Slika zgoraj: Dramska skupina Scena je na kulturni praznik premierno uprizorila predstavo Ujeti trenutek. Slika levo: Letos pustne šeme niso pregnale zime, ampak se je ta s pustom šele dobro začela. V Ponikvah so tudi letos pustni čas obeležili na njihov tradicionalen način. POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV l^fl • IZPUŠNI SISTEMI ^ • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA ¡¿^ • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S Si želite prenoviti kopalnico, ali le zamenjati obstoječe kopalniške elemente in armature? Renovirate stanovanje oz. si urejate mansardo in želite prestaviti oz. zamenjati ogrevalno in vodovodno napeljavo? Potrebujete vzdrževalca vašega objekta? % Odgovor na vaše želje je: Domen - DHS hišne storitve s.p. —► mojster za vodovodne in ogrevalne instalacije ter ostala manjša hišna popravila. POKLIČITE na tel. št. 051/864-601 in ne bo vam žal, saj pridem točno, naredim hitro in natančno. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Nudimo vam: - fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 041 386 311 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje GOZDARSTVO BLATNIK SEČNJA IN SPRAVILO LESA ODKUP LESA PROMET Z LESOM ODKUP GOZDOV Tone Blatnik s.p. Zdenska vas 2C 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 041 714 882 E-naslov: tone.blatnik5@gmail.com Rok plačila za les največ 7 dni. MLINE KOVINOSTRUGARSTVO Zaradi širitve obsega poslovanja zaposlimo operaterja na CNC-stroju. Opis dela: • priprava stroja in orodij po tehnološki dokumentaciji, • nadzor kakovosti, • priprava materiala, • skrb za urejeno delovno okolje. Pogoji: • poznavanje tehnologije rezkanja in struženja, • poznavanje meril in postopkov merjenja, • znanje branja tehnične dokumentacije, • natančnost, • samoiniciativnost. Nudimo: • možnost nadgrajevanja znanja, • stimulativno plačilo, • možnost zaposlitve za nedoločen čas, • delo v urejenem in prijetnem okolju. Več informacij na 041 723 550 (Gregor), 041 578 477 (Gašper) oziroma info@kovinostrugarstvo-klinc.si. 3 Naš kraj ■ februar 2018 Spoštovani bralci Našega kraja, nekaj dni kasneje, kot je bilo načrtovano, je do vas prišla nova številka Našega kraja. Razlog za nekajdnevni zamik je bil ta, da so bili učenci, tudi tisti, ki raznašajo naše glasilo po hišah, na šolskih počitnicah. Letos so bile počitnice res zimske in ljubitelji snega so lahko prišli na svoj način. Najkrajši mesec v letu je bil v znamenju prave zime, kulture in športa. Če je bilo v prejšnji številki glasila veliko športnih vsebin, pa je ta številka bolj kulturno obarvana. V knjižnici smo bili priča predstavitvam novih dveh knjig, ki sta obe zanimivi tudi za širši krog bralcev. Priznam, da knjiga ni bila nikoli moja najtesnejša prijateljica. Nekaj sem jih prebral na poletnem dopustu, a v klubu bralnih črvov me res ne bi mogli najti. Na obeh predstavitvah novih knjig sem dojel, kakšno bogastvo skrivajo knjige. Posebej me je navdušila predstavitev knjige nekdanjega dobrepoljskega učitelja Toneta Ljubiča. Zanimivo, da je nekdo, ki sicer ni bil domačin, popisal toliko pripovedk, ki jih je slišal v naših krajih, ob tem pa se lotil še popisovanja šeg in navad naše doline. Človek se vpraša, kaj bi bilo, če takih ljudi v naši zgodovini ne bi bilo. Koliko dragocenih podatkov bi šlo v pozabo? Koliko siro-mašnejša bi bila naša etnološka zbirka? Dejanja učitelja Ljubiča, župnika Mrku-na, etnologinje Anke Novak, ravnatelja Ivana Grandovca in drugih, ki so se in se še trudijo polniti naš dobrepoljski spomin, nam morajo biti spodbuda za pisanje. Pisana beseda je namreč bogastvo za vse generacije. Na šolskih straneh boste lahko brali prispevke štirih učencev, ki so pod mentorstvom učiteljice Eme Sevšek zapisali svoja razmišljanja o številki 112, katere evropski dan smo obeležili sredi februarja. Kulturni del številke polni tudi poročilo o dveh predstavah Dramske skupine Scena. Mladi igralski zanesenjaki so po premieri spregovorili o svojih pogledih na igro, o tremi ter o usklajevanju šolskih in igralskih obveznosti. Bogat pustni program pa se je tudi letos odvijal v Ponikvah. Lansko leto ste lahko brali o številnih navadah iz pustnega časa, letos pa si lahko ogledate več slikovnega pustnega materiala. O praznovanju pusta pa poročajo tudi iz vrtca, šole in Zavoda Prizma. Februar je mesec občnih zborov, torej številnih zbiranj. Člani društev se zbiramo in tako udejanjamo svojo pravico in dolžnost, da kot člani društev prispevamo ideje za delovanje v prihodnje. Nekaj poročil z občnih zborov boste našli v tej številki, nekaj pa v marčevski. Obe humanitarni organizaciji, Karitas in Krajevna organizacija Rdečega križa, nas tudi v februarski številki spodbujata k odprtosti do soljudi, seveda pa tudi do sebe in svojega življenja. Ponovno smo nagovorjeni, da v predvelikonočnem času razmislimo o svojih razvadah in s postom preverimo moč svoje volje. Smo sposobni zdržati 40 dni brez alkohola, čokolade, družbenih omrežij ...? Po nekaj s snegom neradodarnih zimah so ljubitelji smučanja in teka na smučeh le prišli na svoj račun. V ŠD Dobrepolje so brž, ko je vremenska napoved pokazala daljše zimsko obdobje, zavihali rokave in pripravili progo za tek na smučeh v klasičnem koraku. Odziv je bil zelo dober, veliko se nas je srečevalo na progi. Vsako srečanje zadihanih re-kreativcev je prijetno, a najbolj me je tiste sončne sobote navdušilo srečanje z eno od dobrepoljskih družin, ki jih tudi sicer pogosto srečujem na športnih dogodkih. Oče, mati in oba otroka, drug za drugim, v tempu, ki ga vsi zmorejo. Pravi vzor za skupno in kakovostno preživljanje prostega časa. Ob koncu velja opozoriti še na en dogodek, ki bo nekaterim mladim dobre-poljskim fantom zagotovo ostal v prijetnem in trajnem spominu. Ekipo U-13 Futsal kluba Dobrepolje je ob evropskem prvenstvu v futsalu doletela čast igranja tekem v dvorani Stožice. V dopoldanskem času so se še z nekaterimi vrstniki iz drugih klubov pomerili na istem igrišču, na katerem so nekaj ur za tem svoje mojstrstvo kazali njihovi vzorniki. V zadnjem obdobju se je povečalo število vlomov v stanovanja. Nepridipravi marsikoga prikrajšajo za zlatnino, denar ali kako drugo dobrino. Zaradi zaskrbljujočega stanja na tem področju sem se za pojasnila obrnil na policijsko postajo Grosuplje, kjer so pripravili prispevek o preventivnem delovanju. Priporočam v branje. V rubriki Utrip občine tokrat predstavljamo eno manjših vasi. Vas, kjer sonce zgodaj zaide - Podpeč. Pred nami je marec, mesec, ko se večkrat kot sicer spomnimo na svoje žene, mame, babice. Postojmo 8. in 25. marca za hip, pomislimo na tisoč drobnih opravkov, ki jih za naše družine opravijo, a jih pogosto ne opazimo. Saj veste, kako pravijo glede podpiranja vogalov v hiši . Želim vam prijetno branje Našega kraja ter vse lepo v prihodnjem mesecu. ■ Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 30. marca. Rok za oddajo prispevkov je 20. marec 2018. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila...................................7 Aktualno..................................20 Kultura.....................................23 Utrip občine.............................30 Iz dobrepoljske ambulante.......32 Iz vrtca in šole..........................33 Iz društev.................................39 Šport........................................47 Zahvale ...................................49 4 Naš kraj ■ februar 2018 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci našega glasila. V mesecu februarju smo končno občutili pravo zimo in s tem tudi pluženje cest in pločnikov. Veseli smo vsake pohvale pa tudi dobronamerne kritike, ki je pomembna, da se zimska služba izvaja kakovostno in v zadovoljstvo občanov. Treba je poudariti, da ob zelo močnem sneženju (v eni uri pade 10 cm snega) ni možno zagotoviti, da so vse ceste takoj očiščene. Občinska uprava pripravlja vso potrebno dokumentacijo za prijavo na 2. Javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva; OPERACIJA: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih. V okviru tega javnega razpisa podpirajo agromelioracijska dela na komasacijskih območjih, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Podpirajo se samo tiste agromelioracije, ki se izvajajo na komasacijskih območjih. Predmet podpore so naložbe v ureditev poljskih poti (izgradnja novih poti, razgradnja starih poti, rekonstrukcija poti), odstranitev kamnitih osamel-cev, spreminjanje konfiguracije zemljišč (izravnava zemljišča, izravnava mikrode-presij na njivskih površinah, nasipavanje rodovitne zemlje). Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti del niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katere koli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). Delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 %, delež iz proračuna Republike Slovenije pa 25 %. Sredstva imamo zagotovljena v proračunu za letošnje leto in v načrtu je, da se vsa dela izvedejo v tem letu. Izgradnja vrtca lepo napreduje. Zaključena je že instalacija za ogrevanje skupaj s toplotno postajo (razdelilna toplotna postaja) in objekt se že ogreva iz nove kotlovnice. Tako se objekt suši (stene, estrihi), in ko bo raven vlage v teh elementih dovolj nizka, se bodo začela slikopleskarska dela in polaganje talnih oblog. Dokončanje vseh del predvidevamo do 15. aprila, nato sledi pridobitev uporabnega dovoljenja. Z veseljem in elanom pripravljamo vse potrebno za izgradnjo večnamenske športne dvorane na Vidmu. Občina Dobrepolje je bila doslej prikrajšana za površine za izvedbo športnih dejavnosti, tako šolskih kot tudi izvenšolskih in rekreativnih. Zapolniti to pomanjkljivost ter tako v lokalno skupnost vnesti novo priložnost je bilo glavno vodilo Občine za to pomembno investicijo. Poudarjam, da je naložba z družbeno-ekonom-skega vidika vsekakor upravičena, med pomembne razloge sodijo zagotovitev normativnih površin za izvedbo pouka športa, zagotovitev ustreznega prostora za izvedbo raznih prireditev, obogatitev ponudbe programov oziroma projektov s ciljem izvajanja programov zdravega načina življenja na področju športa in rekreacije za vse starostne in interesne skupine. Športna dvorana bo uporabna za vse kategorije uporabnikov (od predšolskih, šolskih otrok, mladih in starejših) in ne bo omogočala le športne vzgoje, temveč tudi treninge ter bo namenjena tudi za izvedbo vrhunskih športnih prireditev. Sama velikost športne dvorane oziroma dimenzije so ustrezne za mali nogomet, rokomet, odbojko, košarko ... in tudi druge športne panoge. V njej pa bo poskrbljeno tudi za organizacijo kulturnih prireditev z ustrezno akustiko. Vse to bodo dopolnjevali pomožni prostori, prostori za fitnes in aerobiko. V tem mesecu je bilo pripravljeno in bo tudi objavljeno Javno naročilo za izbor izvajalca del po principih, ki izhajajo iz Rumene knjige FIDIC, kar pomeni, da mora izbrani izvajalec izvesti projektiranje, pridobiti gradbeno dovoljenje in izvedbo. Predvidevamo, da bo izvajalec izbran v mesecu aprilu, dela pa bo predvidoma začel v mesecu avgustu. V javnosti se govorijo različne neresnične izjave, zakaj se je zaprla pošta v občinski zgradbi. Razlog je samo to: Pošta Slovenije se je zaradi ekonomičnosti poslovanja (rezultati niso bili dobri) odločila, da poslovalnico zapre in poišče izvajalca za pogodbeno pošto, kot je to že storila prej v drugih krajih po Sloveniji. Občinski svet je lani aprila sprejel sklep, da želimo ohraniti takšno pošto, kot je, in to v enakem obsegu na Vidmu in v Strugah. Sklep je bil poslan na Pošto Slovenije, vendar ga niso upoštevali. V zadnjem času je kar nekaj vprašanj prišlo na Občino glede delovnega časa pošte ter tudi drugih pripomb. S Pošto Slovenije bomo izvedli sestanek in se o vsem tem pogovorili, da bodo naši občani zadovoljni s temi storitvami. ■ w .k M* J ' .Je* - L ■ jfir i i i^^BBH^I " Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) Iskrene čestitke ob mednarodnem dnevu žena (8. marec) in materinskem dnevu (25. marec). Vsem ženam, materam in dekletom želimo, da bi praznični dan prijetno praznovale in si vzele čas tudi zase. To vam želimo župan, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje. 5 Naš kraj ■ februar 2018 Pojasnilo Pošte Slovenije o spremembi delovnega časa Po preoblikovanju videmske pošte je prišlo tudi do spremembe delovnega časa, kar je precej prizadelo in razjezilo občane, predvsem tiste, ki poštnih storitev ne moremo opraviti v dopoldanskem času. Pošto Slovenije sem zaprosil za pojasnilo in služba za odnose z javnostmi je posredovala spodnje pojasnilo (navajam dobesedno). Bojan Novak Do spremembe delovnega časa pogodbene pošte 1312 Videm - Dobrepolje je prišlo na podlagi dogovora med pogodbenim partnerjem in Pošto Slovenije. Spremenjen delovni čas pogodbene pošte je začel veljati 1. 1. 2018. Delovni čas pogodbene pošte 1312 Videm - Dobrepolje: • ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-14.00, • sreda: 14.00-18.00, • sobota: 9.00-11.00. Nov delovni časi pošte 1312 Videm - Dobrepolje je usklajen z določili Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/2009, 77/2010, 40/2014(ZIN-B) in 81/2015, dostopnem na spletni strani www.posta.si in v prostorih pošt) ter Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 47/2010 in 14/2017). V skladu z navedenim je pošta za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev odprta najmanj pet delovnih dni v tednu, delovni čas pošte za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev ustreza predpisanemu minimalnemu odpiralnemu času, in sicer vsaj dve zaporedni uri vsak delovni dan, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri. Vsekakor pa bomo situacijo na pogodbeni pošti spremljali. ■ DELOVNI ČAS POMEMBNIH SLUŽB, USTANOV ZDRAVSTVENI DOM VIDEM: PONEDELJEK: 7.00-14.30 TOREK: 11.00-19.00 SREDA: 15.00-20.00 ČETRTEK: 12.00-20.00 PETEK: 7.00-14.00 ZDRAVSTVENI DOM STRUGE: SREDA: 13.00-14.45 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM: PONEDELJEK: 12.30-19.00 TOREK: 13.00-19.30 SREDA: 7.00-13.30 ČETRTEK: 7.00-13.30 PETEK: 7.00-13.30 OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE: PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, MATIČNI URAD VIDEM: TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM: PONEDELJEK: 12.30-19.00 TOREK: 9.00-15.00 SREDA: 12.30-19.00 ČETRTEK: 10.00-15.00 PETEK: 12.30-19.00 POŠTA - VIDEM: PONEDELJEK: 9.00-14.00 TOREK: 9.00-14.00 SREDA: 14.00-18.00 ČETRTEK: 9.00-14.00 PETEK: 9.00-14.00 SOBOTA: 9.00-11.00 POŠTA - STRUGE: PONEDELJEK: 11.00-13.00 TOREK: 11.00-13.00 SREDA: 11.00-13.00 ČETRTEK: 16.00-18.00 PETEK: 11.00-13.00 NOVA LJUBLJANSKA BANKA VIDEM: PONEDELJEK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 TOREK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 SREDA: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 ČETRTEK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 PETEK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM: PONEDELJEK: 7.00-16.00 TOREK: 7.00-16.00 SREDA: 7.00-16.00 ČETRTEK: 7.00-16.00 PETEK: 7.00-16.00 SOBOTA: 8.00-12.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) PONEDELJEK: 15.00-17.00 TOREK: 10.00-12.00 6 Naš kraj ■ februar 2018 Na Vidmu se že veselimo odprtja novega vrtca V četrtek, 25. 1. 2018, smo si z vodstvom Občine Dobrepolje, predstavniki Eko sklada in predstavniki vodstva vrtca Ringaraja ogledali novo kotlovnico na lesene sekance. Ta nadomešča staro kotlovnico na ekstra lahko kurilno olje, ogreva pa šolo, stari vrtec in telovadnico, predviden pa je tudi priklop novega vrtca in nove športne dvorane. Ogledali smo si tudi novi vrtec v gradnji. Prijazno nas je sprejel vodja gradbišča g. Vojko Kovačič, dipl. inž. gradbeništva, ki nam je podrobno predstavil novi objekt. Cvetka Košir, pomočnica ravnatelja Nekaj zanimivih podatkov, povezanih s toplotno izolacijo: • talna izolacija meri 24 cm, • zunanja izolacija sten meri 22 cm, • izolacija na ravni strehi meri 35 cm. Novi vrtec je priklopljen na vročevod, po celotni površini objekta je izvedeno talno gretje. Poleg tega je objekt opremljen z najsodobnejšo klimatsko napravo, ki omogoča prezračevanje s funkcijo gretja in hlajenja ter zadostuje najvišjim standardom stroke. Meteorna voda se bo zbirala v podzemnem zalogovniku, s tem pa bo zagotovljena vsa voda za sanitarno rabo. V novem vrtcu bo osem igralnic. Dve igralnici bosta namenjeni otrokom 1. starostnega obdobja, dve igralnici sta namenjeni kombiniranim oddelkom 1. in 2. starostnega obdobja. Štirje oddelki bodo namenjeni otrokom 2. starostnega obdobja. V igralnicah se načrtuje linolej predvsem zaradi vzdrževanja in talnega gretja. Terasa omogoča prehod na igrišče, ki se prelepo vklaplja v obstoječe naravno okolje. Prehod iz igralnice preko zunanje terase je v zaključnem sloju v celoti izve- den iz gumirane površine. Na igrišču je tudi zunanji pitnik vode. V stavbi objekta na območju otroškega igrišča je tudi zunanje stranišče za otroke. Vzhodna stran je narejena z leseno-steklenimi stenami. Vsa okna so trosloj-na, zasteklitev pa ustreza zahtevam Eko sklada. Pri zasteklitvah so uporabljena varna stekla. Posebnost vrtca je večnamenski prostor z naravno svetlobo ter s prostorom za shrambo igrač, sledita razdelilna kuhinja in pralnica s skladiščem in toplotno podpostajo, ki je vezana na novo kotlovnico. Prostorni so tudi zbornica, prostor za osebje, garderobe, računalniška soba, prostori za vodstvo vrtca ter klimat, ki je v posebnem prostoru in predstavlja »dušo eko zgodbe«. Na zahodni strani je vstopna ploščad v betonski izvedbi, vsi vhodi so pod jeklenim nadstreškom, zagotavljajo pa senco in dostop v vrtec v vsakem vremenu. Dostop v vrtec je omogočen tudi otrokom s posebnimi potrebami. Na zahodni strani so zunanja senčila na oknih, na vzhodni strani pa so senčila na notranji in zunanji strani oken. Vse kupole v objektu imajo horizontalna senčila, ki so vodena centralno s senzorji na sonce in veter. Pri zunanji ureditvi se upoštevajo trenutni standardi in normativi za nove vrtce. V zunanje otroško igrišče bo vključena kombinacija poti s peščenimi in betonskimi površinami ter igrali. Maksimalno se bo upoštevalo trenutno obstoječe stanje, stik s prijetnim naravnim okoljem. Igrišče bo ograjeno. Ograjena bo tudi terasa 1. starostnega obdobja. Zagotovljene bodo evakuacijske poti skladno s požarno varnostjo. Novi vrtec bo otrokom, staršem in zaposlenim omogočal optimalne pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-varstvene-ga in izobraževalnega poslanstva. Vsi z optimizmom in s hvaležnostjo spremljamo delo gradbenikov in strokovnih delavcev, povezano z gradnjo novega vrtca, v upanju, da bo vrtec zgrajen v skladu z načrti in pričakovanji. ■ Aktualne informacije o gradnji vrtca Kljub posledicam vetroloma in snežnih razmer dela potekajo skoraj po načrtovanem terminskem planu. Mag. Ivan Kenda, vodja projekta V januarju sta bila s strani Eko sklada izvedena obisk in pregled detajlov pri gradnji skoraj ničenergijskega objekta. Prav tako sta bili s strani gradbenega inštituta ZRMK izvedeni kontroli tesnosti vgradnje stavbnega pohištva in termo- grafija objekta v trenutnem stanju, ko je še možna odprava napak. Pozneje se izvedeta obe kontroli še ob dokončanem objektu. Trenutno vzporedno potekajo tudi priprave na objavo razpisa za notranjo opremo vrtca. Vrtec je bil na pepelnično sredo prvič ogrevan, kar je pomembno predvsem pri zagotavljanju ustrezne suhosti tal, sten ter stropov. Izvajajo in dokončujejo se obrtniška in gradbena dela. Ob tej priložnosti lahko z Občine Do-brepolje sporočimo še, da potekajo intenzivne priprave v zvezi z razpisom za gradnjo nove športne dvorane. ■ 7 Naš kraj ■ februar 2018 OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE OŠ Dobrepolje VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, faks: 7807-210 Elektronska pošta: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Ker pričakujemo, da bo 1. 9. 2018 novi vrtec na Vidmu že zgrajen, bomo po predvidevanjih lahko sprejeli vse otroke 1. in 2. starostnega obdobja. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec z dnem 1. 9. 2018. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2018/19, naj omenim, da je prav, da so vpisani že 1. 9. 2018, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: http://www. osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. • Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. 3. 2018. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. • Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo. • Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Iz CSD Grosuplje sporočijo staršem in tajništvu, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina. • Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. 4. 2017, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj: Ivan Grandovec Koledar prihajajočih dogodkov Petek, 2. 3. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Sobota, 3. 3. Pohod po Jurčičevi poti (Višnja Gora, start med 7.00 in 10.00) Nedelja, 4. 3. drugo postno predavanje (župnišče, 19.00) Petek, 9. 3. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Sobota, 10. 3. koncert Tinkare Kovač (Jakličev dom, 19.00) Nedelja, 11. 3. domača tekma Futsal kluba Dobrepolje U-19 (Velike Lašče, 17.00) Nedelja, 11. 3. tretje postno predavanje (župnišče, 19.00) Ponedeljek, 12. 3. Beremo s tačkami (knjižnica Dobrepolje, 17.30 in 18.00) Sreda, 14. 3. Predavanje o čiščenju nereda znotraj in zunaj nas (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Petek, 16. 3. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Nedelja, 18. 3. sejem na tiho nedeljo (sv. Anton, 9.00 do 12.00) Nedelja, 18. 3. četrto postno predavanje (župnišče, 19.00) Sreda, 21. 3. usposabljanje iz varstva pri delu (OOZ Grosuplje, 15.00) Petek, 23. 3. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Nedelja, 25. 3. občni zbor Društva upokojencev Dobrepolje (Jakličev dom, 15.00) Sreda, 28. 3. pravljično-igralna ura za otroke od 2. do 4. leta (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sreda, 28. 3. bralni klub Dobrevoljci (knjižnica Dobrepolje, 19.00) 8 Naš kraj ■ februar 2018 Poročilo o obsegu poškodb zaradi vetroloma v decembru 2017 v slovenskih gozdovih in ukrepih za njihovo sanacijo Zaradi močnega vetra so v gozdovih 12. in 13. decembra 2017 nastale obsežne poškodbe (izruvana drevesa, odlomljena debla, poškodovane krošnje), in sicer je po zadnjih ocenah (18. 1. 2018) poškodovanih za 2,191 milijona kubičnih metrov drevja. Zbral Bojan Novak, po gradivu Zavoda za gozdove Slovenije Največje poškodbe v gozdovih zaradi vetroloma so na Kočevskem, Notranjskem in na Koroškem. Močno poškodovana območja gozdov so tudi na Jezerskem, na Solčavskem in v zgornji Savinjski dolini ter v Dravski dolini. Do poškodb je prišlo tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije. Najmanj so poškodovani gozdovi na vzhodu države in na Primorskem. Podrobnejši podatki o ocenah poškodovanega drevja zaradi vetroloma po posameznih gozdnogospodarskih območjih so razvidni iz spodnje preglednice: Gozdnogospodarsko območje Poškodovanost lesne mase v m3 Tolmin 26.000 Bled 65.000 Kranj 88.000 Ljubljana 110.000 Postojna 414.000 Kočevje 797.000 Novo mesto 43.000 Brežice 0 Celje 19.000 Nazarje 262.000 Slovenj Gradec 255.000 Maribor 112.000 Murska Sobota 0 Sežana 0 Skupna vsota 2.191.000 Zavod za gozdove Slovenije je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov, podobno kot ob preteklih naravnih ujmah v gozdovih, prilagodil svoje delo in izvedel več nujnih ukrepov, vključno s prilagojeno izdajo odločb za posek poškodovanega drevja. Pri poseku poškodovanega drevja ima izključno prednost sanitarna sečnja iglavcev, da se prepreči ponovna razmnožitev podlubnikov, predvsem smrekovega lu-badarja. Roki za posek poškodovanega drevja iglavcev se določajo na podlagi ocene ogroženosti gozdov zaradi pod-lubnikov. Na s podlubniki ogroženem območju, kjer gre za večje količine iglavcev in je bil napad podlubnikov prisoten že v lanskem letu, je treba iglavce posekati in spraviti iz gozda do konca marca 2018, v drugih iglastih gozdovih predvsem smreke pa do sredine maja 2018. Tako je za sanacijo stanja v iglastih gozdovih na voljo zelo malo časa oz. skupaj v povprečju le 100 delovnih dni in v tem času je treba opraviti veliko večino sanacije. Večino poseka dreves je treba opraviti s stroji (harvesterji), in sicer povsod tam, kjer razmere to dovoljujejo. Zaradi pomanjkanja lastnih kapacitet za strojno sečnjo v Sloveniji bo treba nekaj izvajalcev del v gozdovih pridobiti iz tujine. Prioritete pri sanaciji posledic vetro-loma še vedno ostajajo podobne kot v prvih dneh po naravni ujmi: 1. Zagotovitev varnosti pri delu v gozdu, tako lastnikov gozdov, izvajalcev kot gozdarskega strokovnega kadra ZGS. 2. Vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic in odstranjevanje podrtega drevja z gozdne infrastrukture, kjer to še ni izvedeno. 3. Pomoč pri reševanju lastnine prebivalcev in javne infrastrukture. 4. Odstranjevanje podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve ob večji količini padavin čez zimo. 5. Prioritetna sanacija od podlubnikov ogroženih gozdov in preprečitev sekundarne škode na gozdnih sestojih zaradi podlubnikov, ki se bodo začeli spomladi razvijati na podrtem drevju iglavcev. Zavod za gozdove Slovenije nudi strokovno pomoč lastnikom gozdov, redno pregleduje poškodovane gozdove in izdaja odločbe za posek poškodovanih dreves. Kot vedno ob sanitarni sečnji velja, da lahko lastniki poškodovanih gozdov začnejo izvajati posek poškodovanih dreves že brez izdane odločbe, vendar morajo o tem predhodno vsaj ustno obvestiti pristojnega revirnega gozdarja. V naslednjih mesecih bodo okrepljene dejavnosti svetovanja, izobraževanja ter povezovanja lastnikov poškodovanih gozdov za skupno izvedbo del v gozdovih z usposobljenimi izvajalci, še posebej na območjih z drobno gozdno posestjo. Pripravljen je tudi program demonstracij varnega dela v gozdu v razmerah naravnih ujm, ki se je začel izvajati v februarju 2018 na vseh območnih enotah ZGS, ki so bile prizadete v vetrolomu. Posek in spravilo polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, drugače naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce. ■ 9 Naš kraj ■ februar 2018 Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Dobrepo Ije za leto 2017 Na območju občine? Do brepolje se? upo rabniki oskrbujejo iz treh vodovodnih siste mov v upravljanju Javnega komunal nega podjetja Grosuplje. Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih v letu 2017 MIKROBIOLOŠKE ANALIZE FIZIKALN O-KEMIJSKE ANALIZE VODOVODNI količina distribuirane vode trdota vode št. vzrok št. vzrok ukrep prekuhavanja SISTEM [m3] [°dH] št. vzorcev % ustreznih neustreznih neustreznosti št. vzorcev % ustreznih neustreznih neustreznosti [dni] Rob-Dobrepolje 246.066 15,5 15 100 0 - 7 100 0 - 0 814.251 Grosuplje od tega 2.481 občina Dobrepolje 18,1 37 97,00 1 SK 37 15 100 0 - 0 Tisovec 831 - 4 100 0 - 5 100 0 - 0 Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - Clostridium perfringens vključno s sporam i je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vod i niso dopustne SK22 - št. kolonij pai 22°C je pokazatelj ečinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. SK37- št. kolonij pri 37°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšeg a fekalnega onesnaženja 1 Letni nokranj i nadzor je bil izveden s stranipooblašoenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04,26/06, 92/06, 2¡5/09, 741/15, 51/17), interne dokumentacije HACCP in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). V splošnem lahko ugotovimo, da se je uperabnikvm distri-buirala ustrezna zdrava pitna voda. Ne vodavodnem sistemu Grosuplje seje z vzorčenjem potrdilo, da je vzrok neskladnosti na hišnem vodovodnem sistemu. Uporabnik je prejel ustrezna navodila. Na /odov/dnih sistemih Grosuplje (vrtina Kačjak, črpališče Dobje), 7ob (vrtina črpališče Rob, izvir Zvi ršoe) in Nisovec (vrtina Tisovec) je bila vzerčena tudisurova voda pred pripravo. Rezultati vzorčenj na vseh vodnih virih izkazujejo prisotnost fekalnega onesnaženja (E.coli, koliformne bakterije, entero-koki). Celotno letno poročilo za leto 2017, pripraoljeno s straoi pooblaščenega izvajalca notranjega nadzora, je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatke, iz katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je trdota pitne vode. Poleg? tega to na tem spletnem mestu dosegljiva : • nsvodila o prrkuhavanju vode, • priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in • navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. ■ Javno komunalno podjetje Grosuplje 10 Naš kraj ■ februar 2018 Državljani in policija - skupaj za varnost Policisti Policijske postaje Grosuplje smo v letu 2017 na območju policijske postaje obravnavali manjše število kaznivih dejanj kot v letu 2016. Kljub temu pa smo na območju občine Dobrepolje zaznali manjši porast obravnavanih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Damjan Čimžar Pri pregledu zaznanih kaznivih dejanj velike tatvine, pri katerih so storilci z vla-mljanjem prišli v zaprte prostore oškodovancev, je bilo ugotovljeno, da so policisti v letu 2017 obravnavali 26 tovrstnih kaznivih dejanj. Največje število kaznivih dejanj vlomne tatvine je bilo obravnavanih na območjih k. o. Dobrepolje Cesta (9) in k. o. Dobrepolje Zdenska vas (5). Na Policijski postaji Grosuplje tako zaznavamo porast vlomov v stanovanjske hiše kot tudi v druge objekte. Storilci postajajo vse predrznejši in jim ni mar za stisko ljudi. Vse pogosteje se dogaja, da storilci za žrtve izberejo osamljene domačije, kjer bivajo starejši občani, oz. dejanja izvajajo v dnevnem času, ko so občani v službi. Pri teh dejanjih storilci izkoriščajo nepazljivost občanov oz. njihovo nepozornost v času, ko se pripravljajo na izvršitev tovrstnih dejanj. Še vedno ugotavljamo, da si storilci kraj oz. okolico objekta napada predhodno ogledajo (opazujejo tudi več dni zaporedoma). Nepazljivost oz. nepozornost občanov na policiji zaznavamo v obliki posredovanih informacij o pojavu sumljivih oseb, vozil itd., saj je teh glede na porast kaznivih dejanj manj. Razloge za takšno stanje opažamo v nepripravljenosti občanov za sodelovanje s policisti, razkrivanje njihovih podatkov v izogib morebitnemu kasnejšemu sodelovanju pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in procesiranje storilcev pred pristojnimi organi, kar predstavlja ključ do uspešnega kaznovanja storilcev in zmanjševanja tovrstne kriminalitete. V izogib temu, da postanete žrtev tovrstnih kaznivih dejanj, zato ne ponujajte priložnosti nepridipravom in že sami poskrbite za varnost svoje lastnine: • Hiše in stanovanja redno zaklepajte (tudi če greste na vrt ali njivo za hišo). Uporabite kakovostne in zanesljive ključavnice; protivlomna vrata, kjer je to smiselno (stanovanje v bloku); okna v pritličju pa lahko zavarujete s proti-vlomno folijo za steklene površine, ki jih vlomilci ne bodo mogli vlomiti. • Po svojih zmožnostih vgradite kakovostne alarmne naprave in video nadzorni sistem, ki največkrat pri- pomorejo k pregonu storilcev s kraja (opustitev izvršitve dejanja), v primeru vloma v hišo pa pripomorejo k uspešni identifikaciji storilcev. • Preučite možnosti, da doma ne hranite denarja, zlatnine ali drugih vrednejših predmetov oz. jih shranite v ustrezni REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Policisti opozarjamo na drzne tatvine v vaših domovih Kako delujejo drzni tatovi? • Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne. • Tatovi delujejo v skupinah. • Eden izmed tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti stran od doma. • Drugi tatovi medtem vstopijo v vaš dom ter kradejo denar in vrednejše predmete. POLICIJA SVETUJE POLICIJ» SVETUJE POLICIJ» SVETUJ E POLICIJ» SVE TUJE POLICIJ» SVETUJE POLICIJ» SVETUJE K ^^ u ^ T> " O' POLICIJ» SVETUJE POLICIJ» SVETUJE POLICIJ» SVETUJ E POLICIJ» SVE TUJE POLICIJ» SVETUJE POLICIJ» SVETUJE Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? • Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. • Neznancev ne spuščajte v svoj dom. • Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). • V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma. • Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. • Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, če postanete žrtev tatov? • Obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). • Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. 11 Naš kraj ■ februar 2018 protivlomni blagajni, ki naj bo dobro skrita in pritrjena v steno ali tla. • V času odsotnosti ali dopustovanja se dogovorite s sorodniki, sosedi ali prijatelji o občasnem nadzoru svoje hiše in obveščanju policije v primeru pojava neznancev, ki se gibljejo okoli hiše ali so poskušali nasilno priti v hišo ali vaše stanovanje. V večernem času pustite v kakšnem prostoru prižgano varčno luč in radio ter s tem dajte vedeti, da je morda kdo doma, in tako odvrnite storilca od dejanja. Če je bilo v hišo, stanovanje ali druge prostore vlomljeno, pri tem pa so bili odvzeti predmeti, vam svetujemo, da se ničesar ne dotikate ali premikate (storilec je mogoče pustil kakšno sled, po kateri ga bomo lažje identificirali), o vlomu pa obvestite Policijsko postajo Grosuplje (tel. št. 01 781 83 80) ali policijo na tel. številko 113 in počakate na prihod policistov. V primeru zalotitve storilca na kraju se ne izpostavljajte. Poskrbite za lastno varnost, tako da se umaknete na varno razdaljo, obvestite policijo ter si pri tem poskušajte čim bolje zapomniti opis storilca za morebitno kasnejšo prepoznavo. Zapomnite si, s kakšnim vozilom (znamka in tip, barva vozila, registrske tablice) se je storilec odpeljal s kraja dejanja. Pri tem pazite predvsem na lastno varnost, saj imajo storilci pri sebi večkrat nevarne predmete, s katerimi bi vas lahko poškodovali s ciljem, da obdržijo odtujene predmete. Vodja policijskega okoliša občine Do-brepolje je policist Damjan Zver. Svoje delo v času uradnih ur (PONEDELJEK med 15.00 in 17.00, TOREK med 10.00 in 12.00) opravlja v policijski pisarni Do-brepolje (tel. št. 780 72 31), na naslovu Videm 36, kamor se lahko obrnete za dodatne informacije o samozaščitnem ravnanju oz. postopku policije v primeru posredovanja informacij o storilcih tovrstnih kaznivih dejanj. ■ Poostren nadzor občinskega redarstva nad dolžnim ravnanjem lastnikov in skrbnikov psov V zadnjem času smo prejeli kar nekaj prijav zaradi psov, ki se prosto gibljejo po cestah, središčih naselij ter na drugih javnih površinah. Namen tega članka je predstaviti obveznosti in pravice lastnikov in skrbnikov psov, ki izhajajo iz zakonodaje. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 - uradno prečiščeno besedilo) mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Z globo 200 evrov se kaznuje posameznik, ki kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa. Na vsaki javni površini (javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur), ko gremo s psom na sprehod, mora biti pes na povodcu. Prosto gibanje psa na javnih površinah za druge uporabnike teh površin lahko predstavlja določeno nevarnost, zato zakon o zaščiti živali lastnikom psov nalaga obveznost, da morajo imeti pse na povodcih. Še zlasti na cestah, kjer psi, ki se prosto gibljejo, predstavljajo nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Skladno s prvo alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15) je prepovedano na cestnem svetu javne ceste puščati živali brez nadzorstva. Posameznik, ki ravna v nasprotju z navedeno določbo, se za prekršek kaznuje z globo 1.000 evrov. Poleg navedenega je treba na tem mestu opozoriti tudi na pasje iztrebke, ki predstavljajo veliko nadlogo, tako z vidika higiene in zdravja kot tudi estetike. Žival ni naprava, ki jo lahko vključimo, ko jo potrebujemo, ali izključimo, kadar je ne potrebujemo. Ima svoje potrebe in zato pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah za svojimi psi ni nadležno opravilo, temveč je to naloga vsakega odgovornega lastnika psa. Glede na povečano število prejetih obvestil bo občinsko redarstvo poostreno nadziralo dolžno ravnanje lastnikov oziroma skrbnikov psov. Skupna občinska uprava "'Veliko stori, kdor stori malo, a stori to, kar mora storiti. Ničesar ne stori, kdor naredi veliko, vendar ne stori tistega, kar bi moral storiti." Sv. Janez Bosco 12 Naš kraj ■ februar 2018 Dejavnosti gasilcev na področju (požarne) preventive v zimskih dneh - drugi del V prejšnji številki Našega kraja ste lahko obnovili znanje preventivnega delovanja in ukrepov ob naravnih nesrečah (žled, vetrolom ...) ter ob potresu. V tej številki pa lahko obnovite svoje znanje na področju preventive pred požari ter o ukrepih ob poplavah in požarih. Prispevek je povzet po gradivu Komisije za preventivo GZS in gradivu Uprave RS za zaščito in reševanje. Uroš Gačnik BODIMO PRIPRAVLJENI NA POPLAVE • Seznanite se s poplavno ogroženostjo območja, kjer prebivate. • Družinske člane seznanite, kako ukrepati v primeru poplave. • Načrtujte, po kateri poti se lahko umaknete na višje ležeče mesto. • Poskrbite za neovirano odtekanje meteornih voda v okolici hiše. • Pripravite zadostno zalogo pitne vode (v plastenkah) ali si pripravite sredstva za razkuževanje vode, saj lahko po poplavi pride do motene preskrbe z vodo. • Pripravite zalogo konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo za prvo pomoč, nepremočljivo obleko (gumijaste škornje, vodoodporno obleko, gumijaste rokavice), vodoodporno torbo ali škatlo za dokumente in dragocenosti ter drugo, kar menite, da bi potrebovali. • Pripravite baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki. • V prostorih, ki jih lahko poplavi, dvignite pohištvo in drugo opremo ter električne vtičnice in napeljavo od tal. • Tla in stene prostorov, ki jih lahko poplavi, naj bodo iz materialov, ki jih voda manj poškoduje, se lahko očistijo in se hitro posušijo. • Na odtoke in cevi namestite nepovratne ventile. • Lahko vnetljive tekočine in strupene snovi (strupe za škodljivce, pesticide, močna čistila ipd.) hranite v zaprti prvotni embalaži skladno z navodili proizvajalca (iz odprte embalaže se lahko vsebina razlije in onesnaži vodo, pride lahko tudi do nepričakovanih kemijskih reakcij). • Ustrezno zavarujte in pritrdite cisterne za kurilno olje. • Razmislite o ustreznem zavarovanju. • Poskrbite za redno odstranjevanje in čiščenje podrte in polomljene vegetacije v gozdovih, predvsem v bližini hudournikov ter ob strugah vodotokov. • Plavje, ki se nabere na naravnih zožitvah in infrastrukturnih objektih (cevni prepusti, mostovi, prečni objekti ...), je treba redno odstranjevati. Ukrepi ob napovedi poplave • Če živite v predelu, kjer so mogoče poplave in nanje opozarjajo vremenske razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga), spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila Agencije RS za okolje. • Opazujte naraščanje vode v svoji okolici. • Upoštevajte navodila pristojnih štabov civilne zaščite in reševalnih služb. • Če lahko, iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje. • V okolici hiše zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi. • Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo. • Živino umaknite na višje ležeča območja in ji pripravite začasno bivališče. Poskrbite za ustrezno kakovost pitne vode in krme ter ustrezne higienske razmere. Preprečite razvoj in širitev nalezljivih bolezni pri živalih, kot je na primer vranični prisad (antraks). Več informacij o antraksu lahko dobite na http://www.uvhvvr.gov.si/si/delov-na_podrocja/zdravje_zivali/bolezni/ antraks/. S protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbo (na nivoju, ki je lahko poplavljen, zavarujte vratne in okenske odprtine, svetlobne jaške, talne sifone ipd.). Več informacij: http://www.poplavljen.si/images/ brosura/BrosuraVrece_72dpi.pdf. • Če je vaš dom na območju, kjer lahko voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku. Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke, nujna zdravila) in se umaknite. • Zaprite ventil vodovodnega omrežja in glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopite glavno električno stikalo. • Vozilo umaknite iz podzemnih garaž in z brežin. Parkirajte ga na mesto, ki je dvignjeno nad območje, ki ga lahko poplavi voda. • Ob napovedi močnega deževja in možnosti poplav preložite športne dejavnosti, ki so povezane z vodo in obvodnim prostorom (čolnarjenje, rafting, ribolov ipd.), in ne taborite ob potokih, rekah in jezerih, saj lahko voda hitro naraste, majhen potok pa lahko postane hudournik. BODIMO PRIPRAVLJENI NA POŽAR. SEZNANIMO SE, KAKO RAVNATI OB POŽARU IN KAJ STORITI, DA DO POŽARA NE PRIDE! Preventivni ukrepi se delijo na organizacijske in tehnične. Organizacijski ukrepi: odmiki, čiščenje in vzdrževanje, ločevanje, evakuacija ... Tehnični ukrepi: požarni alarmi, ga-silniki, stanovanjski šprinklerji (vgrajene naprave za gašenje z vodo). Da ne bi zagorelo • Poskrbite, da površine okoli štedilnikov in peči ne bodo založene ali neurejene. • Med kuhanjem se ne oddaljujte od štedilnika. Pregreta maščoba se lahko vžge. 13 Naš kraj ■ februar 2018 • Vključenih grelnih naprav in prižganih sveč nikoli ne puščajte brez nadzora. Ne postavljajte jih v bližino pregrinjal, zaves, lesenih oblog in drugih gorljivih snovi. • Peči, kaloriferjev, svetil in dimniških cevi ne prekrivajte z oblačili, krpami ali papirjem. • Ne uporabljajte poškodovanih električnih naprav, podaljškov in vtičnic. • Vroč pepel odlagajte v negorljive posode. Pred spanjem si vzemite minuto časa in: • ugasnite televizijski in radijski sprejemnik ter luči; • izklopite premične grelne naprave na plin, tekoča goriva ali elektriko; • ugasnite sveče in pogasite odprt ogenj (kamini). Ko zagori! • Če vaše življenje ni ogroženo, poskušajte sami pogasiti požar z gasilnim aparatom ali priročnimi gasilnimi sredstvi, kot so voda, pokrovka ali odeja. • Če je v prostoru dim, si z vlažnim robčkom pokrijte usta in nos. • Če požara ne morete pogasiti sami, čim prej zapustite prostor in pokličite telefonsko številko 112. • Nikoli se ne vračajte v zadimljen ali goreč prostor, da bi rešili živali, dokumente ali druge vredne predmete. • Seznanite se z evakuacijsko potjo iz hiše ali stanovanja in poskrbite, da bo ta vedno prosta in prehodna. • Na vidnem mestu ob telefonu imejte zapisane vse pomembne klicne številke, še zlasti 112 za klic na pomoč. Kaj narediti ob požaru Vpijemo: »POŽAR, POŽAR!« ali pokličemo gasilce na tel. številko 112 in povemo predvsem: - KDO kliče, - KAJ se je zgodilo, - KJE se je zgodilo. Operativec v centru za obveščanje vas lahko vpraša tudi: - KDAJ se je zgodilo, - KOLIKO je ponesrečencev, - kakšne so POŠKODBE, - kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave ... ), - kakšno POMOČ potrebujete. Dobro je vedeti! • Javljalniki požara vas lahko pravočasno opozorijo na nevarnost. • Imejte pri roki gasilni aparat ali drugo priročno sredstvo za gašenje. • Z gasilnim aparatom lahko sami pogasite začetne požare. • Redno čiščenje in vzdrževanje dimnikov, peči in kaminov zmanjša možnost nastanka požara (npr. vžig saj). • Pregretega olja ali požara na električnem aparatu nikoli ne gasite z vodo. • Kajenje v postelji je smrtno nevarno. Kaj narediti ob požaru - če se moramo umakniti skozi dim • Poiščemo robec, brisačo ipd. in jo zmočimo ter si s tem pokrijemo usta. • Gibamo (pomikamo) se pri tleh (pri tleh je običajno najdlje zrak primeren za dihanje) ali na kratko: »bodimo ponižni pred požarom«. • Če zagori obleka: se uležemo na tla; se vrtimo po tleh; osebo, ki gori, pokrijemo s težjo odejo, brisačo ... • Umaknemo se na prosto, počakamo na navodila zaposlenih, gasilcev, policije. • Za vse bo poskrbljeno, le mirno! Nekaj primerov iz prakse Do požara je prišlo v stanovanjski hiši. Ob ogledu objekta in pogovoru z lastnikom so gasilci ugotovili, da je bila pred požarom k štedilniku prislonjena kartonska škatla s trskami in papirjem. Papir, drva in trske so pogosto v bližini štedilnika. Podobno velja za sušenje perila ob pečeh na trdo gorivo, električnih radiatorjih ipd. Na podstrešju imamo pogosto nezaščitene žarnice. Če so preblizu papirja, blaga in drugih gorljivih snovi, se lahko vžgejo! Odmiki gorljivih snovi od virov vžiga naj bodo najmanj 1 m. Med sušenjem perila ob virih vžiga je treba zagotoviti, da perilo ne pade na peči ali radiatorje. GASILNIKI - GASILNI APARATI V kraj se je preselil nov krajan. Kmalu po tem je obiskal gasilce in jih prosil za nasvet, kakšen gasilnik naj nabavi za dom in garažo. Gasilci so mu ustrezno svetovali. Kje kupiti gasilnik, ni takšen problem, vsi imamo polno idej - od različnih podjetij do bencinskih servisov in trgovskih centrov. Pogosto pa se pojavi vprašanje, kaj kupiti, kakšno gasilno sredstvo naj gasilnik vsebuje, kakšna naj bo količina gasilnega sredstva, koliko gasilnikov potrebujemo ... Izbor gasilnega medija je pomemben v bivalnem in delovnem okolju. Gasilnik je namenjen gašenju začetnih požarov. Priporočljivo ga je imeti tudi doma in v avtu. JAVLJALNIK DIMA Občan - mlad očka - se oglasi pri gasilcih in jih vpraša, kaj narediti, da bo dom še varnejši. Gasilci predlagajo namestitev požarnega javljalnika. Čeprav v Sloveniji dimni javljalnik normativno ni zahtevan, je to naprava, ki namesto nas zaznava dim, ki nastane pri gorenju. Predvsem je to pomembno ponoči, ko spimo. Dimni javljalnik spada med najučinkovitejše in cenovno ugodne naprave, ki v domačem okolju veliko prispevajo k požarni preventivi. Poznamo tudi toplotne in plamenske javljalnike in javljalni-ke plinov (kot npr. javljalnik ogljikovega monoksida). UMIK NA VARNO Na gasilsko enoto se je obrnil ravnatelj lokalne osnovne šole in gasilce prosil, da skupaj izvedejo evakuacijo učencev in učiteljev iz šole. Evakuacija pomeni varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja. Poznamo več vrst evakuacij. Ločimo jih glede na število evakuiranih oseb in lokacijo, kamor osebe evakuiramo. Ko govorimo o številu oseb, ki jih evakuiramo, poznamo popolno in delno evakuacijo. Na odziv uporabnikov objekta na požarne in druge razmere, ko je potrebna evakuacija, vpliva cela vrsta spremenljivk, med drugim odvisnih od števila uporabnikov, razporeditve uporabnikov po stavbi ob različnem času in njihovega poznavanja stavbe. KO ZAGORI DIMNIK Gospodinji zagori v dimniku. Pokliče znanca, ki svetuje, naj pusti dimnik goreti, ker bo tako dimnik vsaj čist, gasilcev pa ji ni treba poklicati. V Sloveniji je letno okoli 500 dimniških požarov. Nenadzorovani dimniški požari so nevarni. Nevarnosti pri dimniških požarih ne predstavljajo samo požar, možnost razširitve plamena iz dimnika v bivalni prostor in možnost zmanjšanja strukturne stabilnosti dimnika, ampak tudi dimni plini, ki 14 Naš kraj ■ februar 2018 se sproščajo pri vsakem požaru. Razlogi za dimniške požare izhajajo predvsem iz slabo grajenih, vzdrževanih in preobremenjenih dimnikov, kar je pogosto posledica nepravilne uporabe peči. Pogost razlog za nastanek dimniških požarov je preveč intenzivno kurjenje peči. Vsekakor je treba nadzorovati gorenje dimnika, in za to so najbolj usposobljeni gasilci. PLIN JE NEVAREN V medijih smo prebrali, da je uhajal plin v otroškem vrtcu. Pisec je poudaril, da pri tem otroci niso bili v nevarnosti! V domačem okolju se kot energent pogo- sto uporablja mešanica propan-butana v jeklenkah. Objekt je lahko priključen na zemeljski plin, v delavnici pa je lahko acetilen (etin). Vsi našteti plini so vnetljivi in shranjeni v posodi pod tlakom. Neustrezno ravnanje z vnetljivimi plini predstavlja nevarnost za nastanek požara ali eksplozije. NEVARNOST OGLJIKOVEGA MONOKSIDA Po zamenjavi oken je stanovalce ob kurjenju peči na trdna goriva, ki se z zrakom oskrbuje iz prostora, večkrat bolela glava. Obiskali so zdravnika, na zastru- pitev z ogljikovim monoksidom ni nihče pomislil. Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen, kar pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati. Ogljikov monoksid lahko nastane med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. V stanovanju se lahko pojavi povsod, kjer se uporabljajo peči na trdno gorivo in naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) ter peči oz. bojlerji na zemeljski plin (metan). Ogljikov monoksid nastane tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. ■ Združeni narodi na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel 20. decembra 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal postopek razglasitve, ki se je začel v letu 2014, ko je predsednik Čebelarske zveze Slovenije, g. Boštjan Noč, podal idejo za razglasitev. V postopku razglasitve so sodelovale številne institucije, vseskozi pa se je potrjeval rek: Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet, ki ga je izrekla državna sekretarka Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanja Strniša, na predstavitvi ideje leta 2015 v Bruslju. Dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije Vloga čebel Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi izrednega pomena. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraše-valci najpomembnejšo vlogo. Z opraše-vanjem opraševalci med drugim omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kakovosti prehrane za ljudi. Čebele opravijo pretežni del opraševanja v okolju. Širši pomen opraševanja Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezano ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Z opazovanjem njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je treba ukrepati. Če se na opozorila ne odzovemo pravočasno, so lahko kasneje posledice še večje. Ogroženost čebel V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebe- 15 Naš kraj ■ februar 2018 Po uspešni predstavitvi pobude na Odboru za kmetijstvo Organizacije združenih Delegacija MKGP v New Yorku nekaj minut po razglasitvi narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Rim le in drugi opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč. Teh in drugih dejstev se ljudje premalo zavedamo in to je eden izmed glavnih razlogov, da potrebujemo svetovni dan čebel. Zakaj 20. maj? 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje sta opisani v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana leta 1999. Od ideje do razglasitve Od ideje do razglasitve so pretekla več kot 3 leta. Vsi, ki smo sodelovali v postopku za razglasitev, se na začetku nismo zavedali, da bo celoten postopek tako zahteven in dolgotrajen. Tako so bili od ideje do razglasitve opravljeni številni koraki, dogodki, sestanki in obiski, ki so skupaj pripomogli h končnemu cilju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je imelo v celotnem postopku številne dejavnosti, za namen promocije pobude pa so izdelali tudi paviljon Čebelji svet, ki je na raznih dogodkih, predvsem v tujini, navduševal številne obiskovalce. Glavni koraki oziroma mejniki v postopku od začetka do končne razglasitve so bili: 14. 9. 2014: Predsednik ČZS poda pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. 26. 9. 2014: Podporo ideji izrazi minister MKGP mag. Dejan Židan. 6. 10. 2014: Idejo podpre predsednik RS Borut Pahor. 25. 2. 2015: Idejo podpre Državni Svet RS. 3. 12. 2015-8. 4. 2016: Predsednik ČZS s sodelavci obišče vsa čebelarska društva po Sloveniji. 2. 4. 2015: Vlada RS, na pobudo MKGP, sprejme pobudo in imenuje medresorsko delovno skupino za izpeljavo celotnega postopka. 16. 4. 2015: Predstavitev pobude ministrom Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. 10. 6. 2015: Predstavitev pobude generalnemu direktorju Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) g. Joseju Grazianu da Silvi in predsedujočim državam regionalnih skupin FAO. 15. 9. 2015: Na 44. mednarodnem čebelarskem kongresu v Daedžeonu v Južni Koreji pobudo podpre največja čebelarska organizacija Apimondia. 30. 9. 2016: Predstavitev pobude na Odboru za kmetijstvo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Rim (1. korak formalnega postopka v okviru FAO). Paviljon Čebelji svet na svetovni čebelarski konferenci APIMONDIA 16 Naš kraj ■ februar 2018 9. 12. 2016: Predstavitev pobude na Svetu Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Rim, Italija (2. korak formalnega postopka v okviru FAO). 7. 7. 2017: Podpora organizacije FAO na ministrski konferenci. 20. 12. 2017: Združeni narodi v New Yorku 20. maj razglasijo za svetovni dan čebel. Dodatne informacije o SDČ, izvedenih dogodkih, pomembnih mejnikih ter razni elektronski materiali so dosegljivi na spletni strani: www.worldbeeday.org/si. Praznovanje 1. svetovnega dneva čebel Čebelarska zveza Slovenije se na prvo praznovanje svetovnega dneva čebel pripravlja zelo zavzeto. Glavni dogodki bodo potekali ob sodelovanju z Ministrstvom RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Občino Žirovnico in Občino Ivančna Gorica. Glavni dogodki bodo: 18. 5. 2018 Svetovna čebelarska konferenca z naslovom: Globalni izzivi v čebelarstvu, Žirovnica 18. 5. 2018 Otvoritev spominskega obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori, Ivančna Gorica 19. 5. 2018 Ministrska konferenca o čebelah in opraševalcih, Brdo pri Kranju 20. 5. 2018 1. praznovanje svetovnega dneva čebel, Žirovnica Poleg zgoraj naštetih dogodkov se bodo po Sloveniji v okviru praznovanja svetovnega dneva čebel skozi celoten mesec maj vrstili številni dogodki. Seznam vseh dogodkov bo dosegljiv na spletni strani ČZS (www.czs.si). Glavni namen dogodkov bo ozaveščanje ljudi o pomenu čebel in drugih opraševalcev za naš obstoj. Moramo se zavedati, da z razglasitvijo SDČ za čebele in druge opra-ševalce še nismo naredili veliko in da glavno delo za ohranitev čebel in drugih opraševalcev čaka, da ga opravimo sedaj. SDČ je v tej smeri odlična priložnost, ki jo moramo izkoristiti. Tu se čebelarji in naravovarstveniki obračamo na vse ljudi, da nam po svojih zmožnostih pomagajo izboljšati pogoje za preživetje čebel in s tem tudi za preživetje ljudi. Tu niso potrebni veliki koraki, ampak šteje prav vsak, ki zagotavlja čebelam lažji obstoj. o ¿¿>tltl % W , ^etovv^ Logotip svetovnega dneva čebel Zastava svetovnega dneva čebel z logotipom v sredini Kaj lahko naredimo za boljše preživetje čebel: • sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS); • v okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) uporabljamo medovite cvetlice; • ohranjanje starih travnikov z večjo pestrostjo rastlin; • setev travnikov z medonosnimi rastlinami; • košnja cvetočih rastlin po cvetenju; • nakup medu in drugih čebeljih pridelkov pri najbližjem čebelarju; • moralna podpora čebelarjem; • odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel; • zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov; • mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi. Zgoraj naštete možnosti niso primerne za vsakogar, kljub temu pa verjamem, da lahko med njimi vsakdo najde kakšno idejo, kaj lahko v prihodnje stori, da bodo čebele lažje preživele. Če bomo ideje našli in jih potem tudi uresničili, bo svetovni dan čebel dosegel svoj namen. ■ Nova spletna stran svetovnega dneva čebel 17 Naš kraj ■ februar 2018 PODJETNIŠKI KOTIČEK PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več informacij in prijavnice na www.ooz-grosuplje.si: • seminar »Novosti gradbene zakonodaje za izvajalce del na gradbenih objektih in novosti smernic zaščite proti streli in priklopih električnih inštalacij« 27. 2. 2018 na OZS v Ljubljani; • usposabljanje iz varstva pri delu v sredo, 21. 3. 2018, ob 15.00. Novela uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa obvezen vpis v evidenco Agencije RS za okolje (ARSO) (do 31. 1. 2018) ter vodenje evidenc embalaže dane na trg tudi za podjetja, ki dajejo v promet manj kot 15.000 kg embalaže letno. Plastične nosilne vrečke po 1. 1. 2019 ne smejo biti brezplačne. Več na www.arso.gov.si. VPIS V VAJENIŠKE PROGRAME 2018/2019: Razpisanih je 8 izobraževalnih programov (oblikovalec kovin - orodjar, strojni mehanik, mizar, kamnosek, gastronom hotelir, papirničar, steklar, slikopleskar) na 14 srednjih poklicnih šolah po Sloveniji. Za vpis v vajeniški sistem izobraževanja mora bodoči vajenec predhodno skleniti vajeniško učno pogodbo, ki se registrira na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in s katero se vajenec vpiše do 5. 4. 2018 na ustrezno šolo. Vajenci imajo pri vpisu prednost in ne sodelujejo v izbirnem postopku. Podjetja, ki želijo sodelovati pri izvajanju vajeniškega programa, morajo obratovalnico predhodno verificirati. Več na www.ozs.si. Na začetku februarja smo v Domu obrtnikov Grosuplje organizirali seminarja »Davčni obračun 2017« ter »Redno usposabljanje voznikov za kodo 95 za leto 2017«, ki se ju je udeležilo tudi veliko število podjetnikov in podjetnic iz občine Dobrepolje. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! ■ O B M O Č NA Janez Bajt, univ. dipl. oec., OttiNO-KJOJtiNliO sekretar OOZ Grosuplje Z 1 O fi N I i A atosuPLJi Slovenski podjetniški sklad razpisuje 79,2 mio EUR garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je danes v Uradnem listu RS, št. 9/2018, objavil javni razpis za odobravanje garancij za zavarovanje bančnih kreditov z oznako P1 plus 2018. Skupno v višini 79,2 mio EUR razpisanih garancij s subvencijo obrestne mere bodo tudi letos preko SPS-ja lahko najemala mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) za kredite, ki jih bodo predhodno odobrile banke. Na ta način bo MSP-jem tudi letos omogočen lažji, hitrejši in cenejši dostop do bančnih kreditov, saj SPS pri najemu kredita vstopa kot garant, ki podjetju zagotovi 60-% ali 80-% zavarovanje bančnega kredita. Uredil Bojan Novak Dodatne ugodnosti garancije SPS-ja, ki jih ne smete prezreti Hkrati z zelo ugodnim zavarovanjem bančnega kredita z garancijo SPS-ja bodo podjetja deležna tudi znižane obrestne mere, ki je v okviru treh kreditno-garancijskih linij prilagojena glede na stopnjo razvitosti podjetja in glede na starost podjetja. 6-me-sečni EURIBOR znaša: • +0,65 % ali 0,90 % za zavarovanje klasičnih projektov, • +0,65 % za zavarovanje tehnološko inovativnih projektov, • +1,15 % za zavarovanje dejavnosti iz šifre G. Z izdajo garancije se še: • poveča možnost pridobitve kredita tistim podjetjem, ki nimajo sama zadostnih jamstev za zavarovanje kredita ali jih želijo sprostiti za nov investicijski ciklus; • zagotovijo garancije za investicijske bančne kredite do maksimalne višine 1.250.000 EUR in mikrogarancije za obratna sredstva do maksimalne višine 200.000 EUR; 18 Naš kraj ■ februar 2018 • zagotovi kredit, ki lahko krije do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov projekta; • zagotovi možnost koriščenja moratorija do 24 mesecev; • zagotovi daljša ročnost kredita do 10 let; • strošek odobritve garancije ne zaračunava. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki: • se kot pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge ali zavodi ter socialna podjetja (so. p.) s statusom gospodarske družbe; • imajo vsaj 1 zaposlenega za poln delovni čas in manj kakor 250 zaposlenih; • letnega prometa nimajo več 50 mio EUR, bilančne vsote pa ne 43 mio EUR. Oddaja vlog na SPS Vloge lahko podjetja za upravičene stroške, ki so nastali od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019, oddajo na SPS vsakih 14 dni, in sicer: 15. 3., 1. 4., 15. 4., 1. 5., 15. 5., 1. 6., 15. 6., 1. 7., 1. 9., 15. 9., 1. 10., 15. 10. 2017. Natančni pogoji so podrobneje definirani na ravni javnega razpisa P1 plus 2018, ki ga najdete na http://www.podjetniski-sklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=64in v Ur. l. RS št. 9/2018. Skupno razpisanih 79,2 mio EUR garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere zadostuje za podporo okoli 400 MSP-jev, ki najamejo kredit pri banki in na ta način okrepijo konkurenčno delovanje na trgu ter izboljšajo tržni položaj. ■ Učinki so dokaz, da so garancije za zavarovanje bančnih kreditov nujno potrebne V obdobju 2007-2016 je bilo preko garancijske sheme skupno podprtih več kot 3000 projektov, ki so izvedli za 1289 mio EUR investicij. Učinki podprtih podjetij z garancijami SPS-ja kažejo dobre poslovne rezultate, koristne za celotno slovensko gospodarstvo. Podprta podjetja z garancijami SPS-ja so ohranila čez 64.100 delovnih mest ter ustvarila skoraj 7600 novih delovnih mest oz. kar 2,5 novega delovnega mesta na podjetje. Statistika pa kaže tudi, da so vsa podprta podjetja v opazovanem obdobju treh let po naložbi povprečno vrednost na zaposlenega povečala za pribl. 20 %. Pohod po Jurčičevi poti Tudi letos organizatorji vabijo vse ljubitelje pohodništva na tradicionalni, tokrat 25. Pohod po Jurčičevi poti, ki bo potekal v soboto, 3. marca 2018, z začetkom med 7. in 10. uro v starem mestnem jedru v Višnji Gori, kjer bodo pohodniki poravnali startnino in opravili prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Franc Murgelj Osrednja tema letošnjega, jubilejnega pohoda je prvi slovenski roman Deseti brat. Četrt stoletja pohodov bomo tako pospremili z literarnim nagradnim kvizom, namiznim gledališčem v Krjavljevi koči, literarnim escape roomom za osnovnošolce, druženjem in nagradnim sebkanjem (selfiji) z literarnimi junaki iz romana Deseti brat, ogledi prizorišč snemanja priljublje- ne nadaljevanke Reka ljubezni in pripovedovanjem zgodbe o rojstvu najmarljivejše čebele na svetu - kranjske sivke -, ki se je »rodila« prav v Višnji Gori. Tudi letos bodo ob poti za obiskovalce brezplačno odprti vsi kulturni in verski objekti. Startnina znaša 3 EUR in vključuje avtobusni prevoz z Muljave v Višnjo Goro ter tople napitke ob poti. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. ■ "Kar prelagaš, se spremeni iz težkega v nemogoče." George Horace Lorimer "Razumnost samo svetuje, odloča delovanje." Franz Grillparzer "Stori, kar moreš - s tem, kar imaš, in tam, kjer si." Theodore Roosevelt 19 Naš kraj ■ februar 2018 Pesmi Ribniškega pasijona kmalu na zgoščenki Ko so se otroci pripravljali na novo šolsko leto, smo se koordinatorji Ribniškega pasijona že začeli pripravljati na letošnje nove uprizoritve. Letošnja pasijonska sezona pa se je nekoliko prej začela tudi za pasijonske glasbenike, saj smo prejeli novico, da se bo izbor avtorskih pesmi prejšnjih uprizoritev Ribniškega pasijona snemal za izdajo zgoščenke. Miriam Lavrič in Helena Ilc To je seveda pomenilo, da bi morali začeti vaditi še pred mesecem decembrom, ko se običajno vsako leto začnemo pripravljati na pasijon. Ne glede na to se nas je velika večina odločila za sodelovanje pri snemanju. Kar nekaj nas je bilo takih, za katere je bila to prva taka izkušnja, in že iz tega razloga zanimiva. Še zanimiveje pa je postalo, ko je snemanje v pravem radijskem studiu nekaj dni pred dogovorjenim terminom padlo v vodo in nam je velikolaški župnik Andrej Ojstrež za ta namen velikodušno prepustil prostor v župnijskem domu. Če se kdo slučajno sprašuje, ne, nimamo snemalnega studia v velikolaški župniji, pripraviti smo ga morali kar sami. Sobo smo najprej dobro zvočno izolirali s pomočjo odej, preproge in drugih pripomočkov (preveč odmevati pri snemanju menda ne sme), nato pa je sledila tehnična oprema z mikrofoni, slušalkami in vsem, kar zraven spada. Snemali smo v dveh delih oziroma koncih tedna, vsak zborovski glas posebej. Nadeli smo si slušalke in se trudili zadeti note, ritem in pravo izgovarjavo. Vse to dogajanje je, vsaj prvič, trajalo skoraj cel dan, zato smo imeli lepo priložnost, da se vmes malo podružimo in poklepetamo. Med snemanjem in po snemanju ni manjkalo šal, smeha, poizkušanja domačih pekovskih dobrot, kuhanja kave pa tudi kvačkanje je prišlo na vrsto. Hvala vsem instrumentalistom za posneto celotno glasbeno podlago, pevcem in solistoma za dobro voljo in ves vložen trud, zborovodkinji P-zbora Petri Ilc, ki je verjela v naše, čeprav amaterske, sposobnosti, bila z nami vsako minuto vaj in snemanja ter nas veliko naučila. Posebna zahvala gre avtorjem glasbe in besedil (Nejc Podobnik, Petra Ilc, Nejc Ilc, Jožef Mezeg) za prelepo glasbo in duhovno bogata besedila ter Nejcu Podobniku in Tinetu Lustku za njuno potrpežljivost, profesionalno tehnično izvedbo snemanja in montažo vseh skladb. Vsakotedenske pevske vaje, posebne vaje instrumentalistov, nekaj snemalnih koncev tedna, še več montažnih ur ..., KONCERT t.-v vse to zaobjeto v pet mesecev trdega dela - če k temu ne prištejemo prebede-nih noči, ko so nastajala besedila in glasba. Rezultat vam bomo kmalu ponudili v obliki zgoščenke z 12 skladbami Ribniškega pasijona. Prisluhnili boste lahko 11 avtorskim skladbam in eni priredbi, ki so bile v zadnjih štirih letih napisane za uprizoritve pasijona. Ob tem pa vas vabimo tudi na letošnje uprizoritve Ribniškega pasijona z naslovom »Bodite pogumni!«: v soboto, 24. 3., v Kočevje, na velikonočni ponedeljek, 2. 4., v Ribnico, v nedeljo, 8. 4., v Grosuplje in v soboto, 14. 4., v Škofjo Loko. Vse uprizoritve bodo v športni dvorani z začetkom ob 19. uri. Vstopnine ni, smo pa veseli prostovoljnih darov za kritje stroškov. Vabljeni! ■ TINKARE KOVAČ SOBOTA, 10. 3. 2018, ob 19.00 Jakličev dom na Vidmu Vstopnice so na voljo v knjižnici Dobrepolje Gostilni Brdavs in na www.eventim.si. 20 Naš kraj ■ februar 2018 Varna vožnja v snežnih razmerah Zima je letos v februarju pokazala nekaj zob in nekajkrat je sneženje povzročilo težave v prometu. Agencija za varnost prometa večkrat opozarja, da je treba vožnjo v takih razmerah spremeniti, predvsem pa upočasniti. V naslednjem prispevku povzemam navodila za varno vožnjo v zimskih razmerah. Zbral Bojan Novak Zimske razmere na cesti nastopijo takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo ali poledenelo. Zimsko obdobje je zakonsko opredeljeno med 15. novembrom in 15. marcem prihodnje leto, vendar se zimske razmere lahko pojavijo tudi izven omenjenega obdobja. Večina prometnih nesreč pozimi se zgodi v relativno dobrih voznih pogojih. V takšnih pogojih prihaja tudi do najhujših nesreč. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se večina voznikov zaveda nevarnosti vožnje v težjih zimskih razmerah, ob izboljšanih voznih pogojih pa pozabijo na nevarnost in vozijo kot v poletnem času oziroma nepremišljeno. V zimskem času moramo slabše vozne razmere (predvsem poledico) pričakovati zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljeni vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na: • mostovih in viaduktih, • v usekih, • na delih cest, ki vodijo skozi gozd in • na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja). Vožnja v snegu in ledu Pred vožnjo je treba očistiti sneg s celotnega avtomobila. Dober pregled na cesto in okoli nje omogočajo le očiščene steklene površine. Če se med vožnjo nabere preveč snega na steklih, moramo ustaviti na primernem mestu, tako da nikogar ne oviramo, in jih očistiti. Pri vožnji po zasneženem vozišču moramo stalno skrbeti za primerno hitrost, ki je občutno nižja od hitrosti poleti. Hitrost moramo stalno prilagajati glede na trenutne vozne razmere in zmožnost oprijema pnevmatik, drugače bomo v primeru nuje težko varno ustavili oziroma se izognili oviri. Izjemno pomembni sta tudi povečanje in stalno upoštevanje varnostne razdalje. Med vožnjo po cestah z večjimi vzdolžnimi nagibi (vzponi, spusti cestišča), ki jih je v naši državi precej in kjer ima praviloma prednost vozilo, ki vozi navzgor, moramo v zimskih razmerah še posebej upoštevati, da vozilo, ki vozi navzdol, zaradi fizikalnih zakonitosti veliko težje ustavi, manevrira ali se umakne kot vozilo, ki vozi navkreber. Ko se srečata neenakovredni vozili, osebno vozilo in avtobus, tovornjak ... mora seveda bolj okretno vozilo odstopiti prednost manj okretnemu. Pnevmatike Z zimskimi pnevmatikami bomo poslabšane vozne razmere lažje obvladovali. Na oprijem vpliva tudi dimenzija pnevmatik, ozke pnevmatike se v snegu obnašajo bolje kot široke. V toplejšem vremenu (nad +7 °C) pa upoštevajmo, da bo zimska pnevmatika zaradi svoje prilagojenosti nižjim temperaturam hitreje zdrsnila, tako pri pospeševanju kot tudi pri zaviranju in v ovinkih, zato je treba spet prilagoditi hitrost. Verige Ob obilnejših padavinah in večji količini snega na cesti pa sta potrebna še doda- tna previdnost ter zavedanje, da je mogoče primerno namestiti snežne verige. Večino verig je treba po nekaj metrih vožnje ponovno zategniti, v vsakem primeru pa se po nekaj metrih ustavimo in preverimo, ali veriga na kolesu ne opleta. Ob nameščanju poskrbite za svojo varnost in ne ovirajte drugih vozil. Hitrost vožnje s snežnimi verigami je omejena na največ 50 km/h, tudi na avtocesti. Na kopni cesti jih morate sneti, drugače boste poškodovali tako verige kot tudi pnevmatike, v skrajnem primeru, ko se bodo strgale, pa tudi avtomobil. Verige namestimo vedno, ko to od nas terja prometna signalizacija. Kadar pa se sami odločamo glede na vozne pogoje, je pomembno, da to storimo pravočasno. Ko pri vožnji v globljem snegu začutimo, da pnevmatike že zdrsavajo, ustavimo na primernem, preglednem mestu. Predolgo ne smemo odlašati, saj imamo potem z nameščanjem v visokem snegu in na neprimernem mestu mnogo več težav. Priporočila za vožnjo pozimi Računajmo na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno. Hitrost vozila zmanjšajmo in ga prila- 21 Naš kraj ■ februar 2018 godimo razmeram ter stanju vozišča. Povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, ter, če je možno, razdaljo do objekta (pešec, vozilo, rob pločnika ...) na boku (bočna varnostna razdalja). Zavirajmo rahlo in postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko. Ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. Vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko prevelika moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje ter povzroči zanašanje vozila. Posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele cestišča, kjer se pogosteje pojavlja poledica. Na vožnjo bodimo posebej pozorni in hkrati strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah sta še posebej pomembni vozniška kultura in solidarnost (vir: AVP) Prevoz smučarske opreme v avtomobilu (vir: AMZS) Med nevarnejšo prtljago v avtomobilu spada tudi smučarska oprema s koničastimi smučmi (z ostrimi robniki) in težkimi smučarskimi čevlji. Vozniki imamo običajno težave že s tem, kako spraviti vso opremo v prtljažnik, s pravilnim nalaganjem in zavarovanjem prtljage pa se ukvarjajo le redki. A bi se morali vsi: že ob blažjih trkih se lahko smučarska oprema v prtljažniku spremeni v koničasto orožje, ki lahko resno poškoduje potnike v kabini avtomobila. Veliko težavo v primeru trka predstavlja tudi teža oziroma masa predmetov v prtljažniku: na karoserijo avtomobila ob trku pri hitrosti 50 km/h deluje pojemek, ki je 24-krat večji od sile težnosti, enak po-jemek pa deluje tudi na vse predmete v notranjosti karoserije. Tako na primer 20-kilogramski kos prtljage v prtljažniku ob trku pritisne na naslonjalo sedežev s silo skoraj 500 N oziroma z maso skoraj pol tone! Če takšen predmet ni zavarovan ali čvrsto naslonjen ob prepreko, se po trku lahko prosto giblje po kabini, pri tem pa se sile še množijo. Tako lahko nezavarovan predmet skozi notranjost avtomobila poleti s takšno hitrostjo, da v oviro - naslonjalo sedežev spredaj ali celo glavo voznika ali sovoznika - udari s 30- do 50 kratnikom lastne mase! Ob preskusnem trku s hitrostjo 50 km/h je nezavarovana prtljaga oziroma oprema zdrsnila naprej: najprej so v naslonjalo sovoznikovega sedeža udarile smuči, kmalu zatem pa je v obe naslonjali priletela še druga prtljaga in pri tem močno deformirala naslonjali ter obremenila hrbtenici voznika in sovoznika na prednjem sedežu. Eden od smučarskih čevljev je med trkom udaril v glavo sovoznika. Voznik in sovoznik takšnega trka verjetno ne bi preživela, saj so bile že obremenitve glav visoko nad kritično mejo, zaradi dodatne sile od zadaj pa tudi varnostna meha nista mogla dobro opraviti svojega dela. Rezultat je torej jasen: nezavarovana smučarska prtljaga lahko ubije potnike v avtu že pri trku s hitrostjo 50 km/h. Precej varneje so potniki prestali preskusni trk, pri katerem je bila zimska prtljaga oziroma oprema dodatno in pravilno zavarovana. Smuči so bile spredaj in zadaj privezane s trakovi, s trakovi sta bila ob levi bok prtljažnika pritrjena tudi oba kovčka. Smučarski čevlji so bili položeni v prostor za noge zadaj, čeladi pa z lastnimi trakovi pripeti na trakove, s katerimi so bile zavarovane smuči. Ob preskusnem trku so trakovi zdržali; kovčka sta sicer močno pritisnila na naslonjalo zadnje klopi, a je to vzdržalo. Prav tako so zdržali trakovi, s katerimi so bile zavarovane smuči. Tako zavarovana smučarska oprema se ni dotaknila prednjih sedežev in ni dodatno obremenila voznika in so-voznika, zato sta trk prestala brez večjih poškodb. Kako pravilno prevažati smučarko opremo? Zadnjo klop prevračajte oziroma podirajte le takrat, ko je to nujno, saj klop predstavlja varovalno pregrado med prtljažnikom in potniško kabino. Uporabite pregradno mrežo med prtljažnikom in potniško kabino. Opreme oziroma prtljage nikoli ne položite prosto v prtljažnik - vedno jo naslonite na naslonjalo zadnje klopi. Če je mogoče, za pritrditev uporabite varnostne pasove v avtu. Varnostne pasove na zadnji klopi pripnite, četudi zadaj ni potnikov. Za pritrditev prtljage uporabljajte pritrdilne prstane v prtljažniku. V avtu imejte vedno pritrdilne trakove. Drobne kose prtljage pospravite v škatle. V avtu ne prevažajte steklenic, saj se te ob trku lahko razletijo v ostre črepinje, ki lahko resno poškodujejo potnike. Ostre in daljše kose prtljage zavijte v odejo in jih s trakovi dodatno pritrdite na karoserijo. Pazite na pravilno razporeditev teže; težje predmete vedno položite na dno prtljažnika. Predmetov, ki tehtajo več kot 25 kg, po možnosti ne polagajte na mesta za potniki. Ne preobremenite avtomobila (največja dovoljena obremenitev oz. masa je navedena v knjižici s tehničnimi podatki). Posebno težke predmete položite v prostor za noge sovoznika - če je sedež nezaseden. Kose prtljage oziroma opreme v prtljažniku prekrijte z odejo in dodatno diagonalno zavarujte s pritrdilnimi trakovi. Če imate možnost, za prevoz smuči in snežnih desk uporabljajte strešni kovček. ■ 22 Naš kraj ■ februar 2018 Računalniške igrice - sprostitev ali zasvojenost? Vsak prvi torek v februarju več kot 100 držav obeležuje dan varne rabe interneta. Pomemben dan, ki nas opominja na pasti interneta, podpira tudi Evropska komisija. V Sloveniji od leta 2005 delujeta Center za varnejši internet in točka ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si. KAKO PREPREČITI ZASVOJENOST Z POSTAVI SI JASNE MEJE IGRANJA IN IGRAMI PRI OTROKU? PREPREČI ZASVOJENOST Bojan Novak Ob letošnjem dnevu varne rabe interneta osvetljujem področje računalniških iger. Raziskave kažejo, da se več kot tretjina staršev s svojimi otroki največ prereka ravno zaradi videoiger in s tem povezanim zanemarjanjem drugih družinskih obveznosti (vir: Safe.si). Vemo, da imajo videoigre vgrajen mehanizem, ki igralce privlači. Igralci osvajajo vedno nove stopnje, s tem pa postaja igranje vse zanimivejše. Spet druge igre so skupinske in s prenehanjem igralec naredi škodo drugim igralcem v ekipi. Dandanes je igranje računalniških iger zelo dostopno. Igrati je mogoče na računalniku, tablici, telefonu, na igralnih konzolah. Seveda je za otroka in mladostnika virtualni svet v računalniški igri večinoma precej zanimivejši kot recimo ura v šolski učilnici. Nikakor tudi ne moremo primerjati opravljanja popoldanske domače naloge oziroma učenja z igranjem računalniške igre. Center pomoči pri čezmerni uporabi interneta med glavnimi razlogi za razvoj odvisnosti od igranja računalniških iger omenja predvsem neskončne možnosti za občutek zadovoljstva, uspeha in pripadnosti in neuspeh na različnih področjih realnega življenja. Pomembno je, da se v današnjem svetu, ki hrepeni po hipnem užitku, zavedamo nevarnosti, ki prežijo predvsem na otroke in mladostnike. Zasvojenost z igranjem računalniških iger se morda ne kaže tako neposredno kot zasvojenost z alkoholom ali drugimi drogami, a na daljši rok se vseeno začnejo kazati tudi vidnejše težave, kot so odtujenost, poslabšanje šolskega uspeha, asocialno vedenje, neprespanost ipd. Spletni portal Safe.si ponuja precej nasvetov za starše. Navajam eno od področij, ki se dotika zasvojenosti z igranjem računalniških iger (vir: Safe.si). 1. Skrbeti vas mora, kadar otrok na dolgi rok opusti druge dejavnosti, ki so ga včasih veselile (druženje s prijatelji, šport, branje), zato da se lahko vse več ukvarja z igro. Najboljša preventiva je določitev naslednjih družinskih pravil: • katere igre lahko otrok igra (glede na starost), • koliko časa lahko igra in • kaj mora narediti, da lahko igra. 2. Igranje lahko omejite tudi s pomočjo igralne konzole ali operacijskega sistema, ki ima možnosti starševskega nadzora tako za časovno omejevanje igranja kot tudi nastavitve, katere od iger, ki so na voljo, otrok sploh lahko igra. Preverite, ali tovrsten nadzor omogoča tudi igra vašega otroka. 3. Otrok naj pri daljšem igranju pazi tudi na pravilno telesno držo, vmes naj si vzame premor za počitek oči in za zdrav prigrizek (kosilo ob tipkovnici ali igralnem ploščku ni okej!). Za konec pa še nekaj priporočil za najstnike (vir: Safe.si): Računalniške igre so zabavne in ni potrebe po tem, da jih označujemo kot nekaj nevarnega. Kljub temu pa bodi pozoren, če opaziš simptome zasvojenosti, saj lahko zabavo hitro zasenči neobvladljiva potreba po igranju iger. Da do tega ne pride, si je pametno postaviti jasne meje. • Nobena igra na svetu ni pomembnejša kot tvoje »realno« življenje. Zapomni si to pravilo in se ga vedno zavedaj! • Postavi si jasne cilje oz. meje za igranje iger, npr.: »Danes želim v igri dokončati to misijo/raven« ali »Danes bom igral 1 uro«. • Pri postavljanju teh omejitev seveda uporabljaj zdravo pamet. Naredi si uslugo in si ne postavljaj omejitev, kot so: »Danes bom odigral celotno igro« ali »Danes bom igral 5 ur skupaj«. • Za vsako uro, ki jo preživiš pri igranju igre, moraš preživeti vsaj eno uro »offline«, na izbiro imaš veliko športnih, kulturnih, družinskih in drugih zabavnih in koristnih dejavnosti. ■ 23 Naš kraj ■ februar 2018 Predstavitev nove knjige iz narodopisne knjižnice -Tone Ljubič V prostorih knjižnice Grosuplje, podružnice Dobrepolje, se je v ponedeljek, 5. februarja, le nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom, zbralo precej ljudi, ki smo prisostvovali predstavitvi zanimive in bogate nove knjige z naslovom Narodopisna knjižnica, 3. in 4. del, Tone Ljubič. Knjiga predstavlja življenje in delo nekdanjega dobrepoljskega učitelja. Predstavitev je popestril kulturni program. Bojan Novak Knjigo sestavljata tretji in četrti del Narodopisne knjižnice (prvi in drugi del sta posvečena nekdanjemu dobrepoljske-mu župniku Antonu Mrkunu). Tretji del je posvečen pripovedkam, ki jih je zbral, zapisal in likovno opremil omenjeni učitelj. Naslov tega dela knjige je tako Ljudske pripovedke iz Dobrepolj. Drugi del knjige (četrti del Narodopisne knjižnice) pa je posvečen Ljubičevim zapisom o ljudski umetnosti v naših krajih. Ta del nosi naslov Ljudska umetnost v Dobrepoljah. Mestna knjižnica Grosuplje pod vodstvom direktorice Rože Kek vestno skrbi za izdajanje knjig pomembnih občanov treh občin (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje) in preko t. i. Domoznanske zbirke omogoča bralcem spoznavati življenje v preteklem času na območju vseh treh občin. Uredniški odbor zbirke sestavljajo dr. Mihael Glavan, Ivan Gran-dovec, Roža Kek, Janez Pintar in Marjan Potokar. Prva dva sta podpisana tudi kot urednika predstavljene knjige Toneta Ljubiča. V knjigi pa so poleg Ljubičevih del objavljena tudi dela šestih strokovnjakov -razpravljavcev -, ki so vsak s svojega zornega kota dodatno osvetlili delo Toneta Ljubiča in čas, v katerem je deloval. Svoje strokovne prispevke so prispevali dr. Mihael Glavan (Oživljeno delo našega ljubiteljskega etnologa), ddr. Marija Stanonik (Svobodoljubna zbirka folklornih pripovedi iz leta 1944), dr. Monika Kropej Telban (Tone Ljubič in njegova zbirka dobrepoljskega pripovednega izročila), prof. Ivan Grandovec (Tone Lju-bič - dobrepoljski učitelj, etnolog, slikar, fotograf in zbiratelj kulturne dediščine), prof. Milan Šuštar (Slikar Tone Žnidaršič iz Podgorice v Dobrepolju 1923-2007) ter prof. Drago Samec (Tone Ljubič in njegova bibliografija). 24 Naš kraj ■ februar 2018 V uvodu prijetnega večera predstavitve knjige sta nastopila Žan Strnad, učenec Glasbene šole Grosuplje, podružnice Dobrepolje, in njegov mentor Matej Kovačič. Direktorica knjižnice Grosuplje, Roža Kek, se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi knjige, ter vsem trem občinam za finančno podporo, saj je knjiga zaradi te podpore cenovno precej dostopnejša. Povezovalka programa, knjižničarka Tanja Zavašnik, je po uvodnem delu besedo dala razpravljavcem iz Ljubičeve knjige, ki so v strnjeni obliki predstavili svoje poglede na knjigo in na njenega osrednjega junaka. Dr. Glavan je v uvodu povedal, da so v Domoznanski zbirki izdali že osem knjig, pripravljajo pa tudi že deveto. Skoraj vse knjige, ki so jih izdali, so pošle in večina jih je v ponatisu. Prepričan je, da je v Do-brepolju še veliko gradiva o pomembnih, a premalo poznanih ljudeh, ki so pustili svoj pečat. Tudi ddr. Marija Stanonik, ki je priznala, da ne pozna naših krajev, je poudarila pomen raziskovanja preteklosti, še posebej etnologije. Pri Ljubiču jo je pritegnila pripoved o čebelah, posebej pa jo je kot priznano strokovnjakinjo s tega področja avtor navdušil s tem, da je v uvodu pošteno in jasno priznal, da je nekaj likov idealiziral in jih tudi malo prikrojil po svoje. Težko bi na takem večeru našli boljšo možnost za kulturni predah, kot so pesmi Zagoriških fantov. Zapeli so sredi predstavitve ter na koncu, ena izmed pesmi pa je bila Ljubičeva (Imam maln pa žago). Anamarija Rebolj in Sara Blatnik sta z recitacijo poskrbeli, da smo slišali eno izmed Ljubičevih pripovedk - Zakaj je v Dobrepoljah toliko bogcev. Ivan Grandovec je povedal, da je v svojem prispevku zapisal spomine svoje mame, ki je Ljubiča poznala in je bila tudi njegova učenka. Za Ljubiča se je začel zanimati, ko je zmanjkalo gradiva o Franu Jakliču. Ljubič se je v času, ko je bil učitelj na Vidmu, veliko zadrževal v Zagorici, kjer sta bili na domu Grandov-čeve mame (pri Matičkovih) gostilna in trgovina. V vojnem času sta Ljubič in župnik Anton Mrkun osnovala 12 zvezkov, v katerih sta predstavila velikolaški okraj. Kljub temu da sta si bila Mrkun in Ljubič kot učitelj in župnik svetovnonazorsko precej narazen, sta čutila drug do dru- Dilema naglaševanja -Dobrepolje ali Dobrepolje. V Ljubičevih in Mrkunovih delih se pojavlja naglaševanje na prvem e, torej sta zapisala izgovarjavo Do-brepolje. Glede na to, da sta bila prišleka, sta po mnenju strokovnjakov gotovo zapisala tako, kot sta slišala ljudi, in očitno so takrat naši predniki tako naglaševali. Zdaj pa seveda ni več tako in naglašujemo drugače. gega veliko spoštovanje. Kot zanimivost je ravnatelj Grandovec še povedal, da je Ljubič razmišljal, da bi v Dobrepolju osnovali tovarno lesenih igrač. Ljubič je videl, da imamo veliko mojstrov za oblikovanje lesa, ženske pa so bile zelo dobre šivilje, zato je menil, da bi lahko izdelovali igrače in lutke. A izkazalo se je, da so med vojno Nemci ideje in načrte zasegli in so, kot kaže, po Ljubičevih idejah odprli znano tovarno igrač v Nurnbergu. Ljubič je moral leta 1943 v taborišče in takrat je odšel iz Dobrepolja. Isto leto je odšel tudi župnik Mrkun, vendar obstajajo pisni viri, ki dokazujejo, da sta sodelovala tudi še leta 1944. Ljubič je imel Dobrepolje zelo rad, a se ni smel več vrniti k nam, čeprav je v Štihovi hiši še živela njegova družina. Po vojni je bil ravnatelj, na Zavodu za šolstvo je bil svetovalec za tehniko in likovni pouk, kasneje pa tudi šolski inšpektor. Ob koncu je ravnatelj še povedal, da Jakličeve in Ljubičeve pripovedke danes služijo folklorni skupini v osnovni šoli kot ideje za pripravo spletov, s katerimi se zadnja leta redno udeležujejo državnih srečanj m* na najvišji ravni. V pripovedkah je del risb prispeval Ljubičev učenec Tone Žnidaršič, na katerega je svoje znanje prenesel prav likovni pedagog Tone Ljubič. Tone Žnidaršič je bil doma iz Podgorice, kasneje pa je postal akademski slikar. Prof. Milan Šuštar je v zbirki predstavil Žnidaršičevo življenje in delo. Nekaj o malo znanem dobre-poljskem umetniku ste si lahko prebrali v eni izmed lanskih številk Našega kraja, več pa si lahko preberete v knjigi. Naš rojak, prof. Milan Šuštar, je izrazil še zanimivo pobudo, da bi po vzoru spominskih parkov (Ribnica, Velike Lašče) tudi v Dobrepolju postavili obeležje številnim umetnikom (brata Kralj, Fran Jaklič, Tone Žnidaršič, Stane Novak, Luka Dobrepolj-ski, Marija Prelesnik ...). Drago Samec, ki je bil na predstavitvi sicer odsoten, je sestavil bibliografijo Ljubičevega dela. Kot odličen slikar je Ljubič prispeval veliko slik in risb v razne knjige in revije, bil pa je med drugim tudi soavtor priročnika za tehnični pouk v osnovnih šolah (izdan leta 1966). Za naše kraje je pomembno tudi to, da se je precej ukvarjal z opisovanjem zobo-trebčarstva, proučeval in poveličeval pa je tudi panjske končnice. Poleg naštetega je objavil tudi več proznih del in pesmi. Eno je tudi uglasbil. Naša odlična poznavalka kulturne dediščine, etnologinja Anka Novak, je s prisotnimi delila resnično prigodo o Tonetu Ljubiču in nam ga s tem še nekoliko bolj približala. Ob koncu je Marija Samec, lektorica knjige, predstavila še svoje ugotovitve, do katerih je prišla med lektoriranjem. Ob zahtevnem delu je našla veliko posebnih narečnih izrazov, ki so (bili) značilni za naše okolje. Ljubiče-ve pripovedke vsebujejo veliko lokalnih pregovorov (Če se nad Strugami oblači, se kola lahko na polju pusti.). Kletvic v pripovedkah Ljubič skoraj ne uporablja, če pa že jih, uporablja zelo mile. Uporablja pa zbadljivke za prebivalce določenih vasi. Obiskovalci predstavitve knjige smo si bili enotni, da smo to delo potrebovali, saj bi šlo v nasprotnem primeru veliko lepih pripovedk lahko mimo nas. Tako pa imamo v knjigi z 262 stranmi za vedno ovekovečeno delo pomembnega moža iz naše zgodovine. Knjigo je možno kupiti v knjižnici na Vidmu. ■ 25 Naš kraj ■ februar 2018 Sredi krute sile nežno trajam - predstavitev knjige dr. Mirka B. Mikliča V četrtek, 25. januarja, je v prostorih knjižnice Grosuplje v Jakličevem domu potekala zanimiva predstavitev knjige o človeški plati in političnem delovanju enega največjih in najvidnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja, Edvarda Kocbeka. Knjigo je po uspešnem zagovoru doktorske disertacije napisal naš rojak Mirko Bogomir Miklič. V prejšnji številki Našega kraja ste sicer lahko prebrali prispevek o njegovih tekaških podvigih. Bojan Novak Na predstavitvi knjige so sodelovali visoki gostje - mentor doktorskega dela, dr. Janez Juhant, predavatelj na teološki fakulteti, magister Igor Omerza, najbolj znani slovenski raziskovalec arhivov, ter Martin Lisec, moderator na predstavitvi, sicer pa predstavnik Mohorjeve družbe iz Celovca, ki je knjigo izdala. Edvard Kocbek je bil vsekakor eden najvidnejših Slovencev v prejšnjem stoletju. Bil je vsestransko nadarjen, a knjiga se osredotoča na njegovo politično delovanje. Sicer pa je poznan tudi kot pesnik in pisatelj. Gospa Roža Kek, direktorica knjižnice Grosuplje, je s temi mislimi napovedala zanimiv večer, kasneje pa so vsi trije razpravljavci vsak na svoj način predstavili kontroverzno Kocbekovo politično delovanje. Zanimivo je, da si Kocbeka »lastita« tako leva kot desna politična sfera. Bil je namreč deklariran katolik, a hkrati tudi eden najvišjih predstavnikov takratnega partijskega vrha, čeprav uradno v partijo nikoli ni vstopil. Profesor Juhant je opozoril na to, da je bilo 20. stoletje čas skrajnosti. Naleteli smo na kar tri totalitarizme, preživeti je bilo treba kar dve svetovni vojni, številne napetosti, revolucije in hladno vojno. V tem času je Edvard Kocbek poskušal povezati revolucionarnega duha z duhovnostjo (krščanskimi vrednotami). Zavedajoč se zgodovinskih dejstev nas težko preseneti, da mu to ni uspelo. Igor Omerza je v arhivu prebiral številna Kocbekova pisma in našel veliko dokazov, da je bil Kocbek, kljub temu da je bil član partijskega vrha, verjetno najbolj nadzorovana oseba (s strani takratne Udbe). Dr. Mirko B. Miklič trdi, da je bil Kocbek naiven in da za tako nežne pesniške duše v politiki ni (bilo) prostora. Po dolgotrajnem preučevanju lahko trdi, da je bil vizionar, a brez nadarjenosti za politiko. Poskušal je združiti nemogoče -krščanske vrednote s totalitarnimi metodami. Prepričan je bil, da lahko s pomočjo partijske organiziranosti preoblikuje slovenski narod. Več o Kocbeku kot politiku si lahko seveda preberete v knjigi. Moderator Lisec je ob koncu predstavitve goste izzval z vprašanjem, kakšno je Kocbekovo sporočilo za danes, kar je mogoče za nas še najpomembnejše. Profesor Juhant meni, da moramo za kar koli, kar v življenju počnemo, prevzeti odgovornost. Ob tem se lahko stalno sprašujemo, kako odgovorno počnemo vsakdanje stvari. Opozoril je tudi na to, da se je treba zavedati, da so bili vojni in povojni časi precej drugačni, kot so današnji, zato moramo takratne odločitve posameznikov in skupin presojati skozi takratne in ne sedanje razmere. Magister Omerza je poudaril, da je vsako človeško življenje vrednota in da ne sme obstajati nikakršna teorija, po kateri se lahko posamezno življenje uniči. Avtor knjige Mirko B. Miklič pa je ob koncu še enkrat izpostavil Kocbekovo dejavnost na več področjih. Kot kristjan je hotel izboljšati družbeni položaj kristjanov - ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. S tem nas nagovarja, da se bolj množično udeležujemo volitev, kjer lahko tudi mi z dejanji vplivamo na prihodnost. ■ 26 Naš kraj ■ februar 2018 Pust v Ponikvah Tudi letos je bilo v času pred pustom pestro v Ponikvah. V lanski februarski številki ste si lahko prebrali mnogo zanimivosti o ponikovskem prazniku, letos pa dogajanje predstavljamo s slikovnim materialom (foto: Ana, Saša in Luka Škulj). 27 Naš kraj ■ februar 2018 i P /z naše knjižnice Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Prijazno povabljeni v knjižnico Dobrepolje Vsak petek ob 17.30 - PRAVLJIČNA URA ZA OTROKE od 4. do 9. leta starosti: potovali bomo v pravljične svetove, se igrali, prepevali ustvarjali in rajali. Ponedeljek, 12. marec 2018, ob 17.30 in 18.00 BEREMO S TAČKAMI: metoda R.E.A.D.® (Reading Education Assisten-ce Dogs) je program, ki omogoča posebno spodbujanje branja. Program izvajajo terapevtski pari (psi s svojimi vodniki), ki so za tako delo še dodatno usposobljeni. Terapevtski psi vzbujajo zaupanje, so ubogljivi, zanesljivi, otroci se jih lahko dotikajo, božajo. V njihovi družbi je branje vznemirljivo in nekaj posebnega. Bolj ko je branje zabavno in sproščujoče, večje je otrokovo zanimanje. Vodnik psa je usposobljen moderator, ki s pomočjo svojega psa spodbuja in usmerja otrokovo dejavnost, sodeluje pri branju in pomaga pri razumevanju prebranega besedila. POTREBNA JE PREDHODNA PRIJAVA V KNJIŽNICI. Sreda, 28. marec 2018, ob 17.30 PRAVLJIČNO-IGRALNA URA ZA OTROKE od 2. do 4. leta starosti: izbor primernih pravljic in knjig, igralni kotiček, prstne igre, igre z lutkami, ustvarjanje ... S knjigo v rokah in otrokom v naročju je življenje lepše! Sreda, 28. marec 2018, ob 19.00 BRALNI KLUB DOBREVOLJCI: pridružite se vsi ljubitelji branja in novega znanja. Obetajo se prijetno druženje, pogovor, odstiranje novih pogledov in izmenjava mnenj o knjigi meseca ... Sreda, 14. marec 2018, ob 19.00 PREDAVANJE O ČIŠČENJU NEREDA ZNOTRAJ IN ZUNAJ NAS Prostori, v katerih živimo, so z nami povezani prav tako, kot je naše telo povezano z našo duševnostjo. Zdrav duh v zdravem telesu, pravi latinski rek: za telo skrbimo, da bi se tudi duševno počutili dobro, in s celjenjem duševnih ran zdravimo psihosomatske bolezni. Zelo podobno je s prostorom: s svojimi mislimi, čustvovanjem in delovanjem vplivamo nanj, da postane naše zrcalo; in potem to zrcalo vpliva na nas - podnevi in ponoči. Ko svoje bivališče očistimo odvečnosti, naredimo prostor, da v njem lahko zasije tisto, kar najbolj blagodejno učinkuje na nas. Še več: misli in čustva se lahko polno razvijajo in izražajo šele takrat, ko niso utesnjeni - zato se tako dobro počutimo v naravi. Kako to storiti, nam bo svetovala Jana Lavtižar, samostojna partnerska in družinska terapevtka. S posamezniki, pari in družinami dela po relacijskem družinskem terapevtskem modelu. Vodi delavnice, predava, kot modera-torka sodeluje na forumu Partnerska in družinska posvetovalnica in prevaja knjige, uporabne za delo na sebi. ■ 28 Naš kraj ■ februar 2018 Dramska skupina Scena se je predstavila z gledališko predstavo Ujeti trenutek Vse se najprej začne z idejo. In naša ideja je bila, da bi poskušali mladim približati ljubezen do gledališča in prirediti v Dobrepolju kulturni dogodek, v katerem lahko uživajo vsi. Katarina Hekič in Eva Žnidaršič In tako smo po najdbi primernega besedila (z naslovom Ujeti trenutek, delo Nike Švab) in mnogih nadobudnih igralcev lahko idejo spremenili v dejanje. Kar preprosto pomeni, da smo začeli s prvimi vajami. Te so se začele že novembra, ko smo vadili dvakrat na teden po dve uri, januarja pa smo skoraj vsak dan preživeli vsaj dve uri v Jakličevem domu. Na vajah so se Barbara Volek, Jurij Aha-čevčič, Lucija Lenarčič, Eva Rajer, Nea in Lejla Bekonič ter Miha Zabukovec učili najprej besedilo, nato pa poskušali karakterje iz dramskega dela preslikati na gledališki oder. Nekateri so na njem stali prvič, drugi so z njim imeli več izkušenj, čisto vsi pa so se na vajah trudili upoštevati naše nasvete in razvijati svoje sposobnosti. Kot je za večino stvari v življenju značilno, smo imeli vzpone in padce, vsekakor pa je bila to za mentorje in igralce ena lepših in pomembnejših izkušenj, saj smo se skupaj poleg besedila naučili še poslušnosti, točnosti, pridobili samozavest, začeli opazovati ljudi okoli sebe, tvorili nove prijateljske vezi in ustvarili mnogo novih spominov, ki bodo še dolgo ostali v našem srcu. Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez mnogih, ki so nam pomagali na takšen in drugačen način. Najlepša hvala gospodu župniku, ki nam je velikodušno odstopil prostore v župnišču, kjer so novembra in decembra potekali bralne vaje in učenja besedila. Prav tako bi se radi zahvalili Hani Černivec za narejeno sceno, Ani Hekič za vsestransko pomoč, tehnični ekipi SoundLight za vso tehnično pomoč, Turističnemu društvu Dobrepolje za izposojo rekvizita, vsem staršem, ki ste svoje otroke pripeljali na vse vaje in jih zaupali v naše varstvo, ter nazadnje tudi igralcem samim, za njihov čas, energijo in dobro voljo. Upam, da ste v teh mesecih uživali, pridobili znanje, predvsem pa vedenje, da zmorete vse, kar si zadate. »Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico.« Pablo Picasso O tem, kakšne so se jim zdele vaje, pa je najboljše, da vprašamo kar igralce. Zakaj si se odločil/a, da se preizkusiš na odru? Barbara: Zaradi zadovoljstva, ko ob vsem opravljenem delu lahko na koncu prikažeš svoj trud in talent. Jurij: Zdelo se mi je kot dobra preizkušnja za krepitev volje ter zaradi dobre družbe. Nea: Odločila sem se zato, ker poskusiti ni greh. Nejc: Za sodelovanje pri igri sem se odločil zato, ker sem vedel, da bodo igrali tudi moji kolegi, kar mi je dalo priložnost za ponovno druženje. Eva: Ker se na odru spremeniš v drugo osebo, nisi več ti, ampak oseba, ki jo igraš. Poleg tega je biti na odru nepozabna izkušnja, ki jo je vredno izkusiti. Lejla: Odločila sem se za igranje zato, ker se mi zdi super, da lahko postaneš na odru čisto druga oseba in včasih tudi pokažeš pravo sebe, kar se nekateri bojijo prikazati v resničnem življenju, in se na odru lahko pokažeš v svoji pravi luči in te nihče ne bo obsojal, saj vsi mislijo, da igraš. Miha: Na začetku nisem imel namena, da bi igral, vendar so me kasneje poklicali, da rabijo stransko vlogo. Lucija: Ker rada preizkušam nekaj novega, saj je bilo to zame prvič. Kako je bilo z obvladovanjem treme? Je je bilo pred nastopom veliko? Barbara: Trema je vedno dober znak. Pred nastopom je je ogromno in noge se tresejo, vendar izgine, ko postaneš domač z odrom. Jurij: Treme večino časa nisem imel. Nea: Z obvladovanjem treme nisem imela tako velikih težav, saj sem verjela, da bomo vsi skupaj naredili super predstavo. Nejc: S tremo nisem imel težav, saj to ni bila moja prva igra pred Dobrepoljci, tako da do občutka treme ni prišlo. Eva: Pred nastopom je bilo treme ogromno. Še ko so se odprle zavese, so 29 Naš kraj ■ februar 2018 se nam vsem tresle noge. Ko pa je bil tvoj čas za nastop, ko se je iz dvorane slišal smeh, je trema odplavala in bilo je, kot da je nikoli ni bilo tam. Lejla: Trema je zame bila prisotna tik pred nastopom, saj sem se bala, da se bom zmotila, ampak konec koncev vsi se zmotimo kdaj v življenju, in ko se, gre življenje še vseeno naprej, tako da sem to tremo skozi igro odmislila. Miha: Nisem imel treme, ker nisem imel besedila in posledično nisem imel skrbi. Lucija: S tremo ni bilo veliko težav, saj smo se koncentrirali na samo igro. Se ti je bilo glede na karakter težko vživeti v vlogo? Barbara: V vlogah j e veliko elementov, ki jih je nujno treba zadeti, če želiš, da karakter pokažeš v pravi luči, in včasih zna biti to težko. Jurij: Glede na karakter sem se kar potrudil pri vživljanju v vlogo. Nea: Osebno se mi ni bilo težko vživeti v vlogo, saj sta mi mentorici podrobno pokazali karakter moje vloge. Nejc: Igranje arhitekta ni bilo tako zapleteno, ker sva si dokaj podobna po karakternih lastnostih (sarkastičen, naveličan drugih ljudi ...). Eva: V karakter se ni bilo težko vživeti, saj ima vsak od nas v sebi delček karakterja našega lika. Lejla: Moja vloga priče načeloma ni bila težka, vendar vseeno ni najbolj lahko prikazati osebe, ki je čisto nasprotje mene, in tudi zato, ker priča ni imela naj- bolj izrazitega karakterja, se mi zdi, da je bilo malo težje. Miha: Ne, ker moj karakter »ne obstaja«. Lucija: Sprva ja, potem pa smo se pogovorili o sami vlogi in je bilo lažje. Prvo si misliš, ah ... saj to je čisto lahko, pa ni tako. Veliko sem odnesla od te vloge. Je mlademu človeku ob šolanju danes težko najti čas za učenje besedila, vaje? Barbara: Čas je težko najti, vendar se za dobro družbo vedno najde. Jurij: Ne, problema s šolo ravno ni bilo, tekst si zapomnim hitro, na vaje pa sem se rad odpravljal. Nea: Šola in vaje sta dve čisto različ- ni dejavnosti in zato sem se z veseljem malo odmaknila od šole in prišla na vaje. Z učenjem besedila pa nisem imela tako velikih težav, saj ko nekaj rad počneš, se z lahkoto tudi naučiš. Nejc: Glede na to, da mi šola pobere veliko časa in energije, sem bil prav presenečen, da se mi je uspelo naučiti tekst. Drugače pa, ja, kjer je volja, je tudi pot. Eva: Glede učenja besedila niti ni problemov, imeli smo namreč ogromno bralnih vaj, tako smo si doma samo malo prebrali in smo zadevo obvladali. Časa v življenju tako ali tako nikoli nimamo dovolj, pa še vseeno ga vedno zapravimo za neumnosti, kot so telefoni, računalniki ... Mi smo svoj čas, ki bi ga drugače porabili za to, zapravili v župnišču ali dvorani, v družbi oseb, s katerimi smo se smejali in zabavali. Lejla: Kar se tiče šolanja, je tako, da učenje besedila pride vsakemu človeku drugače in je nekaterim mogoče težje. Meni osebno ni bilo problem, saj so se vaje začele bolj na začetku leta, ko ni bilo toliko snovi za učiti, zato sem se besedilo naučila z veseljem. Menim, da če te igranje res zelo veseli, potem se lahko vsak prilagodi. Miha: Nisem imel problema, saj nisem imel besedila, posledično se ga nisem rabil učiti, zato nisem imel problemov s šolo. Lucija: Na začetku ne, saj smo imeli en dan v tednu in soboto, proti koncu je bilo pa malo tesno, saj je bilo veliko vaj. A se je trud tudi poplačal in to je nekaj najlepšega. ■ 30 Naš kraj ■ februar 2018 Utrip občine - Podpeč Podpeč, vas pod slikovito cerkvico sv. Martina, je ena manjših dobrepoljskih vasi, a kljub temu skriva veliko zanimivosti. V vasi ni nobenega društva ali organizacije, a so vaščani vseeno povezani in pripravljeni na sodelovanje. V vasi je znamenita Podpeška jama, o kateri je pisal že Valvasor. Posebno v zimskem času se s sončnimi žarki vaščani ne morejo pohvaliti, pravijo tudi, da so pri pluženju na vrsti kot zadnji, zato vasica v zimskem času odseva nekakšno nostalgično zimsko podobo. Bojan Novak Sogovornika: Jože Zrnec in Janez Jakopič PREDSEDNIK VAŠKEGA ODBORA: Jože Zrnec POVEZANOST VAŠČANOV: Društva in organizacije, v katerih se vaščani združujejo: V vasi nimamo nobenega društva ali organizacije. Vaščani se zato združujemo predvsem na igrišču. Vaščani se zberemo tudi ob delovnih akcijah (pri cerkvi, ob pripravi mlajev, na čistilnih akcijah). Prostori, kjer se vaščani združujejo: Največ se družimo na igrišču. Tja zahajajo predvsem otroci, mladina in starši. Zaprtega prostora za združevanje nimamo. Molitvena skupina se tradicionalno zbira pri Jakopičevih, za sestanke vaškega odbora pa se dobijo vedno pri predsedniku odbora. Pred leti smo imeli vaški piknik, hoteli smo, da bi to postalo tradicionalno, vendar se ni izšlo. Nekaj let imamo poleti na igrišču kino na prostem, kjer se zbere veliko vaščanov, predvsem otrok. Interesi, ki združujejo vaščane: Podpeč je majhna vasica, a ko so delovne akcije ali ob poplavah vas stopi skupaj. Kot prvi smo prevzeli organizacijo župnijskega dneva. Tudi ko kdo umre, se v vežici zbere skoraj cela vas. ZNANI, POMEMBNI VAŠČANI (zadnjih 50 let): Omeniti moramo prvega župana naše občine, Antona Jakopiča, vsekakor pa tudi družino Grm, ki ji je uspelo razviti znano in uspešno podjetje. DEJAVNOST VAŠKEGA ODBORA: S čim se je vaški odbor Podpeči ukvarjal v zadnjih letih? Vsako leto imamo čistilno akcijo. Vzpostavili smo tudi sistem čiščenja in urejanja igrišča. Po seznamu vsaka hiša dva tedna skrbi za igrišče in njegovo okolico. Trudimo se urejati poti (od naše vasi do Podgore). Pred leti smo si uredili optično povezavo. Lahko se pohvalimo, da smo to uredili prvi v občini. Zbrali smo soglasja prav vseh vaščanov. Če nam to ne bi uspelo, bi vse padlo v vodo. Kadar pridejo v vas poplave, vsi sodelujemo. Gremo po vasi in pomagamo vsem. Odlično sodelujemo s PGD Videm in PGD Zdenska vas. V vasi se trudimo vzdrževati igrišče. Sodelujemo s ŠD Dobrepolje in na igrišču priredimo tudi kako tekmovanje (košarka, prstomet). Katere cilje in načrte ima vaški odbor Podpeči za naprej? Prioriteto ima popravilo cest. Cesta 31 Naš kraj ■ februar 2018 skozi vas je v precej slabem stanju. Večkrat smo poskušali, da bi se zadeva uredila, vendar za zdaj še nismo prišli na vrsto. Pluženje je slabo, največkrat smo zadnji v občini, ki imamo spluženo. Radi bi, da bi se tudi tu zadeve spremenile. Nad jamo, kjer se kruši kamen, bi bilo treba postaviti kakšne mreže. V cerkvi bomo letos zamenjali tlake. Dobro bi bilo v prihodnje urediti kak skupen pokrit prostor za druženje. Za kateri cilj si želite, da se najprej realizira? Popravilo ceste. KATERE SO GLAVNE TEŽAVE, KI PESTIJO VAŠO VAS? Vsekakor so to poplave. V vasi smo zelo občutljivi na to tematiko, zato želi- mo biti zraven pri snovanju protipoplav-nih ukrepov. V vasi imamo staro hišo, ki se podira. Po eni strani predstavlja varnostno grožnjo, po drugi kazi videz vasi. Žal ne moremo najti lastnika, da bi našli rešitev. KAJ BI V VAŠI VASI POKAZALI TURISTU, KI PRIDE K VAM? Vsekakor Podpeško jamo. Osnovnošolci jo pridejo pogledat v okviru športnega dne. Pokazali bi tudi cerkev nad vasjo. Društvo katoliških pedagogov ima že nekaj let v cerkvi mašo. Nek turistični potencial predstavlja tudi stara mlatilni-ca, ob pogoju, da bi jo obnovili in jo povezali s kakim programom predstavitve kmečkega dela v preteklosti. Ne smemo pa pozabiti, da od cerkve pelje lepa pot na Kamen vrh. VAS KAKŠNA ZNAČILNOST LOČI OD VAŠČANOV DRUGIH VASI? PO ČEM STE VAŠČANI PODPEČI ZNANI? Vas ni sprta med sabo in zna stopiti skupaj, ko je treba. Že omenjeno 100-od-stotno soglasje za projekt optike je dober dokaz za to. Za še boljše odnose imamo premalo druženja. Veseli smo, da imamo igrišče in verjetno največ igral za otroke na kupu v celi občini. Mogoče je posebno tudi to, da se ob poroki zberejo na domu ženina ali neveste vsi vaščani. Tako pospremijo svate, nato pa druženje nadaljujemo pri hiši, iz katere je ženin ali nevesta. Pri nas tudi »šajbesn« nesemo v vsako hišo. Za tako majhno vas imamo veliko otrok, skoraj 20 osnovnošolcev. ■ 32 Naš kraj ■ februar 2018 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Dom na dveh nogah, ne bodi na drogah Naše telo je hiša naše duše. Ob spočetju se dodeli gradbeni material in do poroda se hiša zgradi do te mere, da je ta premična bivalna enota določene osebe sposobna tudi sama prenašati vse vplive okolja. Zavedna duševna sfera je tisti nadzorni organ, ki odloča in skrbi za urejenost, trdnost, varnost, bivanjsko prijetnost in zunanjo lepoto »telesne hiše«. Za ohranjanje teh hišnih kvalitet je potrebna seveda velika in redna skrb. Najpomembnejša je skrb lastnika telesne hiše, kar pomeni, da je največ vredno, da za svojo telo skrbimo sami, saj ga najbolj poznamo. Pa vendar se je z razvojem družbenih dobrin začela lastna skrb za svojo telesno hišo, z drugimi besedami bi lahko rekli skrb za zdravje, zanemarjati. Ljudje so začeli skrbeti samo za zadovoljevanje duše, ne glede na to, v kakšnem hišnem razsulu je ta duša živela. Glavno, da je bila zadovoljna, največkrat omamljena od cigaret, alkohola, drog, nasičena hrane in lenobnega ugodja. Zato si je človeštvo omislilo, da ustanovi, kot se za vsako moderno hišo spodobi, hišnike, ki bodo zanjo pomagali skrbeti njihovemu lastniku. In tako je nastala splošna medicina, hišniki, ki naj bi skrbeli za bivališča bolj ali manj odgovornih duš, pa so se poimenovali splošni zdravniki. Zanimanj e za tovrstne hišnike je v Sloveniji hitro naraščalo. Ljudje so se radi in se še radi obračajo na hišniški servis, imenovan ambulanta splošne medicine. A pri vzdrževanju hiše niso dovolj samo hišniška dela, ampak tudi čiščenje, zato farmacevtske firme na veliko proizvajajo telesna čistila, imenovana zdravila. Za njihov predpis je država izobrazila kar hišnike, zdravnike. Mnogi od njih so nad to nalogo tako navdušeni, da se nad čiščenje in vzdrževanje naše telesne hiše spravljajo samo s kemičnimi sredstvi, za spodbujanje samoiniciativne skrbi za zdravje s strani posameznika pa jim je malo mar. Seveda to ni prav! Tovrstna skrb za zdravje našega telesa, za močno in prijetno bivališče naše duše, jaza, individuuma ali kakor koli že hočete, je slaba naložba. Najboljše - in na dolgi rok zagotovljeno - delovanje telesa je možno predvsem ob dobri lastni skrbi za svoje zdravje. To je skrbi, ki ne zajema zgolj obiskovanja zdravnikov in golta-nja tablet, ampak tudi naslednje: na eni strani odrekanje škodljivim razvadam, nepravilnim in nevarnim dejavnostim ter na drugi strani prizadevanje za pravilno prehrano, sproščujoče, srčnomi-šične spodbujevalne vadbene dejavnosti. Z leti se vsaka telesna hiša stara, pri tem pa seveda izgublja svojo trdnost in udobnost. Pa vendar jo je treba pravilno vzdrževati tudi takrat. Lahko, da nam bo služila še dolgo in nudila bivališče naši duši, tudi če je že stara. Če pa bomo naše telo zanemarili, se bo začela telesna hiša spreminjati v hišico iz kart. Vsi vemo, kakšna konstrukcija je to: če karte iz take hišice ponazorimo s telesnimi organi, lahko rečemo, da gre za nestabilno konstrukcijo, sestavljeno iz kosti, kože, žilja, srca, živcev, možganov, mišic, kit, ledvic, pljuč, jeter, črevesja, želodca in čutil. Če je zaradi slabega vzdrževanja teh organov telesna sestavljanka, zgradba, šibka in, kot smo rekli, spominja na hišico iz kart, je dovolj, da se podre samo ena karta in kot rušilni val se sesuje cela konstrukcija. Temu pojavu rečemo smrt. ■ 33 Naš kraj ■ februar 2018 Juhuhu, maškare so tu! Tako kot vsako leto je v vrtcu za pusta zelo veselo. Oživijo princeske, gusarji, klovni, dobre vile, batmani, spidermani, trolčki, levi ... Otroci nestrpno pričakujejo ta dan veselja in norčij. po kotičkih, sestavljali umetnije iz kock, pripravljali zajtrk, konstruirali, se crklja-li in stiskali, poslušali vesele pesmi ... skratka se družili, tkali vezi zaupanja in se veselili. Gradili most med vrtcem in družino. Če drži rek: Skupaj smo močnejši!, smo gotovo pomagali pomladi, da zima čim prej odnese pete. Otrokom so bili ti trenutki neprecenljivi. V vrtcu so imeli ob sebi starše-ma-škare, vesele, sproščene in vsaj za nekaj trenutkov brez vsakdanjih skrbi, s širokimi nasmehi na obrazu, in se z njimi igrali. Zato, starši, hvala za vaše sodelovanje, za vključevanje v naše delo. Lepo vabljeni tudi v prihodnje. Pridite, poveselite in igrajte se z nami! ■ Martina Pugelj, foto Tatjana Usenik Pri Ježkih smo se na preganjanje zime dobro pripravili. Na pomoč smo v igralnico povabili starše. Pa so prihajale maškare, velike in male: miška, Rdeča kapica, stric Polde, muca, čarovnica, medicinska sestra, zdravnik, petelin, pingvin, rožica, metuljčica, pikapolonica, tudi šejka smo imeli na obisku . in še bi lahko naštevali. Vzgojiteljic sploh ni bilo, bili pa sta dve pridni čebelici, ki sta veselo leteli po igralnici. Kako je bilo zabavno, ko so male maškare v vrtec pripeljale velike. Ob glasbi smo ustvarjali preproste pustne maske, strigli, lepili, risali, se igrali "Človek ni nič drugega kot njegova dejanja." George Wilhelm Friedrich Hegel "Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot; kdor noče nič narediti, najde izgovor." Arabski pregovor 34 Naš kraj ■ februar 2018 Pustno rajanje na PŠ Struge Pust je starodavna šega, ki jo poznajo mnoga ljudstva sveta. Je čas norčij, smeha, veselja, rajanja ter sladkanja s krofi in drugimi pustnimi dobrotami. V februarju, ko se zima pripravlja na slovo in pomlad že sramežljivo trka na vrata, se radi našemimo in vsaj za en dan postanemo nekdo drug. Cvetka Košir, Karmen Kljun in Mojca Pugelj, učiteljice PŠ Struge Na pustni torek smo na PŠ Struge za nekaj časa pozabili na pouk. Obiskali so nas pravljični junaki, živali, čarovnice, gusarji, policisti, kavboji, Indijanci ... Preden smo z našo povorko odšli po Strugah, smo se naučili pustno pesmico. Dobro naučeni smo najprej obiskali vse razrede na šoli in našo kuharico, kjer so nas prijazno sprejeli in presenetili z bombončki, z lizikami in s prijazno besedo. Sledil je sprevod po Strugah. Obiskali smo gostilno Pri Petru, trgovino gospe Gregorič in frizerski salon Stefani. Vsem so naši junaki pričarali nasmeh na usta. Ker smo se povsod počutili dobrodošle, obljubimo, da se prihodnje leto spet oglasimo. Upamo, da so naši šolarji uspešno pregnali starko zimo, ki nam v teh dneh zelo vztrajno pošilja vedno nove pošiljke snega. Če nam je uspelo priklicati pomlad, pa zagotovo izveste kmalu. ■ Obisk babic in dedkov v skupini Medvedki Ljudje živijo skupaj, a starejši in mlajši otroci imajo vse manj stikov drug z drugim. Več je razlogov, da se pretrgajo vezi med generacijami. Zato si v vrtcu prizadevamo negovati vezi med otroki in njihovimi dedki in babicami. Petra Usenik, foto Anka Kralj Starši se z otroki selijo v mesta in države daleč stran od starih staršev. Velikemu številu starih staršev je zato včasih težko ostati v stiku s svojimi vnuki. Drugi razlog za pomanjkanje stikov med starimi in mladimi je tudi ta, da starejši odrasli pogosto živijo v domovih za starejše občane, kjer redko vidijo otroke, otroci pa dneve preživljajo z vrstniki v vrtcih in šolah. Socialno in ekonomsko solidarnost med generacijami bomo razvili le, če bodo imele različne generacije priložnost početi stvari skupaj ter razu- 35 Naš kraj ■ februar 2018 meti in ceniti drug drugega. Mlajši otroci in starejši odrasli se učijo in razvijajo v skupnih medgeneracijskih dejavnostih. V kmečkem okolju pa stari starši in otroci sobivajo v skupnih gospodinjstvih in so čustveno navezani drug na drugega. Zato smo se v skupini Medvedki odločili, da babice in dedke povabimo v našo igralnico, kjer smo se skupaj igrali po kotičkih. Prebrali smo pravljico Prav poseben dan, ki govori o prijateljstvu in skupni pomoči, da dosežemo želeni cilj. S pomočjo babic in dedka smo zašili odejo prijateljstva, ki nam je tudi v veliko pomoč pri reševanju konfliktov, ki nastanejo med otroki. Na koncu smo se skupaj gibali tudi na šolskem igrišču, kjer so se otroci in stari starši žogali in lovili. ■ ■ it" viim. A Obisk učencev razredne stopnje OŠ Dobrepolje v domu svete Terezije V torek, 23. 1. 2018, so učenci 2. in 5. razreda pod vodstvom mentoric Majde Blatnik, Petre Jerič, Barbare Režek in Martine Prhaj pripravili krajši program za starejše občane, ki jesen svojega življenja preživljajo v domu sv. Terezije. Martina Prhaj in Majda Blatnik, foto Marinka Merzel Želeli smo jim obuditi spomine na njihovo mladost, zato so se učenci najmlajše OFS OŠ Dobrepolje predstavili z odrsko postavitvijo Tepežkanje. Otroški pevski zbor Zvonček jim je polepšal dopoldne s prazničnimi pesmimi, učenka Ajda Erčulj pa je zaigrala narodne viže na diatonično harmoniko. Kdo vse bi šel na potovanje z Bobkom in njegovim čolnom, pa so zaigrali in zapeli učenci 5. razreda, ki obiskujejo dramski krožek. Ob koncu našega druženja smo opazili veselje in zadovoljstvo obiskovalcev. Skupaj smo še zapeli ob zvokih harmonike in obljubili, da se kmalu snidemo. ■ 36 Naš kraj ■ februar 2018 Uspešen nastop dobrepoljskih ritmičnih gimnastičark v Ljubljani Na začetku oktobra so se tako kot vsako leto ritmične gimnastičarke začele pripravljati na novo sezono. Dnevi so hitro minevali in tako se je hitro približeval 14. januar, ko je bil predviden društveni nastop. Ljubljano. Druga skupina (4. in 5. razred OŠ) je nastopila v vaji z obroči skupaj s starejšo skupino in samostojno v vaji s kolebnicami. Tudi starejša skupina je nastopila v samostojni vaji z istim rekvizitom. Obe skupini zaslužita pohvalo za nastop. Vse so nastopile tudi v društveni vaji. Tiste, ki so se udeležile sobotne vadbe v Ljubljani, še v dodatni točki, starejša skupina pa še v vaji, ki so jo pripravile v Kostanjevici. Sedaj se začenjajo nove priprave na zaključni nastop meseca junija, ko bodo nekatere športnice za triletno zvestobo dobile bronasto priznanje, tekmovalke druge in tretje skupine pa se bodo pomerile tudi v tekmovalnem delu. ■ "Kdor misli, da je preveč pomemben za majhna dela, je ponavadi premajhen za velika dela." Jacques Tati "Besede so palčki, dejanja velikani." Švicarski pregovor ^___^ Matej Kalan Vsako šolsko leto je sredi januarja za vse selekcije prvi nastop netekmovalne narave na društvenem srečanju ŠD As. Športnice iz Dobrepolja so se odlikovale s številno udeležbo. Starejša dekleta so se za nastop pripravljala tudi med jesenskimi počitnicami v Kostanjevici na Krki. Najmlajše so nastopile v prosti vaji samostojno ter v vaji s še štirimi šolami. Za spodbudo si zaslužijo vso pohvalo. Vso pohvalo pa zaslužijo tudi starši, ki so ritmičarke vseh selekcij pripeljali v 37 Naš kraj ■ februar 2018 Sedmošolci so sodelovali na literarnem natečaju Tudi letos smo se odzvali na razpisani literarni natečaj Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje z naslovom »Naravne in druge nesreče - številka za klic v sili 112!«. Ema Sevšek Dolgoletno zvestobo razpisanim literarnim natečajem Ministrstva za obrambo Republike Slovenije smo z literarnimi prispevki potrdili tudi letos. Sedmošolci so ozavestili, kako pomembno je pravilno in pravočasno s stacionarnega ali mobilnega telefona vtipkati enotno evropsko številko za klic v sili 112, ko potrebujejo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot. Natečaj je dvostopenjski, na regijski in državni ravni. Nagrajena dela bodo na ogled v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Srčno upam in želim, da bi komisijo prepričalo tudi katero besedilo naših štirih učencev. Naj prepričajo tudi vas. ■ V Številka za klic v sili 112 Potrebuješ pomoč gasilcev, reševalcev, policistov ...? Pokliči na številko 112. Vsi vemo, kako nam lahko ta klic reši življenje. Bila je sobota in ostala sta samo še dva dneva do novega leta. Običajno za novo leto povabimo najbližje, lahko pa ga praznujemo sami z družino. Mi smo se letos odločili praznovati s prijatelji. Ker je bil hladilnik prazen in tudi shramba ni pokala po šivih, sta se starša odločila, da gresta po nakupih. Jaz sem se javila, da sama ostanem doma z mlajšim bratom. Bil je že večer, ampak mame in očka še vedno ni bilo domov. Nakar dobim sporočilo: Na cesti je gneča in velik zastoj zaradi dežja, zato naju z očkom še nekaj časa ne bo. Naredita si večerjo in kmalu pojdita spat. Poljubčki od mame. Mislila sem si: No, pa saj je v redu. Sama znava poskrbeti zase! Odšla sva v kopalnico, se stuširala in prižgala televizijo, zunaj pa je močno deževalo in grmelo. Po nekaj urah spanja me je prebudil glasen pok na strehi. Malo sem se ustrašila, vendar sem si mislila, da ni nič hudega. A ni bilo tako. Ko sem želela zaspati nazaj, me je zmotil čuden vonj, ki je prihajal iz zgornjega nadstropja. Odločila sem se, da grem preverit, kaj je to. Počasi sem se bližala stopnicam. Ko sem prišla bliže, sem zagledala ogenj, ki je zajel že celo zgornje nadstropje in se je zelo hitro širil. Začela sem kričati in hitro zbudila brata, zato sem se poskušala spomniti šolskih nasvetov, kaj narediti v primeru, če gori. Zgrabila sem bundo in telefon ter začela skupaj z mlajšim bratom na vso moč teči ven iz hiše. Med tekom sem že tipkala številko 112, s katero smo se seznanili v šoli. Oglasil se je moški in povedala sem mu: »Lana Marolt pri telefonu. Gori nam hiša v Kekčevi ulici 1 v Ljubljani. Ponesrečencev ni in nujno potrebujemo gasilce.« Gospod v centru mi je odgovoril: »Hvala za informacije, gasilci so že na poti.« Nato sem ugotovila, da je brat ostal v hiši, saj je pozabil medvedka in šel nazaj ponj. V joku sem počakala na travi, ker si nisem upala nazaj v hišo, in čez nekaj minut zaslišala sireno. V tistem trenutku sem stekla do prvega gasilca in mu hitro po- vedala, da je v hiši ostal moj brat, ki je še majhen in ne doseže kljuke na vratih. Eden izmed gasilcev je stopil k meni in mi podal odejo, da sem se segrela, ostali gasilci pa so bili že v akciji. Ogenj je zajel skoraj celo hišo, zato so se morali gasilci zelo potruditi pri gašenju. Čez nekaj trenutkov so gasilci iz hiše prinesli brata. Bil je v nezavesti. Začela sem še močneje jokati in upala, da je z njim vse v redu. Odahnila sem si, ko so mi sporočili, da je bil samo tako prestrašen, da je zaradi tega omedlel, zdaj pa se že prebuja. Stekla sem do njega, nato pa sva skupaj čakala, da bo hiša pogašena. Potem ko je bil požar pogašen, sta se iz nakupov vrnila mami in očka. Z bratom sva jima vse razložila, onadva pa sta bila zelo vesela, da sva oba živa in zdrava. Zahvalili smo se gasilcem in odpeljali k babici, kjer zdaj živimo, dokler hiša ne bo do konca urejena. Novo leto smo po vsem tem praznovali kar pri babici. Imeli smo se lepo, hvaležni, da smo skupaj, čeprav nismo bili v svojem domu. Upam, da zdaj veste, kako pomembno je poklicati na številko 112, kadar smo v resnih težavah. Gaja Svetec, 7. a Nekoč je v velikem mestu v visoki stekleni stolpnici živela povsem običajna družina. Starša sta imela dobri službi in sta bila zaradi tega zelo domišljava. Vedno, ko so po televiziji v poročilih govorili o tem, da je klic na številko 112 nekomu rešil življenje, sta ugasnila televizor, saj sta mislila, da se njim ne more zgoditi nič hudega. Tako so mislili vsi člani družine razen najmlajšega Mihe. Dokler ... Nekega lepega zimskega dne se je družina odpravila na izlet v hribe. Tako so zjutraj pripravili vse potrebno in se takoj po kosilu odpravili. Ko so prispeli do prvega gorskega vzpona, so tam pustili avto in pričeli hoditi v strm breg izbrane gore. Hodili 38 Naš kraj ■ februar 2018 so kar nekaj časa in vse je izgledalo čisto normalno, dokler se ni iznenada sprožil snežni plaz. Vsi člani družine so zbegano poplesavali sem ter tja, ko jih je končno pokril velik kup snega. Vse je že kazalo na konec, ko se je Miha kljub svojim številnim ranam in odrgninam rešil izpod snežne pasti. Ko se je popolnoma prerinil skozi sneg na površje, je takoj pričel iskati še druge družinske člane. Ker jih ni našel, je postal paničen. Na robu joka se je spomnil in poklical klicni center. Čez nekaj časa je na gori že pristal reševalni helikopter. Reševalci so s svojimi psi hitro našli vse zasute družinske člane in jih odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nemudoma nudili oskrbo. Več dni so se borili za življenje, nakar je končno okrevala starejša sestra Tjaša, nekaj dni pozneje pa sta okrevala še mama in oče. Ko je Miha prvič spet videl zdravega očeta, je ta tiho pristopil k njemu, ga objel in se mu zahvalil za vse, kar se je zgodilo tistega lepega zimskega dne na gori. Očetu je bilo zelo žal za svoja dejanja in mišljenje. Miha ga je zaupajoče pogledal v obraz in se mu nežno nasmehnil. Ko so vsi popolnoma okrevali, so šli na obisk v klicni center, kjer so jih seznanili, kako poteka njihovo delo. Družina od tistega dne na gori spoštuje klicno zaporedje 112 in se o tej temi dodatno izobražuje. Svojo izkušnjo deli tudi z drugimi prebivalci mesta. Vsi se moramo zavedati, da klic na 112 v nesrečah lahko reši življenja, zato moramo reševalce, ki pogosto tvegajo lastna življenja, spoštovati in jim biti iz srca hvaležni. Jaka Grandovec, 7. a Nesreča je, če nekaj gori, če se avto zaleti ali če kje voda stoji. Ko so takrat ogrožena življenja, je ključno pravočasno pritisniti le tri tipke in povedati nekaj stvari. Nesreča se je zgodila tudi v moji vasi ob gozdu, kjer ni veliko tovarn in industrijskih središč. Pravzaprav ni nobenega, le pri sosedovih imajo mizarstvo. Njihovo poslopje ni veliko in delujejo zelo varčno. Na strehi so tudi sončne celice. Meni najljubše tam pa je štorkljino gnezdo na vrhu njihovega silosa. Zgodilo pa se je pred približno tremi meseci, ko sem odšla na sprehod na hrib, s katerega sem imela prekrasen razgled na vas. Nad vasjo so se kopičili beli oblački in se sprehajali po nebu, kot da bi se igrali. Ob tem sem pomislila, kako lepo bi bilo, če bi lahko skakala z enega na drugega in se tako z njimi igrala. Bila je nedelja in pri sosedovih niso delali. Zato se mi je zdelo zelo čudno, ko sem zagledala, da se je s strehe začel valiti črn dim. Dim je bil videti kot velika strašna pošast, ki je prepodila vse oblačke, in naenkrat sem pristala na trdnih tleh. Postalo me je strah in kmalu sem zagledala tudi rdeče plamene, ki so se kot ognjeni jeziki dvigovali proti štorkljinemu gnezdu. Hitro sem v roke vzela mobilni telefon in s tresočo roko odtipkala tri številke. Takoj se mi je pred očmi prikazal zvezek iz tretjega razreda, kjer smo se učili, kaj moraš povedati, če kličeš na številko 112. Povedala sem, KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE in KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, KAKŠNE so okoliščine in KAKŠNO pomoč potrebujem. Ko sem odložila telefon, mi je prišlo na misel, da bi bila lahko pri sosedovih doma babica, tudi če so drugi kam šli. Babica je bila že stara in naglušna, zato me je še bolj zaskrbelo. Ko so s sireno prišli gasilci, sem stekla po hribu navzdol, kakor so me nesle noge, in povedala gasilcem za svoje strahove glede babice. Ob tem pa sem jo že zagledala, kako je stala ob gasilskem avtomobilu in nemočno gledala poslopje, ki je izginjalo pod ognjenimi zublji. Najbrž ji je moralo biti res težko. K sreči so gasilci kmalu ukrotili plamene, toda štorkljino gnezdo je bilo uničeno. Opazovala sem štorklje, kako so nemočno obletavale svoj dom in se najbrž spraševale, kaj se jim je zgodilo. Lahko sem le upala, da mladičev takrat ni bilo v gnezdu. Šele po tem dogodku sem ozavestila, da je številka 112 res pomembna, in pomislila sem, da je dobro, da smo se v šoli učili, kaj povedati ob klicu. Zdi se mi res pomembno, da tudi otroci to znamo. Po tistem sem postala tudi prostovoljna gasilka. Zdaj sicer še ne gasim požarov, se pa pridno učim in treniram, da bom lahko nekoč tudi sama pomagala ob podobnih nesrečah. Klara Šinkovec, 7. a Božično-novoletni prazniki so za nami. Bili smo v krogu svojih najdražjih in letos je bilo manj pokanja petard. Prazniki so prav lepi in čarobni tudi brez pirotehničnih sredstev. A tudi letos so na žalost brzela reševalna vozila v ta namen. Nikoli ne bi želela biti ponesrečenka s pirotehničnimi sredstvi, zato se jaz nikoli z njimi ne zabavam in sem se trdno odločila, da se tudi nikoli ne bom. Veliko ljudi potrebuje zdravstveno pomoč številke 112 tudi zaradi prometnih nesreč, požarov, poplav, bolezni, delovnih nesreč . Zaradi nesreč, ki jih niso sami zakrivili. Jaz na to številko še nisem klicala, je pa klicala moja mamica, ko je ob prihodu domov iz službe doma našla nezavestno babico. Takrat me ni bilo doma. Le hitri pomoči reševalcev se lahko zahvalimo, da imam še svojo ljubo babico, ki me vsak dan po prihodu iz šole objame in vpraša, kako se počutim. Od daleč sem videla reševalna vozila 112. Vedno se prestrašim, ko vozijo z lučkami ali sireno. Takrat je zelo hudo. Vem, da gre za življenje. Neutolažljivo smo jokali, ko sta kljub hitri pomoči reševalcev umrli sošolka mojega bratca in njena mamica. In se veselili, ko je kljub hudi nesreči v gozdu ob hitri pomoči številke 112 preživela mamica mojega sošolca. Prav pri tej nesreči je bila pomoč številke 112 ključnega pomena. Od blizu sem videla že veliko gasilskih vozil z napisom 112: ko je gorelo vaško skladišče v bližini mojega doma, v poplavah leta 2010 so pomagali na vse mogoče načine. Marsikdo od gasilcev takrat več dni skupaj ni zatisnil očesa. Gasilci so se izkazali v nedavnih žledolomih in vetrolomih. Zares si zaslužijo občudovanje in pohvale! To, kar jaz vidim, kaj se dogaja v moji bližnji okolici, se dnevno dogaja po vsej Sloveniji in svetu. Veliko držav je tudi v vojnah. Ker je vojaška tehnika zelo napredovala, so tudi poškodbe hujše in več jih je kot nekoč. Ponesrečencev je preveč, mnogi se zaradi slabih telefonskih zvez tudi ne morejo povezati s številko 112 in ne morejo dobiti pravočasne pomoči. Da bi bilo takih trenutkov čim manj! Zdaj razumete, zakaj je številka 112 tako zelo pomembna? Sara Duščak, 7. a 39 Naš kraj ■ februar 2018 Novo mandatno obdobje in volitve v PGD Videm -Dobrepolje Letos na ravni gasilskih društev, gasilskih zvez, regij in države potekajo volitve za novo petletno mandatno obdobje. Tako smo tudi gasilci PGD Videm - Dobrepolje odgovorno pristopili k nalogi in 3. 2. 2018 izvedli že 118. občni zbor po vrsti, kar nas uvršča na mesto najstarejšega društva izmed vseh, ki so vključena v GZ Dobrepolje. Miha Kuplenk, PGD Videm - Dobrepolje Na letošnjem občnem zboru se je zbralo 34 članic in članov ter 8 gostov. Občni zbor ni samo suhoparno podajanje poročil o delu v preteklem letu, temveč tudi priložnost, da se člani srečajo, se pove-selijo in gradijo medsebojne odnose, ki so pri opravljanju gasilske službe nedvomno nujno potrebni. Prostovoljno gasilsko društvo Videm - Dobrepolje je imelo v letu 2017 20 intervencij, z zadnjo obsežno intervencijo vetroloma, ki je zaokrožila operativno dogajanje v preteklem letu. Povprečen odziv in izvoz operativnih članov iz PGD Videm - Dobrepolje je bil pod petimi minutami in povprečno kar 15 članov na intervencijo, kar kaže na veliko požrtvovalnost in odzivnost. Kot najboljša operativca v letu 2017 sta tokrat simbol- no nagrado prejela Boštjan Hrovat in Blaž Zabukovec. Podeljene so bile tudi značke za dolgoletno delo, za dolgoletno operativno delo in zahvale za pomoč ob intervenciji vetroloma. Izvedene so bile tudi volitve. Predsednik društva ostaja Ivo Krivec, dosedanji poveljnik Janez Erčulj pa je delo in odgovornost prepustil Dejanu Puglju. Predsedstvo občnega zbora se je zahvalilo vsem, ki so aktivno pristopili k pomoči in delu v prejšnjem mandatu in z vzpodbudno besedo predalo vodenje društva novoizvoljenim članom. ■ Prošnja po pomoči krajanov Društvo v letu 2018 načrtuje obilo dejavnosti. Največja dva projekta sta izgradnja garaže in nakup podvozja za gasilsko vozilo GVC 16/25. Ocenjena vrednost obeh projektov je čez 300.000 evrov. Ker društvo za oba omenjena projekta že dalj časa zbira denar preko nabirk, donacij in zbiranja starega papirja (akcija bo trajala vsaj še leto dni in papir lahko še vedno oddate pred gasilnim domom na Vidmu), je bila dana pobuda, da se za potrebe izgradnje doma zbere les. Les bomo potrebovali za novo ostrešje garaže in za izdelavo zračnega kanala, ki ga bo treba narediti na celotnem objektu. S tem posegom želimo vsaj nekoliko omiliti energetske izgube, ki jih ima objekt. K omenjeni akciji ste povabljeni vsi občani, ki lahko prispevate kakšno smreko. Les se lahko pripelje na zelenico pred gasilnim domom. Gasilci smo vam sečnjo pripravljeni opraviti sami. Za donacijo smrek ali drugega lesa in denarnih sredstev se lahko obrnete na predsednika društva (041 365 576 -Ivo) ali na tajnika društva (031 870 194 - Miha), ki bosta organizirala sečnjo in spravilo lesa. Najlepša hvala vsem že vnaprej za izkazano pomoč. Gasilci PGD Videm - Dobrepolje "'Drobna dejanja, ki jih naredimo, so boljša kot velika, ki jih samo načrtujemo. George Marshall 40 Naš kraj ■ februar 2018 Čebelarsko društvo dobrepolje Predstavitev Čebelarskega društva Dobrepolje V soboto, 20. 1. 2018, smo se člani ČD Dobrepolje zbrali na vsakoletnem občnem zboru. To je ena od priložnosti, ko se večina članov društva zbere, naredi zaključek pretekle sezone in se z mislimi usmeri v naslednjo. To je čas, ko s čebelami skorajda nimamo dela in pustimo, da narava počiva, imamo pa čas, da se pripravimo na pomlad in ponovno oživitev narave. Osvežili smo tudi seznam članov, zato se mi je zdel pravi trenutek, da predstavim naše društvo in njegove članice ter člane. Ana Kaplan Novak Društvo bo leta 2021 praznovalo svojo 100-letnico obstoja. Biti član društva ne pomeni zgolj ljubiteljskega druženja čebelarjev, pač pa je njegovo glavno poslanstvo ohranjanje relativno velikega števila čebeljih družin, kar ima za našo dolino in njeno kmetijstvo velik gospodarski pomen. Čebele z opraševanjem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo k pridelavi hrane. Žal čebele brez čebelarjeve pomoči ne morejo preživeti več kot dve leti, saj jih ogroža čebelji zajedavec varoja, ki je k nam prišel iz Azije in bil v Sloveniji prvič potrjen leta 1979 ter se nato hitro razširil po celotnem območju države. In kdo smo člani Čebelarskega društva Dobrepolje? Zdelo se mi je zabavno poigrati se s statistiko in prišla sem do naslednjih ugotovitev: Trenutno število članov je 60. To so tisti člani, ki so za leto 2018 poravnali članarino. Število članov nekoliko variira, v lanskem letu je bilo članov 72, prepričana sem, da tudi letošnja številka še ni končna, vedno se najde kakšen zamudnik, ki članarino poravna z zamikom. Letos so se nam pridružili trije novi člani, zlasti me veseli, da je veliko zanimanja za čebelarstvo med mladimi. Po številu članov sodimo med večja čebelarska društva v Sloveniji in med 60 člani nas je kar 9 žensk (15 %), kar se morda ne zdi veliko, vendar je v tej izrazito moški panogi ta številka zavidljiva. Zanimivi so tudi podatki, kako dolgo so posamezniki že člani društva. Kar 22 članov se je v društvo včlanilo v zadnjih petih letih, še 11 članov pa v zadnjih desetih letih. Kljub temu ima društvo kar nekaj članov, ki mu izkazujejo podporo že več kot 20 let, pri čemer zagotovo izstopa g. Stane Godec, ki je član društva že neverjetnih 61 let. Sicer pa se je povprečen član društvu priključil pri starosti 41 let. Velika večina članov sodi v starostno skupino od 40 do 79 let. Društvo ima tudi tri člane v starosti nad 80 let - g. Stane Godec, g. Božo Žagar in kot najstarejši g. Metod Kovač, ki opravlja tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta društva. Članov mlajših od 40 let je sicer malo, vendar sem prepričana, da bodo številke narastle, ko bo društvo ponovno oživilo čebelarski krožek v osnovni šoli. Večina članov društva prihaja iz Dobrepolja, kar 41. Največ z Vidma, iz Kompolj in Zagorice. Šest članov je iz Strug, trinajst članov pa iz drugih občin. Člani, ki ne prihajajo iz občine Do-brepolje, imajo večinoma dobrepoljske korenine ali pa imajo tu svoje čebelnjake oz. panje. 41 Naš kraj ■ februar 2018 To je torej statistika društva. Naj še povem, da smo v letu 2016 čebelarili s 751 čebeljimi družinami, nato pa sta prišli tisti neugodni jesen in zima, ko so varoja in virusi, ki jih varoja prenaša, pomorili dobršen del družin, in v leto 2017 smo tako vstopili »samo« s 302 družinama. Kar nekaj čebelarjev je izgubilo vse svoje družine (izgube na ravni društva so bile kar 60-odstotne), zato je bilo leto 2017 namenjeno obnovi čebe- larstev in nadomestitvi izgub. K sreči se čebelje družine hitro razmnožujejo, zato menim, da smo večino izgub že nadomestili in je število družin spet na ravni iz leta 2016. Vseeno zime še ni konec in moramo počakati na pomlad, ko bomo ponovno prešteli družine, s katerimi bomo čebelarili v letu 2018. Naj medi! ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Meseca januar in februar sta v našem društvu potekala mirno. V teh dveh mesecih ni v načrtu posebnih dogodkov. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem poverjenikom, ki so se res potrudili in pobrali že vso članarino za leto 2018. To je veliko delo, kajti obiskati je treba vsakega člana posebej. V mesecu, ki je pred nami, težko pričakujemo letovanje. Sporočam vsem prijavljenim, da bo odhod avtobusa iz Kom-polj ob 10. uri. Pot bo nadaljeval skozi Podgoro, Videm, ustavil se bo pri Majolki in na avtobusni postaji Videm, dalje na Cesti, v Predstrugah in Ponikvah. Po prihodu z letovanja se bodo začele priprave na občni zbor, ki bo v nedeljo, 25. marca, ob 15. uri. Vsi lepo vabljeni, da slišite, kaj se je dogajalo v preteklem letu in kaj imamo v načrtu za leto 2018. Po navadi se nas zbere velika druščina, tudi do 120 članov, in upam, da bo letos prav tako. Tudi to popoldne je nekaj posebnega, naberete si veliko informacij o delovanju društva, srečate se tudi z mnogimi znanci in prijatelji. Prisluhnili bomo našemu pevskemu zborčku Škrjanček in recitatorkam, ki bodo pripravili prijetne točke za pope- stritev uradnega dnevnega reda. Ne nazadnje nam bodo kaj spregovorili tudi naši gostje. Morda nas bodo pohvalili ali pograjali, vse bomo sprejeli in se tudi v prihodnje trudili, da bodo naša druženja prijetna in zabavna. Pridite! ■ Nasmejani udeleženci občnega zbora iz leta 2015 "Ne verjamite besedam, niti svojim niti tujim, verjamite samo dejanjem, svojim in tujim.' Lev Nikolajevič Tolstoj 42 Naš kraj ■ februar 2018 Prešernov dan v Zavodu Prizma Ponikve Tudi letos nismo pozabili, kaj nam je zapustil Prešeren. Skupaj smo zapeli Zdravljico, brali Poezije in Prešernov življenjepis. Renata Škulj Naši stanovalci večkrat povedo, kaj jim pomeni Slovenija - da je najlepši košček sveta od gora pa do morja. Zato vneto prebiramo besedila iz slovenske narodne zakladnice, veliko pojemo, naše pevske mape so zares debele. Tudi literarna skupina je vedno številna - knjigo skupaj izberemo in jo prebiramo. Veliko odstavkov predebatiramo in razložimo pomen starih besed, navad in običajev. Večkrat je ura kar prekratka, ideje si zapišemo, marsikaj najdemo v naših knjižnih omarah, sicer si gradivo sposodimo v knjižnici Dobrepolje. Dobre volje nam res ne manjka, smeha tudi ne, veliko poučnega vključimo tudi v kvize, kjer preverjamo, koliko smo si zapomnili. Ne boste verjeli . naši stanovalci imajo izvrsten spomin in tekmujejo med seboj. Zato praznujemo vsak državni praznik in vse praznike, značilne za Slovenijo. Potrkamo na narodno zavest, branimo svoj jezik, s ponosom povemo, da smo Slovenci. ■ Pustno rajanje v Zavodu Prizma Ponikve V torek, 13. februarja 2018, je bilo v Zavodu Prizma Ponikve ponovno pestro. Na ta dan smo se stanovalci zavoda in bivalnih enot v popoldanskih urah zbrali v dvorani in imeli pustno rajanje. Petra Žnidar Takoj po kosilu so se začele priprave - treba je bilo pripraviti pustna oblačila in ličila. Pomoč pri oblačenju in ličenju so nam nudile strokovne sodelavke. Na pustnem rajanju smo bili tako stanovalci zavoda kot tudi stanovalci bivalnih enot Mengeš, Predstruge in Sodražica, ki so prav tako bili oblečeni v pustne kostume. Za glasbo na plesu je poskrbel naš stanovalec iz bivalne enote Sodraži-ca, ki se v prostem času veliko ukvarja z njo. Vsak stanovalec je dobil tudi pustni krof, kavo ali čaj. Čas je prehitro minil, imeli smo se lepo in uživali v pustnih norčijah. ■ Sejem Natour Alpe-Adria v Ljubljani V soboto, 3. februarja 2018, smo člani Turističnega društva Dobrepolje v okviru Turizma Ljubljana predstavili naš kraj -občino Dobrepolje - in turistično ponudbo na sejmu Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dušica Hočevar, TD Dobrepolje Sejem predstavlja bogato turistično, športno, kulinarično in kulturno-etnološko dediščino razstavljavcev ter ponuja povezovanje ponudnikov in navezovanje novih stikov. Obiskovalcem smo ponudili: • programe za ogled in spoznavanje našega kraja, • predstavitev prireditve in dejavnosti v letu 2018 in • povabilo na DOBREPOLJSKO VANDRANJE. Obiskovalci so lahko poskusili tudi kulinarične dobrote, in sicer ŠTULO (staro do-brepoljsko pustno jed) ter KUHANE AJDOVE ŠTRUKLJE (dobrepoljska posebnost za veliko noč). ■ 43 Naš kraj ■ februar 2018 IZLET TD Dobrepolje Po poteh starinoslovca Jerneja Pečnika 7. april 2018 Območje Krško-Brežiškega polja Odhod ob 7. uri z avtobusne postaje na Vidmu in ob 7.20 iz Grosupljega (pri domu upokojencev) Cena: 15 € na osebo (prevoz, vodenje in organizacija izleta) Prijava na izlet: vsako soboto od 9. do 11. ure v Turistični pisarni na Vidmu (TIC) Informacije: Telefon: 041/96 28 23 E-pošta: td.dobrepolje@gmail.com Pridružite se nam, da s svojim ponosom ovekovečimo neponovljive prispevke naših slavnih rojakov naši domovini in svetu. Vabljeni! Postna predavanja v župniji Dobrepolje Župnija Dobrepolje - Videm že več kot 40 let v postu organizira . predavanja znanih strokovnjakov. Namen predavanj sta intelektualna in duhovna rast. Prvo predavanje smo imeli v nedeljo, 25. 2., ko je predaval dr. p. Andraž Arko (Se zavedam potrebe po odpuščanju in božji tolažbi?), vabimo pa vas še na naslednja predavanja: • 4. 3. 2018, mladinski terapevt Miha Kramli - Zanke elektronskega mreženja, • 11. 3. 2018, pisateljica Katarina Nzobandora - Pasti in lepota zakonskega življenja, • 18. 3. 2018, gorski reševalec in zdravnik dr. Jurij Gorjanc - Kaj me učita moje življenje in delo?. Vsa predavanja so v župnijski dvorani ob 19. uri. Lepo vabljeni. Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge vas vabi na SEJEM NA TIHO NEDELJO, 18. marca 2018, pri SV. ANTONU. Na stojnicah pod cerkvijo bo na voljo pestra izbira peciva, potic, kruha, žolce, ajdovih štrukljev, kolačkov, semen rastlin, dišavnic itd., ki vam jih bomo ponudile članice društva. Med drugo ponudbo se bodo uvrstili tudi domače šunke in vsi suhomesnati izdelki, velikonočne butarice, košarice, oljke. Pridite kot ponudnik ali kupec. Vljudno vabljeni med 9. in 12. uro na Zdensko reber! 44 Naš kraj ■ februar 2018 Mlad, vesel in POGUMEN - brez alkohola! ™ Karitas Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Slovenska Karitas v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa (AVP) in Zavodom Med.Over.net že 13 let v postnem času ozavešča ljudi o škodljivosti čezmernega pitja alkohola in spodbuja k sodelovanju v akciji 40 dni brez alkohola. Letošnja akcija se je začela na pepelnično sredo, 14. februarja, in se bo zaključila v soboto, 31. marca 2018. 14, 2.-31.3.2018 brez Lilkohuki rttf^f/. [>¿y( ni POGUMEN Marta Šuštar f m Letos spodbuda nosi podnaslov »Mlad, vesel in pogumen - brez alkohola!«. Z geslom želijo spodbuditi mlade, da bi svoj prosti čas preživljali odgovorno brez alkohola in drugih drog ter obenem veselo in pogumno. Starše in vzgojitelje pa spodbuja k zgledu zmernosti in življenju brez opijanjanja. Vsak dan in vsak korak šteje! Vsak lahko sodeluje. Poleg osebne odločitve lahko sodelujete tudi kot družina, skupnost, društvo ... in v postu v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, ne uživate, ne ponujate in ne strežete alkohola. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji vsaj 170.000 oseb, ki so zasvojene z alkoholom. Če povemo poenostavljeno, to pomeni, da se s tovrstnim problemom srečuje vsaka četrta družina. Najranlji-vejša skupina za začetek tovrstne odvisnosti so osebe med 25. in 35. letom. Praviloma se resne težave pokažejo šele čez nekaj let. Najhujše posledice so nasilje nad partnerjem in otroki, razbitje družine, nezmožnost za delo in duševna ranjenost otrok. Trpljenje in agonija družin se lahko vlečeta leta in leta. Druge, še vidnejše posledice se kažejo na naših cestah, na katerih je po navedbi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v zadnjih petnajstih letih umrlo 1777 ljudi in bilo povzročene za več kot milijardo evrov družbene škode. Kar vsako tretjo nesrečo s smrtnim izidom je pov- zročil voznik pod vplivom alkohola. Na slovenskih cestah približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica vožnje pod vplivom alkohola. Lani so alkoholizirani udeleženci na območju Slovenije povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in 1009 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, kažejo podatki policije. Tudi na področju zdravja številke govorijo same po sebi. Po navedbah inštituta za varovanje zdravja je bilo npr. v letu 2006 zaradi zastrupitev z alkoholom in alkoholu pripisljivih bolezni 3578 primerov hospitalizacij, kar je povzročilo 1466 primerov začasnih odsotnosti z dela in s tem izgubljenih 76.348 koledarskih dni. Skupaj je zaradi bolezni, ki so posledica čezmernega pitja alkohola, v tem letu umrlo 674 oseb. Najpogostejši vzrok smrti je alkoholna bolezen jeter. Vendar vse te številke in podatki niso le statistika: so očetje, matere, otroci, sodelavci. S skupnimi močmi lahko tudi v Sloveniji spremenimo odnos do alkohola in zmanjšamo tragične posledice čezmernega pitja. Pot ne bo lahka in enostavna. Prvi in najpomembnejši korak je zagotovo osebna odločitev. Vsak izmed nas se lahko odloči in se v času posta za 40 dni odpove alkoholu. Preventivna akcija 40 dni brez alkohola je simbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic čezmernega uživanja alkohola. Pridružite se! Svojo odločitev lahko simbolno potrdite na www.brezalkohola. si in na Facebooku. Pomoč na info@bre-zalkohola.si, tel. št.: 00386 40 464 340. V akciji sodelujejo tudi Zavod varna pot, Zavod Vse bo v redu, Projekt Sporočilo v steklenici, Žarek upanja, NIJZ -Projekt SOPA, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije in številni drugi. Akcijo sofinancirata FIHO in AVP. Sporočilo v steklenici Katedra za družinsko medicino na MEDICINSKI FAKULTETI v Ljubljani od leta 2003 izvaja pod vodstvom prim. prof. dr. Marka Kolška projekt SPOROČILO V STEKLENICI, katerega namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola. Na njihovi spletni strani https://www. nalijem.si/ dobite podatke o sodobnih strokovnih pogledih na pitje alkohola, o učinkih alkohola na človeka, o različnih kategorijah ljudi glede na pitje alkohola, o standardnih enotah alkohola in še čem. Med drugim lahko v 5 minutah rešite anonimni vprašalnik in sami ocenite, ali je vaše pitje alkohola tvegano ali ne. Preverite! 45 Naš kraj ■ februar 2018 Postni čas je čas za spremembe, čas za spreobrnjenje, čas, da preverimo svojo lestvico vrednot in zopet postavimo na prvo mesto Boga, gospodarja zemlje in vesolja, življenja in smrti. Zgodovina nas uči, da ljudje nikoli niso bili srečni, ko so častili malike namesto Boga. Včasih je bilo to zlato tele, danes pa imamo številne druge malike: prehranske razvade, čezmerno uživanje alkohola, uporabo drog, pretirano udobje, potrošništvo, razvajenost, sebičnost, zagledanost vase, v svoje avtomobile, hiše, mehke kavče, pretirano gledanje televizije, visenje na internetu . Zakaj nam vse to ne prinaša sreče? Post je čas za odpoved. Odpoved nas utrdi, nam da moč in pogum. Postni čas lahko preživimo nekoliko skromnejše, poskrbimo za zdrav življenjski slog, več pozornosti namenimo svojim bližnjim, ljudem, ki nas potrebujejo, privarčevana sredstva pa darujemo tistim, ki jih pesti stiska. Potem bomo tudi mi na veliko noč z veseljem zapeli alelujo. ■ Molitev za postni čas Dobri Bog, s svojim usmiljenjem in z ljubeznijo se nas še posebej dotikaš v postu. Poslal si svojega sina, da nam skozi evangelij in odločitev za križ odpre vstajenjska vrata v božje kraljestvo. Tudi mi ti odpiramo vrata svojih src, da v nas zasveti luč vere, upanja in ljubezni, ter v zadnjih kotičkih naše duše prežene temo dvoma, skušnjav, skrbi in strahu. Pomagaj nam, da bomo s svojimi dejanji prenašali luč vere na naslednje rodove in da bomo svetel zgled otrokom in mladim v iskrenem veselju in pogumu. Delo Krajevne organizacije Rdečega križa Dobrepolje v letu 2017 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOBREPOLJE Pri delu sledimo osnovni ideji naše organizacije, to je pomagati ljudem v stiski. Rdeči križ je bil ustanovljen na fronti svetovne vojne, a danes je njegovo delovanje potrebno na drugih frontah življenja, kar ni nič manj pomembno. Zora Korošec-Koruza, tajnica KORK Dobrepolje Humanitarne pomoči v obliki hrane in denarne pomoči je bilo deležnih nekaj več kot 140 ljudi, med njimi predvsem starejši in bolni. Gre za hrano iz evropske pomoči in skupne pomoči RK, nekaj sredstev pa zberemo tudi sami na terenu. K sreči kljub razboritemu vremenu (žled) nismo imeli večjih naravnih nesreč, ki bi neposredno prizadele ljudi, in tam ni bilo potrebno posredovanje kot ob velikih poplavah pred leti. Smo pa v takih primerih povezani z drugimi organizacijami (gasilska društva), ki nam posredujejo aktualne potrebe ljudi. Skrb za starejše sledi resnici, ki pravi, da človeku, ko je star, nihče ne potrka na vrata. Zato poskušamo skupaj z drugimi organizacijami naše starejše, ki predstavljajo zelo velik delež občanov (samo starostnikov starejših kot 80 let je 10 %), večkrat obiskati, se zanimati za njihove težave in jih povabiti na srečanja. Dobro so sprejeti tudi obiski starejših ob življenjskih jubilejih ali ob praznikih, ki jih že nekaj let uspešno opravljamo skupaj z DU in Karitas. Ob tem prosimo vse, ki vedo za koga, ki ga naša pomoč ne doseže, ki smo ga spregledali, da nam to javijo in tako pomagajo nam in njim. Iz programa RK lahko poskrbimo tudi za brezplačno enotedensko bivanje v centru na Debelem rtiču. V letu 2017 sta ga bili deležni ena naša oskrbovanka in ena iz KORK Struge. Otroci so naše bogastvo, vendar so v socialni stiski družine, ki jo pogosto spremlja bolezen, najbolj prizadeti. Vedno jih postavimo na prvo mesto pri delitvi humanitarne pomoči, pomagamo pri letovanju otrok na Debelem rtiču in pri akcijah, kot sta Božiček za en dan in Drobtinica. Slednjo smo z uspehom izpeljali v oktobru ob svetovnem dnevu hrane, zbrana sredstva (380 EUR) smo dali v šolski sklad OŠ Dobrepolje. Krvodajalstvo je ena od bolj prepoznavnih dejavnosti, pri katerih sodeluje RK s svojimi prostovoljci, ki pomagajo pri akcijah. Tudi letos sta bili v OŠ Dobre-polje izvedeni dve krvodajalski akciji in na tem mestu bi se radi zahvalili vodstvu in učiteljem šole za vso podporo. S tem pomagamo širiti plemenito idejo krvodajalstva tudi med mladimi. V februarju 2017 smo po nekaj letih spet pripravili srečanje krvodajalcev jubilantov. Imeli smo jih 36, med njimi celo dva z »zlato medaljo« za 50- oz. 60-kratno darovanje krvi. Varovanje in krepitev zdravja sta ena od stalnih dejavnosti v sklopu pomoči članov RK. V letu 2017 smo v maju organizirali zelo aktualno predavanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi AED z naslovom »Za življenje gre«. Srečanja podpornikov in članov RK, kot je obisk dobrodelnega koncerta RK jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani (10 udeležencev), izlet s krvodajalci ali naša udeležba na izobraževalnih predavanjih in delavnicah, so dogodki, ki širijo dobre misli o našem delu in naših namenih. Materialna podpora našemu delu je skromna. S peščico prostovoljcev (9) smo v letu 2017 opravili nekaj več kot 600 ur dela. Zbrali smo 90 EUR članarine in 500 EUR prostovoljnih prispevkov, 46 Naš kraj ■ februar 2018 iz Območne organizacije RK Grosuplje smo dobili 150 EUR sredstev FIHO in 180 EUR za krvodajalce. Podjetjem in s. p.-jem, registriranim v naši občini, smo v decembru poslali 50 vlog za donacijo, vendar nismo dobili niti enega odgovora. Občina Dobrepolje nam je po posredovanju sodelavcev iz OZRKS Grosuplje po pogodbi za leto 2018 obljubila 200 EUR. Letna članarina (5 EUR) je kot vaše tri dobre kavice, če nikakor nočete biti na seznamu naših članov (kot slišimo včasih na terenu), lahko skromno, tudi anonimno darujete humanitarni prispevek. Vse, kar dobimo, razdelimo tu doma, v naših krajih, in o vsem imamo natančno evidenco, ki je vedno na vpogled pri nas ali na območnem združenju RKS v Grosupljem. Tukaj smo, vaši smo in se trudimo ter upamo na vašo pomoč, podporo, predloge in sodelovanje tudi v letu 2018. ■ Snežne radosti z GROŠ-em V mesecu februarju pustni krofi in druge sladke dobrote navdušujejo ravno tako kot pustne maske in vragolije vseh maškar. Člani Študentskega kluba GROŠ smo na zasnežen pustni torek izvajali poostreno prometno kontrolo v središču Grosuplja in mimoidoče »kaznovali« oziroma nagradili in razveselili s krofi. Tudi dijakom Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo razdelili krofe in tako poskrbeli, da se je pustni torek razlikoval od običajnega šolskega dne. Pustna akcija deljenja krofov. Krofov so se razveselili tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Urša Košak, ŠK GROŠ Tradicionalna enodnevna smučanja z GROŠ-em tudi letos prinašajo veselje vsem smučarjem in deskarjem. Snežnim užitkom smo se predajali na Višarjah in Katschbergu. 24. februarja je sledila smuka v Bad Kleinkirchheimu. Zaradi obilnega sneženja pa je bilo smučanje na Turracher Hohe odpovedano. Z dodatnim, nadomestnim smučanjem se oddolžimo v marcu. Na dan žena, 8. marca, v Študentskem klubu GROŠ že tradicionalno odpremo razpisna mesta za socialno obarvan projekt »GROŠ-eve mamice in očki«, s katerim bomo tudi letos nekaj mladih študentskih družinic obdarovali s finančno pomočjo. Vsi razpisni pogoji so objavljeni na naši Facebook strani in na spletni strani. Pozivamo vse mamice ali očke s statusom študenta in članstvom v ŠK GROŠ, da si preberejo razpisno dokumentacijo in se prijavijo. Projekt se simbolno zaključi 25. marca, na materinski dan. Sledi tudi podelitev denarnih bonov in promocijskih daril in ugodnosti, ki jih k projektu prispevajo lokalni pokrovitelji. Po napornem izpitnem obdobju in »čepenju« za knjigami smo v soboto, 24. februarja, poskrbeli za zaslužen oddih in zabavo z »After exams 90's party!«. Kot je razvidno že iz imena, bo prostore kluba GROŠ ta večer napolnila glasba naše mladosti. Mesec dni pozneje, 24. marca, pa se bomo kot vsako leto z GROŠ-em odpravili v Planico navijat za naše skakalce. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na Facebooku (www.fa-cebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK GROŠ, in sicer vsak torek in četrtek med 10.00 in 12.00 ter v ponedeljek, sredo in petek med 18.00 in 20.00. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! ■ Groš-evci v pričakovanju in pripravah na smuko. 47 Naš kraj ■ februar 2018 Evropsko prvenstvo v futsalu 2018 Pred nekaj tedni se je končalo evropsko prvenstvo v futsalu, ki je prvič potekalo v Sloveniji. Vse tekme so bile odigrane v dvorani Stožice v Ljubljani. Jure Žnidaršič, Futsal klub Dobrepolje Zmagovalci prvenstva so postali Portugalci. To je bil zanje prvi evropski naslov, so pa tako ponovili uspeh velikih bratov iz nogometa, ki so postali evropski prvaki pred dvema letoma. V velikem finalu so premagali najuspešnejšo evropsko reprezentanco Španijo, tretji so bili Rusi. Slovenija se je prebila do četrtine finala (med 8 najboljših). Z remijem s Srbi in zmago nad Italijani so si zagotovili prvo mesto v skupini. Na žalost pa so jih nato izločili Rusi. Vsekakor so slovenski reprezentanti pokazali odlične predstave in so navdušili z borbo in odnosom. En velik poklon gre tudi navijačem, ki so na vsem tekmah domače reprezentance do zadnjega kotička napolnili dvorano v Stožicah. Tudi obisk na drugih tekmah je bil odličen. Tako smo Slovenci pokazali, da imamo radi futsal in da je to šport, ki bo v prihodnosti vse bolj priljubljen in priznan. Ob tem naj poudarimo, da smo se tudi v Futsal klubu Dobrepolje udeležili številnih tekem in bili navdušeni nad organizacijo in spektaklom. V sredo, 7. 2. 2018, pa je naša ekipa do 13 let imela tudi možnost, da preizkusi, kako je igrati v stožiški dvorani. Tako so opravili dve tekmi v dopoldanskem času in doživeli, kako je igrati v tako veliki dvorani na profesionalni podlagi. Njihovi vtisi so bili odlični in zagotovo nepozabni. Spoznali so tudi selektorja slovenske reprezentance, Andreja Dobovičnika. Evropsko prvenstvo v futsalu je bila lepa promocija futsala, športa in naše države. Veseli smo, da smo bili lahko del tega. Fantom in trenerjem je prvenstvo vlilo novo energijo za nadaljnje treninge in tekmovanja. ■ Pred ekipami Futsal kluba Dobrepolje zaključek prvega dela Medtem ko je ekipa U-17 že zaključila prvi del letošnjega tekmovanja in odigrala prvo četrtfinalno tekmo, sta ekipi U-13 in U-19 tik pred koncem prvega dela. Bojan Novak Najmlajša tekmovalna ekipa (U-13) bo zadnji turnir rednega dela (Zahod) odigrala v soboto, 3. marca, v Litiji. Pred tem turnirjem ekipa na lestvici zaseda 4. mesto. Na zadnjem turnirju čakata igralce še dve tekmi, a po pričakovanjih naj bi vsaj obdržali četrto mesto. Najboljše štiri eki- pe (v ligi Zahod jih je sodelovalo sedem) bodo nadaljevale državno prvenstvo v četrtfinalu, ko se bodo križno pomerile s štirimi najboljšimi ekipami na vzhodu. Luka Grm se bori tudi za najboljšega strelca v ligi. Pred zadnjim turnirjem rednega dela je na 1. mestu, saj je na predzadnjem turnirju, 24. februarja, zadel kar šestkrat. Skupaj je letos zabil že 26 golov. Na omenjenem predzadnjem turnirju, ki so ga igralci odigrali v Kobaridu, je naša ekipa najprej premagala domačine. Rezultat je bil 4:1, vse štiri gole pa je dosegel omenjeni Luka Grm. Na drugi tekmi pa je morala ekipa FK Dobrepolje priznati premoč ekipi Futsal Olimpija Ljubljana (2:4). Tudi na tej tekmi je oba gola za Do-brepoljce dosegel Luka. 48 Naš kraj ■ februar 2018 Druga najstarejša ekipa, U-17, je zadnjo tekmo rednega dela odigrala na praznični 8. februar. V domači dvorani so z rezultatom 5 : 6 izgubili proti ekipi KIX Ajdovščina. Na ta način je ekipa izgubila možnosti za tretje mesto, s četrtim mestom pa se je kljub temu uvrstila v četrtfinale, kjer se na dveh tekmah meri z najboljšo ekipo rednega dela na vzhodu, KMN Meteorplast. Domačo tekmo je ekipa odigrala 24. februarja in si priigrala velik zaostanek. Gostje so upravičili vlogo favoritov in zmagali z rezultatom 6:1. Edini zadetek za našo ekipo je dosegel Jan Širaj. Povratna tekma bo na sporedu v soboto, 10. marca, v Ljutomeru. In še najstarejša ekipa, U-19. V izredno izenačeni skupini ekip bo zadnji krog odigran v nedeljo, 11. marca. V boju za prva štiri mesta je kar šest ekip, tudi ekipa Futsal kluba Dobrepolje. Ta je sicer v februarju zabeležila po eno visoko zmago in visok poraz. 4. februarja je v gosteh premagala zadnjeuvrščeno ekipo Dlan Logatec. Rezultat je bil kar 12 : 2. Matevž Klinc je zadel štirikrat, Žiga An-dolšek trikrat, Primož Žnidaršič dvakrat, po enkrat pa še Tadej Širaj, Tim Škof in Nejc Gvozden. Teden kasneje pa so na domačem parketu doživeli pravi hladni tuš. Razigrana ekipa FSK Stripy iz Škofje Loke je izkoristila slab dan Dobrepoljcev in dodobra napolnila mrežo za golom vratarja Žige Moharja. Rezultat je bil kar 0 : 7. S to visoko zmago si je ekipa iz Škofje Loke že zagotovila prvo mesto na zahodu in čaka na četrto-uvrščeno ekipo z vzhoda. V nedeljo, 25. 2., je ekipa gostovala v Kobaridu. O razpletu si boste lahko prebrali v naslednji številki, ko bo jasna tudi končna uvrstitev po rednem delu. Zadnjo tekmo bo ekipa odigrala 11. marca v Velikih Laščah. V bržkone odločilni tekmi za preboj v četrtfinale bo nasprotnik ekipa Siliko Mkeršmanc z Vrhnike, prav tako kandidatka za preboj v četrtfi-nale. Vabljeni k ogledu in k spodbudi za naše igralce. Na kratko se dotaknimo še najmlajših dveh selekcij, U-11 in U-9. Najmlajši bodo svoj zadnji letošnji turnir odigrali 10. marca v Ljubljani, selekcija U-11 pa bo odigrala še turnirje v Ljubljani (4. 3.), Ribnici (18. 3.) in Kočevju (15. 4.). ■ "Kar je treba narediti, naredi odločno, svojo odločitev pa izpelji brezhibno." Benjamin Franklin "Lahkega se loti, kot da je težko, in težkega, kot da je lahko." Gracian Vabljeni v Strelsko društvo Bukovec — Zakaj bi šel ravno na športno streljanje? Športno streljanje z zračnim orožjem spada med zelo disciplinirane športe, kjer vedno poteka mirno tekmovanje med kolegi strelci. Čeprav se od daleč zdi, da je športno strelstvo nekoliko dolgočasno, pa je za strelca zelo zanimivo, saj se je treba bojevati s svojo psihično zbranostjo in fizično pripravljenostjo. Noben strelec se ne bi strinjal, da spada športno streljanje med nezahtevne športe, saj se zaradi koncentracije velikokrat pocedijo tudi kaplje znoja. Športno strelstvo z zračnim orožjem je primerno za vse starostne skupine od cicibanov pa do veteranov, saj se trudimo, da je na strelišču disciplina in se z zračnim orožjem rokuje odgovorno. Skrbimo pa tudi, da je na strelišču pozitivno vzdušje, in smo veseli prav vsakega novega člana. Vas zanima, kako dobro streljate? Obiščete nas lahko na sodobnem strelišču v kletnih prostorih Jakličevega doma, kjer se najde zračna puška ali zračna pištola za vsakega. Mladi in stari, željni športnega streljanja, se zbiramo na strelišču ob torkih in petkih od 18. do 21. ure. Toplo vabljeni. Strelsko društvo Bukovec 49 Naš kraj ■ februar 2018 Snežna idila na tekaških smučeh Dolgo smo čakali na konkretno pošiljko snega, v februarju pa le zagnali snežne sani in pripravili progo za tek na smučeh. Člani ŠD Dobrepolje in drugi ljubitelji tovrstne zimske rekreacije smo prav uživali v smučini, obenem pa z začudenjem ugotavljali, da so sprehajalci ponekod uničevali naše delo. Alojz Kuplenk, ŠD Dobrepolje Pozimi se večina rekreacije preseli v notranje prostore. Tudi člani ŠD Dobrepolje se pred zimskimi temperaturami večinoma skrijemo v svoje prostore in prostore Društva upokojencev Dobrepolje v Jakličevem domu. A na lep zimski dan se je lepše gibati na svežem zraku. Tek na smučeh v Sloveniji še zdaleč ni tako popularen kot v nordijskih državah, predvsem na Norveškem. V času uspešne tekmovalne kariere Petre Majdič se je o teku na smučeh začelo nekoliko več govoriti in pisati v medijih, športni zanesenjaki, ki so kadar koli poskusili teči po zasneženih poljanah, pa nikoli ne pre- nehajo teči. V teku na smučeh se združi delo rok in nog, pravzaprav je aktivno celo telo, kar omogoča razvoj splošne ravni telesne pripravljenosti, ki večini v zimskem času nekoliko upade. V ŠD Dobrepolje se zavedamo pomena gibanja, zato smo že pred veliko leti kupili motorne sani, s pomočjo katerih pripravimo progo za tek v klasični tehniki. Letos je bilo treba dolgo čakati, a februarske snežne pošiljke so bile dovolj velike in obstojne, da nam je uspelo pripraviti proge. Okolica naših vasi je zelo primerna za tek na smučeh, saj je teren precej raven, tudi malce razgiban, ravno dovolj, da je pestro, in ne preveč, da bi od teka odvrnil začetnike. Priprava prog zahteva veliko energije, saj ni enostavno voziti snežnih sani v nepoteptan sneg. Vedno smo razočarani, ko nekateri uporabljajo progo za tek na smučeh kot sprehajalno pot, ob tem pa na sprehod vzamejo še psička. Kadar sneg ni pomrznjen, se vse stopinje udirajo in uničujejo urezano smučino, ki je potem za tek skoraj neuporabna. Prosimo, da ste vsi ljubitelji sprehodov uvidevni do tekačev na smučeh ter spoštujete naše delo. V soboto, 24. februarja, še pred izrazito ohladitvijo, smo obnovili progo, zato vabimo vse občane na tek. Poiščite koga od članov ŠD Dobrepolje in znali vam bomo pomagati. ■ V SPOMIN IN ZAHVALO Ob boleči izgubi naše drage mame AMALIJE STRNAD (Grekčeve Malči) iz Ljubljane se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob smrti naše drage mame kakor koli priskočili na pomoč, zanjo molili in nas tolažili v težkih trenutkih, jo številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče in v dober namen. Zahvaljujemo se za vse besede iskrenega sožalja in globokega sočutja. Prisrčna hvala g. župniku Francu Škulju in g. Miranu Špeliču, OFM, za tolažilne in tople besede ob daritvi pogrebne svete maše, dobrepoljskim pevcem, Društvu upokojencev Dobrepolje in cvetličarnama Lilija in Marta. Posebno besedo zahvale namenjamo osebju UKC - Oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo - za njihovo visoko strokovnost, izjemno srčnost, prijaznost in razumevanje ter pripravljenost vedno pomagati, četudi le z besedo ali nasmehom. Njeni najbližji Je čas, ki da; je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in tasta ZDRAVKA ŠPORARJA (27. 5. 1949-12. 1. 2018) z Vidma se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse tolažilne besede, darovano cvetje, darove za cerkev, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za zvonjenje in lepo opravljen poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru, pogrebnemu zavodu Lilija z Vidma in strežnemu osebju. Zahvala Onkološkemu inštitutu - dr. Jezerškovi in Urošu Gačniku. Posebna zahvala velja gasilcem PGD Videm za častno spremstvo in pokop. Iskrena zahvala Marti Šuštar za molitev v vežici in vaščanom Podgorice. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi 50 Naš kraj ■ februar 2018 Nudimo vam montažo naslednjih izdelkov iz inox materiala ali železa: notranje in zunanje ograje dvoriščna vrata na motorni pogon nadstreški stopnice protipožarna vrata in drugi kovinski izdelki Pri 100% plačilu avansa vam nudimo 5% popusta! '.1 fe fcf j* T- F- ^ y§¡ntt * Ù * ^ " LASTNIKI GOZDOV » i ttb ■ ■ '.- JL it Nudimo vam: • Odkup lesa na panju ali kamionski cesti • Klasično in strojno sečnjo • Žičničarsko spravilo Zagotavljamo konkurenčne cene ter plačilo po dogovoru. info: TAKSUS V J TAKSUS, gozdarski Inženiring, d.o.o. Reška cesta 21,6258 Prestianek (g) 030 329 527 WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica STEI tSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk - se priporočamo! • Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta • Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7" 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). PRIHAJAJO MRZLI DNEVI IN VROČE CENE ■ PREVERITE AKCIJSKO PONUDBO) PRIBA OKNAdo,<>, proizvodnja PVC in ALU stavbnega pohištva ■O FVC okrta in Wits rtlrti t Shrike, stniil*. komomiki hLL» skna In vrild O notfanje In zunanji polk« ga riira.1 vri! n mailt j i.i fcn ju i ti-ito rnov AV ii LLd L-l podjetja kjompclie flfL1 tf dtT-Uibr#pd>0 Razstav nI b-u Ion 111 p roizvodnja S)vt*l tjvj n S15 Hm* KunL±kini pudatki liMittQISlOU» mDbik- »I K J /HU HI J.l'j 534 e-rrail: irVa ¿?p 'itd ■ c "i ■ ■■ a. -: ■ www.priba-okna.sl Težave z /k * računalnikom? Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si QUTOUCQCTTUO tjnjnouUa e^on 041/743 104 _Pogodbeni servis triglav Cenitev ter popravila za vse zavarovalnice Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Avtokleparstvo Avtovleka 24h Po lira nje vozil Kemično čiščenje Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si