in pr.iiilko»- L <* ««p* s*,ut4*"- i«!"»' ,nd M"1""'*' PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uminllkl In upravnllkl prostori: 2t»57 South Lawndal« Ave. offico of Publication: 2(167 South UwmUlo Ave. Telephon«, Rockwell 41)04 .year *xxi- Cena llsta Jo |>.00 ^ ¿'ntTT^ CHICAGO, ILL- I'ETEK. 26. MAJA (MAY 26), 198» AccopUnco for mailing at »poclal rate of pooUgt provided for in ■•etlon 1108, Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juno 14, 191». Subscription 96.00 Yearly &TEV.—NUMBER 10.1 lija in Rusija sta daleč narazen I vojaške zveze po• tisn/en na stran [ALIN NE ZAUPA jmberlainu 25. maja. — Načrt stične in obrambne zve-_ imperialistično Anglijo jjeviško Rusijo, ki naj bi ekspanzijo nacijske ¿je, je bil začasno položen olico. Razgovori glede skle-. take zveze so se pričeli [šestimi tedni, toda prinesli nobenega vidnega rezultata pravijo, da bo diskuzija rfjena prihodnji mesec, je bil položen na polico »jSnji seji članov Cham-ovega kabineta. Prej je naznanjeno, da bo odloči-na tej seji, katere se ¡1 tudi zunanji minis-|HaJifax. On se je vrnil v iz Ženeve, kjer so entanti Francije pritiskanj, naj na seji angleškega pridobi svoje kolege enitev vojaške zveze z uer Chamberlain je v govoru v parlamentu dal i, da so pogajanja z Ru-v zastoju. Poslance je zada bo dal definitivno ko se bo parlament po-sestai v svojem zasedanju tja- va vztraja na svojem , da mora biti vojaška učinkovita, Anglija pa bi iklemla pakt* ki naj hi bil s provizijami kovenan-Ufe narodov, ki določajo 1 a državo, ki napove voj-Imgi državi, ne da bi pred-«porne zadeve v rešitev ■arodov. Sankcije, ki so tvajale v Ligi narodov včla-! države proti Italiji, ko so »linijeve čete invadirale »inijo, so jim povzročile gla-i ki ga še niso pozabile. Jetaka vlada meni, da Anin Francija skrivata svo-umenc. Potisnili bi radi ¡jo v vojno z Nemčijo, po-P» jo pustili na cedilu. To da ne zaupa Cham-inu in Daladierju. boki angleški krogi so zad-m poudarjali, da je skle-vojaftke zveze gotova »zdaj pa je jasno, da sta »J« m Rusija še daleč nara-V Londonu je bilo včeraj •«njeno, da bo angleška vla-"*lala novo noto Moskvi, v i to pojasnila razloge, zaje more sprejeti ruskih po- * ftede sklenitve militari- * zveie. Madden pobija obdolžitve ADF Delavski odbor ni pristranski Washington, D. C., 26. maja. —J. Warren Madden, načelnik federalnega delavskega odbora, je dejal pred člani kongresnega delavskega odseka, da krajevne unije Ameriške delavske federacije se bolj pogost orna obračajo na odbor z apeli nego unije Kongresa industrijskih* organizacij. On je omenil tudi slučaje, da podpre svojo trditev in pobije očitke ADF, da je odbor naklonjen CIO v svojih odlokih. Madden je govoril proti predlogu Ameriške delavske federacije fflede revizije Wagnerjeve-ga zakona. "Ne vidim nobenega vzroka za amendiranje zakona, ki bi uničilo njegovo učinkovitost," je dejal. "Uverjen sem,-da bi vodstvo ADF ne zahtevalo revizije, ako ne bi bilo konflikta med njim in CIO. Predsednik federacije Green se jezi na odbor brez vsakega vzroka. To ojnih letal Washington, D. C., 26. maja. — Pomožni vojni tajnik Johnson je naznanil, da je oddal naročilo za gradnjo letal Seversky Aircraft Corp., ki ima svoje tovarne v Farmingdalu, N. Y. Naročilo znaša $974,324, toda Johnson ni povedal, koliko bojnih letal bo družba zgradila. Vsa letala bodo opremljena z aparati, ki omogočajo letanje v višinah. Ma zmaga unije iktričarjev >re.('.__ (FP) _ l "'tod KMrical, Radio J*'* Workers je postala ^ *»tinghouse Co. i 5» •» Whlte S«»wing Ma •dlikl^ \ ^v*l*ndu v smi- wrtlncg« delavske r» J* «Hok, da ¿rs v-" ta. r* L'. J • l*»novno u- ^VjHavcev, k,lt«r« j« It unijskih aktiv u v pa um mori t*r> V " ™«do v vsoti " "" "o 'lani kra-^ tCRMVV ► "'»mia, da '«li- ha Komps-»e bo po-,ri * I "»gaj ala členitve pogod- Potapljači rešili 33 mornarjev V podmornici je se 26 mrtvih mornarjev Portsmouth, N. H., 26. maja. Ameriška bojna mornarica je danes izvršila junaško delo, ko so njeni potapljači rešili 83 članov posadke podmornice Squalaa, ki se je zadnji torek potopila 16 milj stran od tukajšnjega pristanišča. Morje je.Jasv Jlfcr ae je podmornica potopila, globoko 240 čevljev. Prva grupa mornarjev je bila rešena 29 ur po potopu podmornice, zadnja grupa osmih mož, ki so prebili 39 ur pod vodo, pa danes zjutraj. V podmornici je ostalo le 26 mrtvih Članov posadke, ki so se nahajali v oddelku za torpede, ko se je podmornica potopila. Ta oddelek je zalila voda in vsi, ki so se tam nahajali, so mrtvi. Reševalna dela je vodil pod-admiral C. W. Cole, direktor vladne ladjedelnice v Ports-mouthu. Pozorišče, kjer se je podmornica potopila, ni daleč stran od pozorišča v bližini Pro-vincetowna, Mass., kjer se je podmornica S-4 potopila 1. 1927 Takrat je 40 mornarjev izgubilo življenje. Šestnajst ubitih v izgredih v Palestini Jeruzalem, Palestina, 26. maja. — V včerajšnjih izgredih v Tulkaremu, v katere je poseglo angleško vojaštvo, je bilo 16 Arabcev ubitih in veliko število ranjenih. Ubita sta bila tudi angleški major in neki podčastnik, dva vojaka pa ranjena. Sin ubil starie in sestro Beaver, Pa., 26. maja- — Sedemnajst let star fant Paul Cooke je včeraj ustrelil svoje starše in sestro. MrHškI ogleda H. C. Carter je dejal, da je fant priznal zločin. ORGANIZAIORlC-NA KAMPANJA TEKSTILNE UNIJE Lewis in Hillman govorila na konvenciji PROTI REVIZIJI DE-LAVSKEGA ZA-KONA Philadelphia, Pa.—(FP) — Nova, velika tekstilna unija, ki je imela svojo prvo ustavno konvencijo v tem mestu, je naznanila organizatorično kampanjo na široki podlagi, ki naj bi potegnila vse tekstilne delavce v organizacijo. V tej industriji je uposlenih 1,260,000 delavcev in večina je v unijskem taboru. Nova unija je bila formirana z združitvijo organizatoričnega odbora tekistilnth delavcev in u-nijo tekstilnih delavcev. Obe organizaciji sta prej Imeli konven* ciji, na katerima «ta odobrili združitveni načrt. Konvencije v PhiladeLphiji se je udeležilo 760 delegatov, ki so zastopali organizirane delavce v vseh središčih tekstilne industrije. Pred delegati »ta govorila John L. Lewis, predsednik CIO, in Sydney Hillman, predsednik unije oblačilnih delavcev Amalgamated Clothing Workera. Lewis je v svojem govoru omenil veliko zmago rudarjev na polju mehkega premoga In pozival delegate, naj gredo na delo In organizirajo vse tekalne delavce. "Zakon džungle še prevladuje v tekstilni industriji,»' je dejal. "Edina zaščita -proti izkoriščanju je v organizaciji." Hillman pa je dejal, da čas, ko bodo val delavci v tekstilna industriji organizirani, ni več daleč. V svojem govoru je udrihal tudi po fašističnih diktatorjih v Evropi in Aziji in zahteval vladno akcijo, ki naj bi preprečila 'dumpanje" produktov totalitarnih držav na ameriška tržišča. On se je izrekel tudi za ustanovitev splošnega ekonomskega sveta, v katerem bi bili reprezentirani delavci, farmarji in voditelji industrij. Ta svet naj bi formiral in izvajal načrte. da se poveča kupna sila kon-zumentov v Ameriki In ublaži brezposelnost. Konvencija je soglasno spre-jela^esolucijo proti amendira-nju Wagnerjeva zakona in ožigosala voditelje Ameriške delavske federacije, ker i>odpirajo zaroto sovražnikov organiziranega delavstva, ki hočejo uničiti U zakon. Zadnje vesti NEW YORK.—Tajna policija newyorftkega distriktnegs pravd-niAtva je včeraj aretirala Fritaa Kuhna, voditelja nemških nacl-jev v Združenih državah, na obtožbo, da je pri avoji organizaciji Deutacheamerika Bundu ponevaril $14,600. Kuhn je >11 s tremi svojimi priataAi aretiran v Penn-sylvanljl, ko ae je vozil v avta v Chicago in Mijwaukee. Odpeljan je bil nazaj v New York v poli-cijaki zapor. • NEW YORK.—Dodger Berg-doll, v Ameriki rojeni Nemec, ki je bil pred 20 leti obsojen po vojnem sodMfeu v sapor zaradi bega v Nemčijo, da ae je izognil vojaški službi, se je včeraj vrnil prostovoljno Iz Nemčije v Združene države. Bil je takoj aretiran in odveden v zapor. WASHINGTON, D. ('.-Da-part bojne mornarice bo vodil preiskavo, da dožene, kaj ali kdo je odgovoren za nesrečo podmornice Squallus, v kateri Je 26 mol izgubilo življenje. PARIZ.—Francoski opazovalci poročajo, da je nagla povodanj ob Renu na nemiko-francoakl meji uničila nemške podzemake utrdbe na nemški strani reke, do* Jim so podiemske utrdbe na francoski strani meje oatale nepoškodovane. p» TOKIO,—Japonska vlada Jijtr Informirala velealle, da je uvad-la blokado kltajakega obrežja In bo uatavila ter preiskala vsako tujo ladjo, ki se pojavi v blokirani coni. M08KVA.—Vrhovni a o v j a t (parlament) je aprejel 60% višji vojni budžet od lanskega leta. AraanIJ Zverev, finančni komisar, ki je predložil zvišani prora čun, ja rekel: "Na svetu na «Me biti sile, ki bi strla sovjetsko ljudstvo, katero Je pod vodstvom komunistične stranke In velikega 8talina ..." Naciji v Gdansku obnovili kampanjo proti Poljski Avtni delavci vztrajajo v stavki Martin napada voditelje unije CIO Detrolt, Mich., 26. maja. — Napori glede poravnave stavke, katero je oklicala avtna unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, so se izjalovili. Briggs Mfg. Co. je morala zapreti svoje tovarne, ko je 16,-000 delavcev zastavkalo na poziv unije. Stavka je bila okll-cana, ker kompanija ni hotela podpisati nova pogodba. Druge avtne kompanijo so morale tudi ustaviti obrat. O- krog 70,000 delavcev počiva zaradi stavke. W. P. Brown, predsednik Briggs Mfg. Co., Je sinoči informiral J. F. Deweyja, člana spravnega odbora federalnega delavskega departmenta, ki jo rišel iz Washingtons v De-roit, da posroduje v konfliktu, da ni nobenega znamenja glede poravnave kontroverze. Homer Martin, predsednik druge frakcije avtne unije, ki je dobila čarter od Ameriške delavske federacije, je sinoči v avojem govoru po radiu napadal voditelje unije CIO. Dejal Je, da so stavko podžgali ko-muniati, ki Imajo vplivno besedo v unlJL Oni so odgovorni, da delavci izgubijo $260,000 dnev no zaradi stavke. Skupni francosko• angleški manevri Vriili se bodo v bližini nemike meje Pariz, 26. maja. — Pariški listi so naznanili skupne manevre francoskegs in angleškega vojaštva. Ti se bodo vršili ob Msginotskl trdnjsvski črti, ki se razteza ob meji Ntmfija. Angleške čete se bodo udeležile tudi proslav padca Bastilje, ki se bodo vršile 14. julija. Louis Brette, vojaški piaatalj, piše v listu Excelsior, da bo v Francijo prišlo veliko štavilo angleških častnikov in^vojakov, Vojni minister še ni potrdil in ne zsniksl vesti o skupnih ms-'nevrlh. Mrii D. C. — (FP) — je izvojevala tri zmage na podlagi razsodb federalnega delavskega odbora. Muncie Gear Works, Muncie, Ind., je morala razpustiti kompanijsko unijo in uposliti vse delavce, katere je vrgla ns cesto zaradi unijskih aktivnosti. Electric Auto-Lite Co., Tole« do, O., je po volitvah, ki so se vršile v njenih tovarnah, pod nadzorstvom delavskegs odbors priznala avtno unijo, za katero ao se delavci izrekli a 3746 proti 218 glasovom. Tretja zmaga je bila. ko je delavski odbor odredil, ds mors Radcliff Motor Co., Kansas City, Mo., uposliti 23 delsvcev, članov avtne unije, poleg tega pa jim mora plačati $4000, vsoto zaalutka, ki so gs izgubili, ko "Lnih delavcev I jih j« kompanija odpustila. Paviljon sovjetske Rusije aa svetoval raasUvl v New York«. Porota oprostila . oljne delavce Prosekutor ozmerjal porotnike Tulaa, Okla. — (FP) — Porota Je spoznala M oljnih delavcev, ki so bili obtoženi nepo-stavnega zborovanja In kršenja Injunkcije proti plketiranju v stavki proti Mkl-Contlnent Petroleum Co., za ne kri ve na obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Porots Je 'jKidsls svoj Izred po šesturnem posvetovsnju. Prosekutor Dixie Gilmer Je o-štel porotnika, ker so oprostili obtožence. Imanoval Jih Je lut ks In zapretll, da bo postavil J. N. Haysa, predsednika krajev ne unije International Oil Work ers, In 'M drugih unlonlstov ponovno pred aodlšče na obtoži» zarote. Okrajna velej>orots Je obtožlls v zadnjem aprilu 143 stavkar jev. Več izmed teh, ki niso mogli l»oložltl (»oroštvs, Je morslo v zapor, kjer so čakali obravnava. Na obravnavi, kateri Je pred sedava! sodnik Krit I^gadon, j« odvetnik obtožencev predstavil 167 prič, prosekutor |>a 44. M K. «ima, pomožni prosekutor, Je povedal poroti, "da so l/i M stav-karji navadni ignorantjs, kater« je lahko Hays vodil zs nos." Odvetnik obtožencev J. I). Lydirk je d«jal, ds je akušsl prosskutor dokszstl, ds ao stav-karji rabili silo, lods dokszsl ni ničesar. Prosakurija J<* bila odrejena na pritisk oljne komi* ni Je, ki js bila po uniji obtožena kršenja Wagnrrjevnga zakona Prosekutor J« tudi nspsdsl or-ganizarijo CIO. ko Je porot a podala svoj krak. "Ml ne bomo nikdar dovolili, da bi J*w4« in njagovi pajdaši imeli tu glavno braado," Js dajal "Borili a« bo-rrv» nadalje proti nasHJu In zlo-člnstvu. l*wisovs drhal a« ne sme zasidrati v tem okraju." Nov obmejni incident izzval proteste VOJAŠKI RAZGOVO-KI V VARŠAVI (idanak, 26. maja. — Včeraj se Je pripetil nov incident v »ližinl tega mesta. Poljska strada je streljala na nekega nemškega voznika, ko jo skušal s ¡ovornlm avtom prekoračiti mejo pri Tczewu. Voznik ni bil ranjen, vendar so naciji v Gdansku silno zakričali. Arthur Greiser, predsednik nacljskega sonata v Gdansku. e takoj poslal oster protest poljskim avtoritetam. Tu jo že tretji, odkar je neki Poljak u-strelil Gustava Gruebnorjs, nemškega nacija, ko ga jo slednji napadel. Gruebner je bil včeraj pokopan kot mučenik in litler je osebno izrekol sožalje, V eni noti je Greisor protestiral proti Incidentu v Tcsewu, v drugi pa Je zahteval odpoklic Tadeja Perkowskega, poljskega (omisarja v Gdansku. Varšava, Poljaka, 26. maja.— Sem Je včeraj prišla angleška mllltariatična misija, kjer so Jo akoj sestala s poljskimi vojaškimi voditelji. Predmet razgovorov ni bil objavljen. Pouče-il krogi pravijo, da se bodo tajni razgovori nadaljevali In rezultat bo objavljen pozneje. Ti trdijo, da so razgovori tajni, ter bi v obratnem zlučaju lahki» ovirali pogajanja tpad Valiko Britanijo in sovjetsko Rusijo glede sklenitve mllltarlstlčnega pakta. Pariz, 26. maja. — Francija in Poljska sta včeraj ojačili vur jaško zvezo s sklenitvijo trgovinskega pskta. Ta določa, ds Poljska kupuje električno opremo In aparate v Franciji, slednja pa bo dobivala poljski premog. Skupna vrednost blaga, ki bo Izmenjano v smislu sklenjenega dogovora, znaša okrog $13,260,000. Italija naznanila prekomorske polete Ameriško veleletalo se vrača domov Rim, 26. msjs,—Utalski kro. gl so včeraj nsznanlli, ds bo tudi Italija uvedla redni potniški letalski promet preko Atlan-tika v Ameriko. Načrti ao bili ž« Izdelani in prvo letalo Ik» odletelo proti Ameriki iz Trsta. To pomeni, da bo Italija konkurirala z ameriško letalsko družbo Pan Amerlcsn A1rw*y*. Italijansko veleletalo CANT Z612 Im» opremljeno z motorji, da bo lahko letelo z brzino 810 milj na uro. Nosilo ho li^hko tovor 40 ton. Proti New Yorku bo odletelo v prihodnjem #le-cembru. Marseille«, Francija, 26. maja. — Veleletalo Yanko« Clipper, iaat Pan American Airways, ki je srečno preletelo Atlantik. J« včeraj prist slo v tem mestu. Od tu bo odletelo proti Houthamp-tonu, Anglija, In od Um proti New Yorku. Nova zmaga angleikih laboritov Uondon, 26. msjs. — Angleška delavska stranka Je včeraj dobila nov sedež v parlamentu, ko je njen kandidat prodrl pri nadomestnih volitvah v londonskem distriktu Kenningtonu. Ts diatrikt j« prej zastopal v par lam#ntu /lan Chamhertainove konaenativne stranke. Kandidat delavske stranka j« zmagal s večino 3696 glasov. 7 PBOSVKTX PROSVETA THE BN LICHTENl(BUT IN LASTNIMA SUIVI rouroMNK jKUMwra M mmi .M-----to M» _ ____«««••• <»•••• CfcltoM) MM M teto. MM to M» MM. »LM to «MM M»l ¡ToJÜ rA. - -to teto. »II - M teM, to _ ffT. (M ÜM U.liM Stoto» (MM MS CmmM M-<* M» rto#. CkitoM UM »M MM. utto M M MT ,1 MS. i m »ntote M J« »rlteéU MMlto ^ M nihil M JtÛTÏS*JïlZiZ Štel- will J h« OtAto mmuIM, »«M m Marte* ftef». p««* «M, 1rttl to wur»M PROBVETA MM-M Is UwMli A»*. « If KM MSB OP TBI rBDSBAl Glasovi iz naselbin Novice iz metropol* | prijateljev je prav luštno biti in Cleveland — V nedeljo dne se človek za par let pomladi. Na £0. maja sta ae poročila DM» v «M M primm (Jul, at. ISM). MM* M te M» ISMM »M rito i* »MvMMMt. M to »aa IM» M MM 12. maja se je vršil lep In zanimiv koncert pevskega zbora Slovana, enega najmočnejših >n najbolj priznanih slovenskih moških «borov v Ameriki. V tem zboru ae sami izbrani pev-| ri farmarjem in upamo, da jim bo olajšala ruzmere — ostro pa obsojamo neiskrenost in dviMibrazuoat vseh ¿»nih kongresnikov in senatorjev, ki kriče o varčevanju, ko pride do glasovanja o veli kih proračunih, tedaj pozabijo na svoja gesla in glasujejo baš narobe — kot pa govore.| Pravi tiantedniki svojega |s»titičnega pred nika iz Buncomba! IJani", kjer so rojaki prizldall k staremu domu lepo stavbo. Slovan Je podal 15 točk aH pesmi, ki eo bile v pretežni večini Izvajane prav izvrstno, poeebno zborske skladbe. Prlikvartetih Volsko pri Ljubljani na Gorenj skem (soproga podpisanega je tudi Gorenjka). Tem potom izrekam ladlma zakoncema v svojem imenu in v imenu moje družine čestitke in obilo sreč« v za- pu Je bilo opaziti nekaj hib. Pri lconakem stanu ali jarmu» prvem kvartetu niso bili tega krivi ravno pevci, ampak druge okolščine, pred vsem to, ker niso nastopili vsi štirje na enkrat, ampak drug za drugim so prišli na oder, kot zahteva ruska pesem. Zbor je najbolj ubrano zapel "Pastirsko", "Jaz bi rad rude-čih rož" in "Ljubezen in pomlad". (Kako lepo in ubrano je pel solo 14-letni Richard Male-tich, ki je tudi član mladinskega zbora. Zadnjič je kraano pel Kje je moj mili dom" in enkrat prej pa po radiu. To vam Je močan in lep glas, daai je fant še tako mlad.) Nadalje so fino zapeli "Delavsko himno", ki nI samo lepa, marveč tudi pomembna. Tudi pesem "Zrinaki Fran-kopan" je bila imenitno podana, da se je kar trealo. Program je vodil James Rot» tar, kulturni delavec v Euclidu. On zna lepo pojaanitl pomen vsake pesmi. Najbolj se nam Je dopadlo tolmačenje ruske pesmi, katero je pel kvartet, in sicer ne samo o peeml, marveč tudi o velikem ruskem narodu, kateremu kljub vsem spletkar!jam vsega kapitalističnega sveta do danes še niso prišli do živega. Skoraj vsakdo si je še zlomil zobe, ko je skušal ugrizniti ruskega medveda. Nekaj takega se je zgodilo tudi Napoleonu. Torej Slovani, naprej, ne glede če ga Stalin precej bije in lomi s svojimi čistkami. Udeležba na tem koncertu ni bila ravno slaba, pa tudi prav dobra ne, upoštevajoč s|>osob-nost tega zbora in aktivnost in poftrtvovanje pevcev. Pripomniti moram, da je bila tista nedelja izredno lep dan, da Je človeka kar vleklo ven v naravo. Zvečer pri pleeu in zabavi je bilo vse lidane volje. Vee j« plesalo, pelo In ee krepčalo, da Je bilo veselje. Ne smem pozabiti tudi tega, da ima zbor Slovan med tukajšnjim občinatvom zelo velik vpftv In mnogo prijateljev, posebno podpornikov, kot so družine Jožeta Plevnika, Antona Dolgana. Polcevlh, J. Rottarje-vih, 2agarjevih in več drugih. Brez pretiravanja rečem, da v družbi pevcev Slovana in njih Komaj se je pokazala pomlad, že so vroči, lepi dnevi. Nedavno je nekaj noči padla slana, toda, kot izgleda, ni naredfla dosti škode na cvetju in drevju. > Zdaj so se pričeli oglašati in prihajati na dan razni kandi-datje za mestne očete ali očan-ce (v jeseni bodo volitve). Kot se sliši in je razvidno, se Je priglasilo mnogo slovenskih kandidatov za koncilmane, bodisi v 10., 28. ali 82. wardi. Posebno veliko aspirantov je v 23. wardi (na St. Clairju), menda 11 ali še več samih Slovencev. V mestni hiši sedaj zastopa to wardo John Novak, ki se udejstvuje prav malo oziroma nič na kulturnem ali društvene polju. Da se toliko političnih aspirantov poteguje za koncilman-ske službe, je razlog v tem, ker prejemajo $3000 na leto (pred leti so imeli $1800), kar niso mačje solze, ljudje božji. Poleg tega imajo lahko še druge službe. Ti mestni očanci se zberejo k seji vsak pondeljek, ako je kaj nujnega» pa imajo še kakšno izredno sejo. Posebni odbori mestnega sveta imajo še posebno plačo. Tudi v 32. wardi (Collinwoo-du), kjer je že več let koneilman Tone Vehovec, se je priglasilo več drugih Slovencev za to pozicijo, kakor tudi drugih narod» noatl. Največ med njimi je demokratov, ki kandidirajo drug proti drugemu. V tej stranki je veliko manj sloge kot v katerikoli. Za vodstvo te stranke se pulita In če se ne motim tudi tožarita demokratska bossa Miller in Gongwer. Jaz ne rečem besede ne za ne proti. Torej vsak svoje sreče kovač. Vsi so zadosti stari in tudi denar nobenemu ne smrdi. Tudi z gostilnami ali "štl-belcami" smo v naši metropoli dobro preskrbljeni. V nekaterih krajih so kar druga pri drugi, tudi po štiri goatilne v enem samem bloku. Vzhodno od collln-woodskega mosta na E. 152. cesti in na Waterloo, to je od Darwin ave. do 177. ceste, dobrih osem minut hoda peš, je nič manj ko 23 gostiln poleg drugih prostorov, kjer se tudi kaj do- I William Green, predsednik ADF, izroča čarter F. J. Gormanu, predsedniku tekstilnih delavcev, ki ae je odcepila od CIO, pred Gomperaovim spomenikom v Waahingtonu. _ bi po strani. In vsi ti prostori še nekam dobro uspevajo, vsaj nihče ne opusti te obrti. Na drogi strani za večino ljudi pa tako slabe gospodarske razmere po vsej deželi. Res čudno prečudno, kje vzamejo ljudje, da vzdržujejo vse to poleg nujnih in rednih izdatkov. In k vsemu temu je treba prišteti še to, da so v zadnjih mesecih pričeli točiti pijačo tudi v raznih cerkvah, oziroma v dvoranah pod cerkvami, kjer igrajo tudi "bingo" in gembljajo na razne igralske stroje. Vse to v Čast in slavo božjo. Bog se nas usmili, ljudje božji. Veste, kadar pod cerkvijo godba igra, mora zgodaj tudi bogec plesati, ker mora biti tudi on vesel med veselimi. Anton Jankovich, zastopnik Prosvete. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Ko se je raznesla vest, da so premogovni operatorji kapitulirali in podpi sali pogodbo z UMWA, je bilo precej veselja med premogarji. Ampak ni trajalo dolgo. Vse kričanje velebiznisa, da primanjkuje premoga, je bilo le pesek v oči javnosti, kajti v teh krajih je Ae mnogo rovov, ki so še zaprti; v nekaterih so delali par dni, nakar so omejili obrat, tako da je zopet vse mrtvo v naših krajih razen par izjem. Velekapital se je zaklel z voditelji ADF in PMWA z Gree-nom in Ozanichem na čelu, da morajo vzeti UMWA tisto, kar je imela, od kar je bila organizirana, to je zaprto delavnico. Nad nekaj tisoč premogarji pa se politiki v Kentuckyju maščujejo s krvolitjem, ker jih niso podpirali pri zadnjih volitvah. Toda tudi tamkaj izgleda, da bo zmagala pravica, ki je na strani UMWA. Je res obžalovanja vredno, da mora biti ubitih nekaj delavcev predno je pravica dosežena. Se nikoli nisem zapisal, da je John L. Lewis kot delavski vo- znanje, ker je rešil rudarsko organizacijo pred vsemi zakleti ml'sovražniki, ki so jo hoteli u ničiti. Kar se njega drugače tiče, pa ni niti izdaleka takšen voditelj, kakršne potrebuje delavstvo. Ampak v tem bojn «o mu pa mora dati kredit, onim delavskim voditeljem, ki so nasprotovali, pa pritisniti madež izdajstva unionitma. Zgodovina bo beležila to grdo početje. Na seji kluba Naprej 11 JSZ smo sklenili, da se vrši okrožna konferenca Prosvetne Matice v nedeljo dne 25. junija na farmi br. Josefa Škofa pri stopu 49, Barton Line — pri tunelu. To bo zelo važna konferenca, posebno kar se tiče bodočnosti našega gibanja, in to pri JSZ kot tudi pri nas samih v teh krajih. Zato bodo na to konferenco povabljena vsa napredna društva iz teh krajev, ne glede ako so pri M P ali ne. Skrajni čas nam reč je, da se skupaj strnemo in skupno nastopamo, da nas ne bodo politiki imeli za coklo. Večinoma smo progresiven narod in bi to tudi lahko izvajali. Pazno zasledujem članke br. Keržeta, toda še ne morem priti do zaključka, da bi o njih napravil definitivno sodbo. So kot vihar, na levo in desno, danes tukaj, jutri drugje, kot so vihra ve in muhaste razmere. Ako bi delavsko gibanje valovilo po vetru, bi ga nikoli ne bilo. Ako si trdno prepričan, ne boš šel po vetru. Ce gledaš le sam zase. je pa seveda drugače — in večina tistih, ki so se povzpeli, dela ta ko. V nasprotnem slučaju boš pa držal, odbijal, gradil brez puhlih kompromisov, ki nimajo podlage. Joaeph Snoy, 13. PETF^^J Mladina v'letih nerodni/H Deklice pri dvanajstih in dečki dh stih letih se bližajo tako ¡menova ^H nerodnim'. Dečki prično spreminjati LH tegnejo se v nekaj mesecih za celo 1 klice postanejo oblejše, prično ne 1 dekleta. To so leta nerodna, leta kUh TI niška znanost imenuje puberteta. Le malo je mater, ki vedo, da je t«, /. 1 je treba na otroke *e posebno paziti V '¡¡J vem telesu, pa bodisi pri dečku ali pn 23 ae vrše v teh letih bistvene in odloKnT I membe. Ze na zunaj opazimo nekatere ,nJ teh sprememb, glavne spremembe se n* ,J v notranjosti otrokovega telesa; ta razv ločilno vpliva tudi na otrokovo d«ševn<*t 2 ae, ko da bi se otroci v tem času znova J ko da bi postali povsem drugačni ko
    pegu, Kanada, ae nadaljuje^ - MJ* d tovarni škroba v Cedar Rapid'". ,oWi* la 20 delavcev In 40 ranila. Po Bvštovni vojni. Pol milijona ^^ socialistov Je demonstriralo zs mir - Usoda primorskih Slovencev * tehtnici. Sovjefka Ru*ij« ^t poročevalec, javlja, da Je Tl slej usmrtila 4600 kontrarevo! c^ns^ ^ je Huntu povedal Peters, predseonis^^ S 4» (DalJt it *rvs kel** I^HI je bolj - oportunist kot kaj ni za Ruaijo, niti za boljševizem. ^Š zapustil I jeni n — njemu je * «■ je obdrži v svojih rokah čim o*'J 26. MAJA ovice starega kraja genije .rt UMORA POSESTNI- ^^Tarktiiuna SOSEDOV SIN m 9 mij»- —' Nadaljnje o krvavem zločinu, ki rij| v samotnih gozdo-„g Dolenjskem. Dogo-or^resei ves okoliš in h0^ori samo o nesrečni i ^¡ljubljenega posestnika ' Kn«* i* PreIe&Jf/ 11 leljka, ko so odkrili že n sadove, ki vodijo do „itve krvavega zločina, so tj tudi že aretirali neka- umljence. O dogodku smo ¿e naslednje podrobno- Knez je odSel zdoma že 0 nedeljo 30. aprila. Na-je bil v Celje na tabor [zdoma se je napotil peš. Isti dan ni bilo domov, je obljubil, in tudi še nar ¡ep dne ne, so nastala v m kraju razna ugibanja, sosed in dober prijatelj nta se je odločil celo za m, da bi morebiti le na-) ajdove, kje se sosed to-. brez prijave in sporo-iuje. Vso pot skozi Jat-|"tudi v Radečah je spraše-i pogrešanim gospodarjem, ul Nato se je odpeljal še ,e in tudi poizvedbe v Ce-i bile brezuspešne, se je vrnil sosed do-se je odločila dva-jca fantov in mož, ki je iskat sledi za Jožetom Kakor smo zabeležili, Jli mrtvega nedaleč od edloga, kjer je bil pokrit ?m. Truplo je že po ma-adalo. Roparski napa-. žrtvi pobral ves denar nil žepe, nato pa jo zavle- 1 grmovje in zakril z veliki so brž začeli iskati roparskim zločincem, »o jim prišle govorice, roparski umor le fingi-»jda je bil izvršen na ne-Kneza napad le zato, ga odkrižali. Zveze z naje osumljena tudi Kne-ina. ki je imela zadnje ča-im vaščanom razmerje, je čulo po vasi. Orožni-nito obrnili smer preiska-Ksetovo hišo. Sprva se je pala vsakega »uma in je da je nedolžna in da o njeni prepovedani 1 nastale le zaradi ljud- »rekljivoHti. wka |>atrulja je skušala Iffi Knezovi vdovi podatki» denarja je vzel s se-«podar Jože pred odho-«na je izpovedala, da je [»denarnici tisočak, pri se-""<'1 tudi uro in dežnik, ki s seboj na^pot. i*>vor se je tedaj vtaknil ii sinko umorjenega posest-zle slutnje je prista- • j«, ata so imeli tudi dež- je zdaj že prine-■šov domov .. **k,*a izjava je bila to-«»mbna, da so se orožniki ' d« imajo novo smer pričeli |M>(lrobneje «aj je v zvezi s skriv-^ «Hnikom. Res je nato "J dan. da je vzel oče Jože v nedeljo zjutraj *-Proti večeru istega dne ! v hiso so- »at, o katerem ko ljudje ima s Knezovo razmerje. Zdaj * «iilki dovolj povodi 2 vdovo kakor ^afanta. ki je pri- Obema so napove- ju odgnali v sod-. Kakor p„ govore Iju- F ; Kotnem na,m- **n»h več * ^ ^kujejo, borfo *ru"-iru Zločin w*f orM proti vznožju Pohorja. V bolnišnici so ugotovili, da rima Lilek razbito lobanjo. Davi ob 6.45 je ,Ulek navzlic vnetim prizadevanjem zdravnikov podlegel poškodbam. V zvezi z napadom na pokojnega Edvarda Lilka so izvedli studenški orožniki temeljito preiskavo, ki je v 24 urah razčistila ozadje tragičnega dogodka, ki je zahteval mlado življenje. Proti Laznici so se namreč vračali zvečer trije vinjeni moški, ki so spotoma streljali v zrak, očitno iz razposajene prešernosti. Nekdo od treh fantov je namreč dobil na tomboli 1000 din. V veselem razjioloženju so se nalezli dobre kapljice in so se zvečer vračali domov proti vznožju Pohorja. 0-rožniki so ugotovili, da so bili to neki J. Ponedeljak, F. Filetz in F. Novak. V soteski pod Pohorjem sta prva dva streljala s samokresom. Lilek se je tudi vračal ob istem času domov. Slišal je streljati. Ko se je približal, je dejal fantom, naj mu izročijo oba samokresa, da ne bo nesreče. Lastnika samokresov pa nista hotela o tem ničesar slišati. Vsi trije so obkrožili Lilka, ki je dobil tako silovit udarec z nekim topim predmetom po glavi, da je revež obležal z razbito lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je po 29-urni borbi s smrtjo podlegel smrtonosnim poškodbam. Vrli studenški orožniki so napadalce aretirali. Zanimivo je, da valijo vsi trije krivdo drug na drugega. Sedaj tiče v sodnih zaporih. Upati je, da se bo zadeva pred sodiščem razčistila in da se bo izkazalo, kdo je glavni krivec tragičnega dogodka. Mariborsko državno tožilstvo je za danes popoldne odredilo obdukcijo Lilkovega trupla v mrtvašnici na pobreškem pokopališču. Sodni J" Potrdil da 'Ti,.,,, , , . - —' —— M n udar»* po fa. poslužil »vojo žrtev V *rcf se še ■ "«»p, 1*4, 4 "T' - »Pat je * Por, , "J" kot trt*v ' ^ «-'ti ,, Laznic Iz Primor j* i NOVA OBREMENITEV KMETA Vipava, maja 1939.—Kakor je znano so v Italiji zelo stroge odredbe za delovna najemna razmerja, ki so pod nadzorstvom za to ustanovljenih sindikatov. V zadnjih letih je država te odredbe raztegnila tudi na poljske delavce in dninarje ter se tozadevne zakonske določbe zelo strogo izvajajo, zlasti odkar so bile na sedežih občinskih uradov ustanovljene posebne poslovalnice, ki skrbijo za razmeščanje poljedelskih in drugih delavnih moči in kot nadzorstvo za izvajanje tega zakona v območju posameznih občin. S tem je postal kmet, še pred njim pa podjetniki raznih strok, tudi v tem pogledu povsem odvisen od oblasti. Za oblast velja, kar je povsem razumljivo, po večini le kriterij glede na politično usmerjenost delavca, ne pa tudi njegovih zmožnosti in sposobnosti in se kaj pogosto dogaja, da mora delodajalec drago plačati sabo moč, medtem ko bi za Isti denar po svoji uvidevnosti in potrebi lahko dobil boljšo. Znan je n. pr. slučaj, ko je neki posestnik zidal stanovanjsko poslopje v lastni režiji in nui je sindikat določil strokovne in pomožne moči, med njimi tudi ljudi iz južne Italije, ki niso razumeli gospodarja, a on pa ne njih. Zaman je bil vsak njegov priziv, naj mu določijo take moči, ki bodo njemu, domačim potrebam in običajem popolnoma odgovarjale. Poleg tega, da je kmetovalec glede izbire delovne moči izgubil vsako pravico do svobodnega izbiranja pa mu je odredba, da mora prijaviti vsako potrebo po delovni moči tudi za najkrajše zaposlitve, vzela veliko dragocenega čaaa. Naše kmetije so radi posebne geološke strukture terena po večini zelo raztresene in včasih po več ur oddaljene od svojega upravnega središča—občine. Ta oddaljenost se je povečala s prekomasacijo, odnosno uzdružitvijo več občin v eno. Toda kontrola delovnih najemnih razmerij na podeželju vse do zadnjega časa nI mogla bogve kako strogo izvajati prav radi v prednjem odstavku navedene okolnosti. Naš človek je še vedni prirastel k razmeram, ki so vladale nekoč, ko je v zasebnem pa tudi v gospodarskem življenju vladala drugačna svoboda kot danes. Nova obremenitev delovne moči je najemal po uvidevnosti in potrebi svojega gospodarstva, zato se novim odredbam ne more privaditi, ker se mu zde pretirane, krivične in tuje ter za gospodarstvo skrajno neekonomične. To je razumljivo, saj poljedelsko gospodarstvo zavisi od vse polno momentov, ki niso v oblasti kmetovalca. Stara zakonska določila, takozvani "Poselski red" iz prejšnjega stoletja, je vsem našim kmetovalcem še v kosteh in smislar ter odredb tega zakona so se vsi držali. Stare krajevne granice in navade, ki so prešle že v narodne običaje, kot n. pr. poselsko leto, ki traja od godu sv. Jurija v naprej, letno plačilo poslu v denarju in v naturalijah itd., so ponekod še močno ukoreninjene. Ne narja, bi morala pač dosledno te-(neljite socijalne reforme, toda morale bi se izvesti iz drugega vidika kot pa je to pri nas slučaj. Prav v sedanjem času se tudi v nekaterih drugih državah vodi borba za reformo zastarelih in nesocijalnih norm. Ce' je že država prisilila k reorganizaciji socijalnega zavarovanja dninarja, bi morala pač dosledno temu namenu vpoštevati toliko koristi delodajalca kot jemalca. Toda namen države je drugi. Da je gornja trditev točna, je razvidno iz dejstva, da je predpisan nov občuten davek na najemno delovno moč, ki znaša za vsako dnino 1 liro. Polovico mora plačati delodajalec, polovico pa delojemalec. Država je tako dobila nov in prav izdaten vir dohodkov, saj je vsak kmet primo-ran za večja poljedelska dela, kot ob košnji, setvi, žetvi, mlač-vi itd., zaprositi oblastvo za delovno moč in obenem plačati določeno pristojbino. Na ta način pa je uvedla automatično tudi kontrolo nad nestalnimi delavskimi najemnimi močmi. POMANJKANJE DELOVNIH MOČI NA KMETIH Ajdovščina, maja 1939.—Od lanske jeseni dalje se tudi pri nas močno opaža vznemirjenost in zaskrbljenost, ki tare poleg drugih nadlog naše ljudi, glede na avetovne razmere. To je kaj Alice Beleater, tajnica odbora, ki vodi kampanjo proti iT&vijal-cem cen. razumljivo posebno pri nas, ki živimo v teh krajih in smo imeli že priliko prenašati vse strahote vojne pred dobrimi dvajsetimi leti. Vznemirjenje se ni poleglo, nasprotno, vedno nestrp-nejši smo in v negotovosti živimo iz dneva v dan. 2e dokaj časa se po naših kmetijah opaža pomanjkanje domačih delovnih moči, ki aioer pozimi, ko glavna gospodarska dola počivajo, še ni bilo toliko občutljivo. Pomlad je že tu, na polju je vso polno dela, rok pa ni sedaj, da bi po-prijele in še vedno ae dogaja, da ta ali oni odide tako, da so skoro v vseh družinah nastale občutne vrzeli, saj niso redki slučaji, da so iz nekaterih družin kar po dva, tri člani z doma, a nihče ne ve, kdaj se bodo vrplli. In kot nalašč, kot bi se vse proti nam ureklo, tudi nebo nam ni naklonjeno, kajti letošnje neugodne, ponekod katastrofalne vremenske prilike, nam še poleg ostalega napovedujejo slabo letino, saj je'v času, fciVzemlja ne-t obhodno potrebuje Magodejnega dežja, vladala prava poletna vročina in suša, kakršni že dolgo ne pomnimo. Ožgala in oslabila je vso rast, da si bo le težko in le ob najboljšem vremčnu in skrbnem obdelovanju ličkoliko opomogla. Tako stanje ne «me trajati dolgo, sicer bo marsikdo uničen, čeprav si skušamo pomagati na vse načine, kakor pač vemo in znamo. Tuja delovnu moč veliko stane, k temu pa je nanjo treba plačati še davek, tako, da si jo le malokdo lahko najame. Zato gledamo s skrbjo v bodočnost, In marsikatera noč je ,pre-čuta ob zamotanih računih, Iz -katerih nam zija le primanjkljaj: s čim plačati davek, s čim hraniti družino, če pridelka ne bo, s čim plačati davek, če ne bo kaj prodati. Vse soma zlokobna vprašanja, ki so tesno povezana drugo z drugimi! Zopet bo pel boben in za nekaj tisočakov bo prodano marsikatero posestvo, ki je skozi stoletja hranilo zdrav in odporen rod, ki pa bo moral prav sedaj a toliko ljubljene domače grude v svet za kruhom. Ob obhodu nabornikov Gorica, maja 29:ii».—Kot je že — < « V — T» W W _ .-» ■ , ftlmmiflha Naroftna flobporoa Iržimta 2657-31) 8«. Uwndsls Avs. Chlcsgo, Illinois GLAVNI ODBOR uvaAavAi.Ni odskki VUcmI Cainkar. »r«lw*»*.....................IMT S. l*wnfeU A«*.. < M«w. lllln»U K. A. V Mm. «i. umik............................HIT a UwMkl« A v». Iklni«. IHU.ta U«r**«. III. PONOTNI OIISKKi Jak« liar i »k. »re*«*nlk...................................414 W. H«* SI.. S«rln«ftoM. III. ¥fmk HarkU ................................................Maakaka A»«.. Cl^atoMl. USto A »to» Halar .......................................................||«> IT. Ar«». SanaM r*Mk Vr«to»toh ................................................SIS T»»ar SI.. Laaarna. e«. Trialj.........................................................H«, MT. Mlrahaa«. P«. NAOXOMNI OltSKai Ir!?kJtVU: ............................ .... S. l.awaSal» A*a» Chlaa«., |UI».to Ü'r- I;1'.'' ■. •.■...........................................H w«al»to. A»«.. Par«. Illtoala Mila» M«S«aaSak........................................IIIN A»a4a A»«.. CtovatoM. Ohla Jpt** gmSL j br. f* >r m t 1 j M v m Kj^^^'^ai^k i* ji in m *F / ^ M ^t^L J ■ tmB L ár ^^^ t s« ■ ----------!"Jf' Dekorativna k v Ottawi v kralja i« žilave, ki -o %ihrale aa »tolp. Unad»kr sbamie* m oblaka kralja v kaoadL italijansko časopisje poročalo, so bili pri nas izvršeni- vpoklici nekaterih letnikov mendfc radi rednih orožnih vaj. Tako se je v nekaterih dneh nabralo v Gorici toliko naših fantov, da so bile vojaške oblasti primorane poslati nekaj njih radi pomanjkanja prostora ponovno za nekaj dni domov. Tako je vladal v Gorici več tednov živahen vrvež, ki so gu naši fantje le še poživljali s petjem in godbo, medtem ko so čakali nu odbod na odrejena jim mesta. Opazujoči smo imeli vtis, da vlada med našimi fanti neko čudno nastrojenje, vendar si niso mogli kaj, da ne bi ob tej priliki obnovili starih navad očetov in dedov, pa je tako iz kora-kajočih dolgih kolon voolla prelepa slovenska pesem in himna. Kot smo ugotovili, vojaške obla sti niso motile razpoloženje fan tov s kako prepovedjo, ki bi za-branjevala prepevanje domače pesmi. Spomin nn rlmako cesto Te dni so odkrili nu prelazu |H>d Razklanim hribom nad Sv. Ivanom pri Trstu kumenito kolono v spomin na nekdanjo rim-ljunsko cesto, ki je bila baje speljana čez ta prehod na istem mestu koder pelje sedanja cesta na kraško planoto. Tu cesta je vezala nekdanji Tergeste preko tega sedla s Krasom. Na spominskem kamnu je dolg napis, kjer mod drugim piše, da "so rimski orli šli tod v boj proti barbarom na italijanskih vzhodnih vratih." Veliko zaslug za postavitev Ima sedanji minister Kobol-Gigll. Steber je izklesan iz nabrežln-skega kamna in je 2.90 m visok, 1 m širok in 0.90 debel ter tehta 7.000 kg. Zaradi tolike teže so imeli velike muke predno so ta kamen spravili na pravo mesto. Smrt najutare Hiega Cerkljana Kot |N>ročajo, je v Lapnjab pri Cerknem smrt (Nibrala epega izmed najstarejših Cerkljanov, Franceta Pagona. liojen je bil 1847 v Počeh pri Cerknem. Kadi siromašnih razmer je že v zgodnji mladosti odšel v tujino za kruhom. Tako je na Ogrskem delal pri gradnji železniee, na Koroškem v rudniku, pa tudi drugod, nakar s a je vrnil domov ter se oženil. Pa tudi kot posestnik nI imel miru ter Je romal križem po Goriški ter žgal ap-nenice kot |rt*iznan strokovnjak v tej stroki. Življenja mu nf prizanašalo. Od dveh sinov, ki jih je imel v srečnem zakonu, mu je mlajšega ugrabila svetovna vojna. DKOIII2 IZ PKIMOKJA . Dekani.—V težkem stanju so pri|je|jali v bolnišnico 2-letnega otroka Hruno Sepičevo, Doma je pila benzin, ko Je mati čistila obleko. Gorica.— Konec aprila je bil v župni cerkvi v Vipavi izvršen rop. Zlikovci so «Nlnaall vse sre briM» |io*oda v vr«*dnostl A,000 lir. PoHlojna.—Z veliko slovesnostjo je bila predana promeiu nova vojašnica za miličnika, ki nosi ime "l'go del Fin me." Pula. Izvršili so kolavdacij-»k^preiskušnjo na 14.000 tonski ladji "James J. Magulre," ki so zgradili v Tržiču za neko riško družbo. Rod i k.—-Pred tržaškim sodiščem je bil oproščen Božeglav Alojz. Obtožen je bil, da je z napačnimi podatki dobival podporo od bolniške blagajne, kar pa mu niso mogli dokazati. Sežana,—Sodnljske oblasti so odredile aretacijo Antona Kozarca, da bi pojasnile smrt njegove žene Marije Kozarčeve, katero ao našli mrtvo v kleti njegovega stanovanja. Proti njemu je vložilo prijavo na sodišču 12 oseb iz Sežane, ki zatrjujejo, da je Kozarec svojo ženo mučil in pretepal. Solkan.—Iz konfinacije se je vrnil bivši komunistični poslanec Jože Srebrnič. Obsojen Je bil dvakrat po pet let v konfinacijo in preživel z drugimi kaznimi 12 let na jugu države. Trat.—V Kimu Je umrl senator Salvatore Barzllai, jm> rodu iz Trsta. Pred svetovno vojno je v Trstu deloval v Italijanskih političnih vrstah in je pozneje emigrlral v Italijo. V Kimu je bil izvoljen v rimsko državno zbornico, kjer je zustopal lreden-tistično gibanje. V času svetovne vojne je bil dve leti minister bres listnice. Trat.—Letos poteka sto let od* kar Je bila ustanovljena zavarovalna družba Rlunlone Adrlatl-ca di Sicurta, ki je znana tudi izven Italije in Ima podružnice tudi pri nas. Stoletnico nameravajo svečano prosluvlti. Mo$eley ni nastopil pred odsekom VVashington, D. C., 25. maja. — Upokojeni general Van Ilorn Moseley, ki Je bil obdolžen, da je on WKlja protižidovske kampanje v Ameriki, tU prišel v VVashington, da nastopi pred Diesovim kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Načelnik odseka Dies Je dejal, da je general obljubil, da bo prišel v VVashington, toda odjiotoval je v Atlanto, Ga., kjer hrani svoje osebne rekorde. Med onimi, ki ao bili obdolženi proH-židovskih aktivnosti, je tudi Johav D. Hamilton, načelnik ek-sekutlvnega odboru republikanske stranke. Kralj naglaša prijateljstvo z Ameriko Anglija ae ne bo zapUtla v vojno z Ameriko VVinnlpeg, Kanada, 2ft. maja. > Kralj Jurij je včeraj praznoval dan brltskega imperija v tem mestu In ob tej priliki je v Svojem govoru naglušni prijateljske vezi Velike Britanije t Združenimi državami. "Kanada In Amerika sta imeli več sporov v zadnjih sto letih, a sta vse poravnali na miren način," je rekel kralj. "Med prrf>l-valci Velike Britanije In Združenih držav bodo ostale prijateljske veti in vojne med njimi nikdar ne bo." Kralj in kraljica sta dos|>ela v Winnir>og, glavno mesto Mani* tobe, lK>gste kanadske province, včeraj dopoldne. Med Američani, ki so Ju pozdravili, so bili Harold Stassen, governer Mln-neaote, delegat Je Ameriške legije in veliko število ameriških otrok iz Minnesote in Severne Dakote. Glasovi is naselbin (NsdaUevsaJs s 1. strsal.) Pristopite k zboru, ker tbor vas potrebuje kakor vi potrebujete zbor. Hloga vas kliče t Walter Lasar, ft. Novcu VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor le tako gostobesedna reklama. Na VS« kaksr MS «trs«* J» straNe táNtoa »a srtwaaa mirnim rta stara la aajaavsjfta Sssaaaja kafclnj*» umHs-rfl Sm? J» sMstaaa sad vs» pmU*», «»klrs rss^Uv J* i»*r*»s TO iS NAJf*Of*Of.NKJAK OKI i). KI OA IMAMO NA TRM PODROČJU. -----m mm ^ nrtuilm NsMsU h »"k » kadila. M N M IsM. ki JIH b natikal DrusO« Hmm*..... Vsaka gospodinja, ki sa zaveda svojs odgovornosti zs r/lrnro In pravilno prehrano družine, si mors to knji-go omisliti. Vsaka gosjwdlnja se mora namrafl prlufltl umetnosti, kako bo evojjrn domačim nudila zdravo hrano v |»otrebril Ijtbiri In menjavi. Vsaka gospodinja bo ksi$u t n
  • ti ob čereh iz lave. ki vodi tesno zvlnkana med cvetlicami. Namerili amo ae na aUr» znance z drugih ladij. fante, s katerimi *mo ae bili v Snn Franči- šku pred odhodom seznanili. In vsako novo srečanje je pomenilo novo pijačo; in toliko smo si imeli povedati, pa spet pijača in pijača in pesmi, ki smo jih morali zapeti; in burke in šale, ki jih je bilo treba ugeniti, dokler niso je!i gomazeti črvi domišljije in dokler se mi ni vse to videlo krasno in čudovito; ti veseli, utrjeni pomorski medvedje, h katerim sem tudi jaz spadal, v pirovanju zbrani na koralni obali. Na misel so mi prišle sUre povesti o vitezih, sedečih v velikih dvoranah za mizo, o njihovih družinah in služabnikih in o Vikingih, ki »o se gostili, pravkar dospevii z morja in pripravljeni za boj. In spoznal sem, da sUri časi niso zamrli in da smo -padali tudi mi k temu sUro- davnemu rodu. Sredi popoldneva je Viktor od pijače zdivjal in se je hotel tepsti z vsakomur in vsemi. Pozneje sem večkrat videl norce po celicah norišnic. ki se po vsej priliki nikakor niso vedli drugače kot Viktor, kvečjemu da je bil leU še bolj divji. Aksen in jaz, ki sva posredovala kot mirilca. sva bila v metežu osuvana in tepena, naposled pa se je nama z neskončno opreznostjo in pijano prebrisanostjo vendar posrečilo, zvabiti prijatelja v čoln in ga odpeljati na naio ladj djo. Čim jezen, brez pozdrava. Prvič v njunem skupnem živ-jenju. Vrgla ae je preko posUlje in zakopala obraz v blazine. Krčevito je zajokala, da je Darko preplašeno zlezel iz posteljice in obesil mami okoli ramen. im pa se je Viktor z nogo doteknil palube, je začel vso ladjo obračati narobe. BH je močan za več drugih in je kakor nor tekal o-koii. Posebno se spominjam na enega mornarja, katerega je bil stlačil v skrinjo za verige, a mu ni mogel nič žalega storiti, ker ga ni mogel zadeti. Možak se mu je umikal in počepal in Viktor si je polomil vse členke jpbeh peati ob mogočnih sklepih sidrovih verig. Ko smo ga zvkfcii stran, ae je njegova norost obrnila v drugo smer in domišljal fi Je, da je velik pla-vač;in v naslednjem trenutku je skočil raz krov in svoje plavalne zmožnosti s tem, da je brcal z vsemi štirimi kot bolna želva in pogoltnil mnogo morske vode. Rešili smo ga, ko pa smo ga privlekli v spodnji del ladje, slekli in spravili v posteljo, smo bili tudi sami vsi zbiti. Toda z Akselom sva si hotela mesto še bolje ogledati in pustila sva Viktorja smrčati in odšla nazaj na suho. Čudna je bila sodba, ki so jo o Viktorju izrekli njegovi tovariši, ki so sami radi pili. Grajaje so zmajevali z glavo In mrmrali; "Tak človek bi ne smel piti." Viktor je bil najboljši mornar in najbolj dobrovoljen tovariš v sprednjem kastelu. Bil je skoz in skoz krasen primer nadarjenega mornarja; tovariši so pripoznavali njegovo vrednost, ga spoštovali in radi imeli. Toda kralj Alkohol ga je (spremenil v nasilnega divjaka. In to je bilo tisto, kar so ti pivci mislili. Vedeli so, da jih pijača — In mornarji pijejo čez mero — ponori, ampak samo v zmerni meri. Nasilno norenje je bilo neprlllčno, ker je drugim pokvarilo* zabavo in se je pogosto končalo z žaloigro. Zoper zmerno norenje niso ti ljudje nič imeli. Ali pa ni s stališča vsega človeškega rodu vsako tako norenje zavržlji-vo? In ali je kje kdo. ki povzroča norosti vsake vrste v večji meri kot kralj Alkohol? Pa da se vrnem k stvari. Ko sva dospela zopet na suho in s« lepo ustanovila v nekem japonskem zabavnem lokalu, sva si kazala bunke In se pri prijetni pijači razgovarjala o popoldanskih dogodkih. Voljnost pijače nama je u-gajala In naročila ava jo še. Vstopil je tovariš, za njim več drugih in imeli smo še več te lahke pijače. Ko pa smo nazadnje najeli japonski orkester In ao zadonell prvi glasovi sa-misenov in taikov (japonska glasbila), se je začulo skosi papirnate stene divje tuljenje s ceste. Spoznali amo ga. Se tuleč, ne zmeneč se za vraU, • krvavimi očmi in divje mahaje z mlličaatiml rokami, je prilomastll Viktor skozi šibko steno. Lotila ae ga je prejšnja besnost In hotel je krvi, krvi kogarkoli. Orkester je pobegnil, mi tudi. Zbežali smo skozi vraU In skozi papirnate sUne — kjerkoli, samo da smo jo odnesli. In ko je bil lokal napol porušen in smo se zavezali plačati škodo, ter puativši Viktorja, ki je bil deloma ugnan in Je kazal znake, da bo kmalu otrpnil, ava šla midva z Akselom iskat kako bolj mirno pivnico, Glavna ulica je bila pravcaU norišnica. Na stotine mornarjev se je divje-razuidano valilo gor in dol. Ker je bil načelnik policije a svojo majhno četo brez moči. Je izdal guverner naselbine kapitanom ukaz. da morajo hiti val njihovi mornarji ob aolnčnem /shodu na krovu. (Dalji prihodnjič.) Lenka na grob PlOSVETl zala je ia v sekundi še enkrat premislila svoje zadnje besede. Žalila ga j«, hotela ga je zadeti Nekaj v nji je sililo k temu.! ne ona sama. Nekaj tujega v njej, HoteU je zaklkati za njim, prtih. Pozna noč je. pa je že aliiala vežna vraU, ki Topei je saksofon, violina je so stisnjeno ia INadaljeronje is "Hajko |m« lahko pripelje «vrv. jo ženo • »eboj!" mu je hitro očitala, «eprav «• je v trenotku spomnila, da «U onadva šele dobro poročena. Franci Je ruz-proatrl roke. "Za tem grmom torej tiči zajec! Saj bi mi bila vendar lahko takoj povedala, da bi rada t menoj. O. še prav rad bi videl, da bi šla. Nada. Ampak? Kdo bo pri Darku?" "Kaj ne gre tm to." je spri p* veaila notek, ker je vitel«, 4a hi prav pogodila. "Seveda bom jaz pri Darku, kdo pa drug. Ti •I itak ne moreš ničesar odreči, kar je tebi všeč. I>e nase misliš. Tebi ao tovariši več kakor žena. Vai moški ate sebični. Za takšno mslenkoat te prosim, pa mi jo od rečeš." "Nt bodi krivična!" je zaprosil. Čutila je. da je zažla predaleč, v grlu jo je stianilo. in komaj je zadrževala jok. Franci je stal preti no. molče je drftal klobuk v roki in Jo samo gledal. Vse to ga je presenečalo. Take Nade ni bil vajen. Razmišljal je. odkod veje veter, česa prav za prav hoče Nada. "AJi ti jt jf«mo do tegi, da osUnem nocoj doma?" jo je na-poaled istuhtal. "Sinoči aem ti ustregel in aem tebi na ljubo oaUl doma. In bom ostal apet ves teden doma. Saj grem Uko malokdaj. Ali prav nocoj, ko sem za gotovo obljubil. Torej, kaj je?" "Saj tudi «noči nisi osUl me-nI na ljubo doma. Te pač ni posebno mikalo. Ti storiš, kakor j« tebi vleč . . "Nada!" "In danea ti je žal . , "Ds! Zdaj mi je Ul T je uia-Ijeno dejal in trdo zaprl vrata ta •oboj. Nada je stisnila malega k se-[>i, ga božala po laseh in glasno jokala. "Tvoja mama je nesrečna, tako nesrečna!" Darko je zajokal in ni razumel nobene besede. Nada pa se je še bolj zagrebla v blazine in ih-tela do onemoglosti. Tako brezsrčno, kruto je ravnal, brez vsakega prigovarjanja in razumevanja je trmasto odšel, brez pozdrava in dobre besede. "Jaz pa sem mislila, da je do-fcier, boljši od drugih. Vai ao e-naki, vsi!" je očiUjoče obsojala n si brisala mokri obraz. "Zato, ter sem obzirna in nesebična, zato, ker mislim vedno le nanj in skrbim za njegovo blaginjo, nisem vredna ene dobre besede!" je iznova zajokala. Zasmilila se je sama sebi Nesrečna sem, Uko nesrečna. Druge, ki so slabe, brezobzirne, jih pa možje na rokah nosijo. Kaj sem mu sploh hudega naredila? Zamislila se je nazaj v tisti trenotek, ko je Franci napravil hladen obraz in ko jo je zadel njegov vprašujoči resni pogled Ponovila si je v duhu svoje in njegove besede. Tako silno težko ji je bilo, da sU se ločila v na glici in v prepiru. "Zdaj je šel in se bo zabaval ves večer, jaz pa se kopijam v solzah. Kaj mu je mar moja bolečina?" je trdo mislila in razburjeno hodila Po 8obi- Spravila je Darka nazaj v posteljico. Sedla je na rob postelje in skrila obraz v dlani. "¿li ga bom čakala tako? Ne!" je trmasto vstala. "Zakaj naj bi videl, da trpim zaradi njega. Ce njemu ni bilo do sprave ali da bi ostal doma, naj še jaz ne pokažem svoje prave notranjosti. Tako razdejano in strto je tu notri!" si je šepetala in sklepala prste. 'Tako sama sem in zapuščena. On pa ho4i okrog in se smeje. Da, smej« se, pozabil je že na prepir. Tako malo sem mu mar!" se je zareza vala bolečina vedno globlje v dušo. Počasi se j« slekla In legla v posteljo. Zagl«d«la se je v strop, kakor da nekaj pričakuje. Tako mrtvo je posUlo v njeni notranjosti. Ni čutila več tiate velike bolečine, niti jezna ni bila več. Počasi, rahlo se je začela oglašati želja, da bi bilo že vse dobro. Njena prava dobra narava ji je pričela šepeUti tihe očitke. "Ko bi se zdaj vrnit in bi se nagnil preko mojega lica, prav gotovo bi ga objela. Vae bi mu odpustila. I4 sakaj se ni takoj vrnil? Samo eno dobro besedo bi zinil, in takoj bi se spravila z njim. Bil je trmast in hudoben. Sama sem ga razvadila P Premetavala se je v postelji. Zaspati ni mogla in ni hotela. Saj tudi ni bilo mogoče zatisni-ti oči z bolestjo v srcu, z mislijo, da sta se v prepiru razšla. "Se to noč mora biti vse dobro. Ko bi se vsaj že vrnil. Ali začeti mora on. On me je izzival, on me je v solzah zapustil brez pozdrava in besede." Nada je sedla in se oklenila kolen. Solze so se že skoraj posušile. kdaj pa kdaj je še rah-lo zadrhtelo v prsih kakor ihte-nje, ki jo j« iznova živo spomnilo njene nesreče. A želja je rasla in nazadnje si je začela predočevati trenotek, ko se bo Franci vrnil. Previdno bo odprl vrata in prvi pogled bo padel na pesem je kakor da trgaš gore in delaš iz njih nepregledno rusko stepo, po kateri Uvajo nemirni duhovi in iščejo boga, človeka, vse to, česar na svetu ni. "Saj niamo Uki, kot se kažemo. In kaj je to usoda, da je bilo le par ljudi, ki so se skušali dvigniti do ideala — človeka?" Lenko je nagubal čelo, s sme-jočimi malimi usti je dejal: "Poglej starega Tolstoja, ni ušel? Ni ušel ljudem T Lenko je pubertetnik? Ne! Kje je že to! Mogoče ga tare neumna ljubezen, da filozofira! Lenko se smehlja. Smehlja se, prokleto smehlja, in tega smeha noče biti konca. On piše dramo: borba med pravico in krivico. On piše kritike: išče človeka, človeka s srcem. Proč z napuhom, proč s krinko! Pa se zopet smehlja. Pri se-sUnkih sedi v ozadju. Ne posluša, on gleda ljudi, ksko gubajo Čelo, kako premikajo ustnice. Dobro, ta gesU je bila preračun j ena, ona slaba. Daniel C. Roper (levol, ameriški poslanik v Kanadi, m premier Mackenzie King. nila se je in vzela malega Darka iz posteljice. Privila ga je k sebi, zlezla nazaj v posteljo in ga stisnila, da je malček Še v 1 njah vzdihnil. Zaprla je oči. "Takšno naj me dobi Cuječo in mirno, vso dobro in mik). Tedaj se ne bo mogel prem«gati. Sklonil se bo k svoji zspuščeni druži niči in srce bo prosilo odpuščanja." Takrat se je v vratih prednje sobe zavrtil ključ. Nada je zadržala dih in še tesneje privila Darka k sebi. VraU v spalnico so se počasi odprla. Franci je obstal ob njih. ie s ceste je videl luč, torej je Nada še čuU. Tako si je želel tega trenotka, in vendar je odlašal do enajstih. Ves večer je bil molčeč in zamišljen, da je celo Raj ko opazil to izpre-membo. Koliko si je očiUl in se jezil na samega sebe. Uboga mala Nada! Izprva je bil res užaljen in jezen. Ali sploh ni pomislila, kaj govori? Ali ga Je hotela nalašč zadeti? Zakaj mu je očitala, ds je ne vzame s seboj, ko ji je vendar že tolikokrat izrazil to željo? "Ko bi imel človeka, ki bi mu lahko otroka zaupal! Da bi bila Nada vsaj enkrat na teden pro-sU. Tako mlada je in živahna, revica, pa ji ne morem priboriti majhnega razvedrila. A jaz se vsled tega tudi ne morem zabubiti doma, saj ne grem Uko pogosJto. Sicer pa sem zdaj tako uredif, da bosU hodila Rajko in žena k nama v vas. Imeli bomo prijetne domače večere, in Nadi ne bo več tako dolgčaa." Trpel je ves večer in mislil na ženo. Ni bilo več jeze v njem. najrajši bi bil vsUl in šel domov, da jo potolaži in popravi, kar Je zamudil. Jezilo ga je, da se doma ni mogel premagati. Končno ni izdrUI več. Hitro je stopal proti domu. "Rajkova žena je simpatična ženska. Morda postaneU z Nado prijateljici. Prav lepi večeri bi bili. Ko pa otrok malo dorase. bo sploh vse boljše." "Ne bom je več puščal doma, male, dobre Nade. Saj ima že itak tako malo od mene, pa ji niti tako zaželjenega večera nisem podaril." Spotoma je razmišljal, kako ga bo sprejela. Ali bo še huda in jezična, ali pa .. .? Zdaj pa je stal pred posteljo in gledal prisrčno, ljubko sliko. Mala temna glavica se je tiščala maminega lica. Njen obraz je izdajal še sledove joka, vendar pa je bila razliU po pot«z«h samo milin« in sladk« spokojnost. Človek je največji nestvor v družbi, kadar si poslika obraz, ali pa — to je težko — kadar usoda noče, da pripadaš k njej, k družbi. Smehljaš se, Lenko? Trpiš? Iščeš človeka? lšfteš dušo? Težko je ta Misliš na smrt? Ne, nikakor ne! Življenje je še dolgo, borba močna in usodna, a človek noče, da si uredi življenje. Angleško gospodarstvo je komplicirano, francosko močno, Amerika zaviU v misterij. A* Rusija? To je novorojenček. Je ona arzenal vseh slovanskih moči? Je ona klic po preureditvi sveta? : . Lenko, ti orješ. Težko je držati za plug. Hočeš pogledati zemljo od druge strani, od znotraj. Ni vredno! Navaditi se je treba vseh formajnosti, vseh zahtev družbe, da te pelje počasi do normalne smrti. Glembajevi so močni. Človeka pretrese: družba je posUvila za kone, po katerih lahko posUneš legitimna svinja. In smrt? Smrt je še daleč, življenje bo borba. Ti greš od izpita do izpiU. Od zmage do zmage. Pa? Zakaj tvoj cinizem ne prestane, kajti vrata v "visoko družbo" se ti odpirajo na stežaj. In dekleta? Znaš jih mučiti. Ti veš, kaj je muka, kaj je trpljenje. Tvoj smeh jih užge, ti pa uživaš ali trpiš? Takrat pa je Lenko nenadoma srečal "živega mrtveca". Kot ti, Če srečaš žensko ali sploh človeka, s katerim veš, da vama je sojeno deliti usodo. Tu ni več pomoči. Fedja — "živi mrtvec". - Smrt je neizbežna. Pustiti družbo zaradi senzacije, smešno. Ce Lenko ne bi imel nikogar, prav nikogar, bi si želel, da premine s sveta tako, da se še list ne bi premaknil. Zdaj pa? Tu je mati, tisočkrat mati. To je težko. Razumela bo. V življenji je zmeraj razumela. In cim ja je ljubezen, tem večje puščanje. Živi mrtvec" — Fedji Polki se bližajo smrti in 11 koraka "živi mrtvec" — v ljenje. Lenko hodi ob progi pr ljudi, da ne bo stikanja gl drugih norosti. Smehlja se, kleto! Žice so se zganile. Zap drogovi padajo. Noč je. Lenko se je ustavil. To j« žek, to je najtežji korak. Družba! Ne mati, ne prijatelj ga reši. , Luči so se prikazale. Slii sopihanje. Tračnice so se nile. ProdreŠ do dna s tem. d raztrgajo kolesa? Prodni dna, utešiš bolečine? Ne? mati! Luči so tu. Omahuješ? ' Zdaj ali nikdar! Lenko se ni vrnil — I>enk ni vrnil in nihče, ki zapu.iti 1 se ne vrne več. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA iadaja tvoje publikacije in it p« list Proovets za koristi. Ur agitacijo svojih društev is ¿krti za propagando svojih idej. NI pa no za propagando dragih organizacij. Vsaka orrasiiadji običajno svoje glasilo. Torti «i rifni dopisi ia aaznanili dragik pornih organizacij ia njih dr«** ao no poAiljajo lista Proovsta. NA PRODAJ Proda se zidana hi« n« »m zemljišču. Vroč<- vodna kuiji«. prt "porch.". Zidana garsu, n«4 U-ro je itiri sobno Manovanj*. $6,300. — 2431 South MillaH Chicago, IU. -A* njo, ki ho letala v blazinah vaa da se Je zazdels Francitu nadvse «ključen« od bolečine in joka lepa. Sklonil se je čisto k njej in Tedaj ae mu bo saamilila in rahlo jo ogledoval. Ted«j pa s« j« Na- jo ho pogladll po laseh. Ona pa da okrenila in ga ljube*» pogte- ae ga bo oklenila. "Ne tako! Nočem, da bi videl razgaljeno mojo bolest Naj trpi še on, ker «• je ves večer zabaval. medtem ko je meni srce trgala bolečina. Lepo bom ležala. naj me najde kakor v naj-slajAem «panju. Tako bom dala roke pod glavo in «* ne liom ni- Nada je hitro dvignila glavo ti zganila. Naj me gleda in trpi. in saatrmel* v vrata. OdAei da j« storil Franci Z je Potruditi «e mora same.' Esvrgt« je tudi to misel. V\ Ig- dal«. "N«d«i" Mali Darko «e je prebudil in začudeno pogledal okrog sebe. Pa «e je spomnil in z mehkimi ročicami še ve» zasanjam objel mamino in očkovo glavo ter ju krepko atisnil skupaj, da sU «e presrečno zasmejala. "Tako sem bila grd«, Franci T 'Ti uboga moja Nadaf — I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEN P» aklopn 11. redno konvencijo «o lahko naroči na Itot prišteje eden, dva, tri. štiri aH pot ¿lanov Is eno draiiat k eal «J^ ninl. List Proaveta stane za vae onako. za član« aU aečlaat H J eno letno naročnin«. Ker pa člani in plačaj« pri •*»■«•'« »"j"" tednik, s« Hm U prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vrieka. rta j« Hst predrag za lian« SNPJ. List Proofeta je vaša Usta» gotovo j« t Tanki draiini nekdo, ki M rsd «tal Uat vaak Iza. lia ta Proaveta j«: Chicago jo..** ... I* Za Cicero is 1 tednik In... tednika In., tednike Ia.. tednike In., tednikov Ia. .•Mi Ut I* t* U Za Zdroi. države In Kiušt M.N 1 tedalk in.............. 4.8« t tednika In............ l.SS S tednik« In............ 2.48 4 tednik« In............ 1.SS 5 tednikov ta........... nič Za Evropo )«..... Izpolnit* a podaji kap««. pri lotite potrebo« vooto denarja s« Order v pismu In si naročite Proovete. tlet. ki )« »sla Ustais ^ Pojasnil« :•—Vselej kakor hitro kateri teh članov prvnehs ' ^ SNPJ, «H C« m preseli proč od drullne In bo zahteval ^ tednik, bodo moral tisti član is dotttn« drutin«. ki F **» naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti «prstrs» ^ ^ In obenem doplačati dotično vzoto tista Proaveta. Akot»n tedaj mora upravniltvo znilati d a tam za t« r—to naroro»__ 1) PROSVETA. SNPJ. SSS7 S«. Uomdale Aro. Chkf-Priloleno poUljam «ar«t«in« a« Uat Proovet« voei« ........... Im«. .>•••>••*«.«•....•••••*• tß» .»••••• «Ö» Haiw ,,•.,,,..,,.,,.,,.,,,.......•.."".........._ __ IT ata vi t* tednik Is «s pripiUte k «roji naročnini od mojo drnUne : • \ ...Cl dro*" .......... •i . ' ft droit" *........ á> .0. droll« *........ g) .... ......Ä *........ Moot«.....tl,t,,,tt#,fta.....................^fcrinz«• N«? ».... ..i