Ivan Schiffrer in Milko šašelj. To v jugozapadni Istri.
Vsi ti so bili po uradnem spričevalu škofijskega ordinariala v Trstu »pridni in delavni tudi Pa polju javne prosvete, t. j., učitelji vero-nauka, a nekateri i upravitelji na pomožnih šolah; a na gospodarskem polju so se odlikovali kot ustanovitelji in upravitelji raznih gospodarskih zadrug in selskih hranilnic. Da so morali zapustiti to škofijo, temu je vzrok po-največ ta, da se jim je odbila opcija za italijansko državljanstvo, ker so bili obtoženi prevelikega nacionalizma.«
Vsi so bili dejansko napadeni od fašistov in so postali žrtve krvavih surovosti in vsakovrstnega zasramovanja.
In kaj so zagrešili? Papež Benedikt XV. nam pove v svojem grozodejstva fašistov obso-jajočem pismu na škofa Bartolomasija z dne 2. avgusta 1923: »da jih morejo le enega zlo-
Tovariši akademiki!
Iz povojnega kaosa in splošne demoralizacije svetovne vojne, do katere je dovedla rivaliteta narodov za hegemonijo in medsebojni antagenizem, se je rodila želja po osiguranju svetovnega miru, složni mednarodni kooperaciji in spoštovanju človeških pravic. V obrambo teh idej se je stuorila na podlagi mirovnih pogodb nove inštitucija Društva narodov, trajne zveze svobodnih držav Njena glavna nalega je, da v vza/emnem sodelovanju ne kršeč suveienitete posameznih držav. de'uje na rušenju vsake bodoče vojne in postavi temelj novim mednarodnim odnošajem, na katerih bo počival mir!
Tovariši I Ideja »Društva narodov« je povsem nova in ustvarja novo fazo v mednarodnem življenju. Zato je treba, da jo širimo med narodom, da se najširše mase upoz.najo s temi novimi pravnimi odrošaji. Uspela bo šele, ko si najde zaslombe v ljudstvu, ko postane popularna. Akademska om!a-oina je v prvi vrsti poklicana, da se bavi z novimi idejami, da jih širi in jim zriponiore do zmage. Akademska omladina je poklicana, da se bavi z idejo Društva narodov, kajti njena akcija ie plodna, ker temelji na skupnem delu in solidarnosti narodov ter uporabljanju miroljubnih sre Istev. Pokli- ! rana je mladina, da zasleduje in proučuje vse nove činjenice v političnem življenju narodov, da se iz zgodovine posameznih narodov, teženj njihovega prebivalstva in Časovne smeri uči za bodočnost.
Tovariši! Pripravljalni odbor Vas vabi, da ▼ čim večjem številu prijavite svoj vstop v »Akademski klub 7,a društvo narodov« Prijavnice sprejema vsak dan ob 10. uri tov. Zvvitter pred oglasno desko.
7,a pripravljalni odbor: M. Grabrijan, N. Mujnron, D. Sclinuer, F. Zvvitter.
Podpirajte nase dijake.
čina obdolžiti, da so namreč iste narodnosti in istega jezika, kakor njihovi verniki, ki so jim bili od zakonite cerkvene oblasti v skrb izročeni, da te vernike ljubijo in jemljejo v zaščito.«
>11 popolo di Trieste«, glasilo fašistov z dne 10. julija 1928 pa je pisalo, da so bili ti duhovniki: »un'ostacolo del processo d'assimi-lazione degli allogeni... e che 1'Autorita poli-tica lo risolva la piu presto.« (Zavora procesa asimilacije drugorodcev in politična oblast naj reši to vprašanje čim preje.) — Naj reši to zavoro z izgonom in zahteva najprej izgon kanonika Škerbca iz Kerkovc, ki, dasiravno mu je bilo odbito italijansko državljanstvo, še vedno zapoveduje v župniji, držeč pridige v slovenskem jeziku.
Vsled tega hujskanja proti naši duhovščini je tozadevni odbor fašistov pri prefektu v Puli meseca maja 1. 1923. sklenil izgnati vse neljube delovne slovanske duhovnike Istre.
Na ta predlog je ministrski svet pod predsedstvom Mussolinija v Rimu odredil izgon predlaganih duhovnikov »per motivi d'ordine publico« (iz razloga javnega reda) in zaukazal izvršitev prefektu v Puli, kar se je natanko izvršilo.
Cerkvena oblast se je takoj in enegično zavzela za svoje duhovnike. Vatikan ie na pred. log škofa Bartolomasija, ki je proti odbitim opcijam in izgonu zastavil vso svojo avtoriteto, pri vladi v Rimu povzdignil svoj glas za sveje sinove, ki so bili s silo oropani svojih pastirjev, žalibog da zaman.
To je le žalostna posledica rapallske pogodbe z dne 12. novembra 1920, ko naša vla^a vsled sklepov Pariške konference 1 1919-20. ni mogla na podlagi 14 točk VVilsona glede zaščite narodnih manjšin nič storiti, ko Italija s Francijo in Anglijo vred ni hotela sprejeti te obveznosti.
Dolžnost Italije pa ie bila držati svojo častno besedo, dano o priliki razprave o rapallski pogodbi v zbornici v Rimu v prestolnem govoru kralja Viktorja Emanuela III., »da se bodo spoštovali slovanski jezik, kultura, običaji in čuvstva slovanske manjšine v Julijski Benečiji.«
*
Dr. Besednjak o napadih »Edinosti« proti »Malemu listu«. V zadnji »Goriški Straži« pri-občuje poslanec dr. E. Besednjak na uvodnem mestu svoj »prvi odgovor« na »Edinostine« napade proti »Malemu listu« in krščansko-so-cialni struji sploh. Posl. Besednjak ugotavlja, da je »Edinost« proti lastnemu spoznanju in vedoma po krivici vpletala v afero liste in osebe, ki s celo stvarjo niso imeli ničesar opraviti (»Pučkcga Prijatelja« in duhovnika Milanoviča). Potem pa dr Besednjak anostro-fira posl. Wilfana z ozirom na njegov članek v »Edinosti«, v katerem se je pral pred Italijani proti očitku opozicionalnosti, pri tem pa kot na pravega Aventinca pokazal na svojega slovenskega tovariša posl. dr. Besednjaka. Tedaj je pisal dr. Wi'fan: »Nočem sc sicer odreči solidarnosti z dr. Besednjakom za skupne vrhovne interese n-šega ljudstva; kolikor mi je znano, se tudi on ni pridružil aventinski opoziciji, toda vi fašisti n:m."te pravice naju zamenjavati. Odklanjam, da bi se moje politično postopanje presojalo po njegovem.« Ta članek je bil vzbudil med pristaši dr. Besednjaka največje ogorčenje, a dr. Besednjak je iz narodnih ozirov tod-j molčal sam in posredoval pri svojih listih, da o tem niso zaoisa'i nobene besede. Ni mu do cenenega hujskanja, marveč za vcMka po-lit;čna načela in življenjske koristi Ijuditva. Ako bi ravnali tako tudi dr. Wi'fanovi odgovorni ljudje, bi bilo boljše zanje in z« slovensko ljudstvo. Končno pravi dr. Besednjak, da je to njegov prvi odgovor.
Giasfia.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glns-bo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Novemberska in december ka številka nudita naročnikom F. Maroltovo, po pel a-vi glasov zelo zanimivo priiedbo (moški zbor) narodne »Ljubi konja jašet in E. Adamičev intonač^io kočljivi mešani zbor »Nina mia son barrarolo« ter končno 6 jugoslovenskib narodnih pesmi v harino-nizaciji hrvatskega skladatelja Antona Dobroniča. Prvi letnik »Zborov« je priobčil 25 skled b sk n 'a-teljev Adamiča, Brnobiča, Dobrcniča Marcltn, Ocvirka, Premrla in Ravnika na 50 straneh za naročnino 20 Din. Prihodnje leto dobe »Zbori« tiskano književno prilogo, ki bo posvečala v prvi vrsti največjo pozornost slovenski in jugoslovenski vokalni, predvsem zborovski glasbi, delovanju naših skladateljev in pevskih dru:tev, v drugi vrsti pa jugoslovenski in slovanski glasbi sploh
Jugoslovanskim skladateljem! Uredništvo mesečne revije za novo zborovsko glasbo »Zbori«, katero izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, razpisuje tri nagrade v zneskih po 800, 400 in 800 dinarjev na tri najboljše, izvirne, neobjavljene in neizvajane, zmožnostim naših boljših zborov primerne koncertne skladbe za moški, mešani ali ženski zbor a capella. Termin razpisa do 1. januarja 1926. Pnrtiture ne smejo biti pisane lastnoročno, marveč razločno, čitljivo prepisane in označene z geslom, katerega nosi tudi zaprta kuverta. V nji mora biti ime in priimek ter naslov skladatelja. — Posebna jury glasbenikov bo vpo-slane skladbe do 15. 1. 1926 ocenila in najboljšim trem prisodil« razpisane nagrade. Nagrajene skladbe bodo objavljene v »Zborih«, skladatelji dobe za objavo poleg nagrad Se običajni sotrudniški honorar. Uredništvo »Zborov« bo dobre, nenngrnjene skladbe v listu objavilo, ostale pa vrnilo skladateljem. Naslov: Uredništvo »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani
Prosvetne prireefitve.
V stolni prosveti predava v pondeljek, dne 30. t. m. g. vseučiliščni profesor dr. g. Rozman v dvorani v Križankah.
Vič. V nedeljo dne 29. nov. ob pol ^0. uri se vrši v Društvenem domu predstava »Roza Jeiodvor-ska«. Lepa, viteška igra v petih dejanjih.
Kranj. Izobr in zabrvno društvo »Kranj« priredi v dvorani Ljudskega doma v soboto dne 28. nov. ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 29. nuv. ob 4. uri popoldne »Quo vadiš?«, igro v devetih slikah. Igra ie dramatizacija krasnega, vsem znanega H. Sienkievviczevega romana >Quo vadiš?« Dejanje se vrši v Rimu v Neronovi dobi. Pridite pogledat! —
Društvo »Kranj«.
Knjige in revije.
No gre... Iz več uvaževanja vrednih razlogov je svoječasni sklep, da začnemo vsaj letos v ad-ventu z novim liomilet.— katehetskim listom — padel zopet v vodo. Duhovščina se danes bori, da more zmagovati vsaj nujne stroške in izdatke za liste. Glavni razlog pa, ki je spravil oba naprošena gg. urednika v mnlodušnost, je v tem, ker po dob-| ljenih izkuSnjah ni bilo pričakovati pravega odziva I za sotrudništvo. Čakati bo treba boljših časov. Za-I enkrat si bomo pomagali s »Vzajemnostjo«, ki bo I zopet odknzala kotiček za »Katehetski vestnik«. I Homiletično snov je pn pripravljen sprejemati »Bogoslovni vestnik«. V kolikem obsegu in v kakSnt obliki — trenutno menda še ni določeno. —i.
Naznanila.
DruStvo sr. Marte ima v nedeljo, dne 29. t. m. ob F), popoldne shod v Streliški ulici št 2. I Društvo najemnikov tu -Slovenijo opozarja, da se vrii prihodnja javna odborova seja v sredo dne
2.	decembra 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. DruSlvena pisarna daje članom dnevno od 19. do 20. ure informacije na Sv. Petra cesti 12, podpritličje, vliod iz ulice sZa čreslom«.
Društvo stan. najemnikov za Slovenijo vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dno 12. dccembrn 1925 ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma z nastopnim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika, blagajnika in tajnika, 2. določitev članarine za leto 1920, 3. volitve in 4. slučajnosti. Društveni člani so naprošeni, da prinesejo članske legitimaceje s seboj v dokaz, da imajo na občnem zboru volilno pravico.
Ekskurzijski lond društva slug. inž. kemije v Ljubljani ima v pondeljek, dne 30. nov. t. I. ob
3.	uri popoldne v drž. realki redni občni zbor. — Udeležba za člane obvezna. — Odbor.
Železničarska kreditna in stavbena zadruga »Rajtar« poziva članstvo, da prijavi v smislu sklepa izrednega občnega zbora od 8. t. ni., najdalje do 10. decembra t. 1. v zadružni pisarni Ljubljana, gl. kolodvor) vlakosprcmna pisarna, uradne ure od 10. do 12.), da hoče kupiti parcelo, ki jo izbere vsak sam. Potrebna pojasnila se dajejo istotam.
Francoski krožek v Ptuju vabi vse prebivalstvo na francosko predavanje v soboto 28. t. m. ob
2.	uri popoldne v gimn. risalnici o Versaillesu. — Predaval bo g. prof. Marte! iz Ljubljane in izvajanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Torej t soboto gremo vsi v Verstillest — Tajništvo.
Orlovski vestnik.
V nedeljo 29. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrSi v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani ibor deloga-toT J. O. Z. Polovična vožnja je ugodno rešena in velja od 28. do 30. nov. Udeleženci kupijo na od-hodni postaji celo vozno karto in naj izrecno zahtevajo mokri postajni žig. Na postaji v Ljubljani je ne smejo oddati, ker velja v zvezi s potrdilom, ki ga dobe na zboru delegatov, tudi za povratci. Številka odloka je S. M. 86.351.
ki je precej problematično, drugič pa glede pravjnosti davčne obremenitve po bogastvu in ne po narodnem dohodku. Bogastvo, katero ima v mislih finančni minister, obstoji predvsem v kapitalu investiranemu v industriji, obrti in trgovini. Naša obrt in trgovina (deloma tudi poljedelstvo) se nahaja v težki gospodarski krizi, katero je povzročila napačna gospodarska, valutna in davčna politika zadnjih let in ki zadene predvsem industrijske pokrajine. Trgovski promet pada, produkcija je zmanjšana in s tem tudi narodni dohodek. Kapital, ki ne more nositi sadu, ki ne more uspešno sodelovati v produkciji, tudi ne more nositi davkov. Za presojo davčne moči posamezne pokrajine je merodajen edino le narodni dohodek, ne pa bogastvo, ki ni tako podvrženo izpremembam, kakoT pa narodni dohodek. Ker mora te visoke davke nositi končno le produkcija, iz katere izvira narodni dohodek, zato je tudi nivo cen v Sloveniji najvišji. Struna je do skrajnosti napeta. Le visoki davčni morali je zahvaliti, da prebivalstvo tako potrpežljivo nosi to breme.
Ze več let se nam obeta izenačenje davkov. Če bomo res tako srečni, da se to izenačenje davkov v doglednem času izvede, tedaj ta problem še vedno ni odstavljen z dnevnega reda kakor je pravilno izjavil g. inž. Šuklje. Kajti povprečna obremenitev Slovenije bo ostala znatno večja, kakor v ostalih pokrajinah, ker v teh pokrajinah davčni aparat ni v stanju, da točno po zakonu predpiše in iztirja davke. Edini izhod bi bila finančna avtonomija posameznih pokrajin. Neposredni davki naj bi ostali avtonomni finančni upravi posamezne pokrajine, posredni davki pa državni finančni upravi. Tedaj bi tudi visoka obremenitev ne bila tako občutna, ker bi se denar porabil v isti pokrajini v investicije ali slične svrhe. Slovenci rade-volje priznavamo, da moramo relativno v višji meri prispevati k skupnim državnim i?dat-kom, v istem razmerju, v kolikor je naš narodni dohodek večji od onega v ostalih pokrajinah. Toda s tem, da nas neposredni davki relativno veliko težje obremenjujejo, smo več kot v polni meri zadostili tej dolžnosti. Ne gre pa, da nam še potom neposrednih davkov iztisnejo iz naših žepov povprečno Škrat toliko kakor v Srbiji.
Kakor vsako leto, ti* d S letos S. decembra
Savzev večer v Unionu.
posesti v Sloveniji I
Izkaz
koliko se plača ▼ letu 1925 ▼ večjih krajih Slovenije od Din 100 letne najemnine državnega najemninskega davka, državnih pribitkov in avtonomnih doklad.
	S ce a .»4	OD osnovn- drtav. bllnigi lav. siti plača a drtavo.			OS .M > «j		S ra	Avtonomne doklade					M e 1»	
		ca			os		•a e					f a 0 a 1	.	09 n	
Mesto ali občina	O s a		'S «a •M P	JS ra ra * ra -- j* ra ia	§> g. os t*	« .S	"S . S S	skrilnt cniii. zdrivilviRi doklado-		občinske doklade.			1 . a 0 'C-g ■0 .3	Opomba
	d.*		2? r-J	■S s	■03 08 'C 0 o-	a	sfš					«3	S O	
	> as «8 > 'S «	6 t? S	•O	■n tr» ši m g		0 M 0 Q	to n a 0 . .. «3	od dotik	IBHBk	idtttik	IBISlk	0 0	a-o S.5 cn	
Lfnblfana......	20	12	9-6	192	60-8	3	63-8	—	—	35	7	7	70*8	VtdailMll0/, goitaSCIna I0'/o kanalna priti. 2% skupaj je 24°/,
Maribor.......	12	8-40	6M2	12-24	38-76	3	41-76	120	14-40	40	4-80	1920	60-90	Vndsrlna 12"/0 gustaltlna i 0°/„ kanalna prlJt. 5% Ikipi||l37%
Celfe........	12	8-40	6M2	12-24	38-76	3	41-76	50	6'—	50	6-—	12*-	53-76	dtt. = 290/0
Celje, okolica ....	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	50	6-—	100	12*—	18-—	59*76	
Braslorče......	12	8*40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	250	30-—	135	16-20	46-20	87 *9(i	
Sv Jurij ob Taboru	12	8-40	6'12	12-24	38-76	3	41-76	'250	30-—	230	27-60	57-60	99*36	
Studenci pri Maribora	12	8-40	6M2	12-24	38-76	3	41-76	50	6--	80	9'6U	15-60	57*36	
P»«i.........	12	8-40	6" 12	12-24	38-76	3	41-76	100	12--	100	12*—	24-—	6576	dtt. = 21%
Blanea .......	12	8-40	6-12	12'24	38-76	3	41 "7t>	too	I2-—	205	24*60	36-60	78-36	
Br-žfce.......	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	100	12*—	100	12*-	24--	65*76	
('evnica in Rajhenburf?	12	8-40	6M2	12-24	38-76	3	41-76	—	—-—	—.	—	—•_	41*76	
Trbov'»'e.......	12	8-4D	6-12	12-24	38-76	3	41-76	83	9-96	60	7*20	17*16	58-92	
Slov. B str ca ....	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	100	10*—	80	9-60	21-60	63*36	
Ko£e-|e.......	12	840	612	12 24	38-76	3	41-76	167	20-04	30	3-60	23-64	65-40	
OSIBTII.....• .	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-70	156	18-72	900	108-—	126*72	168*4>	izguba 68-48.
	12	8-40	6M2	12-24	38-76	3	41-76	213	25-56	200	24-	49-56	91-3i	
^om^ale ......	12	8-40	612	12-24	38-70	3	41-76	213	2556	350	42*-	67-56	109-32	izguba 9-32.
	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	105	12-60	100	12*-	24-60	66-36	
Koroška Ee'a ....	12	8-40	6M2	1224	3S76	3	41-76	104	12-48	—	—	12*4«	54-24	
Bled ........	12	8-40	6-12	12-24	.«•76	3	41-76	211	24-42	110	13-20	37-32	79-08	
Boh. B'str'ca.....	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	231	27-72	280	33-60	61-32	103-08	izguba 3*08,
RadovliVo......	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-76	154	18-48	145	17-40	35-88	77-64	
Črnomelj.......	12	8-40	fc 12	12-24	i8-76	3	41-76	132	15-84	—	—	15-84	57-60	
Mrvo mesto.....	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41 76	171	20-52	40	4*80	2532	67U8	
Krško........	12	8-40	6-12	12-24	38-76	3	41-70	186	22-32	60	7-20	29-52	71*28	
Rodeča .......	12	8-40	6-12	12-24	.»76	3	41-76	251	311-12	200	24*—	54-12	95-88	
KranS........	12	8'40	6-12	12'24	38-76	3	41-76	199	23-88	125	15'-	38-88	70-64	
	12	8-40	6-12	12-24	:i8-76	3	41-76	178	21-36	50	6	2736	69*12	
	12	R-40	6-12	12-24	:«-76	3	41-76	358	42-96	470	56-40	99-36	141-12	izguba 41*12.
Kivor........	12	8-4'*	fi-l?	12- '4	38-76	3	41-76	358	42-96	230	27-60	70* ">6	112-32	izguba 12-32.
V občinah Osilnica, Domžale, Boh. Bistrica, Sv. Ana, Kovor in mnogih drugih tu nenavedenih občinah znašajo samo državni davek s pribitki in avtonomne doklade več kakor se prejme najemnine. Ker pa je treba v občinah Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj prišteti še gostaščino, vodarino in kanalsko pristojbino tudi v teh mestih davki in doklade skoro dosežejo prejeto najemnino. Poleg tega pa je treba redno plačevati še stroške za dimnikarja, razsvetljavo stopnic, zavarovanje, izpraznitev greznic in hišnika, kateri stroški znašajo najmanj 20% najemnine, se vsi v izkazu navedeni skupni davki zvišajo še za 20 Din od 100 Din najemnine, in torej v skoraj vseh navedenih občinah znašajo davki in redni stroški več kakor najemnina in to tudi v občinah Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj itd. Za popravila hiš gospodarju nič ne ostane in jih mora iz svojega vzdrževati, o obrestovanju vloženega kapitala pa pri hišah ni govora, ker najemnine kakor dokazano niti za davke in redne stroške ne zadoščajo.
PotoMa hm društev hiši posostrihov u SM!o i MtliiiL
ing". M. Šuklje:

Nestrpno čakamo na rešitev iz sedanjega j neznosnega položaja, a le noče biti ugodne vesti iz Belgrada, kjer se odloča o naših dav- j kih. Predlog zakona o dvanajstinah ne vse- i buje nikake davčne določbe, pač pa se čuje, da večinski poslanci iz Vojvodine vztrajajo na tem, da se mora tej pokrajini olajšati davčno breme. Zdi se, da bodo vsaj deloma uspeli. V takem primeru je skoro nemogoče, da se ne bi v dvanajstinski zakon vnesle tudi davčne olajšave za Slovenijo, ki je med pre-čanskimi pokrajinami brez dvoma najhuje preobremenjena. Naj vendar izrazim naše veselje nad stvarno neovržnim govorom poslanca dr. K u 1 o v c a, ki je dne 24. novembra t. 1. tako učinkovito zastopal upravičene pritožbe in zahteve Slovenije. Skoro istočasno nam sporočajo izjavo, ki jo je v ljubljanskem Narodnem domu podal član kraljeve vlade in ki zveni prav neprijazno. Po dnevniku, ki nam svečano napoveduje nove boljše čase, se glasi ta izjava tako-le: »Izenačenje davkov je najtežja stvar. Srbija plača malo. Nemogoče pa Je, da bi Hrvati in Slovenci plačevali tako malo davkov, kot danes Srbi.« Temu nasproti naj se sklicujem na ustavo, ki nikjer ne govori o nensožnosti enake davčne obremenitve, marveč zapoveduje strogo davčno enakost vseh državljanov. Kdor je imel priliko udeležiti se davčnih anket v ministrstvu financ, ta predobro ve, da se pot do izenačenja davčnih zakonov neznansko vleče. Kadar bi se že zdelo, da se vendar bližamo temu cilju, vsakokrat se začutijo prikriti argumenti, ki nas vržejo daleč nazaj, da ne vidimo konca. Mi smo pač že sami vedeli, kar je temeljito pravilo vsake poštene davčne politike, da je »pre-obdačenje škodljivo in da davek ne sme biti tako visok, da se ne izplača trud ne kmetu ne podjetniku in da se ubija vse veselje do dela in poštenja«. Zakaj se potem še odlaša? In kdo sme zahtevati, da naj mirno prenašamo krutost naših barbarskih davčnih predpisov? V tej stvari vsaj soglašata obe politični struji v Sloveniji, in res je že skrajni čas, da sc vsi Slovenci kot en mož postavimo proti davčnemu sistemu, ki nam lomi tilnik.
Ne vem, čemu je bilo v teh usodnih dneh potrebno, dla se je vnovič oglasil g. profesor Eller. Na dolgo razpredeno dokazovanje njegove pogrešene teze 0 dohodninski lestvici ne koristi nikomur in ne more omajati našega prepričanja, da zadene finančno delegacijo v Ljubljani doberšen del odgovornosti za sedanji položaj. Njeno krivdo občutimo tako intenzivno, da nam malo pomaga, č« g profesor priznava »tvarno upravičenost naSih pritožb. Ker pa bi se nam moglo očitati, da našim argumentom naaprotuj« »trokovnjak
slovenske univerze, moram vsaj na kratko zavrniti izjavo g. profesorja. Pri tem je zlasti važno njegovo priznanje, da znači sedanje pravno stanje, tudi kar tiče dohodnine, za Slovenijo očito preobremenitev Ponovno pa konstatujem: zakonske določbe o dohodnini, kakor smo jih prevzeli po zakonu iz 1. 1896. in 1. 1914., ne ustvarjajo nikake preobremenitve. Zal da se te zakonske določbe ne izvajajo pravilno, da so se v novi praksi p o t v o r i I e. Ne do februarja 1919, kakor meni g. profesor, marveč vse do meseca junija 1921 je imela naša finančna delegacija možnost remedure iz lastne moči Če je g. finančni delegat v svojem članku od 1. novembra t. 1. sam pristal na tak rok, zakaj mu ga njegov zagovornik krajša? In če g. finačni delegat prepušča odločitev o interpretaciji lestvice upravnemu sodstvu, kako more g. profesor in infinitum ponavljati svojo apodiktično trditev, da je edino relacija 1 : 4 zakonita? Njemu ne zadošča, da imamo v stvari prav, da so naše zahteve »stvarno utemeljene«, njemu gre predvsem za formo. Stavljati formo nad stvar je tipična lastnost birokrata, ne znanstvenika.
Kako naj razumemo izjavo, ki zmotni formalnosti na ljubo negira jasne tendence zakona, obenem pa poživlja finančno ministrstvo, da se naj prepriča »o nevzdržnosti sedanjega stanja«? Kam pridemo s takim formalizmom?
G. profesor se spušča na polzko platformo. On nasprotuje premisi, da se jc svoj-čas dohodninska lestvica glasila na zlate krone. Kar nas je bilo pred 1. 1914 polnoletnih, mi vsi vemo, da smo takrat računali v zlatih kronah Ni nas motilo, da je bila avstro-ogrska banka začasno oproščena striktne obveze zamenjave v zlati moneti, niti nas ni bolel neznatni disažijo, ki je jedva kedaj dosegel pol odstotka Nasprotno pa stoji dejstvo, da je zakon o osebnih davkih za dohodnino ustanovil odstotke in da se je priredila lestvica v goldinarjih oziroma v kronah le radi enostavnejše oblike. Dokaz za to je jasno podan v zgodovini postanka našega zakona. V motivnem poročilu, v poročilih resortnega ministra in poslanca-referenta, v vseh debatah se povsod! govori o o d s t o t ki h in ne o goldinarjih ali kronah Sicer sem že na javnem shodu dne 23 oktobra t 1 izjavil, da mora strokovnjak, ki hoče razpravljati o tem zakonu, proučiti pritične steno^rafske protokole dunajskega parlamenta. Naj ta poziv ponovim.
Ne sme na« motiti oedanten formalizem,
niti nas ne smejo zavajati osebni oziri. Kar mene tiče, ne tajim, da še danes čislam gosp. finančnega delegata kot poštenega moža in odličnega uradnika. Žal se je na visokem svojem mestu vdal nepristojnemu absolutizmu, ki nas je dovedel v brezupne težave. Očitajo nam, da nismo tvorno sodelovali takrat, ko je g. finančni delegat predložil finančnemu ministru svoj predlog o spremembi lestvice. Tisti predlog, izdelan po »štafeltarifi«, o ko-jem smo prvič zaznali dne 1. novembra 19251 Mi vendar nismo mogli stikati po zaklenjenih miznicah, skrivnosti polnih.
Boj proti davčni preobremenitvi je boj za gospodarsko eksistenco Slovenije. Glasno protestiramo proti nedopustnim davčnim bremenom, pa tudi proti postopanju davčnih obla-stev, ki ne vidijo niti ne razumejo današnjih življenjskih prilik. Naše davčne organe zadene skeleča ironija novega g. ministra, ki Slovence hvali kot inšpektorje in davčne uradnike, ki da znajo zelo dobro računati in delati in imajo za tako delo še posebno telesno usposobljenost. Če je izenačenje davkov zelo težavna stvar, zakaj se ne dovolijo vsaj najnujnejše davčne olajšave, ki se dajo izvršiti ad hoc brez težav in brez občutnih žrtev? Mar re res najdejo slovenski politiki, ki hočejo Slovenijo izstradati, češ da bo tem krotkeje sprejela nove politične nauke? Taka zabloda
ni mogočal Zato se hočemo vendar nadejati, da nam ne bo treba čakati do novega finančnega zakona, da se storijo prvi koraki na potu pametne in pravične ureditve naših nujnih zahtev nemudoma, v dvanajstinah, ki se te dni obravnavajo, po zdravem načelu: Bis, qui citol
Poziv!
»Slovenec scml — tako je mati djala...«
Rodoljubi! — s to pesmijo ste se neštetokrat navduševali za narodno stvar in bili ponosni, da je tudi Vas rodila in pestovala slovenska mati.
Pesnik, ki mu je ta pesem privrela iz srca — Jakob G o m i 1 š e k , profesor v Trstu — je že pred več leti zatisnil oči. A njegova sestra še živi, navdušena Slovenka, a živi v tujini, v nemškem Gradcu, in v revščini. Blag brat pesnik je sicer poskrbel tudi za njeno prihodnost, a avstrijska katastrofa ji je skoraj vse uničila.
Zato pozivamo tem potem vse rodoljube, posebno Vas, blagosrčne Slovenke, da se usmilite svoje sestre v tujini. Veselilo bo 90-letno revico, ako ji dojde kaka pomoč kot milo darilce za božične praznike.
Darove sprejema Uprava »Slovenca« » Ljubljani.
Kako na Japonskem pišejo.
Na Japonskem ne pišejo s črnilom in peresom, ampak s čopičem in tušem. Slika nam nr«d«tavli» J»r>r,n«V« *»ne ori pisalni tekmi v Tokiiu.
Gospodarstvo.
Češkoslovaška industrija in izvršilno postopanje pri nas. iz Prage poročajo, da se je češkoslovaška industrija pritožila pri svoji vladi zaradi dolgotrajnega postopanja pri izvrševanju sodb pri nas. Na ta način trpi češkoslovaška industrija škodo in zato se obrača na svojo vlado, da tozadevno intervenira pri jugoslovanskih oblasteh.
Nova tvornica usnja v državi. Iz Belgrada javljajo, da se je osnovnla tam delniška družba s kapitalom 5 milijonov dinarjev, ki namerava zgraditi tvornieo usnja.
Stog-prioriteto in Jugoslavija. Na praški konferenci o razdelitvi predvojnih avstroogr-skih dolgov je došlo do sporazuma v vprašanju tkzv. Steg-prioritet (prioritet Družbe državnih železnic v Avstriji). Prioritete se valorizirajo s 27%; odplačevati se začnejo 1. jan. 1026. Na Jugoslavijo odpade pa 19,160.000 frankov, t. j. 3161%.
Trgovska pogodba z Madžarsko. Člani naše delegacije so odpotovali v Pešto Zaključka je pričakovali še letos.
Predlog o osnovanju pooblaščene Izselje-niško banke kraljevine SHS. Zagrebški publicist g. Ljuboiuir St. Kosier je izdelal predlog o osnovanju pooblaščene izseljeniške banke kraljevine SHS. Predlog, ki je izšel sedaj v brošuri — izdala jo je revija »Bankarstvo« v Zagrebu —, je poslal g. Kosier ministru-pred-sedniku, zunanjemu, finančnemu, trgovinskemu ministru in ministru za socialno politiko ter predsedniku parlamenta.
Poljska industrija in Rusija. Po vesteh iz Lodza, centra poljske tekstilne industrije, nameravajo tamkajšne izvozne organizacije osnovati v Moskvi lastne prodajalne, nekatere tvornice pa hočejo zgraditi lastne tvoruice v Rusiji.
Češkoslovaška namerava uvesti novo valuto. Iz Prage javljajo, da se češkoslovaška vlada resno bavi z mislijo uvesti novo valutno enoto.
Svetovni trg svinca in cinka Splošne cene svincu in cinku na svetovnih tržiščih padajo. Cene svinca so nazadovale v Angliji na 36 in pet osniink funta šterlinga, v Ameriki pa se držeio prilično stabilno na 9.75 centov. — Cene cinka so v Ameriki vkljub zmanjšanju zalog padle na 850 centov; produkcija je v Ameriki narasla. V Angliji so cene tudi popust'le na 38 funtov šterlingov. — Trgovina s kovinami v Nemčiji je v popolni stagnaciji.
Konec intervencijskega sindikata na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da se je ustanovila na Dunaju družba — trust za prevzem papirjev sindikata, ki je dosedaj držal kune na dumijski boTzi. Vendar pa poedinostl še niso znane.
Izvoz avtomobilov iz Italijo. Lani je Italija celo leto Izvozila 1S.933 avtomobilov v vrednosti 400 milijonov; v prvi polovici leto? pa je izvoz znašal že 15.205 voz. v vrednosti 337 milijonov lir.
London 25.1550 ( 25.15), Nevvvork 519.25 (519.—), Pariz 20.20 (19.50), Praga 15.62 (15.625), Dunaj 73.15 (73.12), Amsterdam 208.70 (208.65), Bukarešt 2.36 (2.375), Sofija 8.7750 (3.775), Atene 0 92 (6.95), Varšava 74.50, Madrid 73.50, Bruselj 23.50 ( 23.45), Kopenhagen 129.25, Stockholm 138.85, Oslo 106,50, Helsingtors 1307 50.
Dunaj. Devize: Belgrad 12525, Kodanj 176.05, London 34.295, Milan 28.56, Newyork 707.55. Pariz 27.62, Varšava 96.25 Valute: dolarji 706.80, angl. funt 84.24 .francoski frank 27.57, dinar 12.475, češkoslovaška krona 20 95.
Praga. Devize: Lira 136.75, Zagreb 60.—, Pariz 132.375, London 163.50, Newyork 33.75.
Blago.
Ljubljana. 7 odst inv pos. 74—76.75, vojna odškodnina 290—800, agrarne obveznice 40—47, Celjska 200—205, Ljubljanska kreditna 210 denar, Merkantllna 100—102, zaklj. 100, Slavenska 49 denar, Krod. zavod 175-185, Strojne 123. zaklj. 123, Vevče 120 denar, Nihag 34 denar, Stavbna 100 do 110, ftežir 146—153
Zagreb. 7 odst. inv. pos. 76—75.50, agrarne obveznice 45.50—46.50, voina odškodnina 300—302, dec. 304—804.50, Hrv. esk. 118—119, Kred. 183 do 185, Hipobanka 65—66 Jugobanka 107—108, Praštediona 942—945, Ljublj. kreditna 210 den., Srpska 144—146, Narodna banka 4200 zaklj., Eksploatacija
44—47, šečerana 475 -500, Nihag 89 bi, Gutmann
870—380, Slavex 140—J50, Slavonija 45—46, Trbovlje 825 den., Vevče 120 den.
Dunaj. Don.-savska-jaoi. 665.800, Živno 778, Alpine 279, Greinitz 135, Kranjska industr. 805, Trbovlje 416, Leykam 146, Hip. banka 80, Mundus 935, Slavonija 53.100.
Dunaj. Devize: Belgrad 12J525, Kodanj 176.06,
Vrednostni papirji.
Ljubljana. Les: Hrastovi ploht z malimi zdravimi grčami 90, 110, 130 mm deb., od 3 m dolž. napr. in 25 cm Sir. napr., fco meja tranz. 10 vag. 1100—1150, zaklj. 1100 Trami 5-6. po 9, 10, 11, 12 m, fco meja tranz. 2 vag. 384, zaklj. 384. 2 i to in poljski pridelki: Pšenica 76-77 kg, fco vag. nakl. post. 265 bi. Pšenica 76-77 kg, fco vag. Ljubljana 305 bi. Koruza stara, fco vag. nakl. postaja 157.50 bi. Koruza umetno sufiena, fco vag nakladalna postaja 155 bi. Koruza nova z kval. gar., fco vag. nakl. post. 115 bi. Koruza novn z kval. gar., fco vag. nakl. po«t. za I. II. 130 bi. Koruza nova z kval. gar., fco nakl. post. za III. in IV. 140 blago. Oves rešetani, fco vag. nakl post. 175 bi Ajda domača, par. Ljubljana 1 vag. 265 zaklj. 265. Proso domače, fco vp«?. nakl. post. 205 bi. Krompir beli, fco vag. nakl. p"st. 65 bi. Ježice zlatorumene, fco vag. nakl. post. 250 bi. Stročnice in seme-n a : Fižol mandolon v egnl. vrečah, fco Postojna tranz. 400 bi. Fižol prepeličar v egal. vrečah, fco nakl. post. 320 den. Laneno olje domače, fco Ljubljana 12 q 1600 zaklj. 1600.
Borze.
27. novembra 1925.
Denar.
Zagreb. Pešta 7.83—7.98 (7.89—7.99), Berlin 13.4020—13.50:10 (15.3975—13.4975), Italija 227.45 do 229.85 (227.26—229.66), London 272.45—274.— | (272.90—274.96), Ne\vyork 5616—50.76 (50.10 do 50.70), Pariz 217.77—221.77 (213—217), Praga 106.58 do 108.58 (100.49—168.49), Dunaj 7.917—8.017 (7.91 do 8.01), Curili 10.&r>4—10 934 (10.834—10.931), Bruselj 256—260, Amsterdam 22.62—22.82 (22.62 do 22.82.
Curih. Bela-rad 9 1750 (9.175), Pešta 72.70 (72.70), Berlin 123.60 (123.50), Italija 20.98 (20.97),
Tujec na naših tteh.
i.
Gospod urednik!
V petkovi in sobotni številki preteklega tedna je prinesel >Slovenec« pod šifro M. §. dva članka, naslovljena »Vprašanje inozemskih delavcev«. Kakor ste dali prostora gospodu M Š., tako Vas prosim, da ga daste tudi meni, da o tem vsekakor važnem in aktualnem vprašanju izrečem tudi • ■ svoje mnenje — z ozirom na izvajanja 4 Vsaka stvar ima dvoje in več strani.
Stališče g. M. S., ki mu moram priznati stvarnost in objektivnost, je v marsičem pravilno in se ž njim ujemam, toda v vsem mu ne morem pritrditi. Zavoljo kratkosti se hočem tu dotakniti samo tistih točk, kjer se z g. M. S. ne strinjam.
Predvsem pa moram poudariti, da se popolnoma ident.ficiram s stališčem, ki ga je zavzel v tem vprašanju »Slovenec: ob priliki /nane deniarše tujih držav in tem povodom sklicane ankete v ministrstvu za soc. politiko. ->Slovenec« se je tedaj odločno izrekel proti vsakemu neopravičenemu preganjanju tujih delavcev, intelektualnih kakor fizičnih, in proti doslej prakticiranemu šikaniranju naših podjetij radi uposlitve tujih delavcev, odločno pa je tudi nastopil proti vsaki zlorabi principa, naj si najame vsak delodajalec delavca, kakor ga potrebuje, in je baš z oziirom na dejstvo, da nekatera podjetja v naši državi, s katerimi upravljajo tujci, protežirajo svoje ljudi (tujce) na škodo domačinov, zahteval, da se izvede stroga reviz.ija vseh po tuzem-skih podjetjih zaposlenih tujcev in da se vsr.lt tujec, ki nima strokovne in moralne kvalifikacije za mesto, ki ga zavzema, in torej pa krivici odjeda kruh domačinu, odstrani.
S tem č.sto naravnim in pa spričo današnjega velikega števila brezposelnih domačinov dvakrat opravičenim stališčem se kakor izgleda, g. M. Š. ne strinja. On se sklicuje na § 103 zakona o zaščiti delavcev, čegar pr ■ vil-no tolmačenje ne dovoljuje raztegnitve zakonskih sankcij tudi na t.ste tujce, ki so pri nas zaposleni še iz časa pred 14. junijem 1922. G. M. Š. se torej postavlja na pravno stališče, ki sledi iz mrtve črke zakona oziroma iz. slabe njegove stilizacije. Isto stališče je, kakor znano, brez vsake razprave zavzela tudi Zveza
industrijcev in s tem podprla interese tujcev proti interesom domačinov, ki so ji to tudi zamerili.
Duh zakona pa tega stališči vsekakor ne opravičuje. Intencija zakonod<w;n je bila brez vsakega dvoi~n ta, ustvariti sankcije, ki naj varujejo domečega delavca in omeje kolikor mogoče število tujih znposlencev. Nesmiselno, da bi bil z.akonodavec hotel staviti pod zakon samo en del tujcev, ne pa vseb.
Sicer p v eno jo pe.ragri', drugo je princip. Znlnj sa držati ravno paragrafa, zakaj ne principa? Principa namreč, da gre domačinu v domači zemlji prednost in da treba gledati, da so njegovi interesi v vsake:.i pogledu zavarovani. Č3 je zakon tak, da sloji na poti uveljavljenju tega principa, potem je pač treba zahtevati, da se zakon popravi.
Načela: domačinu prednost, se drže vse dežele, držati sc ga moramo tudi mi, v naših današnjih razmerah še prav posebno, najbolj pa zato, ker imamo vsepovsod dokazov, da se pri nas rado prakticira ravno naspn.tno načelo: tujcu prednoet.
Res je, da tudi veliko naših ljudi služi po tujini, in da je treba vzeti baš na to obzir, kadar se bavimo s problemom tujih delavcev na naših tleh. Toda vprašam: kako je prišel naš človek v tujini do kruha? Gotovo ed.no le s svojo sposobnostjo. Nobeno podjetje v Avstriji ali kjerkoli ne bo vzelo našega človeka v službo, če ni popolnoma kvalificiran. Pri nas pa ni tako: pri nas je vse polno tujcev prišlo v deželo, ne zato, ker so dobri strokovnjaki, ampak samo zato, ker gotova podjetja v naši državi (ki so v tujih rokah) principiel-no zaposlujejo le svoje ljudi tujce, čeprav slabo ali pa sploh nekvalificirane, domačina pa ne marajo, vsaj na važnejših in boljših mestih ne. Ali bi mogel n. pr. naš človek dobiti v tujini ntesto p sarniškega šefa brez vsake formalne in faktične kvalifikacije? V Jugoslaviji je tujec brez. kvalifikacije tako mesto dobil. Ali bi mogel n"š človek kje postati nadzora k na veliki žagi, če nima o lastni stroki niti pojma in ga morajo še-le delavci učiti razlikovati hrastov les od bukovega? V Jugoslavijo je tak tujec bil importirau kot »specialist v pilarski in lesni stroki«. In ali bi mogel naš človek intelektualec dobiti na Nemškem službo brez znanja nemškega jezika? Ali bi mogel biti kdo 10 in 20 let v tvornici poslovodja, ne da bi se naučil jezika
AVTOMAT. SVIf/" rt PRAKTIČEN TRAJEN CEN
ZLATO NALIV PERO
PRVORAZREDNA MARKA]
domačih delavcev? V Jugoslaviji najdeš take ljudi tujce v neštetih podjetjih.
Tu tiči zlo, tu je treba poseči noter z energično roko. Treba enkrat temeljito pre-revidirati vse vrste tujih uslužbencev na naših tleh na njihovo faktično kvalifikacijo in faktično uporabo in ugotoviti, koga je pripeljala resnična potreba in usposobljenost, a koga vse drugačni interesi — kolonizatorična politika tistega tujega kapitala (ne vsega), ki nam je nacionalno sovražen in ki ne zasleduje na naši zemlji samo spekulativnih ciljev, ampak tudi politične.
Novomeška porota.
Porotno zasedanje pr> okrožnem sodišču v Novem mestu se je vršilo v pondeljek dne 23 in v torek 24. in sredo 25. novembra t. 1.
Prvi dan je sedel na zatožni klopi Vinko Res ni k, delavec iz Dol. Straže radi hudodelstva uboja. Obtožen je bil, da je dne 20. junija v Gor. Straži pred Darovčevo gostilno trikrat zabodel AL Noseta, pos. sina iz Humanje vasi, ki je zaradi tega umrl. Obtoženec se je zagovarjal z vinjenostjo in silobranom, toda verodostojne priče so p itrdile, da se ni nahajal obtoženec v nikakem silobranu in da je dejanje že skoro vsebovalo znake umora, ker so se porotniki temu pridružili, je bila razglašena sodba, s katero je bil obtoženec obsojen na dve in pol loti težke ječe.
Drugi dan se ie porota bavila z obtožencema Antonom Soško m in Francetom Pircem. Ant. Soško posestnik iz Sobenje vasi pri Čatežu je bil obtožen, da je dne 29. septembra 1925 v Sobenji vasi svojega brata Mih,o tako tolkel po glavi z valjarjem. da je ta vsled poškodb umrl. Obtoženec je priznal, da je deian je izvršil; trdi pa. da je to storil .v opravičenem silobranu, ker inu je brat. s katerim sta bila sprta, grozil, da ga ubije in mu pretil z vojaškim bodalom. Edina priča, ki je dogodku prisostvovala, je bila mati Marija Soško, ki se je pa odpovedala pričevanju, kar so storili tudi vsi oblo-ženčevi sorodniki. Zato so porotniki odgovorili na stavljena vprašanja tako, da je bila razglašena oprostilna sodba.
Nato se je vršila razprava zoper invalida Fr. Pire a, bivšega pismonošo iz Drenovea pri Krškem, ki je bil obtožen radi hudodelstva poneverbe. Obtožnica mu je očitala, da si je v letih 1924 hi
t
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naš dragi sin, brat, svak in stric gospod
It?an Mavec
trgovski sotrudnik tvrdke »Salus« d. d. v Ljubljani
danes zvečer ob % 9 nenadoma poslovil od nas in odšel previden s tolažili sv. vere k svojemu Stvarniku.
Pogreb bo v nedeljo popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 27. novembra 1925.
Žalujoči ostali.

(Kreka kapitana Granta. ,a'
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Kmalu sta izvedela, zakaj in s kakšnim namenom se potika četica po daljnem svetu. Zelo sta se zanimala za Glenarvanovo iskanje. Srečna sta bila, da sta mogla hrabriti kapitanova otroka in jima vlivati novega upanja.
Harry Grant. je dejal Mihael, je brez dvoma prišel v roke divjakom, siccr bi se pojavil na obali ali pa na kaki pristavi. Vedel je natančno, kje se nahaja — za to govori tudi listina — in če ni dospel do angleških selisč. je gotovo, da so ga vjeli črnci v trenotku, ko je stopil na suho.
—	Vidile, prav to se je dogodilo tudi njegovemu čolnarju Ajrtonu, je pripomnil John Mangles.
—	Ali vidva, gospoda, nista nikoli slišala govoriti o nesreči, ki je zadela B r i t a n i j o ? je vprašala lndy Helena.
—	Nikoli, gospa.
—	In kaj mislite, kako so ravnali Avstralci s kapitanom Grantom, če jim je res prišel v roke.
—	Gospa, Avstralci niso hudobni, je odgovoril mladi naseljenec. Zaradi tega je miss Grantova lahko brez skrbi. Še dosti slučajev bi vam mogel navesti, ki pričajo, da so celo dobrodušni. Nekateri Evropejci, ki so živeli med njimi dalje časa, zatrjujejo, da se ves čas niso imeli pritoževali.
—	Na primer Kinu;, ki je edini od Burkejeve čete ostal živ, je pripomnil Paganel.
—	Ne samo ta drzni raziskovalec, je povzel Aleksander, ampak tudi neki angleški vojak, Buckley po imenu, ki se je zatekel 1. 1803. na obalo Port-Phi-lippa. Domačini so ga vzeli za svojega, več kakor trideset let je živel med njimi.
—	In v novejšem času — mislim, da sem čital v
eni od zadnjih številk Avstralskega lista — se je vrnil k svojcem neki Morili, ki je bil šestnajst let v sužnosti. Njegova zgodba je podebna kapitanovi, zakaj vjeli so ga 1. 1846., ko so, je rešil s ponesrečene ladje P e r u v i e n n e. Odpel jali so ga v notranjščino, sedaj pa je rešen. Mislim, da imate dovolj razlogov, da ne obupate.
Tako sta jih tolažila dobra mladeniča. Razume se, da so bili popotniki resnično veseli iskrenih besedi. Pripovedovanje obeh veleposestnikov se je natanko vjemalo s tem, kar sta bila povedala že prej Ayrton in Paganel.
Potem, ko sta potnici za trenotek zapustili obed-nico, so se začeli meniti o konviktih. Angležema je bila znana katastrofa na candemskem mostu, a zločinska banda jima ni delala prav nobenih skrbi. Pa kaj naj opravijo pri naselbini, ki šteje več kakor sto dobro oboroženih ljudi. Ne bodo si upali napasti. Sicer pa je bilo več kakor gotovo, da ne pridejo v murraysko pustinjo, kjer nimajo ničesar iskati. Poleg tega bi jim ne bilo svetovati, da se podajo v Novi Južni Wales, kjer so vse ceste izvrstno zastražene. Ayrton je bil istih misli.
Lord Glenarvan ni mogel odreči ljubeznivima gostiteljema, ko sta ga zaprosila, da ostane vsaj tisti dan pri njih. To bi ga zamudilo samo dvanajst ur, zato pa bi se živali tem bolj odpočile. Bile so že zelo potrebne počitka, in hotlamske staje so bile vabljivo udobne, izborno preskrbljene s krmo vsake vrse.
Tako so se torej pogodili, da ostanejo v Hottam-station do drugega jutra. Mihael in Aleksander sta brž sestavila načrt, kako bi najbolje porabili popoldanske ure, in gostje so ga navdušeno odobrili.
Opoldne jo rezgetalo sedem lepih, iskrili konj pred glavnimi vrati. Za dame je bil pripravljen eleganten voz, v katerega je bilo vpreženih šest belcev. Gospodarja sta poslala naprej gonjače, za njimi pa so jahali lovci. Vsak od njih je dobil izvrstno lovsko
puško najnovejšega sistema. Jezdeci so jezdili na obeh siraneh kočije, okrog in okrog pa je lajala po grmovju pasja družina.
Tako je konjenica prodirala več kakor štiri ure po drevoredih hottamskega parka, ki je brez dvoma večji kakor najmanjša nemška državica. Mislim, da bi šli državici Reuss-Schleitz ali Saxen-Coburg-Gotha z lahkoto vanj. Če je bilo tukaj manj ljudi, je bilo zato pa tisočkrat več ovac. Kar zadeva divjačino, bi je cela armada poganjačev ne mogla toliko segnati pod lov-čevo puško. Zalo tudi ni dolgo trajalo, ko so se oglasili prvi poki in vznemirili miroljubne prebivalce gozdov in travnikov. Mladi Robert se je držal majorja Nabbsa in streljal, da je bilo veselje Drzni dečko jc bil kljub sestrinim svarilom vedno spredaj, vedno prvi pri plenu.
John Mangles je obljubil, da bo pazil na vroče-krvneža, in tako se je miss Marv potolažila.
V tem pokolju je padlo nekaj živali, ki jih ni najti nikjer drugje na svetu in ki jih je celo Paganel poznal doslej le po imenu; med drugimi >vombat« in »bandikut«.
'Vombat je žival, ki se hrani samo z rastlinami in si koplje luknje kakor pri nas jazbec. Velik je kakor oven in ima izborno meso.
Bandikut spada k vrečarjem. Žival je tako prebrisana. da bi mogla iti naša lisica k njej v šolo, posebno kar zadeva krajo po dvoriščih. Sicer je žival na zunaj zelo ostudna, dolga poldrug čevelj. Vendar pa se je zdela Paganelu, ki ga je doletela lovska sreča, da jo je ustrelil, izredno priljudna. »Krasna živalicak je neprestano ponavljal. Kako daleč gre lovska samohvala!
Robert je ustrelil dosti lepih živali, med njimi tudi majhno lisico s krasnim Črnim kožuhom, posejanim z belimi lisami, ki ga cenijo više kakor kuno. Pobil je tudi par podgan-vrrčorir, ki so se skrivale med gostim listjem visokih dreves.
ElilEIII
O	«3
a. <u
s	o j
»
•M O
'C s m
*	B ,
5 ®> 4 «* I 3
•s e s ^ §
52 t § N >
£ Š
ON® s v H CD 4> V o
=	I
S g	I
■M B
O	*J
i->	ca >
V R	O
s> e	o.
C	-
P-o	-ii
o ^	<u
a: v-	'H
o *	v.
a W	«
e
o
a.
* 2
a ..
»O S O
0	• ••
1	d S o. (8 I>
i
o. ca
1=111=
1025 pridržal in prilastil od poStnega urada zaupani denar v znesku okroglo 15.000 Din, sredi junija 1915 pa od Alojzija Gorenca v Ardrem zaupani znrsdc 2.000 Din in od Jožeta Voglarja na Ravneh 200 Din, skupno torej okroglo 18.000 Din. Obtoženec jo dejanje priznal, zagovarjal se je pa z bedo in stisko, ki ga je prignala tako daleč, da je zaupani denar začel poneverjat.
Na porotnike je bilo stavljeno glavno vprašanje glede hudodelstva poneverbe ter dodatno g'ede nepremagljive sile. Glavno vprnSanje so porotniki potr.lilj soglasno, pri dodatnem vprašanju je bilo 7 glasov da, 5 pa ne. Z ozirom na porotni izrek je bila izrečena oprostinla sodba.
Tretji dan se je vršila razprava zoper Jožefa Jane a, pos. sina iz I.ešnice pri St. Petru. Obtožnica mu je očitala hudodelstvo uboja in dva prestopka laiike telesne poškodbe. Glasom obtožnice
je 18. okt. sunil z nožem Franca Riflia iz Lešnice v vrat, vsled česar je ta umrl ter nalašč z nožem suval Alojzija Riflja in Janeza Vidriha, katerima je prizadejal rane. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil nekoliko vinjen, prepir pa da je nastal zaradi nekih žensk. Bilo je zaslišanih nebroj prič, izmed
katerih so vse teda| pri dogodku se nahajajoče izpovedale, da je moz sam izzival in bil sani vsega kriv, tako da so porotniki v tem smislu odgovorili
na stavljena vprašanja. Nato je bila razglašena sodba, glasom katere je bil obtoženec obsojen ua dre leti težke ječe.
Kupi srečko v korist naših študentov!
Turistika in šport.
Zaključne prvenstvene nogometne tekme. V
nedeljo dne 29. t. m. se odigrajo zaključne prv. nogom. tekme in sicer med njimi najvažnejša je Jadran : Hermes. Čeprav je Jadran pokazal v prv. tekmovanjih velik napredek, vendar se ne moro vnaprej reči, da sta mu obe točki gornje prv. tekme popolnoma gotovi. Hermežani znajo, ako Imajo le količkaj svoj dan, da predvedejo izborno tgru tako defenzivno kot ofenzivno. Obeta se torej zanimiva borba. Rezervi nastopita dopoldne m sicer na igrišču SK Ilirije. Pred to tekmo, ki prične ob 10.30 nastopita še Ilirija rez. : SK Svoboda. S temi tekmami, razen še prv. med rez. Ilirije in Hermesa ter tekme med Slovanom in Primorjem, bi bilo prv. tekmovanje zaključeno.
Učiteljski vestnik.
Novomeško-črnomeljska podružnica SlomSfc«. ve iveie zboruje v pondeljek. dne 7. decembra t. I. ob pol 10. dopoldne v Rokodelskem domu » Novem mestu. Na dnevnem redu tudi referati, med njimi: »Zakaj naroda?<
'akaj vzgajamo krepko voljo deci našega
_________ — Po zborovanju petje I — Vabljeni nele
redni, temveč tudi podporni člani in gostje. N» svidenje! — Načelnik.
Oče sinu Jakcu, k! že celo leto sitnari za novo kolo: Sedaj je prilika, naroČi par srečk od druStva »Katoliški donu v Ljutomeru, pa lahko dobiš kolo za 5 Din. — Če pa zadeneš glavni dobitek spalno opravo lahko to prodaš in si kupiš tri kolesa. Jj. kec je ubogal in naročil kar 10 srečk.
ZNAKE STAROSTI NA OBRAZU
IN PLEŠASTO GLAVO
boste preprečili najenostavnejše in najudobnejše s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi
dolga leta priljubljenih preparatov: I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter ie najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapavi roke. Z redno masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za
lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Elca pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 38 Din, ali samo proti vnaprej poslanemu denarju,
ker je po povzetju poštnina za 10 Din viija. N». ročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju y Stubici Donji, Elsatrg 134, Hrvatska. - Posamezno steklenice Elsafluida po 10 Din v lekarnah ig sorodnih trgovinah.
UNDERWOOD
pri L«ud. Baraga, Lfubljana
Selenburgova ul. o/l. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši S O.n Ogiasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko I
Vrtnarskega VAJENCA
sprejme Iv. Bizovtčar, vrtn. podjetje, Ljubljana, Trnovo.
"""Sprejmem VAJENCA
za pekovsko ovrt, ki naj bo sin poštenih staršev z de-iele, star 14—16 let. Učna doba traja 3 leta. Hrana in etanovanje v hiši. - IVAN VRTAČNIK, p-kovski moj-eter, Ljubljana, Tržaška c. 19
Mesar, vajenca
kmetskih staršev, sprejmem. . GREGORC, mesar, Ljubljana, Poljanska cesta št. 21.
O R G A NI S TI -CERKVENIKI !
Ker sc je ob spremembi Supnka oddaj.i cerkv. službe zavlekla in zmešala, razpisujemo zr.ova službo
crtfamsla-cerkvenika
pri tukajšnji iarni cerkvi. — Cecilijanci, va.eni dc'.a v hranilnici in v prosvetnem društvu, so posebno dobrodošli. — Prošnje je vložiti Ao 15. »'eccn-bra. — nrad SV. KRIŽ pri Litiji.
Cerkv. nabiralniki
z vložkom za kovani in papirnati denar. - Ključavničarstvo I. WEIBL, Slomškova ulica št. 4 — Ljubljana.
Naznanilo, ^tt
vljudno naznanjam, da bom od ponedeljka dne 30. nov. dalje pekel tuji kruh dvakrat dnevno, in sicer ob 11 dop. in ob 15 (3) pop. -Se priporoča Anton PRE-SKER, pekarna, Ljubliara, Dunajska cesta 5. 7933
Proda se HIŠA
z vrtom na Dunajski cesti (v bliž. pokopališča sv. Krištofa). - Naslov v up-avi »Slovenca« pod itev. 7913.
Preko zime
Vam shrani
Potnika
za razpečava-
nje razglednic, dobro upcljane-!a, se sprejme pod ugodnimi pogoji. -Ponudbe pod »Potnik« na »Propagando« d. d., oglasni zavod, L ubija-a, Šelen'>ur-gova ulica 7, II. nadstr.
f o t o g r a f a
ali AMATEF.JA, za pokrajinske slike, in stereofoto-grafije sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami in ^avedbo plače pod šifro: »Fotograf" na »Propagando«, d. d., og'asni zavod, I.jub-I!ana, Selecburgova ulica 7, n. nadstropje. _ 7966
Okrajne zastopnike
za Kranj, Radovljico. Ljubljano, Kamnik in Logatec išče večja zavarovalnica. -Služba stalna in p-imema za Vpokojence. — Ponudbe z opisom dosedanjega pos'ova-nja pod »Stalno« na »Propagando« d. d., oitlasni zav„ Ljubljara, Selenburgova 7/IL
dameIiTgospodje
t dobrim nastopom — za nabiranje naročnikov raznih ilustriranih in modnih časopisov — se sprejmejo pod ugodnimi poboji. Pripravno kot postranski zaslužek. — Pismene ponudbe pod 5!fro: »Dober -p.služek« na »PROPAGANDO«, rek'a-'no dr. z o. z., Lj-j' ljana, Selenburgova ulica 7, II. radstrop e.
NAJBOLJŠA
so
REKLAMA v -Slovencu«.
~Frfojevo olje
kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenah dro-
cerija A. KA.NC sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1.
aparate in sestavne dele ima v zalogi
Franc Bar,Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5
Dobro jc vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren Ist za uspešno reki mo.
v tem med našim ljud tvom po deželi naj-Vsak og as, pa bodisi v ma,hni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je ^Slovenec" za insercijo ob vsLki priliki najbolj
na željo popravi ali prenovi
GOREČ - Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 14.
GOSTILNA
in prostor v najem
se odda v prometnem kraju I ob železnici v ljubljanski ! okolici. Potrebno nekaj kav. ; ciie. - Naslov pove up-ava »Slovenca« pod štev. 7044.
KUPIM 15S0 KOMADOV
božičnih drevesc,
velikost 1 do \Yi metra. -Ponudbe upravi lista pad: »Božično drevo«.	7945
Naprodaj ali v najem PRITLIČNA KISA
s 3 sobami in kletjo, zraven vrt in njiva 8 mernikov po-setve in 2 orala gozia. vse v najboljJern stanju. - Izve se pri IVANU JERAJU v Smledniku št. 1.	7821
Steklena
strešna opeka
je zopet na zalogi pri ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani.
i Rcgistrir. BLAGAJNA »Monopol«
, zelo dobro ohranjena, se proda. Poiasnila daje Jos. čeraelč, Sv. Peter pod Sv. gorami.	7816
I KOKS - ČE Iti N
I Wol'ova ulica l/ll. - Tclclon r>fi
V najem se odda usniarsko docjefje
z vsemi potrebnimi lokali in objekti. Naslov v ui-avi »Slovenca« pod št. 7759.
Plačilnih knjig
za zidar, in tesar, mojstre, okolu 10"0 kom. trdo vezanih, z vsemi potrebnimi tabelaričnimi podatki iz teh dveh strok, prodan po zelo ugodni ceni. - Naslov p ve uprava lista pod Stev. 7895.
Pozor!	Pozor!
NAJVIŠJE PLAČUJEM
stare moške obleke, čevlje ' in pohištvo. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom. D!tAME - LuMfa-a, Gallusovo nabrežje št. 29. 7907
sprejme zavarovalnica proti stalni plači. - Ponudbe z navedbo refercnc pod šifro »Zavarovalnica« na »Propagando« d. d., oglasni zavod, Ljubljano, Selenburgova ulica 7/II.	7968
NAPRODAJ
po ugodni ccni: angleška konjska oprema, kompl. prsna oprema ter dva komata za tovorno vprfego. Naslov v upravi pod: 7972.
za raiftEavžcvo Iib božiCoo asrics!
ker je tvrdka
I0SIP PETEIINC. ljubima
zn žila v to svrho c nc šivalnim strojem in kolesom znamke ,,Gritzner" ,,Phocnix" „Adler" za
10 % ligcaito ®iiro£na odplačila.
Nadaljevanje PROSTOVOLJNE DRAŽBE raznega
pohištva -*c
se vrši 2. dec. cd 9. ure
j naprej v skladišču Spidicije R. Fanzirgcr. — Kupci se vabijo.	7924
Žalostnim srcem naznanjamo izgubo naše ljube mamice in žene, gospe
ml
soproge inšpektorja drž. žel. v p.
katera je danes v petek ob 3. uri popoldne mirno izdihnila v 69. letu svoje starosti, previdena s Sv. popotnico.
Pogreb nepozabne poko.aice sc vrši v nedeljo 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz Orlove ulice št. 6 na pokopališče pri Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala 4. decembra ob 7. uri v cerkvi Sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1925.
ALOJZIJ KNAFELC, soprog.	VALTER, LEON, sinov«.

želod	- storže -
zjr	- jezice
plača najbolje »FRUCTUS«,	
Ljubljana	- Krekov trg 10.
Proda se HIŠICA
s m 'ni:n vrtom in njivo, v bližini k^odv. v Medvodah. Cena 17X00 Din. Stanovanje takoj na razpolago. - Več r vc peka na PIRC, Ljubljana, Sv. Petra cest* it. 9.
JBF" Prodam "^C
POSESTVO
i v bližini Kranja. Cena samo 150.000 Din. Hiša, hlev za 8 glav živine in gospodar, poslopje, vse novo in z opeko krito, v najlepši ravnini, vse obsejano. Voda in elektrika pri hiši. Na željo kupca se dobi ves živ in mrtev inventar. - Naslov se izv? v upravi lista pod Itev. 7908.
napraviti svojim s primernim darilom veselje in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
ki ima veliko zalego, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še vellno, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po
znatuo znižani ccni. Na veliko in malo t	Na veliko in malo!
Krine žile
si zavarujte s patentirano
ANTIVARIX
obvezo. — Cena: Din 150"— Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2
NOVA BOLNICA V TRBOVLJAH sprejme spretne^
strežnika - bolničarja
Nastop službe takoj Plača po dogovoru. Oskrba v bol. niči. Prednost imajo zdravi samci z daljšo prakso. — Ponudbe s spričevali je poslaU na »Upravni odbor Bratovske skladnice v Trbovljah«.	7957
ŽelileVi
Vaš nakup reelno in po ceni preskrbeti, potem se obrnite na
Anion Tkalec
Maribor, Glavni lrg ši. 4
Tam je zaloga v veliki izberi Moške in deške obleke, dežui plašči, zimske suknje, perilo, nogavice, gamaše, dokolenice, čepice, klobuki, moški, ženski in otroški čevlji, dežniki, nahrbtniki, potne košare i. t. d.
Le Glavni lrg št. 4
Čevlje ekfes
da seznanimo vsakogar s kvaliteto in nizko ceno.
FRAN DERENBA & Ci8., Ljubljana
Erjavčeva cesta št 2.
mE!ilEE!IIEIII=lll=lllEillElilEIII
Darila
mimuaa in BoliCna I
uj m
IjJ po znižanih cenah ^
v solidnem blagu in veliki izbiri Vam nudi j trgovina perila in modnega blaga	;
m
čil
jos. Lenard
Ijubljana, Dunajska c. št 20 ^
,„ - III
!5J Znatno znižane cene moShfii sraic ~
== iii HI5sfHs5lliSIII5IU5lll5IH5lll5tlls:
Uila z vinogradom.
Na Trški gori pri Krškem je naprodaj VILA z vinogradom, pol ure od postaje Videm-Krško. Poleg vile r obširnimi kletmi se nahaja vinograd v obsegu 28.357 m', njiva oziroma vrt v izmeri 1115 m?. travnik oziroma sadovnjak v izmeri 3087 m'. — StavblJČ« pokrivajo 169 mJ. Poleg vile je hiša za viničarja « hlevom in svinjaki. Zidana shramba za seno in sleljo se nahaja v bližini hleva. Proda se vse skupaj z vsera mobilnim inventarjem. Cena po dogovoru. Informacije daje: FRANJO JEGLIČ, Celje, Podružnica Zadružne gospodarske banke.	7958
H
Oddelek I.
Menr tallsM, oni Ur
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopii vseh vrst in zh v»e namene.
Oddelek II.
STROKOVNA MNENJA
in in'ere*no zusiopstvo vseh vrst, va vse namene, zaui ne iziave in ustanovitvo
Oddelek III
STROJI
SodelovHinem nasiti oddelkov Lin II. na|-boljše zveze Zato dobave vseh strojev in nnpiav. — Prezidave — Načrti. — Stavbeno vod-ttvo.
Radebeu;-Dresden (Deutschland).