189. štev.
Iahe£a razan KacSali eaa praznikov v s a 81 cS a u ©S? 1®. uri depekSne.
Uredništvo je v Ljubljani, FranciSkanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirali In podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ne ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust.
PoSfnina platana v gotovini.
V UubUanl, v torek 23. avgusta 1821.
Posamezna Stav. K 1 ss.
Leto V.
Glasil© jugoslov. sodlaSno ■ demokratične stranke.
TeSe&cnska žt. 312.
N ar o e n j n a: Po pošli ali i dostavljanjem na doin za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, 7.B mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Pi e k i a m a c i j e za i i s t so poštnine proste.
Opravništvo e v L ubljani,
Frančiškanska ulicastj' , Učite! sira tiskarna.
Pazimo, če ne nas ogoljufajo!
Marsikomu se zdi, da so dopolnilne volitve za narodno skupščino in za občine prav majhne važnosti. Toda ne varajmo se! Komunistični madati so razveljavljeni jn dasi smo v konstituanto volili po splošni in enaki volilni pravici, bomo skupščinske poslance volili po novem volilnem redu, ki se bo naibrže glasil tako. da dobi ona stranka, ki ima največ glasov, dve tretjini mandatov in šele tretja tretjina se razdeli pro-porčno na ostale stranke. Da bo ta sistem krivičen ter popolnoma nasprotuje naši temeljni zahtevi. ]e jasno.
Nujnejše kot volitve v narodno skupščino so pa dopolnilne
volitve v občine.
Volitve v občine se bodo vršile po volilnem redu kakor zadnjič, ostanejo isti volilni imeniki in kandidati se bodo postavljali enako kakor pri prvih volitvah, in sicer koliko odbornikov in namestnikov je bilo razveljavljenih. V Ljubljani se morajo naj-kesneje dne 23. t. m. do 14. ure predložiti kandidatne liste.
Kakor se vobče domneva bodo zlasti v Ljubljani volitve jako zanimive, ker se bodo pojavili novi kandidati. Za delavstvo je to jako neugoden in obenem proti delavstvu odijozen čin. Res komunisti ne bodo modi kandidirati, tako da velik del .volilce v ne bo moglo dati duška svoji volji ali pa tudi'le ^vciri l^zi.‘Nikakor to ni v interesu delavske stranke marveč je le indirektno ojačenje meščanskih in destruktivnih elementov. ki bodo skusali usurpirati delavstvu, to je. socialistični stranki pripadajoče volilce. To je zlasti tudi neugodno, ker bodo tudi v občini
volile občinske odbornike vse stranke. ki so pri prvi volitvi pripadli delavskim zastopnikom. Mam se vidi
v	tem nemorala in velik kos nemorale ie. če smatramo, da ie splošna volilna pravica pravična, da se hočejo ljudje potegovati za mandate, ki iim po tej pravici ne gredo. Te stranke bodo torej dvakrat volile in dobile odbornike. To je nekaka pluralna volilna pravica, prav nič drugega.
Vse te stvari mora imeti delavstvo pri teh občinskih volitvah pred očmi. Ne gre tukaj za velikansko zmago, gre na za pravico proti krivici. Vse dolevastvo socialističnega prepričanja se mora zediniti ter nastopiti res z vso odločnostjo, solidarnostjo in proti vsakomur, ki bi hotel socialistični stranki tako ali tako škodovati. Nasprotniki bodo skušali škodovati delavstvu, sklicevali sc bodo na vsemogoče zasluge, svojo zgodovino, vse to pa občinskih voiilcev ne sme zbegati nikier. nc v Ljubljani in ne drugod.
Zlasti apeliramo na volilce v Ljubljani, ki volijo šest občinskih odbornikov dne 20. septembra t. 1.:
Socišallst?, delavci! V znameniti reakciie živimo! Tega se zavedeno prav v.*v. Vemo pa tudi. da so vse nasprotne stranke reakcionarne, da je torej edino pravilno in pravično, če daio volile? nri volitvah v občinski S-vet ljubljanski svoie glasove socijal-nodemokratični stranki Vsak. kdor bi hote! tri napravljati razkol v delavskih vrstah pod raznimi »socltalnimi« ali »avanturističnimi« firmami, je nasprotnik delovnega ljudstva, ker bi s tem podpiral le reakcijo, ki le že itak prevelika.
SocifaHsti v Ljubljani. zavedajte se dne 20. septembra svoie misije!
Strankin zbor socialistične stranke
v Italiji.
Strankino vodstvo .ie sklicalo za prvo polovico oktobra t. 1. strankin zbor. ki se bo vršil v Milami.
Kakor ie bilo veliko zanimanje za strankin zbor v Livornu, na katerem je šlo za to. ali naj se stranka brezpogojno podvrže moskovski diktaturi, ali naj se temu upre; ravno tako yeliko zanimanje je za »rihodnji milanski zbor. na katerem se ima odločiti med strogim ekstremizmom in med zmerno taktično politiko.
Na tem zboru gre tudi za to. ali naj stranka spremeni sklep «adniega zbora glede III. internacionale.
Roj med tendencami je že pričel; mrmirale so se tri skupine:
K prvi skupini spadajo takozvani
edinstveni imtksimalisti pod vodstvom Seratija in Baratona. s katerimi ie skoro ves izvrševalni odbor stranke. Druga skupina se imenuje Socialistična koncentracija, ki jo vodijo Turati, Treves, Pittoni, Bal-desi in D’ aragona. Tretja skupina se imenuje Socialistična enotnost, kateri naeelujejo Aleksandri, Musatti in Zilochi.
Maksimalisti hočejo, da mora stranka ostati na ekstremnem stališču in voditi neizprosen revolucionaren boj proti vsemu, kar je meščanskega. gledati samo na končni cilj. Hočejo enotnost stranke samo na podlagi tega programa. Kdor je proti tem« programu, ako se tudi
podvrže disciplini — na zagovarja možnost sodelovanja — ta mora izstopiti ali biti izključen iz stranke.
S tem programom hočejo maksimalisti ublažiti nasprotstvo med tretjo internacionalo in italijansko soci-jalistično stranko — ter pripraviti tla za vstop v tretjo internacionalo.
Proti temu programu je program Turatijeve skupine, ki se zavzema za strogo enotnost stranke, ki pa smatra. da socijalistična stranka ni cerkev, v kateri mora vsak vse slepo verjeti.
V	stranki mora biti prostora za vse res socijalistične tendence — pod pogojem, da se v slučaju akcije vsi podvržejo sklepu strankine večine.
Turatijanci smatrajo, da je socijalistična sjtranka postala tako močna m v političnem in gospodarskem živ^ Ijenju važen faktor, ki ima velike odgovornosti napram delavstvu, da sc n»e sme več igrati s frazami in ideologijami temveč mora svojo politiko urediti po potrebi časa.
F.razerski radikalizem se lahko uganja, dokler je stranka majhna in i brez vpliva.
Turati in, kakor se mu rado očita, je za vsako sodelovanje in reformi-zem. On je socialist v pravem pomenu besede. On ue zavrača nobenega sredstva za dosego socializma — ali on je proti vsaki brezglavi oportunistični malomeščanski — kakor tudi proti irazerski revolucionar-
ni politiki. Stranka bo prišla do svojega cilja —- in to najhitreje samo potom pozitivne socijalistične politike, katera ne izključuje tudi sile. »ako je potrebna.«
Tretja skupina pa hoče za vsako ceno enotnost 'stranke, ki mora stati na čistem razrednem stališču Ta skupina hoče biti v glavnem most med skupinami Seratija in Turatija ter s tem preprečiti razcep stranke. Tudi ta skupina se izreka proti fra-zerskemu revolucijonizmu kakor tudi oportunizmu.
Katera skupina bo na zboru zmagala, se danes ne more prerokovati. ker se diskusija v strankinih sekcijah še ni pričela. Upanje je, da bosta zadnji dve skupini imeli večino, ker se ne da tajiti, da je Turati jeva skupina zelo napredovala In da je maksimalistična vslcd moskovske politike precej izgubila.
Zmerni sodrugi opravičeno trdijo, da je treba nehati z revolucionarno politikio na zunaj, od znotraj pa uganjati oportunizem in letati od ministra do ministra za gotove koncesije. Za tako politiko je komunistična stranka dovoli, ker nima nobenega vpliva in nobene zaslombe v narodu.
Ge bi socijalistična stranka nekoliko matij frazirala in veliko bolj pozitivno delala, bi razmere v Italiji bile drugačne kakor so.
Če to vprašanje reši milanski zbor. bo gotovo izvršil veliko nalogo v korist proletariata..
K zedinjenju delavskega razreda.'
P;še Pragiša Lapčevič:
Razedinjen delavski razred Jugoslavije ne doseže samo nobenih uspehov. katere bi si mogel priboriti, če bj bil zedinjen, temveč tudi doži-
vi	poraz za porazom. Politična in so-cijalnu reakcija, ki je nastala in ki bo krutejša in nizkemejša. je bilo omogočeno gotovo samo vsled ra-zedinjenja, razkosanja delavskega razreda, vsled njegovega medsebojnega prepira, vsled sovraštva njegovih porazdeljenih taborov, ki v medsebojnem boju niti ne utegnejo niti nimaio moči, da bi se borili proti skupnemu razrednemu nasprotniku.
Namesto da naše skupne taktične razlike načelnega karakterja razpravljamo v skupnem gibanju in da svoie politične pogreške in osebne napake izboljšamo v skupnem bojit proti skupnemu razrednemu nasprotniku, smo svoje lastno delavsko gibanje razcepili, razdejali, delavce razdelili in tako zelo medsebojno osovra-žili. da delavci vsled medsebojne mržnje in medsebojnega sovraštva ne vidijo niti razrednega nasprotnika niti skupne nevarnosti, ki preti s
strani surove razredne vladavine buržoaziie.
Z medsebojnim obtoževanjem in nvkroskopičnim preiskovanjem načelnih razlik, političnih pogrešk in osebnih napak moremo kopati samo globokejši orepad med posameznimi delavskimi tabori v Jugoslaviji, zastrupljati odnošaie in še dalje razedi-njevati eden in isti razred in omogo-čevati še silneišo- razredno premoč buržoazije.
Skrajni čas je. da končamo s tem razdejanjem delavskega razreda in da pričnemo z zbiranjem vseh njegovih delov , od najbolj levih do najbolj desnih. Vsi, ki so mezdni delavci. vsi ki trpe v mezdnih odnoša-jih, katere vstvaria kapitalistični red. morate biti v enem delavskem razrednem gibanju, pod eno razredno proletarsko zastavo. A z notranjo demokratično organizacijo se mora omogočiti, da bo vsako gledišče, od najhujše levice do največje desnice, poslušano, izrazeno In predstavljano, v kolikor odgovarja njegovi stvarni moči. V skupnem gibanju naj bo pro-
letarska disciplina čvrsta in nepre* magljiva v akcijah, katere bomo od-< ločili skupno, po vseh svobodno za-, stopanih stališčih, toda naj bo popolna svoboda, da svoje stališče predla-, gamo. zastopamo, predstavljamo v vseh hištancah gibanja in da za nje-> ga pridobivamo pristaše.
Proletarsko gibanje more biti zedinjeno in more računati na uspehe samo v toliko, v kolikor ne bo zahtevalo samo od zunaj demokracijo. temveč jo imelo tudi ztioraj. v, samem sebi. iu jo skrbno negovalo. Brez zedinjenja in demokracije zno« ti-aj — je delavsko gibanje obsojeno na hiranje, ker bo njegova moč iztrošena uri medsebojnih borbah, zdrobljena v bratobojni vojni. Brez demokracije znotraj — je delavsko gibanje izpostavljeno gojenju *vo-< diteljev«. sekt in struj.
Iluzija, da bomo v tem bratoboj-i nem boju eni druge prevladah', zvr-? nili, pokorili iu eni drugim vsilili svoje stališče in svoje bojne metode, se bo samo hudo osvetila celemu delavskem u razredu: v bratobojnem boju izkrvavel ne bo mogel delavski razred doseči nobenega uspeha ra-, zen enega edinega: da obvaruje vse-* moč svojega delavskega nasprotnika! Za gotova stališča in za gotovo bojne metode je treba pr ole tari jat pridobiti ne z bratobojno vojno (ker, se z njo nihče nc more pridobiti) tem-« več z razvijanjem razredne zavesti pri delavcih in z vztrajnim razlaga-« iljem (toda ne vsiljevanjem) socializma v zedinjenem delavskem gibanju.
Do tega prepričanjase-je-R Sreči pričelo prihajati v vseli delih delav-* skega pok reta Jugoslavije. Strokovni pok tet ie na pragu, da to zedinjenje tudi izvede v najkrajšem .časni ob' modalltetah. ki so danes tehnično mogoče in ki obvarujejo, da sc more v nafkrajšem času doseči končno zedinjenje. Na to pot so šle tudi so-< cijalistične stranke; njihovi delegati so ugotovili neobhodno potrebo zedi* njenja vsega proletariata Jugoslavii je in našli dotikajoče skupne točke, katere jih ne dele. temveč iih navaja-, jo na skupno delo. Pred končnim stopljenjem v eno gibanic se bodo p o d vzele skupne akcije za obrambo razrednih interesov delavstva in za uspeh socijalistične misli.
* V belgrajskih »Socialističnih’ Radničkih Novinah« objavlja sodrug Lapčevič naslednji članek, ki doka^ zuje potrebo zedinjenja vsega jugo« slovanskega delavstva in je tudi ze* lo zanimiv glede stališča katerega zavzema §.odrug Lapčevič. kajti tudi ml smo stali zmerom na tem stali-« šču.
LISTEK.
mati.
(Konec.)
»Dobri bog mi je pomagal,« ji odvrne mat). »Povej po pravici, kje bi našla syoje dete.!«
»Ne poznam ga.« odgovori starka. »A ti ga tudi sicer ne moreš videti. Nocoj ie zvenelo mnogo cvetja in stebel. Pride Smrt in jih presadi. Vedeti moraš, da ima vsaki človek svoj cvet, svoje stebio, ki sta prav taka. kakor ie on. Na oči ie to cvetje in steblovie;.{jakor so druge rastline, .toda v niih bije srce. Tudi otočja srca biiejo. Pojdi in poglej, ah ne bi po srcu spoznala svoje dete. A kaj mi daš, ako ti povem, kaj moraš potem storiti?«
»Kaj naj ti dam. ko ničesar nimam.« ii reče uboga mati. »A pojdem zate na konec sveta.«
»Tam nimam česa iskati,« ji odvrne starka. »Toda daj tul svoje črne lase. Sama veš. da so lopi. Rada bi iih imela. Ti vzemi moje sive, tudi ti nekaj veljajo.«	v’
»Ne zahtevaš več,« pravi mati. »Evo ti jih, iz srca rada ti jih dam.« In mati ji da krasne črne lase, a starka nje; bele. Nato stopita obe v
Smirtin cvetličnjak, kjer je bujno poganjalo evteje in steblovje. Tu so stale krasne hijacinte pod steklenim zvonom, dalje neonije. velike kakor drevesa. Tu je fastlo vodno bilje, ponekod bujno in sveže, ponekod slabo in ovenelo. Kačiče so plezale Po bilju, a raki vod.enjaki so jim stiskali .tanka vlakeuca. Tu so stale ponosne palme, hrasti in platane, tam zopet dišeče južne cvetice. Vsako steblo, vsak cvet je bil človeško življenje, a ljudje so še živeli, ta v Kini, drugi kraj Ledenega morja. in tako po vsem širnem svetu. Velika stebla so stala v malih tesnih lončkih. Dejal bi, da -lonci počijo radi silnih korenin. Bile pa so tudi drobne, slabe cvetke, v črni. z mahom ograjeni zemlji, ki so bile bolje čuvane in negovane. Tožna mati se sklone k vsaki rastlini in čuje. kako v vsaki bije človeško srce. Izmed tisoč in tisoč drugih spozna srčece svojega deteta.
Tu je!« vzklikne, »in stegne roke proti malemu žafranovemu cvetu. kije ves ubog krivil glavico.
»Ne dotikaj se cveta!« Stopi sem in ko pride Smrt, ki ima priti vsak čas, ne daj. da izpuli cvet tvojega deteta. Ako^ bo hotela, ii zagrozi, da populiš ostalo cvetje in Smrt se prestraši. Smrt mora jamčiti gospodu bogu za vsako biljko. in je ne sme izpuliti preje, nego je božja volja.«
V	tern zapiha po cvetličnjaku mrzel veter in slepa mati začuti, da je prišla Smrt.
»Kako si našla pot?« jo vpraša Smrt. »In kako si bila hitrejša od mene?«
»Ali nisem mati?« jo vpraša naša ubožica,
'Fedaj poseže Smrt s svojo dolgo roko po cvetiču. A mati sklene roke okrog biljke, nežno in previdno, da sc ne dotakne lističev. Smrt ji pihne na roke in- ubožica spozna, da ie dih hladnejši od mrzle zime. Revi so se povesile roke.
iOlej, ničesar mi ne moreš!« ji veli Smrt.
>A bog inorda odvrne u.nui.
»Saj vendar delam po božji volji,« ji pravi Smrt. »Božja vrtnarica sem. Rujem vse božje cvetove in stebla, pa jih presajam v veliki rajski vu.t. v neznano pokrajino. Toda ne smem ti povedati, kako tam ifspevaio iti kako je v onem kraju.«
»Vrni mi dete!« zaplaka mati. Nenadoma na zgrabi dva lepa cveta in zakliče Smrti;
»V obupu ti potrgam vse cvetje!«
»Ne dotikaj se!« vzklikne Smrt. »Praviš, da si nesrečna, a hočeš onesrečiti drugo mater.« .
»Drugo mater?« vpraša jadua žena in izpusti oba cveta.
»Tu imaš oči!« pravi Smrt. Izvlekla sem jih iz jezera. Krasne so. Nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih. Jasnejšo so od preje. Vzemi jih in poglej v oni globoki studenec! Povem ti imeni obeh cvetov, ki sl ju hotela izruvati.« — Zena ppgleda v studenec. Krasno je bilo gledati prvo sliko. Tu ie bilo življenje, božji blagoslov, povsod sreča in radost, j Druida slika pa ie kazala drugačno življenje. Bedo in nadlogo, tugo in nesrečo. \! 1 : v ’ ,f 1 *'•>:
»Prvo in drugo je božia volja!« reče Smrt.
»A kateri od teh dveh cvetov je cvet sreče, kateri cvet nesreče?« vpraša mati.
»Tega ti ne povem,« pravi Smrt. »Toda, da veš! Eden od njih je cvet tvojega deteta. Videla si usodo hi bodo^ost svojega otroka.«
Tedaj vzklikne mati v strahuj; »A kateri je cvet mojega otroka? O povej mi. povej! Reši ga nesreče >nr nadlog! Odnesi £4. bolje bo! Ponesi ga v raj! Ne mara j za moje solze, za moje prošnje in za vse. kar seni reva storila!«
»Ne razumem te!» .ii odvrne Smrt. »Ali hočeš, da ti dete vrnem, ali da ga ponesem v oni kraj?«
Tedaj pade mati na kolena in vzklikne iz srca; »Nc poslušaj me, mili Bože. ne poslušaj, kar sem hotela imeti preko tvoje volje. Tvoja’ volja je vedno najbolja. Ne poslušaj me. o bog!«
Tedaj se povesi revici glava na prsi, a Smrt odnese dete v oni ne-< znani kraj. ___________
NAPREJ.
Nove smeri ruske gospodarske politike.
Stev. 189.
Vesti, ki prihajajo iz Rusije, razsvetljujejo bolj in bolj hitro spremembo ruske smeri v politiki. Tako italijansko - ruska radioteleKTafska agencija javlja iz Moskve z dne 16. avg.: »Svet ljudskih komisarjev je objavil načrt za udejstvitev nove smeri gospodarske politike. Na podlagi sklepov 10. kongresa komunistične stranke poudarja svet ljudskih komisarjev potrebo, da sindikati odločno sodelujejo pri organizaciji proizvajanja, dela itd.
Delovanje sindikatov mora odgovarjati novi smeri gospodarske politike. ki gre za obnovitvijo industrije. Da se prepreči gospodarsko propadanje države, je treba uporabiti ta le sistem: Država prevzame direktno vodstvo posameznih delov industrije In gotovega števila velikih in važnih podjetij. Poslovanje teh podjetij je mogoče samo v mejah, ki jih dovoljujejo materialna in finančna sredstva. dana na razpolago od države. Podjetja Da lahko izpopolnijo ta sredstva in imajo v ta namen pravico, da vnovčijo del svojih proizvodov za nakup manjkajočih predmetov.
Mezda, vštevši prehrano delavcev pri teh podjetjih, mora biti zajamčena in bo odgovarjala doseženim uspehoni. Podjetja, ki niso vključena v to skupino, se morajo dati v najem zadrugam, družbam in zasebnikom. Država bo tako rešena vodstva majhnih industrij in tvornic. .Upoštevajoč pa koristi male rokodel-
ske industrije, se bo ukrenilo, da rokodelci in profesionisti lahko res razvijejo produkcijo in svobodno razpolagajo s proizvodi svojega dela.
Osrednji sindikatski svet mora rešiti vprašanja, ki se tičejo življenja delavcev v podjetjih, oddanih v zakup, in sicer na podlagi skupnih dogovorov, sklenjenih med sindikati in upravami podjetij. Morajo se tudi ukreniti ukrepi za razvoj izmenjavanja državnega in zadružnega blaga, ne omejujoč ga na krajevno izmenjavanje in izmenjavajoč, kjer je koristno. za denar. Treba ie skrbeti za otvoritev posojilnic, ki bi izdajale posojila, da se moreio razviti stiki z inozemstvom. Gospodarskim ustanovam se mora dovoliti pravica, da se udeležujejo sklepanja kupčij In da Pošiljajo svoja zastopstva v inozemstvo.
Svet ljudskih komisarjev je nato dovolil prodajanje vina. ki ne vsebuje več kot 15 stopinj alkohola.
Listi objavljajo nato navodila sveta ljudskih komisarjev glede pre-menitve nove gospodarske politike, in sicer: država sprejme v svojo upravo samo boljša podjetja, katerim bo zagotovila surovine, gorivo in potrebna živila za osobje. in sicer z namenom, da se doseže, da bodo industrijska podjetja čim več nesla. Druga podjetja se bodo oddala zadrugam. Ta večja odškodnina bo sil>la delavce na bolj marljivo delo.
Kdo farba?
Ko ie prišla socialistična deputa-Cija (Lazari, Maffi in Riboldi) iz Moskve. ie poročala strankinemu vodstvu o svoji misiji v Moskvi, o svojih vtisih na kongresu, na katerem je bila povdjno sprejeta in da so njih govori napravili na kongres jako dober utis. kakor tudi da jih je Lenin lako ljubeznivo sprejel te<r dal gotove garancije glede politike napram italijanski socijallstični stranki.
Na podlagi teh informacij je strankino vodstvo sprejelo resolucijo Se-rattija. ki na koncu izjavlja, da ie nemogoč v socijallstični stranki tisti, ki je za sodelovanje, ali ki sodelovanje
z meščanskimi strankami na kateri koli način zagovarja.
Ni bil še dobro ta sklep v listih objavljen, ko ie že bil objavljen manifest. ki ga je tretja intemacijonala poslala italijanskemu proletarijatu. ki vse obratno trdi od tega. kar je poročala deputacija — in na nesramen način blati socljalistično stranko In nje voditelje.
»Avanti« se opravičeno vpraša: AH so nas ss. Lazari in Maffi nafar. bali. ali so bili oni v Moskvi nafar-bani??
Ta čin. ki je zelo nelojalen, bo gotovo vplival na sklepe prihodnjega kongresa.
Ivo Meznarič:
Invalidski vestnik.
V	»Napreju« št. 164 smo obširnejše govorili o nemških invalidnih centralnih organizacijah, ki streme mednarodmm združenjem vseh organizacij v vojni prizadetih držav. Govorilo se je tudi o delovanju naših jugoslovanskih invalidnih udruženj in organizacij. Značilen je dogodek Inozemskih dobrosrčnih žensk, ki so celo na svojem zadnjem ženskem kongresu na Dunaju zahtevale takojšne stike z vojnimi žrtvami ter njih organizacij. Na oklic dobrosrčnih žensk se je vršil dne 19. julija t. 1. jzvanredno dobro obiskan shod voj. žrtev na Dunaju, Shodu je predsedoval predsednik dunajske invalid, centralne organizacije tovariš Schniir-macber. Na shodu so govorile delegirane ženske na svoj kongres. Iz raznih držav. Perlen (Stuttgart). Ford (Angleška). Marschall (Angleška). Melin (Pariz); vse govornice so ngiglašale grozote in posledice vojne. Izražale so željo združenja vseh vojnih žrtev, ki naj bi imele tudi besedo do svojih pravic. G. Fort se bavi z vprašanjem brezoosiiče v svoji domovini ter konstalira, da brezposlica in vojne žrtve izhajajo edino le iz dobe zadnje vojne. G. Melin nastopa proti vsaki bodoči vojni in povdarja. da se z združenimi močmi mora preprečiti vsako nadaljnje ljudsko klanje, dokler še ne bi bilo prepozno. Govornica meni. da moči. ki delajo proti svobodi svetovnega miru, morajo biti uničene. Ugotavlja. da francoske vojne žrtve nudijo bratsko roko vojnim žrtvam Aj^triie kakor tudi celega sveta. Dobrosrčne ženske tujih držav so žele veliko odobravanja ne samo s Strani invalidov, vdov in sirot, rav-notako so ostale izrečene besede v Spominu zainteresirani javnosti, ki je bila deležna poteka tega shoda. .Sprejete so bile dve resolucije. Prva zahteva, da mora biti invalidna organizacija v prvi vrsti zainteresirana na skupnem gospodarskem delovanju vojnih žrtev v raznih podjetniških panogah, na delu, prehrani, ravnotako tudi na kulturnem polju, da lajša krvaveče rane trpinom, ki so se žrtvovali za ... Resolucija apelira na radodarne ljudi celega sveta, da priskočijo z izdatno pomočjo z
denarnimi kakor tudi predmetnimi darili in s tem obvarovali pred gotovim gospodarskim in moralnim propadom v.ojne invalide, vdove in sirote padlih očetov. Druga resolucija izraža željo po preprečenju vsake vojne ker bi povzročila nove žrtve. In stremi za tem. da se doseže trajen mir in bratsko življenje med vsemi državami.
K temu ni treba komentarja, ker govori članek odkrito v »rid vojnih žrtev kakor tudi držav samih. Če seštejemo žrtve svetovne vojne, jih dobimo toliko, da se nam kar stemni pred očmi. Če poskusiš na katerikoli način pomagati tem revežem, naletiš na največji odpor, žrtev samih, ker ne pojmujejo svojega bednega položaja, Radi pomanjkanja pouka so se te žrtve usidrale v temno noč svojih žalostnih misli ter pozabljajo, da že obstoja možnost dobrega in z/ltave-ga življenja. Sicer na. če bi hoteli zaslediti krivce te uboge pare. bi se morali pregloboko spuščati — toda danes občutimo, da nas ldiče čas vseprei k čimprejšnji nastanitvi prave poti v dobrobit vojnih žrtev. Vsekakor danes ni časa za intrige, večno zabavljanje ne rodi dobrih plodov, kar ne velia samo za vdove in sirote v Jugoslaviji, temveč vsega sveta. Odprimo oči v daljni svet. povsod bomo opazili, kako mogočno cvetejo nepolitična mednarodna bratska udruženja. Mi Jugoslovani ne bi smeli biti med zadnjimi. Odvrzimo vse ovire, ki nam preprečujejo silno, napredno, nam in državi koristno delovanje. Ne smemo odlašati in čakati, da pride kdorkoli in nas po svoji sebični volji zvede v kateres!bodi politične vode. Ker ie zastonj reagirati na invalidno korporacijo ozir. organizacijo v Sloveniji, katora baje pravi. da ni dobro odgovarjati na članke dobromislečih ljudi, uam ostane edino pot tiska, potom katerega se morema pogovoriti .o naši bodočnosti. Centrala pohablja na izdajanje invalidnega lista, kljub temu. da Ima denar, ki smo ga sami zbrali, ravnotako Dozablia. da smo ml sami gospodarji našega društva in da je to privatno društvo, ne pa državna inštitucija. Srce nas mora boleti, ko gledamo, kako nas ljudje, ki smo jih
ml sami volili v centralni odbor, zapostavljajo v društvenem smislu In nas celo hočejo oddati — kakor slišimo so nas v Mariboru celo že oddali j— v roke oblasti, ter gre govorica o nekem komisarju. To vse nas zanima, ker je proti štatutu. Nimamo nič proti oblastim, stojimo pa trdno na stališču, da v našem privatnem društvu nima pravice postavljati sekvestrov nobena centrala in nihče drug razen članstva samega. Opozicija mora po mnenju centrale izginiti pod njeno pestjo — žalostno, da
uporablja Inteligenca tako nasilno orožje nasproti vojnim invalidom^ Klic po mednarodnem zedinjenju kakor tudi po zedinjenju v lastni državi nas sili, da se v najkrajšem času sestanemo ter odločimo našo usodo. Ne v upitju. ne v intrigah, ne v blatenju, temveč v bratskem, združenju v stanovski invalidni centralni organizaciji je naša rešitev. Na delo .vsa poverjeništva in podružnice, istotako tudi vsi listi, ki še niso v naših vrstah! Pripravljajte se za končno zedinjenje vojnih žrtev vsega sveta!
Kraljev manifest na narod.
Novi kralj Aleksander je izdal ob svojem nasopu naslednji proglas na narod:
Mojem« dragemu narodu!
Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od Njega zahtevala poverjena Mu služba narodu in domovini, je izdihnil Moj mili rodielj Nj. Veličanstvo kralj Peter I. Svojo plemenito dušo.
Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v svoji zvestobi narodu zaobljubljeni misli.
On je v dneh največjih izkušenj In nesreč obvarval vero v lepšo bodočnost naroda.
Skupno z narodom je krčil pota, ki so dovedla do vstajenja narodne zmage in slave.
Pod Njegovim modrim vladanjem, k! je imelo namen, da ves narod vzvalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih zavezniških držav na zakadit, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo.
Ko je dokončal to največjo nagrado Svojega vsemogočnega Boga za
brezprimernp žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo In dobro, je Moj roditelj zaprl Svoje oči.
Ko stopam po čl. 56. državne ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega roditelja čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo.
Oviran radi bolezni, da pridem na pogreb Svojega jroditelja in da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena 58. ustave Svoj ministrski svet. da Me zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino.
Slava Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in miir Njegovi plemeniti dušil
Živel narod Srbov. Hrvatov in Slovenčevi
Dano v Parizu, 17. avgusta leta 1921.	Aleksander,	s.	r.
Slede podpisi ministrov.
Pogreb kralja Petra.
Včeraj se je vršil pogreb kralja Petra. Meščanske stranke ga imenujejo Petra Osvoboditelja. Ta priimek mu pripada kot narodnemu osvoboditelju. oziroma boritelju za osvoboditev Srbov izpod turške. Obrenovi-ške in avstroogrske oblasti. Kralj Peter je moral z očetom, Aleksandrom. ki so ga Obrenoviči pregnali s prestola, pobegniti kot štirinajstletni deček v tujino ter je bil vzgojen kot srbski princ, ki se mu ie zgodila krivica. obenem pa tudi srbskemu narodu. y tem duhu ie delal, v tem duhu živel, dokler je po jako burnem življenju leta 1903. do umoru Aleksandra Cbrenoviča. zasedel prestol kot 59 letni mož poln navdušenja in izkušeni ter utrjen v bridkostih življe-ma. ki so ga zadele v dolgoletnih borbah kot pretendenta za srbski prestol. Sedaj počiva njegovo truplo
V	grobišču. Zgodovina njegovega življenja pa bo služila kot bogata literatura za utrjevanja patrijotizma v mladi državi SHS, ker je ustanovitev te države v tesni zvezi, takorekoč njegov čin. ki se ie pričel in završil ob njegovem kraljevanju. Država je meščanska, vsa ideologija zgodovine zadnjih let je meščanska in tak je tudi pomen tega dogodka za proletarski razred. Umrl p.a je mož energije in dejanja.
*
Beograd, 22. avgusta. Danes se ie zvršil pogreb pokojnega kralja Petra. V Beograd so prispele številne množice ljudi, da prisostvujejo pogrebu. Ob 7.30 zjutraj so se zbrali v saborni cerkvi člani kraljeve družine in sorodniki, zastopniki vlade, tuiih držav in diplomatski zbor. Patriarh Dimitrije je ob asistenci vladik imel svečano opelo. Po cerkvenem opravilu je imel poslovilen govor.
Ob 8.30 se je začel sprevod pomikati proti Terazijam. Na čelu sprevoda je korakala konjenica kraljeve garde. Nato so gojenci vojne akademije nesli žito in križ. Fanfare. Glasba kraljeve garde. Poveljnik pogreba vojvoda Štefa Stepanovič. Zastave polkov. Nato pride bataljon invalidov. Na čelu bataljona korakajo slepi invalidi. Tovariši pokojnega kralja pri bosanski vstaji. Slediio trije dijaki kot odposlanci dijaških društev. Sledijo štirje vstašl iz senjske vstaje, oblečeni v vojvodske obleke. Nato pride osem velikih tovornih avtomobilov z nad tisoč venci. Okoli avtomobilov korakajo Skavti. Nato pridejo pevska društva Karagjorgje, beograjsko cigansko, beograjsko židovsko In kombinirano
j pevsko društvo Obllič in Stankovič. Veliki rabinci. reis ul ulema in hodže, zagrebški nadškof dr. Bauer s katoliško duhovščino, pravoslavno sve-čeništvo. 16 vladik in končno patriarh Dimitrije, ki vodi cerkv. obrede pri pogrebu. Podadmiral \Vicken-hauser s kraljevo zastavo. Trije generali s kraljevim žezlom, krono in jabolkom. Gardni častnik s kraljevo sablo. Nato sledi topovska lafeta s krsto pokojnega kralja Petra. Lafeto vleče 60 gardistov. Takoj za lafeto in njej ob strani koraka drugih 40 garidstov. Preko krste je položena državna trobojnica. Ob krsti kora-! kuta generala Jurišič-Sturm in Maister ter trije polkovniki. Tako! za krsto pride kraljevska rodbina, kneginja Jelena z otroci, in princi Gjor-gje, Pavel in Arzen, Sledijo predstavniki tujih držav, člani vlade, narodne skupščine, bivši ministri, delegacije in odposlanstva iz vse države. Sprevod se ie polagoma bližal beograjski postaji. Šel je skozi ozek špalir občinstva, katerega je bilo vsekakor več kakor stotisoč. Pieteta do mrtvega kralja Petra ie združila toliko ljustva pri njegovi zadnji poti.
Točno ob 9. 30 je zasvirala godba kraljeve garde mrtvaško koračnico in pet generalov in deset vojakov je prineslo krsto z mrtvim kraljem na peron in ga naio odneslo v železniški voz. Ob desetih se je jel vlak polagoma pomikati iz kolodvora v Mla-denovac. Nad postajo je krožila es-kadrila osmih eroplanov. ki so pri odhodu vlaka počasi zavili vzdolž železniške proge in spremljali vlak
Ob 13.10 sta oba dvorna vlaka — prvi, izvidnica, s katerim se je vozil dvorni maršalat, drugi s krsto pokojnega kra-j ija in kraljeve rodbine, nadalje člani vlade, zastopniki tujih vlad la poslanci — počasi zavozila v postajo Mladenovac. Veliko Število prebivalstva s svečeniki ter oblasti so pričakovali dvomi vlak. Pred kolodvorom je bila postavljena artiljerija ta pehota. Pevsko društvo Iz Mladetiovca ie zapelo »Večnaja pamjat«, k0 so dvignili krsto iz vagona in jo prenesli pred kolodvor ln položili na avtomobil. Vse spremstvo je nato sedlo na avtomobile, in vsa dolga povorka je nato krenila proti Araaig-jelovcu.
Ob 15. Je povorka dospela v Oplemac. Tam stoji vrh hribčka bela cerkev, grobnica rodbine Karagjorglevičev. Kraljevo telo se je nato preneslo v kapelico, kier se ie pelo opelo. Kmetje Iz Viševasa, rodnega mesta kralja Petra, so spustili nato krsto v spodnjo kapelico, kjer s0 ostanki Črnoga Jurija, kjer ostane truplo nekaj časa razpostavljeno. Kraljev grob bo v kapeli toliko časa, doktor se ne zgradi posebna grobnica*
Nafnotr®!!®.
beli teror na madžarskem,
LDU. Budimpešta, 22. (MKU.) Minister za notranje posle Je izdal naredbo, s kate«
rTlfa madžarska republikanska stranka zaradi protizakonitih smotrov ta
zrads organizacije, ki o»i-n?,	j- ,
,	, J,7 °£rožai madžarsko
ustavo, kakor tudi zaradi nlenega delova-nja, ki ogroža Javni mir.
ŽELEZNIŠKA STAVKA NA POLJSKEM,
LDU. Gdansko, 22. (Wolff.) Od davi stavkajo železničarji na nekdaj pruskem ozemlju poljske republike, ker poljska vlada ni izpolnila zahtev železniških uslužbencev. Promet je malone popolnoma ustavljen.
POMOŽNA AKCIJA V RUSIJI.
Poročilo o sedanjem stanju pomožne akcije za stradajoče kraje Rusije pravi: V tridesetih dneh se mora spraviti v kraje ob Volgi 9 milijonov pudov žita, kar pomeni, da se mora prevoziti tja dnevno 300 vagonov žita. Od 28 gubernij, ki prihajajo v poštev za pomoč, jih Je še le 6 pripravljenih za to. Teh 6 gubernij (Kursk, Orlov, Tula, Tambov, Smolensk in Home!) morajo dati na razpolago 4.5 milijona pudov, to je polovico celotne potrebe. Redno pošiljajo žito doslej le gubernije, Tula, Orlov Ln Kursk; druge tri omenjene guberniie pošiljajo le neredno. Ostalih 222 gubernij se šele pripravlja za pošiljanje žita. Največ Je dala doslej Tula, ki Je že izročila 60 odstotkov predpisane množine.
Vojni urad za prehrano Je dovolil, da se mobilizirajo vojni oddelki za prebrano* ki naij preskrbe živila za stradajoče kra’e In za njihovo razdelitev. Skupno število mobiliziranih znaša 20.000. V Moskvi so bile pripravljene tri Jedilnice za 2000 ljudi, kier bodo dobivali hrano stradajoči.
LDU. Moskva, 22. (Brezžično.) Od 1. do 15. avgusta Je bilo na ozemlje, kjer Je lakota, vsega skupaj odposlanih 214 vagonov žita. V Semaro je do 20. t. m. dospe-
lo	21 žitnih transportov z 1,700.000 p udi žita. Zaradi tega se Je izseljevanje prebivalstva znatno pomanjšalo. V Saratov je dospelo dosedaj 46.000 pudov žita.
LDU. Moskva, 22. (Brezžično.) Sovjetska vlada pripravlja odpošiljatev odposlanstva v Zapadno Evropo, ki naj izprosi pomoč za RusUo. Odposlanstvo bo vodil btvši predsednik dume Gotovim
LDU. Moskva, 22. (Brezžično.) V guberniji Saim-ari zboli vsak dan povprečno 120 ljudi za kolero.
GRŠKA OSVO.JEVALNA VOJNA.
LDU Carigrad. 21. avgusta. (Ha-vas.) Grška armada ie v svojem pohodu zasedla črto KJezib-Boju-Sart-tacv-Nisbar. Kemalistične čete se umikajo. Grške čete so ujele 4000 sovražnikov. Mustafa Kemal paša baje namerava poiskati vzhodno od sedanjih bojišč mesto, kjer se bo spustil v odločilno bitko in bo eventuelno izročil A mr or o.
LDU Rini, 21. avgusta. (Brezžično.) Španska vlada je dovolila 119 milijonov peset za bojni pohod v Maroko.
Politične vesti.
+ Angleška slast po Pečuhu. »Jutar-
njl list« se danes bavi z vprašanjem evakuacije Baranje iad zaključuje, da je naša zunanja politika za dve hi pol leti stala vedno na stališču, da je treba dogovore vršiti točno. Pri tem se opaža zanimiv moment, da angleška komisija vedno Izgublja ravnotežje objektivnega opazovalca la da nastopa proti nam ta našim interesom. Zdi se, da vodijo Angleži to politiko radi pečujskllr premogovnikov, ker hi Jih mogli dobiti popolnoma v svole roke, ako bi pr' )adli pod Madžarsko. Angleži se trudijo, da bi Baranja pripadla pod Madžarsko samo za to, ker spada Madžarska pod njihovo gospodarsko interesno sfero.
+ Rumunska so Je pridružila mednarodni akciji za pomoč Rusiji.
-(-Sojenje Radoslavov© vlade. Na podlagi obtožnice proti vladi bivšega ministrskega predsednika Radoslavova, ki Je napovedal 1. 1915. Srbiji vojno, se bo generaloma Gekovu in Bojadijevu sodilo in contumacia. Pred sodišče Je bilo povabljenih 180 prič. Med njimi je nekoliko bivših ministrov, poslancev In diplomatov.
+ češkoslovaški socialni deniokrafje stopilo v vlado. Zastopniki češkoslovaške socialne demokracije so po vsestranski debati na sestanku v Pragi sklenili, da se stranka osebno udeleži vladinega dela.
+ češkoslovaški komunisti so izdali proglas, v katerem pravijo, da se osnuje nova komunistična organizacija za delavsko kulturo na Češkoslovaškem (komunistično vseučilišče), ki bo naperjena proti
—	socialnodemokraški »Delavski akademiji« .. .
+ Poljska pred Katastrofo, »Kurjett Warszawaki« prinaša med ostalim o težavnem finančnem položaju Poljske nastopno: Ako ne nastopi v kratkem Izboljšanje, se bo morala Poljska postaviti pod mednarodno kontrolo.
+ Ostravsk| rudarji se pripravljajo na stavko. V več rovih so imeli shode, pri katerih so se sporazumeli, da bo vsak iz-
ped njili prispeva! posebne svote za stav-kovni sklad.
+ Silen stavkovni val gre preko Nemčije. Poleg stavk, ki smo jih omenili v zadnjih številkah, so nastale še nove stavke kovinarskih delavcev po vseh večjih in mnogo manjših mestih v Nemčiji, to stavkovno gibanje se bo najbrže končalo s Splošno stavko. Poleg tega poročajo iz raz-nih krajev tudi o stavkah drugega delav-$twa n, pr. elekromonterjev v Lipskem, radi česar ie ogrožen letošnji lipski velesejem itd. Pri teh stavkah gre proti draginji in ne za zvišanje plač.
+ Vsi Češkoslovaški državljani, ki so zaprti v Rusiji, bodo po ugodnem poteku tozadevnih pogajanj izpuščeni in odpravljeni v domovino.
+ Delavstvo edino lahko Izvede uspešno akcijo proti novim vojnam. »Le Peu-ple« poroča, da je zveza seinskih strokovnih organizacij sklenila ustanoviti medor-nizacijsko zvezo strokovnih organizacij čevljarjev, oblačilnih delavcev, kovinarske Industrije, kemičnih delavcev in vseh vojnih industrij, ki bo pričela velikopotezno propagando proti izdelovanju novim vojnam namenjenih stvari in predvesm munl-clje.
+ Na kongresu angleških rudarjev v
Londonu so sprejeli nastopne poglavitna zahteve: 30 urno delo na teden, to se pravi: 5 delavnikov na teden po 6 ur; letn*> počitniško dobo 15 dni; obligatorno ustanovitev kopališč po rudnikih; penzijo tw ©no livro na teden za rudarje, ki imajo nad Šestdeset let; nacionalizacijo. Poročilo iz-Jvrševalnega odbora je bilo sprejeto brez ffiskuslje.
+ O bivanju našega cesarja Karla piše *Neue Zeitung«: Ako se, kakor je sklepati, rok dovoljenja za bivanje bivšega cesarja Karla, podaljša za nekaj tednov, bo vsi Vprašanje zahtevalo rešitve na mednarodni Sodlagj In bo moral zvezni svet poizfca-Siti, da uredi zadeve v sporazumu z dru-STfanf državami. Sicer »a prihaja podaljšale dovoljenja za bivanje bivšega cesaria le tedaj do rešitve, ako bivši cesar ne najde do 31. avgusta zavetišča v kaki drugi državi.
Špansko delavstvo proti vojni. V Madridu je delavstvo priredilo velik demonstrativen shod proti dogodkom v Ma-foku. Nastopila je policija in demonstrante
*	orožjem razgnala. 21 komunistov je bito airetiranih in zaprtih, ne da bi jim povedali čemu lu brez zaslišanja.
Potek zadnjega In slavnostnega predavanja
zdravstvenega tedna v Celju, dne 10. avg. 19^1.
Drtew£!<fs vesti.
Žalovanje, Ministrski svet Je včeiaj Sklenil, da traja narodna žalost za kraljem šest mesecev. Stroga žalost pa traja Samo do 25. t. in. Pod strogo žalostjo je 'razumeti prepoved predstav, koncertov itd.
Zopet: Prepovedan list. Ministrstvo za ,notranje stvari je s sklepom od 20. avgusta prepovedalo razpečavanje lista »Neues iWiener Journal«, ki izhaja na Dunaju, ker objavlja žaljive vesti in beležke, kaznive Po čl. 11 tiskovnega zakoina.
Leopold Salvator Habsburg, sin bivšega avstrijskega nadvojvode Leopolda Sal-vatorja, roj. v Zagrebu, poročen z hčerko bivšega podbana dr. Vladiimtra Nikoliča, tonenom Dagmar, ie prišel iz Zagreba, kjer *e je nahajal na posestvu Nikoliča približno 1 mesec z soprogo in tastom, na Bled. Tam so ga Izsledili detektivi ter ga -prived-
li	v Ljubljano, kjer je bH zaslišan skupno z dr. Nikoličem. Zadržala ga je policija pod strogim nadzorstvom in ga potem odpravila odgonskitn potom v spremstvu po-ilicijs4cih organov skozi Maribor čez tn&Jo v I Avstrijo. Prišel Je čez mejo s potnim listom na drugo ime In brez vizuma našega zastopstva na Dunaju In naših obmejnih oblaste v.
Tehtanje živine v Mariboru. Mestni 'magistrat mariborski je odredil, da se sme »a dajj živinskih sejmov tehtati živina sa-Jno na tehtnici v mestni klavnici.
Usodnosti za obiskovalce »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani od 3. do l2~ septembra 1921. Upoštevajoč velik pomen »Ljubljanskega velikega semnja« za na e tiarod1l0 gospodarstvo, so naše dr-' avtie o asti priznale razstavReljem ln obiskovalcem števiine u^dnosti. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo ta sejm-sJcfm znaKom, plačajo v &,Su od 20 avfc 1921. do 20. sept. 1921 Za vožnjo do Ljubljane in nazaj v vseh razredih potniških Vlakoiv vseh železnic v kraljevim SHS polovično vožnjo. Ako pa imajo razen tega Potrdilo ministrstva trgovine in Industrie, da posotijo »Ljubljanski veliki semenj«, so
V	času od 3. do 12. septembra upravičeni uporabiti na progi Beograd Ljubljana tudi brzovlake proti polovični voznini. Ta ugodnost bo prišla zlasti -posetn ikoni iz vzhodnih delov naše države v prilog.
Čevlji za nas. »N. W. Tagblatt« pl-Se da so jugoslovanski trgovci na orion-Wsk«n sejmu v Bratislavi kupi« za 2 ta pol milijona češkoslovaških Sovijev Pa nikar ne mislite, da bodo trgorvci te čevlje zastonj razdeljevali revnim'ljudem, temveč i>odo, leer so na češkoslovaškem poceni, delali pri nas mastne dobičke.
Pretko Soluna so dospeli v Gjevgjelijo itiovi kozaki Wranglovci, v številu kakih $500, ki jih bdo uporabljali za vzdrževanje miru v »Južnih« krajih.
Po pozdravu g, častnega protektorja ln g. župana mesta Celje po predsedništvu je predaval g. dr. Schab o poletnih boleznih. — Občinstvo je pazljivo sledilo ln mestoma burno pritrjevalo, posebno se je občinstvu dopadel nazoren film o »muhi«. — Po končanem predavanju sta imela še lep nagovor gg. dr. Žežek, protektor in pa S-dr. Krašovec, celjski župan. — Posebno sta častitala mladini za srečno misel v srečnem času — ter med drugim omenila tudi hvaležno občinstvo.
Končno se le predsednik zahvalil še različnim faktorjem, tako n. pr. zdravstvenemu odseku zagreb. za filme, sfcioptikom In razstavo ljubljanskemu zdravstvenemu odseku za podporo 6000 K, mestnemu občinskemu odboru za 2000 K, ter g. velein-dustnijalcu Majdiču za 1000 K. Prav posebno se je predsednik zahvalil za 20-krattil odstop dvorane In to brezplačni odstop gdč. Kino - lastnici v Oaberjih, *— Nadalje se je zahvalil gg. zdravnikom predavateljem. — Posebno priznanje in zahvalo pa le izrekel Jug. napred. akad. 'klubu »Jurlslav Janušlč« Iz Reke, podružnica Zagreb — kajti še-Ie po njegovem uplivu in posredovanju smo dobili materi-Jal, ki je omogočil tukajšnjemu klubu napred. slov. akad. In z njim združenimi kulturnimi društvi, organizirati zdravstveni teden. — Omeniti Je treba, da sta 2 člana kluba Janušid povsod aktivno sodelovala In oba tudi predavala. Namesto v njih domače kraje se je torej klub odločil za turnejo v Slovenijo — In s tem smo storili velik korak naprej — zlomljen Je separatizem in medsebojno spoznavanje Je v popolni meri omogočeno. Torej dva udarca na en mahi Med drugimi kulturnimi društvi, Id so sodelovala pn propagandnem delu je predsednik pohvalno omenit sledeča društva: Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda«, delavske strokovne organizacije, kulturni odsek »Sokola«, »Zmernost«, »Bratstvo« In kat, izobraževalno društvo (gg. duhovniki).
Ostali podatki, ki jih Je povedal slede v statistiki zdravstvenega tedna.
Statistika predavanj:
31. julija v Št. Pavlu, 70 ljudi o alkoholizmu.
1. avgusta vojaštva 300 ljudi o alkoholizmu.
1. avgusta vojaštvu 300 ljudi o alko-Hzmu.
2. avgusta vojaštvu, 300 ljudi o alkoholizmu
2.	avgusta v Štorah, 80 ljudi o alkoholizmu.
2. avgusta V Celju, 150 ljudi o Jetiki.
Z avgusta v Celju, 320 ljudi o spolnih
boleznih.
3. avgusta vojaštvu, 1200 ljudi o alkoholizmu 3 partije, torej 3 predavanja — v Izložb!.
3.	avgusta vojaštvu, 1200 ljudi o Jetiki in spolnih boleznih, 3 partije, torej 3 predavanja — v izložbi.
3.	avgusta vojaštvu, 300 ljudi, o alkoholizmu.
Kulturni vestnik.
—	Stopetdesetnlietnic© enega naivečjoh svojih mož so slavili 15. t. m. Angleži. Ta mož je tudi Slovencem dobro znani pisatelj VValter Scott, ki je svoj čas s svojimi deli uplival na cele generacije hi umetnostne smeri. Znano je, kako velik Je bil njegov vpliv tudd na našo starejše realiste n. pr. Jurčiča, katerega glavno delo »Deseti brat« je pravzaprav nekak samostojen posnetek nekega Scottovega romana. Te obletnice se pri nas vseeno ni nihče spomnil.
»Pevec«. Prejeli smo 7—8 štev. »Pevca« glasilo Pevske zveze z glasbeno prilogo, ki lina sledečo vsebino: Dr. Fr. Kimovec: Geslo »Pevske zveze«. — Vinko Vodopivec: Žabja svatba. — Mar. Bajuk: Djevojka ie ntižu brala. St. Premrl: Fantje se skup zbirajo. — Po Jezeru. — »Pevec« vella za celo leto z glasbenop rilogo vred 30 K.
Glasnik ministrstva narodnega zdravja.
7,	štev. »Glasnika« Je izšla In prinaša sledeče važne članke in drobtine: Dr. Sv. Petkovič:	Zdravstvena propaganda u
Dalmaciji. — Dr. Iv. Rtzner: Socijalna hi-gljena kao životno pitanje za pojedine?. ! nacijo, sa ekonomsko« 4 moralnog gled&ta.
—	Dr. VJ. Kušan: Uvod u organizotvanu borbu protlv tuberkuloze. — Oporavihšie na Lokrumu. — Higljena na primeru. —• Primer za ugled. — Venerične bolesti. — Alkoholizam. — Tuberkuloza. — Zdravstvena služba. — Lične vesti. — Na koncu so pridejane tudi štiri slike zdraviiršia Marjan. »Glasnik« nnore vsakdo naročiti, če pošle naročnino 20 D upravnlštvu v Belgradu.
is stranke.
Sestanek političnega odbora zaupnikov v Spodnji Šiški se bo vršil dne 23, t. m. (danes) ob 8. uri zvečer v bivši nemški šoli. Dnevni red važen. Udeležba dolžnost! — Predsednik.
V«sfftlk $¥©t3@d®.
Podružnica Izobraževalne delavske zvezo »Svoboda« Vodmat , Moste, vljud-
3.	avgusta v Celju, 320 ljudi, o poletnih boleznih.
3. avgusta v Celju, 320 ljudi, o spolnih j boleznih.
j 3. avgusta v Laškem trgu, 50 ljudi, o j alkoholizmu.
4. avgusta vojaštvu, 600 ljudi o spolnih boleznih in Jetiki, 2 partiji, torej 2 predavanji.
4. avgusta v Celju, 80 ljudi, o spolnih boleznih.
4.	avgusta v Celju, 200 ljudi, o glistah.
4. avgusta v Velenju, 320 ljudi, o alkoholizmu.
5. avgusta na Polzeli, 60 ljudi, o alkoholizmu.
6. avgusta v Celju, 100 ljudi, o spolnih boleznih.
6.	avgusta	v	Žalcu,	50	ljudi, o jetiki
7.	avgusta	v	Št. Juriju,	150 ljudi, o al-
koholizmu.
8.	avgusta	v	Celju,	70	ljudi, o jetiki.
9.	avgusta	v	Celju,	35	ljudi, o dispan-
zerjih (brez predavatelja).
9. avgusta v Celju, 200 ljudi, o jetiki.
10. avgusta v Celju, 180 ljud!, o spolnih boleznih.
10, avgusta v Celju, 400 ljudi, o poletnih boleznih.
Vsega skupaj Je bilo 32 predavanj izmed katerih je bilo v okolici 8, v mestu samem pa 24.
Ta predavanja je obiskalo skupaj 7303 vseb t. j, na eno predavanje povprečno 230 ljudi.
Predavalo se Je o alkoholizmu 13 krat,
5 predavanj vezanih o Jetiki 9 krat,
5 predavanj o spolnih boleznih 10 krat, o poletnih boleznih 2 krat, o dispanzerjih 1 krat, o dispanzerjih film brez predavatelja 1 krat. Predavanj je bilo 35.
Predaval je: g. dr. RalSp 4 krat, e. dr. Schwab 3 krat,g. dr. Rak 3 krat, g. dr. Robič 2 krat, g. dr. Matko 1 krat, g. dr. Bergman 1 krat, g. med. M Ikič 3 krat, med. Prebeg 5 krat, Jurist RošJČ 3 krat ln Jurist Roš 1 krat.
Zdravstvena Izložba.
31. Vlil. jo ie obiskalo 200 ljudi.
1. VIII.	Jo	je	obiskalo	35 ljudi.
2. VIII.	jo	je	obiskalo	100 ljudi.
3. VIII.	jo	je	obiskalo	1260 ljudi.
4. VIII.	jo	Je	obisluio	250 ljudL
Skupaj 1845 ljudi, t. j na dan 370 ljudi.
Razpečalo se Je 105 knjig, a veliko
število zastonj razdelilo.
Prvi uspehi zdravstvnega tedna: Vojaštvo 1. bataljona (g. major Šuput) je naročilo 176 zdravstvenih knjig, katere so vojaki sami plačati. Z zanimanjem, čitanjem in delom se z velikansko breino širi jugoslovanska kultura. V tem oziru čaist komandantom na?e vojske.
Rekord predavanj smo dosegli 3. avgusta. Ta dan Je bilo 10 predavanj, katerih se Je udeležilo 3370 oseb. Največkrat Je nastopil g. med. Mlkič kot predavate!!, njemu tudi najlepša hvala za njegovo neumorno delovanje in .rdem a‘.:io Jelo na kulturnem polju.
no naznanja In poživlja vse sodruge in so-družilce na važen sestanek, za zgradbo delavskega doma v Mostah, ki se bo vršil dne 24. avgusta L J. v sredo zvečer v društvenem prostoru pri Mausarju v Novem Voddmatu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pridite vsi, ki uvidevate potrebo lastnega delavskega zavetišča.
Gospodarstvo.
— Zložba poljedelskih zemljišč. Deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani je Izdala brošuro o zložbl poljedelskih zemljišč, ki popisuje namen In korist! zložbe za vdeleženega poljedelca in uradno zložbeno postopanje. Brošuri priklopljena sta tudi dva načrta, Iz katerih se raavidi, kako izgleda zemljišče pred in po zložbi. Ker je zložba velike važnosti za naže kmetijske razmere, se kmetovalci opozarjajo na to brošuro, kl Jo dobe tisti, ki se resno zanimajo za to zložbo, brezplačno pri deželni komisiji za agrarske operacije v Ljubljani.
*“ Finančno ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom storilo najener-gičnejše korake za pobijanje tiltotapstva na državnih mejah in Jadranskem morju.
— Cement za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji In izdelovatelji cementne opeke naj prijavijo svoje potrebščine na naslov urada, Dunajska cesta štev. 22 do 1. septembra t. 1.
— Oddaja premoženja na Madžarskem. Finančni minister Je po sprejetju zakonskega načrta glede oddaje premoženja sestavil bilanco, po kateri se odaja premožeala v treh letih ceni na 24 milijard. Minister je Izjavil:	Ako bi se od Madžarske zahtevala kaka vsota, za obnovo, bj madžarska krona padla tako, da država niti ne bi bila v stanu nabaviti si za obnovo potrebne franke in šterllnge, niti na bi mogla plačati svojih dolgov napram fnozems-tvu, ki so med vojno močno narasti!. Upniki Madžarske bi imeli tem manj povoda škodovati na ta način sami sebi, ko je jasno, da hoče Madžarska do-
hodek Iz oddaje premoženja kakor tudi druge dohodke v prvi vrsti porabiti za plačilo svojih obvez.
-=• Madžarska žetev je dala letos 12 milijonov 31 tisoč meterskih centov raznih živil.
■=. Dolg češkoslovaške republike znaša 43 milijard 809,926.00 Kč.
— Zvišanje davkov v Nemčiji, Večina davčnih predlog, ki se pripravljajo, je objavljena tudi v besedilu. Po teh predlogah se bodo prejemki v državnem proračunu za leto 1922 povečali za približno 1.4 milijarde papirnatih mark. K temu znesku pridejo še dohodki iz povišanega davka na sladkor in iz monopola na žganje, ki bodo zr.ašali okroglo 2 milijardi. Zvišanje davka na tobak bo vrglo 900 milijonov. Povišanje carine na kavo, čaj, kakao, začimbe in južno sadje je preraičumjeno na 46.4, povišek ostalih carin pa na približno 15 milijonov zlatih mark. Zvišani davek na premog bo povečal dohodke za 45 milijarde papirnatih mark. Davek na poslovni promet se v splošnem podvoji; iz povišanja na 3% pričakujejo za dve milijardi več dohodkov, k čemer pride še pol milijarde Iz davka na razkošje.
—> V Rusiji se trgovinske razmere boljšajo. Rosta-blro je objavil statistike, iz katerih je razvidno, da Je znaša} uvoz v Rtfsijo prvih šest mesecev tega leta 11 milijonov pudov (1 pud Je 16.38 kg), tore) okoli 180 milijonov raznega blaga. Od tega odpade 57 odstotkov na živila, 21 odstotkov kovin In 17 odstotkov kuriva, Anglija Je bila na uvozu najbolj udeležena, potem sledi Nemčija, Švedska Itd. V celoti Je 20 raznih držav pošiljalo Rusiji blago. Tudi Izvoz zopet nara&ča in sicer so v prvem polletju 1921. iz Rusije izvozili 2 in pol milijona pudov, v tem b so v vsem lanskem letu IzvoziH samo 600.000 pudov. Glavno množino Izvoznega blaga so zavzemale sirovine In polfabrikati.
— Reparacilrka komisija Je sklenila začasno zmanjšati množino premoga, ki ga mora oddajati Nemčija zaveznikom ln to radi sedanjega deflcitnega stanja v nemškem premogovnem gospodarstvu. »Teoretično« bo Nemčija sicer še nadalje oddajala mesečno po 2,200.000 ton, pnktično pa bo ta množina znižana, na 1,600.000 t. Od teh dobita Franclja In Luksemburg 1 milijon 100.000 ton.
—	Poljedelsko bogastvo Danske. Francoski konzul Tisseraud, ki je bil pred svetovno vojno na Danskem, je teuaj poročal svojemu ministrstvu o poljedelskem bogastvu Danske sledeče: Kraljevina Danska obsega 103.244 kvadratnih kilometrov z 2 milijona 605.« 00 prebivalci (t. J. manj prebivalcev kot Pariz). Vendar dosega mednarodna trgovina Danske poldrugo milijardo frankov (francoskih) letno, a trgovska mornarica šteje 3698 ladij. V enem letu Je Danska izvozila 29.000 konj, (kolikor cela Francija); 122.000 glav debelega blaga (trikrat voč kot Francoska); 100,000.000 kg svežega In nasoljenega mesa (18 krat več kot Francoska); 80.000.000 kg masla (4 krat več kot Francoska) In milijon jajc dnevno. Ta povoljtu pridelek moramo prl-P sov ati razumnemu gospodarstvu in velikemu razvoju zadrugarstva. Prva zadružna mlekarna je bila na Danskem ustanovljena 1882. leta, a danes J!h Je nad tisoč, v katerih se zbira mlel«) 900.000 krav, to Je RO odstotkov pridelka mleka v ceil državi.
Popisi.
Iz Tržiča. Dopisnik »Novega Lažni«
—	pardon Casa, je sili*o bojevit in srdit človeček. Vedno <n vedno se mora obregniti ob ljudi, la ga puste na miru kot »nekaj« na cesti. Ce bi že razumel kaj piše, no v božjem Imenu, m! mu damo odvezo. Ker pa smo trdno prepričani, da besede, kl Jih rabi niso zrasle na njegovem zelniku, zato ga samo pomilujemo. Kulturni boj, Lajovic in Stegnar Roka, to je tarča, v katero neprestano strelja, ne zadene na prav ničesar. Dovoli, bojeviti dopisnik, vpraišmie: »Kaj pa je kulturni boj?« V pri- i hodnji številki nam blagovoli na to vprašanje kratko ln Jedernato odgovoriti. Povej, bistra glavica, kaj je storil sodrug Lajovic nesocijalnega, kje Je hlapčeval liberalcem, da mu oprtiacš poln koš grehov? Reci, ti posoda modrosti, zakaj črtiš sodruga tako Stegnarja, ki se ne straši ničesar, samo da pribori delavstvu odvzete pravice? Kopališče gre častitemu dopisniku po glavi. Kuduje se, da tega občina do danes še ni storila; zamolči pa, da je prejšnji odbor pustil v blagajni samo zadnji repek zadnje ničle ln kup dolga. Podpora organistu I To Je točka zase. Cerkev kot taka je največji kapitalist sveta. Z.ikaj bi torej svojih uslužbencev ne plačevala popolnoma sama, če jih že m°-ra imeti? AH je tržiška fara tako revna, da tega ne zmore? Če sl je nabavila že nove j oklene zvonove, naj pa še organista vzame na svoje rame. Sicer pa že dalj časa organista sploh ni, čemu tedaj podpora? Meso je drago. Podražil ga je član »Delavske zveze«, ki je nastavil mesarjem vabo v obliki dvojih cen namreč 28 In 26 kroit, česar so Se mesarji oprijeli z znano žilavostjo. Ker pa je prav tako znano, da tržiški mesarji slabega mesa sploh ne poznajo m no prodajajo, zato plačujemo vse meso Po 28 K, dasiravno Je okr. glav. določilo ceno, ki Je še danes na občinski de-
ski nabita, na 26 K. Po tej ceni se prodaja tudi drob in oglavina, kar je tudi »uni-kum«. Dopisniku so ušle 5e sledeče »modrosti«: »Pred volitvami se je marsikaj obetalo, kar se pa ne bo moglo storiti v. prid delavskega stanu vsled liberalno so-: cijallstičnega pakta, kar dosledno ne gre skupaj, a vendar gredo socijalisti raje slepo z liberalci, kakor pa s svojini sotrpinom, krščansko socialnim delavcem.« Hen« cajte, to je beseda! Delavska zveza ne bo mogla izpolniti obljub, ki jih je dala svojim volilcem, radi tega, ker smo socijaii« sti z gospodarsko stranko prevzeli občinsko upravo. Ml pa pravimo: Delavska zveza ne bo izpolnila svojih obljub 'z enostavnega vzroka, ker ji je delavski blagor deveta briga. Do danes še v občinskem odboru ni stavila niti enega predlo* ga sploh, kaj še le kakega posebnega v dobrobit delavstva. Toda pred ljudmi se !e treba opravičiti in ta opravičim se lahko tolmači kot strah za bodočnost. Podčrtamo pa besede: »Delavstvo naj bo sama. zavestno in naj se ne p-usti vladati od različnih demagogov, ki delajo edino le za svojo osebo, pristavljamo pa, In naj ne veruje sebelepšim besedam ljudi, ki so se zvezali z obrtniki, samo da niso mogli delavci prevzeti občine!« če hočete še kaj, pa še postrežemo!
Druga seja občine okolica Celje, —< (Volitev svetovalcev.) V nedeljo dne 21. avgusta 1921. se je vršila ponovna volitev svetovalcev občine okolica Celje, pod predsedstom najstarejšega občinskega odbornika g. Gologranca Ferdinanda. Prt glasovanju so bili izvoljeni sledeči: Golo-granc Ferdinand SLS s 24 glasovi. Lapornik Karol JSDS s 23 glasovi. Glinšek Ivan SLS s 23 glasovi. Martinčič Ivan JSDS s 23 glasov!. Pišek SLS z 1 glasom. Klinar SLS z 1 glasom. Streučan SLS z 1 glasom. JDS ln NSS so se odtegnili volitev svetovalcev in so oddali prazne glasovnico* Na predlog g. Levstika se Je določilo z žrebom, kdo naj bo prvi, drugi ali tretji svetovalec, kar je bilo brez ugovora sprejeto. Kot najtnlajši občinski odbornik s. ČebuHar je bil določen za vlečenje žreba* Žreb Je končno določil sledeče: 1. svetovalec G o! o granc Perdinond (SLS). 2. svetovalec Martinčič Ivan (JSDS). 3. svetovalec Lapornik Karol (JSDS). 4. svetovalec Glinšek Ivan (SLS). 5. 6vetoval5o Omladič Jakob (NSS). 6. svetovalec Kukovec Vinko (JDS).
Ali le potrebno, da mora socialistični ljst vedno In vedno opozarjat! svoje čitatelfe sodnice, naj skrbe za širjenje sGdlaHst!čne?a Usta? če bi vrSUl svok> dolžnost, bi to ne bilo potrebno. Ker fo ne. zato tud! mi na. dalftfietno z apelom: širite »Naprej«t
Po svetu.
— Nesreča na DonavL Kakor poroča* Jo včerajšnji jutranji dunajski Usti, s« je zgodila v nedeljo dopoldne v bližini Kremsa velika nesreča. Parnik »Danubla«, kl je vlekel za seboj vlačilca, se je pogreznil. Dva mašinista, ki sta bila zaposlena v kurilnici, sta se zadušila. Kmalu nato ie došel na mesto nesreče vlačilec Czerha-lom, last madžarske paroplovne družbe. Strgale so se vrvi in tri ladje, ki jih j« vlekel, so zadele ob strmo nabrežje in se poškodovale. Tovor, 80 vagonov soli v,a Madžarsko, se je potpil. Škoda znaša 30 milijvnov kron.
— V	NeapolJ Je na	nekem	parniku prispelo 200	ruskih otrok,	ki jih	je neko dru-
štvo rešilo gladu. Takoj so Jih desiuficlra-U in zdravniško pregledali. Na njih obi;v zlh se vidijo sledovi težkih trpljenj. Pripovedujejo o strašnih prizorih, kl sta Jih povzročila glad in bolezen v Rusiji.
— Iz Rim« poročajo, da bodo trgovinski dogovor med Rusijo in Italijo podpisali v par dneh.
— Za	kratek čas. V	cerkvi	sv. Petra se
Jo	zgodil	te dni čuden	čudež.	Invalid Vin-
cencij Manca, kl je mogel hoditi Ie ob palicah, Je kar naenkrat v cerkvi popolnoma ozdravil in shodil. Manca je postal v hipu znamenita oseba. Časnikarji so ga prositi za pogovore in listi so prinašali dolge članke o njem in o čudežu. Celo papež ga ;e nameraval sprejeti tekom tega tedna v ay-dijenco. Toda Manca ne bo videl papeža. Izkazalo se ie, da je mož navaden goljuf, ki je hotel priti na lahek način do -denarja.
V nekem uredništvu, kjer ie pripovedoval zgodbo o čudežu, kl mu Je ozdravil noge, a pustil žep — prazen, so mu dali 200 lir. Zato so pa prodali drugi dan na stotine izdaj svojega lista s poročilom 0 čudovitem čudežu. Med vojno in takoj po vojni je mož živel zastojn po raznih bolnišnicah in zdraviliščih. Mož je postal preveč predrzen in Je Imel smolo. Namesto da bi m« bil dat sv. Peter zdravje, ga je izročil policiji, kl hoče priti stvari do dna in ie izvedela že marsikaj zasiimivega iz njegovega pustolovskega življenja. Pa rccite kar hočete, čudež je vendarle čudež, naj večji ie pa tisti, da sam papež v čudeže verjame.
— General sir David HenderSon, generalni ravnatelj društva Rdečega križa, je umrl v Ženevi.
— Pomoč raziskovalcu Hellerju. Poštni golob raziskovalca Edmunda Hellerja, k{ se z znanstvenega potovanja v Yello\v-
stonsJii park ni vrnM, ie po dva tisoč milj dolgom letu popolnoma utrujen priletel v New York, kjer ?o ga ujeli. Raziskovalec naznanja tako svoje bivališče iti prosi za pomoč. Pomožna ekspedicija je že odšla,
—	O pliaiii. V Philadelphii i je policija preizkusila plin, ki se ga bo v prvi vrsti uporabljalo proti izgrednikom. Kadar bodo nemiri, demonstracije, Strajki, ne bo treba več streljati v množice. Policija bo izpustila v množico plin, ki omamlja. Ljudje sc bodo onesvestili, popadali po tleh in ko se bedo prebudili, bodo ostali mirni, bolečin ali drugih težjih posledic, ki jih povzroča plin, kakršnega so rabili v svetovni vojni na bojiščih, pa ne bodo čutili. Plin za krotenje množic, kadar demonstrirajo po 'ulicah, torej ni nevaren zdravju. Dosegel' pa bo svoj namen s tem, da množice napravi nezmožne proti oboroženi sili oblasti, ki ukazuje in zahteva, da se jo
uboga. Dosetlaj so v nepokorno množico
streljali, v bodoče jo bodo mamil; s plinom . . .
—	Vpliv kapitalizma na šolo. J. H.
Prclicher, podpredsednik American Ban-kers Association ie v svojem poročilu ameriškim bankirjem dejal med drugim:	. . .
»Mi kot bankirji in kot razred nismo dobri propagandisti . . * Mi ne izobražujemo ljudstva kot bi ga morali. Zgradili smo ogromne mramornate palače, v katerih živimo mi in naša srca, ljudstvo pa smatra, da so naša srca mrzla kakor mramor, iz katerega so zgrajene naše palače . . . Talki nazori se lahko odpravijo. Pomislite, koliko bi pomenilo, če bi se v naših šolah, recimo v 100.000 šoiah vršilo prihodnje leto deset predavanj o ekonomiji in o opor-tuniteti.« Bankirjem svetuje, naj opozore predstojnike višjih šol, da pričakujejo bankirji od njih povabilo, da naj predavajo di-
jakom' na višjih šolah vsaj enkrat na mesec.
—	Nazaj k naravi! Neki nemški znanstvenik je izdal knjigo in sicer 150 izvodov z mnogimi ilustracijami po 535 strani
—	z roko pisanih! Vzrok: Silne cene tiskanih knjig v Nemčiji. Tam stane tisk za samo 500 knjig nad 60.000 mark. Guten-berg se je za današnje čase pač zastonj mučil z izumitvijo tiskarstva.
In
*	Bakterije na bankovcih. Znano iCj da se na bankovcih širi zelo mnogo razmft bakterij, od katerih se po največ dobivajo kožne, pa tudi nevarnejše bolezni. V Italiji so pred kratkim preiskali več eno- ki 2-1 irskih bankoVccv ter ugotovili, da jc na vsakem povprečno 100 do 150 milijon, bakterij, Nevarnost okuženja je danes tem
Večja, k<3r je Izključno skoraj samo papirnati denar v prometu. Zato je priporočljivo, da si ljudje, ki imajo mnogo opravka z denarjem, pred vsako jedjo umijejo roke.
* Prebivalstvo zemlje. Neki milanski učenjak je sestavil statistiko prebivalcev na zemlji. Prišel jc do rezultata, da število celokupnega prebivalstva znaša 1 milijarda 421.000.000 oseb. Od tega števila odpade na Evropo 309 milijonov, na Azijo 824, Afriko 199, Avstralijo 4 in Ameriko 85 milijonov. Smrtnih slučajev na vsem svetu je letno 35,693.340 ali 97.700 dnevno. Temu številu smrtnih slučajev nasproti sc rodi vsak dan 104.800 oseb dnevno.
• Časopis}© v Zedinjenih državah ameriških. V Zedinjenih državah izhaja 22.754 časopisov v raznih jezikih. Od teh je 160 dnevnikov. Skupna naklada vseh listov znaša približno 11 milijonov izvodov.
V	Ne\v Yorku samem Izhaja 25 časopisov;
najrazličnejših jezikov.
M
11 ste že isaročili „Kres?
Ce! letnik »Kresa« Vam pošlje upra* va (Ljubljana, Aleksandrova c. 5) zastonj* če dobite
10 naročnikov
po 80 K! Delavci, v Vaših domovih naj ne manjka ta krasni, ilustrirani mesečnik!
Priporoča se tvrdka
Veilenta
garancija.
%
Josip Peteline, ••>»!
Petra It. 7,
Uubilana
Popravila
se sprejasttslo.
edina tovarniška zaloga
šivalnih efrofev v vseh opremah, materija! in izvrSba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Vetta narancija steme, igfCj o!J@ na drobno in debelo. Večletna garancija!
: —; Ugodni plačilni pogoji. — 1 1 -
Mid!£, lakov c & Zanki,
prej A. Ztankl sinovi.
Tovarna Nemifnih in rudn. barv ter iakov
Centrala : L^ublfana. cS z o. z. Skfatiiite: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi:	MERAKL,	Ljubljana.	Telefon 64.
ErsaiEni Eakf. Pravi fsrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL", Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajl ni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki se zafasno ne raspoliljajo I e======
Išče se:
Jamski paznik,
samec ali oženjen.
Zidarski polir,
samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravo „Naprej-a“ pod šifro »Premog*.
Velika zaloga: otroški vozi čki, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. B&TJEL, Ljubljana, Stari lig 51.28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjem in poniklanje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji in deli. Mehtailsa delavnica Karlovška cesta 4.
, samostojna
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
Kranjske tovarne
ielfiue, ključavničarske in kovinske lofes
„YITAN“ d. d.
vse neuporabne ZLATI PREDMETE, verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd , kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki
IS iJam trgovina ur, zlatil • lnHOeHf Rine In srebrnine
gsf Lfubljana, Preiernova ulica I«. 1. "M
IIMiSlL,
flisj, gotovi!) oblek, dežnikov itd.
po znižanih cenah se prodaja pri
i. TRPEN, Maribor,
Glavni trg it. 17.
Boljša, čedna
hišna,
ki bi imela poleg drugega malega dela opraviti tudi z 4 letnim otrokom, se proti dobri plači in lepemu ravnanju takoj sprejme. Ponudbe na H. Armuth, Sisak.
klali šiHIsi sl*
sa Črke slikarstvo
PriM Stili
Ljubljana
lllekuffldttva tista 1, ..Hotel KURT, Sete bintjova ulica 6.
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - UralnSk
Pot k Sodja lizmu.
Cena K 2 —
Narofa se v upravi »NAPREJ".
COSULICH-LINE
(prej AUSTRO-AMERIKANA)
—--------_	prevaža	potnike v New-York redno
I ■	InG	3krat, v Južno-Ameriko po 1 krat
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
CIMAM MFTFf stavni zastopnik za Slovenijo alJVIUfl l\i?IL I EL, v LjaMjani, Kolodvorska ulica 28.
Odplov hrzo parnika Preeident Wilson ..... 18. septembra,
„	poStnega	parnika	Argentina.  80.	avgusta,
„	,,	,,	Belveder«.......22.	oktobra.
Na i niže cene!
Najnižje cene!
iz fciaga
sa dame in gospoda
izdelujem po meri, naročilu in poljubni izberi, iz lastnih blagovnih vzorcev, podobni k V6aki obleki ali kostumu, pripravni za turiste, kolesarje in potovalce, za dež i. t. d.
S. POTOČNIK, minam.
Selanburgova ulica 6-1.
<u
Jji
o
k*
co
o>
VULKAN
tvornica snsmiie«ih Udelftev v Kranju
m
s
Izdeluje
prvovrstne podpetnik®.
tisto domače podjetje!
a
■<
i
<
B
O
w
2.
N
e
a
&
v?
<
r*
(15
£0
I
Mipvalna zadruga
r. z. z o. z. v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 83 („BALKAN“) priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
reeistrovana zadruga z omejeno zavezo.
sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
4°l(
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlIfia daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
,*j- !d
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ■t 	  -	najugodnejšimi	pogoji.	;■    . v ' ■ ■■ J
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
,	*	Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Ivan nar.
Beograd, Celje, Dubrovnik. Kotor, Kranj, LJUBLJANA. Maribor, Metkovi^_Opati;a, Rnrftjffvn. Solit. Šibenik, Zadar, Zagreb,  ITT . - Trst, Wien. .....................-
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
Odgovorni urednik: .T***. Vehovec.