o Siev. 186. V Trstu« v sredo 7. julija 1915. Letoik Izhaja vsak dant ludi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lrcdnibtvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. —, Vsl dopisi raj sc pošiljajo uredništvu lista. Nctenkirana pisnv* se ne sprejemajo in rulopisi se ne vračajo. ' Izdajatelj In ot'govornl prednik Štefan Godina. Lastnik j fonsorcij lista „Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti", rf|s«»e! zadruge z c rrrjcrirn fcrcštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aalfcsga §t. 20. Telefon t redniflva in urrr«c štev. 11-57. Naročnina zns5a: Za celo leto........K 24.— Za pol leta . . .............. 12.— za tri mesece.................6.— za nedeljsko i£d«jo za celo leto........5.20 za pol leta................. 2.60 Posamezne številke „Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone. Cen*: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmmiice, zahvate, poslanice, oslisi denarnih za- vojtev...............mm po 20 vin. Oglad t tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka tpdaljn.i vrsta.......: . i. . . .. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj na 43 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „E..::=;-»sti\ Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi listi" • t se izključno le upravi .Edinosti". — Plača i:i 1 ' * . . Trsta. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega šL 20. — Pogtnohranilničnt račun št. 841.652. rmotini ■ ifkl pri Gorici štlrlc..................... — M v drugi bitki pri Krasniku vrženi in se umikajo v severni in severovzhodni smeri. - Ob Bugu in v vzhodni Galiciji položaj neizpremenjen. Ob Dnjestru in Zloti Lipi vlada mir. - Francoski napadi pri Les E^argesu zavrnjeni. I avslrijsko-italijaDskega Hi DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se objavlja: 6. julija 1915 opoldne: Boji pri Gorici, ki so zavzemali v zadnjih dneh vedno večji obseg, so se razvili včeraj s splošnim napadom italijanske tretje armade v bitk*. Približno štirje sovražni armacfcii zbori so prodirali proti naši fronti ob mogočni artiljerijski podpori. Od goriškega predmo-stja do morja so bili popolnoma odbiti in so doživeli strahovite izgube. Vsled nad vso hvalo vzvišenega nastopa naših izbornih in vojevitift čet, posebno pehote, so ostale vse naše postojanke nei z preme njeno v naših rokah. Tako tvorijo junaki na jugozapadni meji monarhije močno, zvesto stražo proti premoči sovražnika. ! ahko so si svesti zalivale vseh narodov monarhije "m armade, ki hite na severu od zmage do zmage. Ob srednji Soči, v Krnskem ozemlju in na ostalih frontah se ni zgodilo včeraj ničesar bistvenega. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml. DUNAJ, G. (Kor.) Veliki italijanski napad, ki seje razvil v bitko pri Gorici, je bil popolnoma odbit. Italijani so imeli zelo velike izgube in so se morali umakniti. z fivsirilsko-ruskega bojišča. DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se objavlja: 6. jtiiiia 1915 opoldne. Po ..rmadi nadvojvode Josipa Ferdinanda v drugi bitki pri Krasniku vrženi, se umikajo Rusi sedaj v severni in severovzhodni smeri. Aimada nadvojvode prodira po posrečenem predoru med novimi uspešnimi boji naprej in je izvojevala včeraj ozern-je Gie!czewa in viš le severno \Vysnice. Pod pritiskom tega prodiranja se je umaknil sovražnik tudi ob \Vieprzu preko Tar-nogore. V teb bojih izvojevani plen se je zvišal na 41 oiicirjev. 11.500 mož in 17 strojnih pušk. Ob Bugu in v vzhodni Galiciji je splošni položaj neizpremenjen. Ob Zloti Lipi in ob Dnjestru vlada mir. Namestnik šefa generalnega Štaba: p!. Hofer, fml. DUNAJ, 6. (KorJ Bitka pri Krasniku in Zamošču se nagiba k zmagi zaveznikov. Predor severno Krasnika se je razširil včeraj tudi na sredino naše fronte, ki je prodrla na obeh straneh Wieprza do Izbice. Na fronti ob Dnjestru in v Bukovini vla-relativno mir. Z niiiiteo-raskefta bojišča. BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. julija 1915: Vzhodno bojišče. Močno utrjeni gozd južno Bialobloto-\va je bil zavzet z naskokom. Ujetih je bilo 500 Rusov. Jugovzhodno bojišče. Položaj pri nemških četah je neizpremenjen. Vrhovno artnadno vodstvo. Z znpiiRetfl fiOJBfo. BERLIN, 6. Veliki glavni stan, <). ju'ija 1915. Zapadno bojišče. Ponoči sta bila odbita dva francoska napada pri Les Epargesu. Plen uspeha v Svečeniškem gozdu se je zvišal za en poljski top, tri strojne puške, en pijonirski park s številnim materijalom. Vrhovno armadno vodstvo. Podpora južne Airike Angliji. JOHANNESBURG. 5. (Kor.) General Smuts je naznanil, da je južnoafrikanska vlada sklenila, odposlati na evropsko bojišče kontingent prostovoljcev in oddelek težke artiljerije. Caka sedaj !e še na odgovor angleške vlade. Turško bojišče. Boj za Danhmele in no kavkaski fronti. CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaski ironti zasledujemo od našega desnega krifa odbito sovražno konjenico. Na dardanelski fronti je dne 4. julija nemški podmorski čoln pred Seddil Ba-hrom potopil veliko francosko transportno ladjo. Pri severni skupini je skušal sovražnik v noči od 3. na 4. julija prodirati z močnimi poizvedovalnimi četami proti našemu desnemu krilu, a je bil odbit. Pri južni skupini je naša artiljerija dne 4. julija pognala v zrak sovražno municij-sko zalogo. Nastali požar in eksplozija v nekaterih njegovih baterijah sta decimi-rala vojaštvo, Jki je poskušalo pogasiti ogenj. Na fronti ob Iraku so bile v ozemlju Ba-soraha proti L viratu poslane sovražne čete pognane v beg. Sovražnik je pustil na bojišč 60 mrtvih, med njimi enega majorja in dva druga oficirja. Dve, z ranjenci preobloženi ladji, je sovražnik na begu odpeljal s seboj. Uplenili smo mnogo pušk in mnogo municije. CARIGRAD. 5. (Kor.) Pred Seddil Ba-hrom se je potopila včeraj neka sovražna transportna ladja. PARIZ. 5. (Uradno). Francoski poštni pariiik Chartage je bil pred Seddil Ba-lironi potopljen od podmorskega čolna. (>6 mož je bilo rešenih, 6 se jih pa pogreša. CARIGRAft 5. (Kor.) — Francoska oklopna križarka »Jeanne d'Are« je pri- P O D L ISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski »pisal X»vier de MonKpi« Toda prav tedaj, ko je hotela stopiti skozi vrata na dvorišče, se je je nehote polastil strah. Na koga naj bi se obrnila in kaj oi >i morali misliti posli, ko bi slišali, da navadno kiiietsko dekle hoče govoriti s bincrfi! gospoda barona? Ali bi ne spoznali njene ljubezni in jej s porogljivim sniei . 'i pokazala vrata? .Viigitonne ie obstala na cesti, ne vejdoč. i kaj naj bi storila. Tedaj pa so sc odprla j vra-a go^ iarskega dvorišča in pojav il! se je štirinajst do petnajstleten deček z ovcami, da bi jih gnal napajat. Mignonne je poznala tega dečka, kajti bil je iz neke vasice blizu etiouške pristave. — lega ini pošilja sam ljubi bog! — si je mislila Mignonne in ga je poklicala. II. Odločitev. — Claude! — je rekla. Deček se je ozrl in pogledal, odkod prihaja glas. ki je klical njegovo ime. — Claude! — je ponovila Mignonne Še enkrat nekoliko glasneje: Deček je prišel k njej. — A, ti si Mignonne? Kdo bi mislil, — je dejal. — Da. jaz sem, — je odgovorila Mignonne. — Kako pa vendar prihajaš semkaj? — je vprašal Claude. — Šla sem tu mimo in sem se vsedla, da bi se odpočila nekoliko. Ko si ti prišel semkaj, sem hotela ravno iti naprej. — Ali prihajaš od daleč? — Ne, prihajam od doma! — Pa kam greš? Mignonne je imenovala neko vas v bližim. — Ali si bolna? — je vprašal Claude; — zelo bleda si. šla včeraj v pristanišče Alexandretta in je poslala po nekem mornarju, ki ga je u-jela na sirskem obrežju, pismo na podgu-vernerja z zahtevo, da naj se umakne zastava na nemškem konzulatu. Ker se oblasti niso hotele pokoriti pozivu, je križarka bombardirala konzulat in izstrelila 15 granat. Zastava je bila nepoškodovana spravljena na varno. Zastavni drog je ostal na mestu. »Jeanne d'Are« se je nato oddaljila. To je že sedaj drugič, da je bil izvršen tak poizkus.______ Italija iu dogodki v Albaniji. btRN, 5. (Kor.) Rimski korespondent turinske »Stainpe*, piše, da je vest, da so grške tolpe zasedle vasi ob cesti, ki vodi v Berat, za Italijo zelo pomembna. Italijanska vlada je prote-stirala proti zasedc-nju Skadra in četverozveza se je pridružila temu protestu. Po dogovoru z Italijo zvezanih držav je okupiranje Skadra po črnogorskih četah ničevo. Istočasno je italijanska vlada protestirala proti za-sedenju Flbasana ou strani Srbov. Sicer eksistira italijansko-srbski dogovor, ki dovoljuje Srbiji dohod k Adriji, najbrže v Draču, toda dovolitev pristanišča se more izvršiti šele ix> vojni. Najkočljivejše je vprašanje Berata. ker gre tu za ozemlje. ki meji na Valono ir; spada vrh tega v zaledje po Italiii zasedenega ozmelja. Italija radi tega ne more pripustiti okupacije Berata po grških tolpah. Italijanska vlada čaka na določna poročila. V slučaju potrditve bi zahtevala italijanska vlada od Grške izjavo, ker bi šlo za kršenje londonske pogodbe. Zavzelo bi se tudi energično stališče proti Turčiji, s katero je sedaj Italija v slabili odnošajih. Italija zahteva garancije gle'.'e postopanja z Italijani. živečimi v Turčiji in radi intervencije turškh elementov v Libiji. Srbija in Bolgarska. MILAN, 4. (Kor.) >Secolo« poroča iz Niša: Bivši poslanik.Srbije na dunajskem dvoru, Jovan Jovanovič, je izjavil kore-spondentu lista, da bi bil neposreden odstop teritorijev Bolgarski absurdum. Ce hoče Bolgarska sodelovati, naj prepusti določitev kompenzacij po odmeri svojih naporov bodoči mirovni konferenci. Na noben način pa ne bi ta odškodnina vsebovala srbski odstop ozemlja pri Bitclju in Ohridi.__ Odlok naučnega ministra glede srednje-šolcev-črnovojnikov. DUNAJ, 6. (Kor.) Naučni minister je v nekem, vsem deželnim šolskim oblastem doposianem odloku odredil, da se smejo srednješolci črnovojniški službi podvrženih letnikov, ki se jim je pri zaključni klasifikaciji šolskega leta 1914.-15. dovolil ponavljahu izpit ali ki so bili pri zrelostnih izpitih reprobirani na pol leta, na njihovo prošnjo brez odloga pripustiti k po-navljalnim izpitom, ako dokažejo, da morajo takoj odriniti v vojaško službovanje. Uspeh drugega avstrijskega vojnega posojila. DUNAJ, 5. (Kor.) Skupna svota podpisov na drugo avstrijsko vojno posojilo, ki je bilo danes zaključeno, znaša po dosedanjih poročilih 2.630 milijonov kron. t Grof Bvlandt-Rheidt. DUNAJ. 6. (Kor.) Član gosposke zbornice, minister iz. si. grof Bylandt-Rheidt je danes umrl v Badnu pri Dunaju. Hrvatski sabor odgoden. ZAGREB, 6. (Kor.) Sabor je bil s kraljevim reskriptom odgoden. — Bila sem dolgo časa bolna. — Kaj pa ti je bilo? — Tresla me je mrzlica. — A sedaj ti je zopet bolje. — Da. zopet sem popolnoma zdrava. — To mi je ljubo. Kako pa kaj pri vas doma? — O, prav dobro. — Ali so vsi zdravi? — Da. — Tvoj stric, teta in tudi tvoj bratranec Peter? — Bratranec... — je rekla Mignonne ohotavljaje se, — bratranec je izginil in živa duša ne ve, kaj se je zgodilo ž njim. — Kaj? Ali je pobegnil od doma, ne da bi bil povedal kaj? — Da, že več kot štiri tedne nismo ničesar čuli o njem. — Pa se vendar zopet vrne? — Ne vem. — Sicer pa ni velika nesreča, saj veš, da tvoj bratranec Peter Nicot ni bil priljubljen. Morgan izven nevarnosti. NEWYORK, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Morgan se nahaja izven nevarnosti. Razglas. je neobhodno potrebno, da se izdana odredba, da se morajo vsa okna v mestu zvečer zastirati, izvršuje kar najbolj natančno. Nepokoreči se, se izpostavljajo najstrožjemu kaznovanju; pod okoliščinami bi bilo treba poseči tudi po popolni evakuaciji posameznih hiš ali celih mestnih delov. _____ Opozarja se tudi nato, da je pri pojavi sovražnih letal treba brezpogojno opustiti vsako kričanje ali klicanje in to v interesu varstva prebivalstva. Rojaki Vojna z Italijo je prisilila .tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, dom in vse svoie imetje ter se preseliti v tujino. Večina si ni mogla rešiti drugega kot življenje. Ti žive sedaj v največjem nboštvu in nimajo niti potrebne obleke. Lahko si mislimo žalost teh naših beguncev, zlasti staršev, ki so morali bežati s svojimi še nepreksrbljenimi otroKi. Kar se je dosedaj storilo v pomoč tem nesrečnim ljudem, je sicer že veliko, a ne zadostuje, zlasti, ker narašča število beguncev od dne do dne vedno bolj. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo Jn požrtvovalnostjo na pomoč. V ta namen se je osnoval poseben pomožni odber, ki bo imel nalogo skrbeti za slovenske begunce. Slovenci smo požrtvovalno pomagali Poljakom iz tužne Galicije, prav tako in še v večji mera moramo pomagati sedal slovenskemu narodu, ki ga je za^eia isla slrašna nesreča. Podpisani odbor se torej obrača n a vse Slovence in Slovane sploh, naj vsakdo kaj žrtvuje za svoje brate na skrajni južni meji. Darove sprejema: »Odbor za pomoč slovenskim beguncem« v Gorici, ulica Ponte isonzo 28. V Gorici, dne 24. junija 1915. ODBOR ZA POMOČ SLOVENSKIM BEGUNCEM V GORICI, UL iCA PONTE ISONZO ŠT. 28. Opomba: Vsi slovenski listi so napro-šeni. naj ta oklic ponatisnejo. Gospodarski položaj Italije. n. Uvoz Italije je iznašal v letu IS65 %5 milijonov, izvoz pa le 558 mil. V letu 1885 je iznašal uvoz že 1575 mil. in izvoz 1134 mil., a v letu 1905 uvoz 1938 milijonov in izvoz 1461 mil. Tako so v času 40 let številke uvoza porastle na dvakratno, a izvoza na trikratno svoto. Kako pa je sedaj trgovina Italije težko zadeta po vojni, to kaže statistika, ki jo je objavil »Corriere della Sera«. Izvoz Italije je dosegel v letu 1915, računjeno v tisočih lir: 3,045.638, v letu 1914 pa le 2,882.050; izvoz v letu 1913 svoto 2,511.657, v letu 1914 pa le 2,217.900 tiso- — Res je____— je jecljala Mignonne še bolj poti h oma. — No, moram iti, — je rekel Claude, glej, da prideš srečno domov, Mignonne, iu ostani zdrava. Po teh besedah je hotel oditi. Mignonne pa ga je ustavila z besedami: — Kako pa gre kaj tebi, Claude? — Meni? — je odgovoril deček s ponosno samozavestjo, — sedaj sem v službi. — V gradu? — Da. — Pa paseš ovce? — In tudi krave___ pa kočijažu pomagam snažiti konje. — Potemtakem imaš zelo dobro službo. — Seveda. — Pa tvoja gospoda? — Je najboljša, boljše si ni treba misliti... posebno gospod" baron niti rie ve, kaj ss pravi zmerjanje. --• Pa njegov sin? — je vprašala Mignonne, tresoč se po vsem telesu. — Je ravno tako dober, samo sedaj... čev lir. Torej že za časa nevtralnosti je prišlo do gospodarskih izpremenib — v kolikor se izražajo v vnanji trgovini --ki morajo vzbujati v Italiji resne skrbi. Koliko nevarneje morejo postati po aktivni soudeležbi Italije na svetovni vojni! Pasivnost trgovinske bilance Italije so često rimese nje izseljencev (denar ali menice, ki so jih pošiljali domov) ublažile v nie skupnem efektu.Ti prihodki so v vojni odpadli, izseljenci ne dobivajo v inozemstvu zaslužka; ne le da ne pošiljajo nikakega denarja domov, marveč se še sami vračajo! In že s tem, da ne morejo manjšati pasivnosti, večajo nehote težave svoje dežele. Gori navedeni list toži, da je v Italiji že 10 odstotna ažija zlata; ali to je naravna posledica že sedaj visokega in še vedno naraščajočega kroženja not in ne povsem zadovoljivega pokrita, ki je zinagosvest-nost, ki jo kažejo italijanski listi, ni mogla niti zboljšali. kamo-li izpreobrniti ^ižav-nemu gospodarstvu v prilog. Tako je zelo verjetno, da že sedaj jako neugodni položaj italijanskega gospodarstva zadobi tekom vojne katastrofalen obseg. Kar se tiče našega blagovnega prometa z Italijo, smo v letu 1913 uvozili iz Italije za 170.89 milijonov kron (največ južnega sadja), a izvozili tjakaj za 220.225 milionov kron (največ kurilnega materijala, papirja in železnin) in smo bili torej mi v tem letu za o5.333 milijonov aktivni. Ali. če primerjamo blagovni promet prejšnjih let, vidimo, da uvoz iz Italije hitreje raste, nego pa naš izvoz v Italijo. Kam naj obrne sedaj Italija ta svoj izvoz? Prejšnji financijelni odnošaji Avstro -Ogrske in Italije, znamenita elociranja italijanskih rent, udeležba avstrijskih ka-pitalijev p?i italijanskih industrijah ne bodo po vojni bržkone samo pretrgani, marveč blizu porušeni. Neizmerno velikega izseljevanja iz Italije smo že omenili. Dežela, ki ekspor-tira toliko človeškega dela, mora biti gospodarsko na slabem, kajti kaže, da ne more svojih državljanov koristno zaposlovati. To izseljevanje se sicer v prvih letih po vojni morda nekoliko zmanjša, ali vprašanje je, ali bo to državi na korist? Se en izgled, oziroma primera s Češko. V Italiji imajo tudi kmečke zadružne blagajne, podobne našim rajfajznovkam. Izkaz iz leta 1913 šteje vsega skupaj 2091 takih blagajn. To v državi, ki šteje nad 40 milijonov prebivalcev. Na Češkem, ki ima le 6 milijonov prebivalstva jih je pa 2500! Tudi to je slika gospodarskih razmer! Ta primera kaže, koliko ogromnega dela ima Italija — kakor smo naglašali v prvem članku — izvršiti doma, v svoji lastni deželi, na gospodarskem poiju in v gospodarsko - socijalno povzdigo lastnega prebivalstva, da pride le do količkaj konsolidiranih gospodarskih in socijalnih razmer, da niti ne govorimo o — kulturnih, ki so po mnogih predelih Italije še danes naravnost tako žalostne, da so v taki stari kuiturni državi naravnost — neverjetne. Igra s sedanjo vojno, ako se ne izvrši tako. kakor so računali tam doli v svojem šovenizmu, utegne postati za Italijo naravnost usodna. Moratorij. Določbe moratorija so precej zamotane in širšim krogom malo znane. Kaže torej, da v poljudnejši obliki nekoliko pojasnimo, kakšne ugodnosti so prizadetim dovoljene v vojnem času. Med moratorij vse-kako spadajo tudi predpisi, ki olajšujejo plačilne dolžnosti vojakov. Pridejo torej — Kaj? je vzkliknila Mignonne. ki se je že začela — kaj hočeš reči?. .. —• Mislim, da ga ne bomo videli kmalu tako iiitro. — Zakaj ne? — Predvsem moraš vedeti, da bi bil mladi gospod pred kratkim skoraj umorjen. — To sem slišala.... kaj pa se je še zgodilo potem? Potem je bil bolan, da so mislili, da ne ozdravi več. — Pa je vendar ozdravel? — Da. — No, in ix>tem? — (iospod baron m gospa baronica sta se najbrž bala, da bi še v drugo morilec hotel napasti njunega sina, in sta sklenila zato, da ga odpošljeta v Pariz. — V Pariz? — je ix>navljala Mignonne vsa prestrašena. — Da. in pravijo, da je zelo lepo mesto Pariz. — Potemtakem torej kmalu odpotuje v Pariz? — je vprašala Mignonne. Stran Fl. »I3IIN05I* sten. isbw V Trstu, dne 7. julija 1915 v poštev za nas cesarska naredba od 29. julija 19!4. št. 178 d. z., ki ustanavlja izjemne ugodnosti za vojake, dalie pa naredba od 25. maja 1915. št. 138 d. z. t. j. šesta moratorijska naredba, ki velja za celo državo, torej tudi za Primorje, in kouečno cesarska naredba od 28. junija 1915. št. 184 d. z. I. Izjemne ugodnosti za vojake. Večina naših gospodarjev je sedaj pod orožjem. Je torej dolžnost zelo širokih krogov, da se zanimajo, kako morejo pomagati ( dsotnim vojnikom napram upnikom. Kot vojaka se ne smatra samo tistega, ki služi v skupni armadi, mornarici, deželni brambi in črni vojski in take, ki prostovoljno stopijo v sanitetno službo, marveč tudi civiliste, ki so vpoklicani kot delavci in sploh v službovanje brez orožja. Policist ni vojak, orožnik pa je. če je pri-deljen v službo pri armadi. Razun tega pa vživajo ugodnosti novega zakona kot vojaki tudi civilisti, katere je sovražnik interniral ali obdržal za talce, in sploh vse osebe, ki so vsled vojaških dogodkov i vomočno razsodbo, sc more na njegovo odrezane od prometa s sodnijo. Vendar zemljišče intabulirati le, če izkaže soanji, so ti civilisti deležni ugodnosti le, v ko-1 7 n ni i-/redne ra/mere v katerih se ionski državnik, to — po splošnem mne-oziral na izredne razmere, \ hateru st ^ _ poosebljenj-e vsega zh^ je napisal med drugimi svojimi nauki tudi tega-Ie: ........ .. , . . . „. i Tudi če gre za vojno, ne moremo hvaliti kmK jt .zreč, tudi, kadar ,e postopanje ze Mvralnosfj ki dov'aja do preloma dane kcneaio. Tozenec-vonk je n pr kom -1 besede in dogovorjenih pogodb! maciran. Ko se vrne domov, lahko preu- F - . .. . J «_ 4 , laga. da naj se izreče, da je postopanje | in nemška proslava hrvatSKega Ooinučo mil tožene« Najvažnejše pa je to, da se more pre- prekir iero od dne. ko ie šel k vojakom, umetnika. Tri leta je sodeloval hrvatski V dolžnem predlogu pove, kie ie bil in uman k, basist Nikola Zec, v novem da si ni mogel od tamkaj prav pomagati, nemškem gledabšču v Pragi. Minolega torka -oJnii . bo v tem slučaiu. če se ii zdi. da se je poslovil cd praškega obe nstva. Vsi ie res voiaško službovanje moglo vplivati Pra^kl listl konstatirajo, da nebo lahko na- lem dnevu, ko je šel toženec k vo- neji vrsti praškega nemškega opernega ensembla. „Bohemia" piše, da spada Nikola po Ce se jc vojak še med vojsko povrnil, IZec k ti5tim Pravom «a odru, ki brez po-e radi tega brez njegovega dovoljenja!sebnega pridodavanja in le p) naravnem ' >e ne more zopet pričeti. To se | simpatičnem naanu znajo občinstvo prido- lazi o zgodi še-le na dar. katerega bo do- bivali zase ter da spada njegov bas k naj-Ir čila j osebna r.aredta. Ce ie kdo bil po- !ePšim glasovom, ki se jih čuje sedaj na trien v črno vojsko, a so ga poslali do- nemških opernih odrih. Nikota Zec gT« sedaj nnv, k«> se je prezentira! v službovanje, na dunajsko dvorno opero, kjer s, brez Aer ni sposoben za črnovojniško službo. !dvoma kma,u stvari izdaten delokrog. Ta za ij seveda ne velja prekinjenje. ker ni jugoslovanski umetnik je obljubil, da pride bil nikdar pritegnjen v službovanje. Pri iPrel Zost?™} v Prago ter da bo go-civilistih. o katerih smo povedali, da se vzete so osebe, ki so v omenjenih deželah doma ali tamkaj nastavljene ali pa potujejo v te kraje na poziv vojaških ali političnih oblasti. Za te osebe podeljuje dovoljenje za potovanje pristojna (bosenska, hercegovinska, oziroma dalmatinska) politična oblast I. instance, oziroma za potovanja v vojaškem interesu vojaška oblast. — Potujoči morajo imeti pri sebi razen tega dokumente, ki izključujejo vsak dvom o njihovi identiteti (legitimacijo s sliko ali personalni popis in lastnoročno pisavo, oziroma prstni odtis). Hudi časi v Monakovem. Zgodilo se je nekaj nenavadnega, da, nezaslišanega! V Monakovem, v tem glavarju med pivo-pivnimi mesti, kjer se navadno povživa-jo za naše pojme naravnost neverjetne množine piva — so oblasti te ljubitelje piva navezale na gotovo mero, odredivši, da morajo monakovske tovarne po 200 vagonov piva na teden prihranjati za fronto! Mera, poprej tako obilna, je sedaj izdatno skrčena monakovskim meščanom. Prejšnja svoboda in neomejenost točenja je odpravljena. Točiti se sme samo v določenem času in ob 8. uri se bliža — konec, tako grenak za Monakovca. Doslej so si mogli vsaj nekoliko pomagati s tem, da so si pred zaključkom privlekli kar po več — bokalov. Naš »vrček» je namreč za pravega Monakovčana prava bagatela — smrkavec, ki se ga niti ne pogleda. In sedaj je onemogočena tudi ta pomoč v stiski. Ubogi Monakovčani brez tolikih in tolikih bokalov piva na — osebo! Na severnem bojišču je padel rezervni poročnik Matej H i n k o Dolenc, sin graj^čaka v Orehku pri Postojni in poštnega mojstra v Trstu, gosp. Edvarda Dolenca ter nečak fregatnega kapitana Antona Dolenca. Padli junak je bil že od začetka vojne na bojišču in je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo. Iskrene pozdrave rojakom in našemu Trstu pred odhodom na bojišče pošfljajo 19 leini vojaki iz Trsta in Istre: i van Lozej iz Vrdele, Valentin Oblak iz Trsta, Anton Komir, Ažman, Josip Ceglar, Anten Magajna, Ivan Rust, rvan Kirin, Anton Fran ovič, Ivan Sab;d;n, Id sednije), preneha ugodnost 30 dni potem, ko je dotična ovira prenehala, torej pri delavcih dni potem, ko so prišli domov. ad 2. T Vojak seveda lahko tožbo vloži proti komur hoče. Ker pa tega ne more tako, j kaker če bi bil doma. bi lahko zamudil kak rok za vložitev tožbe. Posestno tožbo n. pr. treba vložiti v 30 dneh potem, ko je bila po>est motena, oziroma potem, ko ie lastnik izvedel o motenju. Tožbo za plačilo škode sploh je vložiti najdalje v 3 letih, potem ko je poškodovanec izvedel, koliko znese škoda. Tožbo zaradi napak ra kupljeni živini najdalje v 6 mesecih. Vsi ti roki so za vojake prekinjeni, čim «rcdo v službo. Ce pa bi imeli začeti teči stoval tudi v češkem Narodnem gledališču. „Lnionka" želi hrvatskemu umetniku, „pri-Ijub jen mu pevcu in človeku" dolgo in srečno umetniško karijero. Potovanje v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo je civilnim osebam dovoljeno sedaj samo z dovoljenjem poveljujočega generala v Sarajevu, ki podeljuje taka dovoljenja samo v izjemnih slučajih. Iz- Pod avtomobil. — Včeraj popoldne ob šestih, ko so šli otroci iz otroškega vrtca pri Sv. Ani, je pridirjal mimo nek avtomobil, ki je podrl in povozil 51etnega Renata Vekjeta, stanujočega z roditelji pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 98. Ubogemu otroku je avtomobil zlomi! obe nogi. Pozvan je bil zdravnik z zdravniške postaje, ki je nesrečnemu dečku podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnic^, kjer so ga sprejeli v X. kirurgični oddelek. Zlomila si je roko, PadŠi na stopnicah hiše št. 9 v ulici della Geppa, v kateri stanuje, si je 541etna Rcmilda Pozzova včeraj dopoldne zlomila levo roko za pestjo. Morala je na zdravniško postajo, da ji je zdravnik zlcm'jeno roko naravnal in potem tesno povil. Osel, ki hoče biii pes. Že par dni nismo imeli prilike pisati, da bi bil kak pes koga oklal. To videč, je pa nek osel včeraj popoldne ugriznil 66letnega težaka Josipa Pe-gana, ki stanuje v Rojanu št. 117, ter mu prizadjal par malih ran na kazalcu desne roke. Pegan je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izlečil rane in obvezal ugriznjeni prst. Ne puščajte otrok samih na ulici! Matere, posebno tu v Trstu, le preveč puščajo svojo deco brez vsakega nadzorstva po if? licah, kjer otrokom vedno preti nevarnost v moralnem in v fizičnem oziru. Neštetokrat smo že pisali ne le o malih, temveč tudi o velikih nesrečah, ki so se zgodile otrokom na ulici in večina onih izgubljenih ekzistenc, ki polovico svojega življenja presede po ječah, kakor tudi večina onih ženskih bitij, ki bivajo v tolerančnih hišah, se ima temu zahvaliti svojemu postopanju po ulicah za mladih let, odnosno svojim roditeljem, ki so jih brez vsakega nadzorstva puščali na ulico, kjer so zašli v vsakovrstno družbo. Otrok nima še pameti, da bi mogel razločevati, kaj je dobro in prav in kaj ne. Če bi bil imel pamet, bi ne bil včeraj zjutraj 7letni Alvjro Burg, ki stanuje v hiš! št. 16 na Vrdelci, igral z nekim vozom, ki ga je našel na cesli. Tako je pa začel prerivati rečeni voz sem-terija, a ker je cesta tam strma, mu je voz ušel iz še slabotnih rok ter ga podrl na tla, pri čemer se je dečko težko pob I na glavo. Mati ga je morala nato nesti na zgravniško postajo, da mu je tam služjjujoči zdravnik izlečil in obvezal rano. — Če bi ga ne bila pustila samega na cesto, bi bil otrok zdrav in njej bi bila prihranjena pot na zdravniško postajo. Dorovf. — Za hrabre branitelje naše ljubljene Primorske so darovali: ga. Lina Obneza 200 cigaret, ga. Rezi Obneza 200 cigaret, ga. Biček-Razbornik 5 zavitkov tobaka, g. dež. nadzornik F. Matejčič 10 K, ga. Pavla Gržina 2 K, ga. Marija Jelšek 1 K, ga. Maša Grom namesto cvetlic za god -g. Pavli Gržini 2 K. Srčna hvala! V korist skladu za brezposelne so došli cesarskemu komisarju sledeči darovi: Konzorcij prodajalcev jestvin, kolonijalnega in sli:nega blaga (2% izkupička v mesecu juniju za živila, prodana za brezposelne) K 204-11. Uradniki tržaškega vodovoda (prispevek za mesec julij) K 78*63. V korist vojakom, bojujočim se na južnem bojišču sta poslala d sarskerr.u komisarju g. Maksimiljan Maurer K 50 in gosp. Armando Fitz potom upravništva „Giornale di Trieste" K V korist vojno-pomožnemu skladu je došlo cesarskemu komisarju od c. kr. okrajnega sodišča v Podgradu K 15. V korist skladu za vdove in sirote v vojni padlih vojakov je došlo cesarskemu komisarju K 11*20, zbranih med učenci II. mestne ljudske šole v ulici delHstria. Cene raznih živil u Trstu. (Dne 6. julija 1915.) Moka (za kuhinjsko rabo)...... K —96 kg Sladkor......................K 1*— k^ Meso (goveje) sprednji deli ««•••. K 3 60 kg . , zadnji „ ......K 5*20 kg Meso telečje ...........K 8-— kg Meso koštrunovo « • • . . K —*— do —•— kg Maslo sirovo ............K 6-— ks: Kokoši . . • . . • • Piščanci „ Polenovka suha . . • „ . namočena , Fižol (stročji) vinarjev Grah n Kromp'r „ Paradižniki „ Radič Salata . Česen „ Čebula „ Jajca „ Buče „ Pesa Koleraba „ Malancane „ Kumaro H Mleko „ Olje (najceneje) Sardele (sveže) Sardoni (sveži) K 6-— do 8— ena . K 3 — do 4.— eden .... K 2-20. 2 40 kg • . • h . . K I GO kg ..... 48 56, 6 >, kg ........SO kg ... 28, 30, 32, Sb kg .....40, 48, 56 kg . ... 4 do 6 merica ......6, 10 glava ..... 6 do 18 glava ... 12 do 24 komad ... 16, 17, 18 komad .... 6 do 10 komad ... 3 do 4 komad mala 2, večja 4 komad .... S do 10 komad .... 8, 9, 10 komad ........56 liter ......K 2-24 liter ......K — kg ......K —— k°r PGEOf I Velik izbor penečih dezertnih in namiznih vin, dalje Vermouth „Apollonio" po konkurenčnih cenah se dobi samo pri odlikovani tvrdki F.co & Giorg. Apollonio Trst, Via Gatteri 16. Tržaški poštenjakoviči na delu. Favetta August, italijanski podanik, je moral vsled „častnega" dela svoje „matere —| Itslije" zapustiti Trst. Predno je moral oditi, \2 izročil svoje stanovanje, nahajajoče! se v zagati Gusion št. 11, neki Albi Furla-novi. V noči 20. junija t. 1. pa so prišli trije nepoklicani gosije, ki so šiloma s ponarejenimi ključi odprli vrata. Brskati so začeli po stanovanju in so razmetali vse ter si pričeli napravljati culico. Ker še niso dovršili tatinskega „vseučilišča", so spravljali skupaj svoj p!en, kakor da bi bi.i v svojem lastnem stanovanju, tako da jih ie presenetila goriimenovana skrbnica, ki je hitro poklicala stražarja. Bili so trije delamržni miečnozobneži, od katerih se je dvema, pre- la najvišje povelje Bjss. L K* c. in kr. aposi. vglitaosiva q tž&i&fcfc^ftn^ uviv&^i za skupne : Vojaške sS©bF®de'ns Ramama : Ta denarna EsSeršia vsebuje 21.14f> _rt.>l>;tkov v gbtovini v skupnem znesku liroa 625 000. Glavni dobitek i^r 2O0.OGO k?©?* ^m Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 15. julija 1915. — Srečka stane £ krone. Srtčke se dobivajo v oddelku za dobrode'ne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtestras-e 5, v loterijskih nabiralnicah, tobakurr.ah, pri davčnlh- din je prišel mož postave, posrečilo uiti j poštnih-brzojavnih ia železniških ur; lih v menjal-/ . . C . - i t. t. nicah i t. d. — Igralni nnert za prodajalce srečk SKOZI stresno okno m izginiti po Strehah brezplačno. Srečko se dopoS ljajo poštene prosto. drugih hiš v temo. Tretji se je skril v podstrešju hiše, in našli so ga pod neko staro žimnico. Spravili so ga na policijo, in naš'i pri njem vsakovrstno tatinsko orodje. Imenuje se Marcel Pahor, je tržačan, 18 let star, mornar. Na policiji in v preiskavi je priznal svoje dejanje, imen ostalih dveh pa ni hotel povedati. Po preiskavi je bil izročen sodišču radi poizkusa tatvine, in je bii obsejen glede na sedanje razmere — samo na 5 dni zapora. Drugi trije „poštenjaki". Vratarica hiše v ulici Caccia 4, Lucija vdova Obrescia, je imela 1. t. m. v hiši „cirkus". Prišli so trije zlobneži v vežo in začeli rganjati razne ncu i nosti, ter se pačili okoli uboge starke kakor rToniM v cirkusu. Začetkoma se jim je smejala; potem pa, videča njih razposajenost, je bila huda in hotela jih odpraviti iz hiše. Namesto, da bi jo ubogali, so jo začeli še bolj nadlegovati, toliko časa, dokler ji ni eden ukradel iz žepa predpasnika novčarko, v kateri so bile 4 K. Nato so pobegnili proti ulici Torrente, starka pa za njimi. S pomočjo stražarja Tomaža Fischerja se je posrečilo vloviti enega. Bil je 18 letni brezposelni mehanik Pantoni Karel, doma iz Trsta. Na policiji je zanikal, da bi bil on okradel vratarico, kar je tudi potrdila ženica sama, katera je izjavila, da je je eden onih dveh, ki sta pobegnila, vzel iz žepa denarnico. Povedati seveda ni hotel imen osialih dveh. Policija ga je pa izročila radi sokrivde na tatvini sodišču, katero mu je z ozirom na njegovo mladost in ker ni bil še kaznovan, prisodilo 3 dni zapera. Sodnik: Comel ; za drž. pravdnika: Kernev. C. Hr. glavno ravnateljstvo držaunlli Icterlj- Oddele'c za dobrodelne loterije). im,minu imi hi.....i n m\ VSSS^SPBSS^. Itd ___-ST- irCirŽffŽ Trst, Piazga S« SSosm^fal 1 kttbiujiikih in kletarbkih potrob-šČin od lesa in pletanin, Škafov vreut, čebrov in kad, sodčekov, lopa*«, re3et, sit in bsakovretsih košev, jerbas-v ic metal ter mnogo drugih v to Ertroko 8psckjoalh predmetov. svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi pore« alje pipe, kroglje, ses&ljo in 3te>leno posedi za vino. rgovmo s Kuturjaso pos od porcelana, zemlje emaiia, kositarja ali c