NO. 229
Ameriška Domovina
.. vV'
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1953
LETO Lm — VOL. Lm
Mati in oče umorjenega dečka Greenlease-a sta slišala iz morilčevih ust grozno zgodbo
Morilca sta izjavila, da sta imela ob aretaciji skoraj ves denar, ki sta ga zahtevala za odkupnino. — Manjka pa ga polovico. — Kje je ostala pogrešana vsota? — Policija osumljena.
KANSAS CITY. — V torek sta ugrabitelja in morilca malega dečka Roberta Greenlease-a Mala v sodni dvorani iz oči v o-či z dečkomo materjo, ki je povedala, kako sta ji lopova v svojih pismih lagala o dečkovi varnosti.
Njena dramatična pojava je bila druga senzacija v sodni dvorani, kjer se država približuje zaključku svojega prizadevanja, da pošlje Carla Austina Halla in Mrs. Bonnie Brown Heady v smrt v celico s strupenim plinom.
Hallovo priznanje, ki ga je bral neki FBI organ, je odkrilo zdaj prvikrat, da je imel $592,-000 denarja v svoji posesti, ko ga je policija prijela v St. Louisu. Toda polovico tega denarja še vedno manjka.
Kje je manjkajoči denar? Policijski urad v St. Louisu je naznanil, da bo nanovo uvedel preiskavo o manjkajoči vsoti.
Morilec Hall je povedal, da njegova dva.kovčega, ki sta bila natrpana z denarjem,' nista bila prepeljana z njim na policijsko postajo, ko sta ga aretirala bivši polic, poročnik Louis Schoulders in policist Elmer Lolan.
“Ob vhodu v poslopje sem videl parkan nek drug avtomobil, V katerem je sedela neka blondinka ter se ozirala naokoli, kot bi boga pričakovala,” — je rekel Hall.
Poročnik Schoulders, ki je podal ostavko na svojo službo sredi preiskave, ni bil poklican kot Priča. Toda v St. Louisu je rekel, da nima ničesar reči k Hal-lovi izjavi.
Morilca sta že priznala svojo krivdo, zato ne preostane poroti hič drugega, kakor da priporoči Zdravniku smrtno kazen.
Mrs. Greenlease je povedala, kako jo je oni tragični dan neka Redovnica iz francoskega katol. kistituta Notre Dame poklicala ter ji povedala, da je prišla po njenega sinka neka tuja ženska
Mrs. Heady.
Neki FBI organ je 70 minut kral Hallovo izpoved; ves ta čas
Deček se je branil in brcal, zato sem potegnil revolver ter ga dvakrat ustrelil v glavo.”
Preden sta ga odpeljala iz St. Josepha, sta morilca kupila ducat sadik krizantem, ki sta jih vsadila na njegov grob.
Senzacionalno odkrivanje vohunskega omrežja
J. F. Dulles zavrača Nehrujevo trditev glede ujetnikov
Državni tajnik zalhteva, da morajo biti vsi protikomunistični ujetniki dne 22. januarja osvobojeni.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je izjavil, da morajo biti vsi korejski in kitajski protikomun. ujetniki osvobojeni dne 22. januarja, pa naj se do tedaj vrši mirovna konferenca ali ne.
Dullesova izjava je v odgovor indijskemu premierju Nehruju, ki je dejal, da ni jasno, kaj naj se zgodi s temi ujetniki, če se do 23. decembra ne bo vršila mirovna konferenca, kakor je bilo sklenjeno s sporazumom za premirje.
Dulles pa je dejal, da so provizije premirja tako jasne na tej točki, da jasnejše ne morejo biti.
“Vsi ujetniki, ki nočejo repatriacije, morajo biti osvobojeni po 120 dneh”, je rekel Dulles. “Ta perioda pa poteče 22. januarja 1954.
“Tudi če se do tega datuma ne vrši politična konferenca, morajo biti ujetniki na ta dan osvobojeni,” je dejal Dulles, ki je še poudaril, da so komunisti sami pristali na predlog Zdr. narodov, da morajo biti 120 dni po pričetku “pojasnjevanj” vsi ujetniki osvobojeni.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
NARODNE NOŠE (slovenske)
^ sedel Hall ob mizi s poveše- prosi g. prof. Vladko Kos kot kimi očmi.	tajnik Kat. imigr. organizacije v
Nekaj čevljev stran od moril-je sedel oče umorjenega deč-71-letni milijonar, čigar ust-Nce so med Hallovim pričevan-podrhtavale.
Ženske v dvorani so se sklan-Hle naprej, da bi bolje slišale, kfo je FBI agent bral zgodbo o ^iftoru na strnišču pšenične nji-ve.
v Morilec je dejal, da se je de-'-6k radoval na vožnji iz šole na frdje. “Sedel je na sprednjem 5edežu, nič sluteč, kaj ga čaka”, k rekel morilec. “Bonnie je lepila iz avtomobila ter šla pro-Peki ograji na polju. Jaz sem ^el s seboj kos vrvi, s katero hotel dečka zadaviti, toda SePi ugotovil, da je prekratka.
Caracas v Venezueli za ‘imigracij ski dan’ vseh narodnosti dne 20. dec. 1953. Rabil bi jih 16 (8 in 8). Obleke za vse narodnosti pošlje NCWC iz New Yorka z; zrakoplovom 19. dec. Naša pisarna zadevo priporoča in je pripravljena posredovati pošiljanje.
PLOŠČE (gramofonske z božičnimi in velikonočnimi pesmimi) so spet dospele iz tovarne in se dobijo v lepih albumih po 5 plošč za $6. Dobijo se samo v naši pisarni.
DULLES NA	C.1.0.
KONVENCIJ!
Da Sovjetija noče razpravljati z nami, ni znamenje njene moči, temveč njenega strahu, je rekel Dulles.
CLEVELAND. — Včeraj je bil na konvenciji CIO državni tajnik Dulles, ki je izjavil delegatom, da so se sovjetski oblastniki umaknili v diplomatsko defenzivo iz strahu, da izgube kontrolo nad zasužnjenimi ljudstvi za železno zaveso. Posledica tega strahu je, da nočejo ■razpravljati z Zapadom o evropskih problemih. “Svobodni svet ima zdaj v rokah diplomatsko in moralno iniciativo”, je rekel državni tajnik.
Rekel je, da upa, da bodo svobodni narodi ohranili to iniciativo ter bili vedno pripravljeni razpravljati s Sovjetijo na konkretnih točkah diferenc tako v Evropi kakor v Aziji, toda ta želja po razpravi s Sovjeti nas ne sme zavesti do moralne odobritve kremeljske oblasti nad petnajstimi nekdaj neodvisnimi narodi.
Poleg Dullesa je nastopil na konvenciji še drug član vlade, — delavski tajnik James Mitchell, ki je tudi govoril delegatom ter potrdil predsednikovo obljubo, da bo Taft-Hartleyjev zakon postal “absolutno pravičen” za delavstvo, industrijo in publiko.
Dullesa so delegatje zelo. toplo sprejeli, ko se je pojavil na govorniškem odru.
V svojem govoru je dejal, da bo napredek svobodnega sveta končno povzročil propast sovj. kontrole nad svobodnimi narodi. Rekel je, da ni potrebno, da bi mi poskušali izzvati tam nasilno revolucijo, ker bi to pomenilo zgolj pokolj onih ljudi, ki ljubijo svobodo nad vse.
Izgredi v Vvzh. Nemčiji in v vzh. Berlinu so dali sovjetskim oblastnikom misliti ter so jim povzročili težke skrbi. “Dejstvo, da se zdaj nočejo sestati z. nami ter razpravljati o evropskih problemih, ne izhaja iz moči, temveč iz njihovega strahu. Oni si ne drznejo govoriti o večji svobodi ljudstev za železno zaveso, zato so zaloputnili vrata pred evropsko konferenco ter začeli govoriti o svojem tovarištvu z agresivno Kitajsko.”
mm
Vremensh
prerok
pravi:
Hanes deloma oblačno in to-^°. prav tako ponoči.
Poizvedovalni kofifek
Antonija Pross, Solovjeva 7, Zagreb, Jugoslavija, bi rada izvedela naslov svojega strica A-lojzija Pirc, 'ki živi v Clevelandu. Njena mati je bila Ana Banič, roj. Pirc.
Berlinski deček ranjen na begu
Neki 14 let stari deček je bil obstreljen in nevarno ranjen, ko je v družbi nekega tovariša skočil v avtomobil ter skušal zbežati v zapadno zono.
Rdeči pravijo, da smo bombardirali korejsko fronto
Prav tako trdijo, da smo kršili premirje in da dovažamo v Korejo vojne potrebščine.
PANMUNJOM, Koreja. — Komunisti so včeraj izjavili, da so zavezniki kršili premirje z “bombardiranjem” na zapadni fronti, v zoni premirja.
Komunisti so rekli, da se je ta incident primeril v ponedeljek. Niso pa povedali, kakšno “bom. bardiranje” je bilo — artilerijsko ali zračno, in sploh niso navedli nobenih podrobnosti.
Dalje komun, komanda trdi, da zavezniki dovažajo v Korejo liadaljni vojni material.
-----o------
Novi grobovi
Margaret Hočevar
Danes zjutraj je umrla na svojem domu, 6718 Bliss Ave., Margaret Hočevar, stara 65 let. Podlegla je srčnemu napadu. Mož Frank je umrl leta 1949. Doma je bila iz Metlike na Dolenjskem. Zapušča sinove Frapk, Joseph, August, John, Anthony in William. Zapušča tudi vnuke in pravnuke in brata Thomas Zalar. Pogreb bo v soboto dopoldne iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti jutri.
Mary Polshsak
Par ur po. porodu je umrla v Euclid Glenville bolnišnici no-vorojenka Mary Polshak. Zapušča starše Ralpha in Agnes, roj. Hren, brata Ralpa ml. sestre Pa-tricio-Ann in Cynthia-Marie, stare matere Rose Polshak in Mary Hren ter več sorodnikov. Pogreb je bil v sredo popoldne ob 1. uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Družina živi na 1048 E. 70. St.
Pogreb Franka Škufca Pogreb Franka Škufce bo v soboto zjutraj ob 9. iz cerkve Marije Pomočnice na pokopališče.
Izjave FBI direktorja Hooverja ne krijejo izjav biv šega predsednika Trumana.
Justični tajnik Brownell tudi vztraja pri svojih trditvah.
WASHINGTON. — J. Edgar skupino po vsej priliki tudi Ma-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
FRANCOSKI KOMINFOR-MOVCI PONUJAJO SODELOVANJE SOCIALISTOM
PARIZ. — Predsednik parlamentarne skupine francoske kominformistične partije Duclos je pozval predsednika socialistične parlamentarne skupine Lus-sya k skupni akciji. Predlagal je, naj Ibi kominformisti in ssociali-sti v parlamentu skupno zahteval odpravo nekaterih zakonskih dekkretov.
Sovjeti ponujajo Fincem sporazum
Helsinki, Finska. — Finski premier je naznanil, da so Sovjeti ponudili Fincem nazaj nekaj njihovega teritorija, ki so jim ga vzeli v vojni leta 1939. V zameno pa zahtevajo Sovjeti od Fincev “praktično” prirja-teljstvo.
Hoover, ravnatelj FBI urada, je v torek izjavil pred senatnim varnostnim odborom, kamor je bil poklican kot priča, da je bila premestitev Harry Dexter Whitea v vladni službi leta 1946 velika ovira nadzorovanju od strani FBI ustanove.
Hoover je dalje rekel, da se nista on in FBI ustanova nikoli strinjala, da bi bil White imenovan na tako važno mesto. To iz javo so pozdravili v dvorani ; glasnim aplavzom.
Hoover je dejal, da hoče Mr.
Truman izvajanje nadzorovanja nad Whitejem na njegovem novem položaju, nakar je Hoover odgovoril, da se bo' to zgodilo, če je takšna želja.
Pred Hooverjem je justični tajnik Brownell ponovil svojo obtožbo, da je Truman imenoval Whiteja na to visoko mesto kljub temu, da je bil od FBI obveščen, kdo je White.
Brownell je dejal, da rekordi ne dokazujejo ničesar, kar bi bilo v nasprotju z vohunskim krogom, katerega član je bil White.
Bivši predsednik Truman pa je v svojem govoru povedal, da so bili s premestitvijo Whiteja iz justičnega departmenta v di-rektorij mednarodnega denarnega fonda zaščiteni javni interesi in javna varnost in istočasno da je bilo FBI omogočeno, da je nadaljevala s svojo preiskavo. —
To je v direktnem protislovju z izjavo FBI direktorja Hooverja, ki je rekel, da je bila vprav zaradi tega preiskava otežkočena.
Hooverja so poklicali k pričevanju zaradi govoric zadnjih dni, da je bito Whiteju dovoljeno ostati na svojem položaju zaradi sporazuma z načelnikom F.
B. I. urada. Hoover je tudi povedal, da so bili pod izrednimi okoliščinami uradniki denarnega zavoda imuni ali varni pred vsako preiskavo.
WASHINGTON. — Justični tajnik Brownell je predložil senatnemu varnostnemu odboru
tudi dve pismi, ki ju je pisal F. onega; kar je povedal FBI rav_ B.I. direktor Hoover generalu tejj Hoover, ki je sledil v priče-
ry Price, bivša tajnica Walterja Lippmana, znanega časnikarja, ki je zdaj poslovodkinja za publicistiko v United Office and Professional Workers of America, CIO.
Informacije, ki so imele svoj izvir v finančnem departmentu je izročal ali pa fotografiral Ull-man v dobro opremljenem laboratoriju v kleti Silvermasterje-vega doma. Nato so bile odne-šene po1- kurirju v . New York, kjer so bile izročene Jakobu M. Golosu, ki je bil do svoje smrti leta 1943 znan sovjetski agent. Izročal mu jih je Gaik Ovakimi-an, ki je bil pred nekaj leti aretiran kot neregistrirani agent sovjetske vlade, nakar mu je bil s posebnim dovoljenjem drž. departmenta dovoljen povratek v Sovjetsko zvezo.
Pozneje je Cpt. Ullman izročal material, ki ga je prejemal od Silvermasterja, Anatoliju B. Gromovu, ki je bil do 7. decembra 1945 prvi tajnik sovjetske ambasade v Washingtonu, odkoder se je vrnil v Sovjetijo.
TRUMAN NE KOMENTIRA
Dobil je na tisoče brzojavk, ki se strinjajo z njegovimi pojasnili.
KANSAS CITY.—Bivši predsednik Truman je dejal, da ne bo ničesar več rekel o Whiteje-vem slučaju, ki je dvignil toliko prahu po deželi.
“.Čemu bi zgublal besede?” je rekel, ko so- ga vprašali po njegovem komentarju glede pričevanja justičnega tajnika Brow-nella pred senatnim varnostnim odborom, ki preiskuje to zadevo.
“Slišal sem ga in nimam komentarja”, je rekel Truman. Pozneje je dejal, da ni slišal
Governer Lausche zbolel
COLUMBUS. — Govermer F. J. Lausche, ki je zbolel in se nahaja od ponedeljka v Mount Carmel boMšnici je boljši in je na potu okkrevanja.
Aretacija rdečih vohunov
OSLO, Norrveška. — Norveške oblasti so naznanile, da so aretirale radi špionaže pet Norvežanov in enega Rusa.
Koreja dobi truke
ZDR. NARODI. — V Južno Korejo je prispela pošiljka 172 ameriških tovornih vozil, ki bodo uporabljana pri pozidavi in obnovi dežele.
Japonski poslanik za Nemčijo
TOKIO. — Japonski ambasador v Mehiki Suniči Kaše je bil imenovan za ambasadorja v Zapadni Nemčiji.
Z letali proti Mau Mau
NAIROBI, Kenya. — Semkaj so prileteli štirje angleški bomb-
Vaunghanu, pribočniku preds. Trumana, v katerih ga je obvestil o vohunskih aktivnostih gotovih ljudi. Osebe, ki so sodelovale s sovjetskim vohunskim krogom in katere je Hoover im-noval v svojih psmih, so bile sledeče:
Dr. Gregory Silvermaster, — dolgoletni uradnik poljedelskega departmenta.	^
Harry Dexter White, pomočnik finančnega tajnika.
George Silverman, član urad-ništva vojnega departmenta.
Laughlin Currie, bivši administrativni pomočnik pokojnega predsednika Roosevelta.
Victor Perl, bivši urad. War Production Boarda in Foreign Economic Administration.
vanju Brownellu, ter je pripomnil: “Prepričan pa sem, da je govoril resnico”.
Kakor se zdi, je Truman zadovoljen s tem, kar je povedal po radiu in televiziji, v katerem pojasnjevanju je rekel, da je — “Brownell lagal ameriškemu narodu”.
Trumanova pisalna miza je polna brzojavk in pisem, ki jih je prejel glede svojega govora. Široko se je smejal, ko so njegovi sodelavci izjavili, da še niso prešteli vseh, mislijo pa, da jih bo med 2,000 in 3,000. Mnogo teh je prispelo na njegov dom v Independence ter niso še prispele v njegov urad.
Ko je Truman vrgel še kratek
Na konvencijo odide—
P. J. Schneller, podpreds. St. Clair Savings and Loan Co., bo predsedoval odboru dodatnih poslov U. S. Savings and Loan League na zborovnaju v Chicagu, kjer se vrši 61. letna konvencija zveze.
Seja—
Društvo Slov. dom št. 6 S. D. Z. ima v petek zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji se pojde članstvo skupaj poslovit od pokojnega člana Fr. Škufca v Grdinov pogrebni zavod na Lakeshore Blvd., v soboto pa se po možnosti udeleži pogreba. Četrta obletnica—
V	petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vmebovzete sv. maša za pok. Viktorijo Jarm v spomin 4. obletnice smrti.
Poroka—
V	soboto ob 10:30 se bosta v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. poročila Helen Asseg, hčerka Mr. in Mrs. John Asseg, 23550 Chardon Rd., in Robert Benčič, sin Mr. in Mrs. Frank Benčič z 16116 Grove-wood Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. Bilo srečno!
K molitvi—
Članice Društva Danica št. 11 SDZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebbni zavod k molitvi za pok. Ani Glo-van.
Poroka—
V	soboto ob devetih se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Josephine Makse, hčerka Mrs. Julije Makše s 5385 Stanard Ave,. in Štefan Lesko, sin Mr. in Mrrs. Mike Lesko — z 6904 Lawn Ave.
Bilo srečno-1 80 let—
Dolgoletna babica ga. Marija Žerovnik, 1384 E. 47 St. bo dopolnila v soboto 80 let. Čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih let.
Ne zamudite—
Norwood Appliance and Furniture na 6202 St. Clair Ave., ima v: zalogi večje število avtomatičnih Maytag pralnih strojev po ugodnih cenah. Trgovina je odprta tudi zvečer. Ne zamudite priložnosti in si jih o-glejte. Berite oglas v današnji izdaji lista.
Seja—
Nocoj ob 7:30 bo redna mesečna seja Društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ v navadnih prostorih.
Donald Wheeler, bivši uradnik P°fled na brzojavke, je stopil v
Office of Strategic Services.
Julius Joseph, Office of Strategic Services.
Capt. Wm. Ludwig Ullman, U. S. Army Air Corps.
Podpolkovnik John H. Reynolds, United States Army, — bivša kontaktna oseba Gaika O-vakimiana, bivšega glavarja sovjetske tajne službe (NKVD) v
niki, ki jih bodo uporabili proti New Yorku.
Mau Mau teroristom.	| Poleg teh je bila z omenjeno
svojo delovno sobo ter narekoval kratko izjavo:
“Ameriško ljudstvo je vedno bilo za ‘fair play’. Jaz sem zelo zadovoljen nad tisočerimi brzojavkami glede mojega govora, ki so prispele iz vseh držav Amerike.”
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
NAJNOVEJŠE VESTI
KANSAS CITY. — Carl Austin Hall je včeraj izjavil, da je pripravljen umreti za svoj zločin ugrabljenja in umora dečka Greenleasea, toda je prosil, naj izkažejo milost njegovi sokrivki Bonnie Brown Heady.
WASHINGTON. — Tukaj so preiskovalci včeraj pokazali na dokkumentarne dokaze, da je bivši finančni tajnik John W. Snyder imenoval leta 1946 Harolda Glasserja na važen položaj v svojem departmentu, kateri je donašal $10,000 letne plače, in to že potem, ko ga je urad FBI označil za sovjetskega vohuna.
VATIKAN. — Papež Pij bo sprejel danes diplomatski zbor, ob kateri priliki bo imel važen govor o komunističnem preganjanju katoliške cerkve.

Ameriška Domovina
anyryrg ya r^.-iK^gyrror^rs
~amz&Er~

-C
Clair A ve.
UEnderson 1-663S
Cleveland 3, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office >it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 229 Thurs., Nov. 19, 1953
Stric Samova finančna politika
Te dni sestavljajo razni vladni oddelki svoje predloge za zvezni državni proračun za leto 1954-55. Šefi vrhovn-ih uradov že prihajajo s svojimi računi, predlogi in zahtevami za denarna sredstva v bodočem proračunskem letu v urad za proračun (Bureau of the Budget), katerega ravnatelj Mr. J. Dodge je brez dvoma pomemba osebnost v Eisen-howerjevi vladi.
V	Washingtonu imamo od leta 1920 poseben urad za sestavljanje državnega proračuna in poseben urad za celoten obračun koncem vsakega proračunskega leta. Vsakoletni proračun in obračun podajata najboljšo sliko naše finančne politike.
Poglejmo najprej zadnji obračun našega javnega gospodarstva za leto 1952, ki se je končalo 30. junija 1953. Dne 1. novembra je tozadevni zvezni urad priobčil končni izkaz vseh izdatkov; zveznih, posameznih držav, mestnih in okrajnih oblasti. Ta obračun nam pove, da so v finančnem letu 1952-53 izdale vse naše oblasti, to je zvezno zakladno tajništvo, vse države, mesta in okraji, pobirajo davke, v celoti nad 101 — reci: sto en bilijon (milijardo) dolarjev. Od te svote je izdala zvezna državna blagajna 70.6 bilijonov, države, okraji in mesta pa 30.9 bilijonov
Od leta 1942. torej v desetih letih, so se zvezni davki podvojili, davki držav in lokalnih oblasti pa potrojili. V kritje izdatkov je zvezni zakladni tajnik prejel v proračunskem letu 1952-53 59.7 bilijonov dolarjev davkov, posamezne države in lokalne oblasti pa so zbrale še 19.5 bilijonov dolarjev. Stric Sam je torej imel skoro za 11 bilijonov več izdatkov kot prejemkov, državne, okrajne in mestne oblasti pa so izdale 11.4 biljonoV več, kot so prejele na davkih. Celotni primanjkljaj vseh znaša torej okroglo 22 bilijonov. Del primanjkljaja držav, mest in krajev krije zvezna blagajna s svojimi podporami, večji del pa se mora kriti s posojili z državnimi boni ali pa pri bankah. Ker se boni dobro obrestujejo in ima stric Sam zaupanje državljanov, ti kaj radi kupujejo te bone. Celotni dolg Združenih držav znaša sedaj nekako 273 bilijonov dolarjev. Če država od tega plačuje vsako leto le po 3 procente, mora samo za obresti plačati na leto nad 8 bilijonov dolarjev.
Primanjkljaj pa dejansko ni tako velik, kot zgleda na prvi pogled. Eno četrtino vseh izdatkov od vsote 101 bilijonov gre namreč za nakup zemljišč, zgradb, za ogromne vodne naprave, tovarne za atomsko energijo, tovarne za umetni bencin itd., to so takozvane investicije, ki predstavljajo ogromno vrednost in ki se vsaj nekatere prej ali slej tudi obrestujejo.
Celotni izdatki v višini 101 bilijona dolarjev pomenijo ogromno breme za vse državljane in znašajo nekako eno četrtino vseh narodnih dohodkov.
Nihče rad ne plačuje davkov. Toda najbolj se pritožujejo nad visokimi davki bogati sloji, posebno jim je velik trn v peti davek na prevelike dobičke, ki je bil sprejet po pričetku vojne na Koreji. Kapitalisti trdijo, da je ta davek krivičen in pretrd in da škoduje gospodarskemu napredku. Mi smo že svoj čas pisali, da to ni res, ker so kljub tako povišanim davkom narastle naložbe po bankah in ogromni dobički velikih podjetij. Visoki davki nišo ubijali naše pro-speritete, ker je v času najvišjih davkov stala ta na višku.
V	proračunu za leto 1954-55, ki ga sedaj sestavljajo, bo skušala vlada ustreči nekaterim pritožbam glede davkov. Že s 1. januarjem ugasne 11 odstotno povišanje na dohodninski davek in davki na previsoke dobičke, vsled česar bo zvezna blagajna izgubila celih 5 bilijonov dolarjev dohodkov. Že pri dosedanji višini davkov znaša primanjkljaj zveznega obračuna za leto 1952-53 skoro 11 bilijonov, za sedanjega pa napovedujejo primanjkljaja 4.5 bilijonov dolarjev. Če bodo odpadli prej navedeni davki, bo primanjkljaj še narastel. Republikanci pa so obljubljali, da bodo proračun uravnovesili, to se pravi, da bodo odpravili letni primanjkljaj. Na kak način, če bodo davke še celo znižali? Republikanski kongresnik Daniel A. Reed je predložil več načrtov, kako izboljšati našo davčno prakso, pa vsi'predlogi pomenijo le zmanjšanje državnih dohodkov. Kje torej najti kritje za primanjkljaj? Naši poslanci in senatorji ki radi na eni strani darežljivo delili podpore, na drugi pa bi radi (ustregli davkoplačevalcem s tem, da bi znižali davke, toda oboje ni mogoče.
Da bi zmanjšali primanjkljaj in davke, skušajo predvsem čim bolj znižati izdatke za vojaštvo in pa za uradni-štvo. Glede znižanja izdatkov za vojsko, ki so znašali v pretečenem letu 50 bilijonov, imajo mnogi resne pomisleke, ker s tem postavljamo v nevarnost svojo obrambo. Znižanje števila uradništva pa pri teh ogromnih izdatkih skoro nič ne pomeni. S 1. januarjem 1954. bo odpuščenih celih 180 tisoč državnih uslužbencev, toda vsi prihranki pri tem bodo znesli, kot je izračunal finančni dopisnik — New York Timesa — le šest desetin enega procenta vseh izdatkov letošnjega proračuna, torej niti en procent ne. Če pa pomislimo, da bo morala država plačati mnogim izmed teh odpuščenih brezposelno podporo, bo prihranek zelo malenkosten.
Kljub ogromnim izdatkom in kljub vsakoletnemu pri-
NOVINE
ZA SLOVENCE "SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI
j
Naš narod v Kanadi
(Nadele)
Prle kak nadele popisuj emo našo pot k našim rojakom v Kanado, moram!a nekaj popraviti, ka smo zagrešili v dozdajšnjem opisi. Gor nas je zvala (tu v Cleveland!) Mrs. Hodnik.
— Ve mi nesmite zameriti, če vam povem, ka imate v svojem pisanji od Kanade pomoto, že dvekrat ste zapisali od Mrs. Rit-lop v Hamiltoni, ka je ona Geta. Ona je ne Geta, liki Marta. Jaz njo poznam ešče iz stanoga kraja. Ona je iz. Trnja doma.
Mi smo Mrs. Hodnikov! hvaležni za njeno opozorilo. Tak se vupamo, ka nam Marta Ritlopi> va ne zameri preveč, ka smo jo mi inači krstili kak stari čeren sovski plebanuš Botižar. Što je kriv torni, ka smo Mrs. Ritlop dali ime Geta, tu ne povemo. Ne bT radi videli, ka bi zavolo: vsega toga znabiti ešče do svajei prišlo.
Ato smo tak plcvedali, ka smo se poslovili od Ritlopove Marte i obloženi s punimi, korbicami sliv i grozdja šli proti Sidonia Dining Room na Barton St. East med cestama Gray i Green.
Sida je med tem že pripravila obed. Videli smo, kak je torni vajena. Nema zobston napisa-mo na tabli: Dinner served at any time. Mi smo kesni bill eli denok je bio vse tak pripravljeno kak če bi najbole prav prišli. Naopak je samo to bilo, ka smo mi malo prle v to formo zajtrk imeli kak dober dinner. Kda dr-goč obiščemo Sidlci, te lačni, pridemo k njim.
Našega naroda je ne tak malo v Hamiltoni i njega okolici. Imajo celo svoje društvo. Zdaj, kda sam vido Vinčecove i Ritlopove, zdaj bi išče tem bole rad obiskabl tudi druge. Pitao sam za Ritloipovo Marico, s šterov smo se lani srečali v Čikagi pri Ke-lenc Števani. Sida jo je zvala na telefoni, pa se ne nihče ogla-
so.
Žao mi je bilo,, ka sam ne mo-geo videti Sidrni hčeri, šterivi sta v školi bile. Edna mi je lani pisala lepo angleško pismo i me prosila, če bi jaz njoj nazaj v našem jeziki odpisao, ka bi se ona rada navčila po našem čteti i pisati. Gučati itak zna. Preveč sam vsikdar zaposleni i zdaj bi se ji opravičo, ka sam ji žele ne mogeo spuniti.
Poslovili smo ,se od Side i ji obljubili, ka ešče pridemo, za dugši čas i ne samo na uro pogledat. Eli denok smo tudi v torn, kratkem časi doživeli pri njoj i pri Ritlopovij tak lepi obisk, ka ga dugo ne pozabimo. Gospod Mauser i gospa sta bila vsa nav-dušeniva nad našim narodom i na poti od Side do Toronta je on začno biti Pišta, gospa pa Mariča — to so tista imena, kak je telko Prekmurcev na nje krščenih.
Zavozili smo nazaj na Velki, bulevard i gnali mašino med ha-miltonskim zalivam i jezerom Ontario do spaja z velkov cestov, štera privozi od Windsora i tudi pela v Toronto. Vsa pokrajina je obljudena i kr e ceste same lepe hiže kanadskij bogatašov.
' (Drgoč dele)
CLEVELAND
Dar za misijonarja Ignacija Kusteca. Mrs. Agnes Bukovec (9702 North Blvd) je naročila v Slovenski pisarni album gramo-fenskij plošč za toga našega mi-
sij onara v Indiji. Bog plati.
Iz bolnišnice se je povrno i se že dobroga počuti naš ‘doktor’ Valent Kovačič. Želemo jemi trdnega zdravja.
-------o-------
Idrija” vabi na koncert
Euclid, O. — Pevski zbor “A-drija,” ki ga uči in vodi g. Anton šubelj, priredi v nedeljo, 22. novembra, ob štirih popoldne v AJC na Recher Ave. koncert s pestrim sporedom. Slovenska pesem bo donela po dvorani, da bo veselo vsako slovensko srce.
Spored Obsega pesmi kot “Kadar zora se čez gore . . “Čez zlato polje*,” dalje zbor iz Nabuc-co, nato spet “Spremenjene, srce,” “Vrtnice z juga” in venček narodnih. Poleg zbora bodo nastopili tudi duet, tercet in kvartet.
Po odmevu, ki bo zaključil prvi del sporeda, bo John Perence-vic pel “Pojdem na prejo.” Videli bomo lepo skupino deklet, ki predejo in pojo. Pridejo fantje in se priključijo njih petju. Andy Ogrin bo povedal kratkočasno zgodbo.
Po končanem sporedu-na odru se bo začela domača zabava 'oflb zvokih J. Grabnarjevega orkestra. To bomo plesali in vriskali!
Vsi prav lepo vabljeni!
Viola Močnik.
SLOVENCI V ARGENTINI
Vabilo na družabni večer
Buenos Aires. — Tu v Argentini smo Slovenci kar živahni. Tečaji in razne druge prire-člitve se vrste nedeljo za nedeljo.
Preteklo nedeljo je g. Franc Kremžar govoril v okviru držav-no-pravnega tečaja o današnjem stanju krščanskih demokracij na svetu.
Domobranski nadporočnik g. Janez Ravnikar je praznoval 17. nov. 50-letniea rojstva. Kot ju-goslov. vojaški uradnik se je takoj ob začetku okupacije priključil narodnemu podtalnemu gibanju, ob ustanovitvi vaških straž pa je prevzel poveljstvo nad postojanko na Drenovem griču.
V	Ramos Mejia so imeli lepo proslavo slovenskega narodnega praznika. Vodil jo je predsednik krajevnega odbora Društva Slovencev g, Aleksander Majhen, ki je lepo orisal pomen 29. okt. 1918 za Slovence. Sledilo je petje in deklamacije. G. R. Smersu je povedal nekaj spominioiv na pok. dr. A. Korošca in jih povezal s pravico Slovencev do Trsta in ostalega Slov. primorja.
Podobno'proslavo so imeli tu di rojaki v Lanusu. V Floridi pa -so gledali na prosvetnem večeru filme iz Bariloč, posnete ob priložnosti -postavitve slovenskega križa na gori Capilla.
V	Mendozi, ki leži precej daleč na zahodu, so imeli 18. okt misijonsko proslavo. Na Vseh svetnikicfv dan pa je obiskal tamkajšnje rojake Lado Lenček CM in jim govoril o načrtih za beatifikacijo škofa F. Barage.
Slovenski fantje in dekleta so 8. novembra priredili na Prista vi pri Moronu uspel družabni popoldan s pestrim -sporedom. ---------------o------
Cleveland, O. — Društvo, sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi na predvečer “Zahvalnega dne,” t. j. v sredo, 25. novembra t. L, z začetkom ob sedmih družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Člani so prošeni, da se tega družabnega večera v čim večjem številu udeleže in da vsak član še po enega prijatelja, če že ne cele družine, seboj pripelje.
Tiketi po $1.25., -s katerimi je že tudi večerja plačana, se dobe -pri vseh društvenih uradnikih, pri vseh v tem dopisu omenjenih osebah, pri Nemec Antonu na 14821 Pepper Ave., ob priliki vplačila društvenega asesmenta (24. in 25. -nev.) ter na sam družabni večer ob vstopu v društvene prostore.
Večerja, ki jo bodo pripravile vsem dobro znane vrle kuharice Mrs. Koželj, Mrs. Rebol, Mrs. Marolt in še druge, bo zelo tečna in izvrstna, saj bodo na razpolago mesene klobase, krvavice kisle- zelje.
Ker se bodo začela tudi suha grla oglašati, je za to preskrkbljena vsakovrstna mehka in trda pijača, ki nam jo bosta Mr. Habat in Mr. Korošec z vso požrtvovalnostjo in vljudnostjo v poljubnih količinah podajala.
Pismo iz spitala
Mesto spital na Dravi se je v zadnjih par letih zunanje močno spremenilo. Toliko kot sict gradili posamezniki še bolj pa javne ustanove, se v Špitalu ni gradil že lepe čase. K temu je gotovo pripomoglo v veliki meri tudi-begunsko taborišče na južni strani mesta, ki je bilo do zadnjega časa nekako mesto zase, čeprav Leseno mesto, kakicir je začel pisati o njem begunski roman pisatelj Mauser. Za špitalsko mesto so bili begunci izreden vir delovne sile pa tudi dober denarni vir. Med temi Slovenci niso bili najbolj zadnji.
Med poglavitnim, kar se je storilo v Špitalu v zadnjih par letih, velja omeniti samo regulacijo osrednjega mestnega dela. Dohod z južne strani v mesto, zlasti pa prehod čez Lieser ali, kakor jo je krstil profesor Roman Pavlovič na špitalski be-
gunski gimnaziji, Jezernico, je jnjbil za današnje razmere popol-.noma nemogoč. Najprej izredno
po taki večerji l0ze^: moist pa hud ovinkast 'klanec, nekaj čisto nemcigočega za današnji odn. bodoči avtomobilski promet na zgornji koroški turistični žili, ki vodi k naj lepšim krasotam Visokih Tur.
Danes je regulacija tega dela špitalskega mesta že toliko- napredovala, da vidiš izpred znane
bila že
pred leti popolnoma obnovljena
ftulturna ffronika
Janko Moder: Sveta zemlja
Leposlovna dela v prozi doma so redka.. Bolje rečeno, redka so dobra dela, kar priznavajo tudi kritiki doma. če gledam ustvarjanje domačih umetnikov, se moram vedno znova in znova vpraševati, kako to, da vsa partizanska dejavnost od leta 1942 pa tja do zadnjega časa ni mogla roditi iz sebe umetnika, ki bi z epsko širino zajel obdobje desetih let. Gotovo je to znak, da so razmere doma v umetnosti take, da umetnik ni v stanu naslikati umetniško resnično sliko. Je pa to tudi naj večje pričevanje, da je bila tako imenovana osvobodilna borba zlagana, da je bilo vse le gola propaganda, ki zdaj, v mirni dobi, nima več notranje moči. Umetnostni kritiki doma si sicer skušajo to sterilnost razlagati na različne načine. Ogibajo se resnici, ker bi jim bila v škodo. Osem let je mim-o, odkar je komunistični režim prevzel tudi nalogo, da daje smernice umetnosti. In v teh osmih letih se je pokazalo samo eno: resničen roman iz osvobodilne borbe bi nagrmadil toliko blata na komunistično gibanje, da bi utegnilo zadušiti tega in onega. Zato se umetniki zgubljajo, v odlomkih, zato se Ingolič poskuša na poljih, ki vodijo v plažo (črtica o Oranži razločno kaže, da je v zatonu), Zorman, Mimi Ko-nič-Malenškova in ostali pa se iskušajo rešiti na pot pol ljudskih povesti in psiholoških črtic, kjer dogodke iz osvobodilne borbe samo bolj nakazujejo. Kjer pa skušajo iti globlje, tam se v strahu pred kritiko- spuste v belo-črno risanje. Tam se ponavlja zgodba o belih psih in svetniških komunistih.
Miško Kranjec je vpeljal v slovstvo še novo zvrst, ki je Mišku posebno draga. Po Mišku je to povzel še pisatelj Zorman. To' so zgodbe o sestrah, o samostanih, o usmiljenki, ki je zahrepenela pci svetu, zgodbe, -ki imajo-prozoren namen in o katerih ni vrednost zgubljati besedi.
Ne da bi kdo mislil, da bo ,	,	v .. v	ju j iWiessove gostilne, ki je
kmalu po vecern cas za odhod,1	, , . °	,	:
,	,	,	, ,	,	, ipred leti popolnoma o-bi
nikakor ne, ker bo takrat nasto-„ v. .	, ,
.. .	,	, . . .	.v, .	, im mogočno razširjena s sredstvi,
pil orkester s takimi valčki, pol- ju. ^	Tr
kami in koračnicami, da še naši starčki in njih boljše polovice ne bodo mogli mirno sedeti, —
ne da bi se zavrteli. Pripeljite torej s
seboj vse
j ki so jih v njej pustili v glavnem slovenski begunski ljudje, vse do mogočnega gradu Porzia odnosno v mestni park.
Novi most čez Jezernico je
znatno širši; hud klanec na društv. člane, da napolnite dvo-)mestni strani je znatno iz_
rano, se razveselite, razvedrite, ravnan, tako da ne taci več joj za malo na vsakdanje skrbi poza-jvoznfKe jn šoferje, posebno v bite in obenem na ta način dru- zimskem času. Prva polovica
mostu je bila za promet odprta j begunci
mo traverze visoke poldrugi meter.
Kakor lani tako bo tudi letošnjo zimo spet razširjali cesto za, Jezernica iz Spitala v Seebach. Ta del ceste, še bolj pa pešpot na drugi strani vode visoko gori v bregu, je ena najbolj romantičnih partij v smeri proti Mill-štatskemu jezeru.
Bolnico iz Seebacha te dni selijo nazaj v taborišče v 11. barako. Kot znano je v njej svoj čas rajnki župnik Miha Burja s tolikšno požrtvovalnostjo trosil svojo ljubezen najbolj trpečim rojakom in drugim beguncem.
Angleška posadka se je iz Spitala že umaknila. Vendar pa Spital ne bo ostal brez Angležev. Oficirji, ki so službovali v Špitalu ali njegovi okolici, so mesto in okolico taik';i vzljubili, da so se odločili, da si postavijo tu svoje zasebne domove. Na ta
št veno blagajno podprete.
Društveni član.
Bodočnost slovenske proze je torej klaverna. Čutiti je sicer odklon v boljšo smer, toda tu pride vprašanje kaj boi rekla k temu kritika. Bodočnost bo pokazala, kam bo krenila pot slovenske beletristike.
Ob tej precej temni perspektivi sem se v resnici zveselil knjige pisatelja Janka Modra: Sveta zemlja. Roman, ki ni roman, kar priznava pisatelj sam, je kakor lep mozaik iz preteklosti. Tisoč in tisoč kamenčkov se blesti pred bralcem in ko knjigo odložiš, te mora prevzeti spoštovanje pred pisateljem, ki je v knjigo vložil toliko truda in študija. Sveta zemlja je zgodba slovanskih rodov, zgodba Langobardov in Obrov, zgodba Bizantincev. Vse se prepleta in kdor je bral Finžgarjev Pod -svobodnim soncem, ta bo delu lahko sledil. V Sveti zemlji gre Moder dlje kakor Finžgar. Finžgar je v romanu snov obdelal ne -kot zgo*-dovinar temveč kot barvit risar, umetnik, ki je hotel ustvariti zgodbo, ki bi bila blizu slovenski duši. Moder je skušal ostati zvest zgodovini, skopim podatkom, ki jih je s trudom nabral. Prav zato je vzel trd zgodovinski ton, malo je v knjigi mehkih liričnih vložkov. Zato je sveta zemlja kronika. Ne po letih. To je kronika dogodkov, kronika Budigoja in Volkonje-Sin Budigojev naj bi bil Samo, kralj, ki je združil slovanske rodove. Vse kaže, da boi Sveta zemlja izšla kot trilogija. Ko bo delo končano, bo v resnici veliko delo, eno naj večjih del, ki jih bomo sploh imeli.
Pisatelj Moder je človek, ki bi rad pokazal, da so- Sloveni bili rod, bi ni hlapčeval, temveč zorel kakor so zoreli drugi narodi. Svoj namen je dosegel. Sloveni so pokazani simpatično in močno. Obrsko nasilje je rodilo odpor, odpor je rasel in dozorel v moč, ki se je razodel v Budi-goju. Iz Budigoja je zrasla moč-Vsi smo Budigoji pravi pisatelj'
Knjiga ni brez napak. Naj omenimo samo to, da se zgodba ob obrskem kanu Bajanu vse preveč vrti okrog njegovih žena-Tako se povzroča zgodba Srne v’ zgodbi Jezerke. Zdi se mi, da b> pisatelj moral -najti tu drug iz* hod. Tudi v Bizancu na dvora je malo zašel na Finžgar j evo sled. Kljub temu so take in p0" dobne napake malenkostne in v primeri z obširnostjo zgodbe skoraj nične.
Sveta zemlja je delo, ki je doma gotovo našlo lep odmev. Lja' d j e, siti plaže, bodo radi bral* zgodbe iz prastare zgodovin^’ zlasti še, ker jim je ravno ta del teman in težko dostopen. Knji' ga sama ima pa tudi močan narodno vzgojni pomen. Prav F namreč, da spoznamo svojo zg0' deyino pri začetkih. Budi pono3 in moč.
Knjiga je zelo lepo opremlj0' na, cena bi znesla v dolarji*1 kakšne štiri dolarje. Ima okrol 550 strani. Prav bi blo, ko bi našel kdo in ob tej knjigi vze primerjavo še med Finžgarje*11 in med pisateljem Matičičem, i*, je s svojimi živimi izviri tud segel v to dobo. Primerjava 0 bila gotova zanimiva.
Knjiga bi zaslužila obširne 111 temeljite kritike. Vendar naj z3' došča teh nekaj besedi za ljubi'
za
ti'
način sta doslej zrasli že dve lepi jtelje slovenskih knjig in zgradbi v Špitalu. Zaradi odbo-'ste, ki bi se za knjigo zanimal*-da Angležev iz Spitala je izgu-j Naj dodam še to. Kulturna ra
bilo precej begunskih ljudi svo- brika ni-samo-zato, da se napol*1; jo zaposlitev. Na splcjšno so pa časopis. Kulturna rubrika naj ° še vedno v lepem šte-j služila poleg drugega izobrazb* prve dni tega meseca. Stari most ivilu zaposleni pri vseh zgoraj | vseh, ki imajo še željo, da bi b* bodo začeli sedaj odstranjevati-omenjenih delih, ki so ali v dr-jli na tekočem v slovenskih ki*l manjkljaju v proračunu in obračunu zadnjih le-t je celotno fi-^n ga bodo nato postavili niže žavni ali pa v zasebni režiji. Še,turnih zadevah na tujem in nančno stanje Združenih držav še vedno zelo ugodno, če doli. Druga polovica novega mo- j vedno so dobro sprejeti sloven--ma. Gotovo je, da se na n*a-1 pomislimo, da znaša naš narodni dohodek letno okrog 400 stu bo mnogo prej končana, ker ski ljudje pri znani špitalski hnem prostoru ne more vsega P°
bilijonov dolarjev. Kdor ima dosti, lahko plačuje davke. Nek- so mogočne podstave na obeh'gradbeni družbi Soravia in pa jvedati. Toda tudi malenkost-*11 do je rekel: “Jaz bi rad plačal od 100,000 dolarjev dohodkov, bregovih reke, ki je še tudi v tem j pri podjetju ing. Dedka, ki nam donosi množe naše kulturno °b
Skrbimo vedno znova,
ki nam; donosi množe naše kulturno
80,000 davkov, ker bi mi še vedno ostalo 20,000 čistih na le- Yelu svojega toka pravi hudour-\je znano še iz Ljubljane. Hude-jzorje. to.” Davčno breme v Združenih državah dosedaj ni bilo'nik, že gotovo. Novo mostno kon-jga nasprotnika pa imajo v kra- ne bomo zgubili stika s pret0_ tako, da bi ubijalo prosperiteto in življenjsko raven. Bolje I Štrukelj o pa porinejo čez vodo z jevni in deželni komunistični or- klostjo in da ne bomo utonili je plačevati visoke davke, pa dobro živeti, kot pa imeti tako'mehaničnimi sredstvi, čeprav gariizaciji, kar pa je razumljiva, tujem morju, slabe dohodke, da davkov niti plačevati ni treba. r M. gre za strašansko težo-, saj so sa-	J. S.	Karel Mause •
n,
k
ei
h
4i
4]
T
*4
h
*1;
c-i
d-c
k
os
N
sa
sl
S]
*4
to
So
ti!
Vc

F
I

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
UrtmnavUena 29. novembra 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, 111.
Inkerp. v drl. llilnela 14. mala 191*
Naž« geslo: "Vse n vero, dom In narod: val ca enega, eden ca vae.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub Št., Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, Ul. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Jollet. HI.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd, Chicago 23. UL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Jollet. ffllnoij
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St, Jollet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St, Chicago 12, 111. Predsednik Ati etičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clalr Ave, Cleveland 3, Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
DruStvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne mani kot 5 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ah ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde-lek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za 3250.00. 3500.00 ah 31,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
*13*.
Poleg smrtnine Izplačuje DSD svojim članom (leam) tudi bolniško Podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In Doškodnlne.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience t&beh.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski In angleški.
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo 1
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah Ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. SOI Lime St, Jollet. Ul.
......
Društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 DSD
■ - ~ ~
Nekaj, česar ne sme nihče spregledati!
Današnji članek je važen! Če:času v toliko., v kolikor bo ples
Chicago, 111. — Dragi bratje in sestre! Jesenski čas je že med nami in kmalu bo tukaj mrzlo ^ieme in dolgi zimski večeri.
adnji mesec ni bilo seje. Ven-aar kolikor nas je bilo skupaj, Stn'° se zavedali, da je prišel čas,
bo
J e treba kaj dobrega ukreniti
d pomoč blagajni. Vsi dobro Veste, da, če bomo samo jemali lri nič dodejali, kmalu ne bo kaj notri. Letos smo imeli tri fnrtne slučaje. S tem so zdru-2ehi izredni stroški.
Prosim vas vse, da se udeleži-e Prihodnje mesečne seje v ne-e^°, 22. novembra, v navadnih
prlCistorih. Pridite in povejte svoje mnenje, ali naj bi imeli plesno zabavo januarja ali ne. Odbor ne more tega sam storiti. Plesna zabava je združena z delom in pripravami. Brez sodelovanja članstva odbor nima vese- he
sem kedaj kaj tehtnega zapisal, mislim, da se bo to danes dogodilo. Zato prosim vse svoje spoštovane bralce in bralke," naj se vsaj danes ustavijo* pri tej štirinajsti postaji mojega križevega pota, o kateri pa mislim, da ni zadnja.
Dve prireditvi bomo imeli ob koncu meseca v našem Bridge-portu, o katerih sem prepričan, da bosta razgibali ne le našo faro, marveč tudi bližnjo in daljno okolico.
Prva je tako zvani “Thanksgiving Dance” ali ples ob Zahvalnem dnevu. To je nas tradicionalni farni ples, ki je bil leto za letom na večer pred Zahvalnim dnevom v Rakoczijevi dvorani. Letos bosta nastopili dve spremembi; v času in kraju. V
10 let se ni zasnovalo nobeno pomenljivejše cerkveno podjetje, ni izšla nobena važnejša vladna odredba, da ne bi bil Tavčar sodeloval s svetom in dejanjem.
Z akvilejskim patriarhom je bil v tesni prijateljski zvezi in z njegovimi namestniki je zelo pogosto dopisoval. Ublažil je nasprotje, ki je vladalo med avstrijsko vlado in akvilejsko stolico, omogočil generalnemu vikarju (Pavlu Bizanciju leta 1581. in 1583. vizitacijo avstrijskih dežel in podpiral izdatno tudi poznejšega patriarha Franca Barbaro, ko je leta 1593. prepotoval naše kraje. Najmanjše verske naredibe (po župnijah Notranje Avstrije, odstavljanje in nastavljanje duhovnikov, navodila za življenje ljudstva in duhovništva, vse to je šlo skozi Tavčarjeve roke. V Ljubljani in
prestavljen na soboto pred Zahvalnim dnevom. Na ta način bo našim gospodinjam dana prilika, da bodo na sam večer pred Zahvalnim dnevom lažje pripravile svoje purane — v soboto pa lažje prišle na ples in se tudi same zavrtele.
Bo pa tudi sprememba v kraju. Od kar imamo svojo lepo dvorano, se nam zdi škoda, da bi hodili v tujo gostovat in denar zapravljat za najemnino. Tako bo letos prvikrat v zgodovini naše fare ta tradicionalni ples v naši lastni dvorani. Prvikrat bo res popolnoma naš in domač.
Pri tej priliki bodo obiskovalci lahko videli zadnji napredek v zvezi z našo dvorano. Triji stranski prostori bodo povsem preurejeni in vsak obiskovalec je lahko prepričan, da bo zopet našel mnogo več, kakor utegne pričakovati tudi v svojem naj-večjem optimizmu. Prvikrat v zgodovini naše fare se bo zgodilo, da bo lahko svoj površnik in klobuk oddal v moderni garderobi — ne pa, da bi ga moral držati med prireditvijo na kolenih. Dolgo časa smo na garderobo čakali; zdaj jo imamo. V zvezi s plesom bo torej tudi nova “otvoritev.”
Ples priredi Društvo Najsvetejšega Imena, ki je izredno delavno in podjetno. V njem je organiziran večinoma mlajši rod; sodelujejo pa še starejši farani in tudi begunci se mu polagoma pridružujejo. Dovolj je priti k društvenim sestankom, pa človek vidi, koliko življenja je v društvu. Zato pa tudi pride k prireditvi tega društva vse kar ‘živi in se giblje.
Prireditev bo v soboto, dne 21. novembra; začetek ob 8:00
si privoščili prav tečno večerjo, katere pričetek bo že kar ob sedmih zvečer — torej uro poprej, kakor ples pred Zahvalnim dnevom. Bo pa tudi ta prireditev nekaj popolnoma novega.
Na kak način? Poslušajte!
V fari imamo lepo število Hrvatov — starih Medžimurcev in novih naseljencev, ki so sami odlični ljudje. Res se sijajno razumemo. Lahko bi zapeli ono staro pesem iz romantičnih Ilir skih časov: “Dva svjetla stase u jedan plamen sjat, kad desnicu si daše Slovenac i Hrvat.”
Vsi skupaj smo navezali prijateljske stike s hrvatsko frančiškansko faro sv. Cirila in Metoda na zapadni 50. cesti v New Yorku. Da se ti stiki še bolj ojačijo, pride newyorška hrvatska fara dne 28. novembra t. 1. gostovat v slovensko bridgeportsko faro z izbranim kulturnim programom. Naši tukajšnji Hrvatje pa bodo: pripravili dovršeno hrvatsko večerjo pod mesarskim vodstvom ga. Berlekoviča in pod kuharskim vodstvom ge. Cukal etove. Pri večerji bodo servirali izključno samo tečna hrvatska jedila; vse kar pride na mizo, bo “home made,” oziroma “Made in Croatia,” čeprav ame-rikanskega porekla. .
Na to prireditev seveda pride vse, “kar leze ino grede”: Slovenci in Hrvati, Medžimurci in Prekmurci, Amerikanci in Ev-ropci. O tem prisrčnem dogodku bomo še pisali: danes samo vzklikamo “Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene!”.
Lepo pozdravlja vse bralce
Anton Lagoja.
Ija prevzeti odgovornosti za uspeh ali neuspeh prireditve.
Leto se pomika h kraju. Kaj ko bi se malo potrudili za niclve člane in članice. Skušajmo nadomestiti prazna mesta ob koncu leta. To bo naj lepši dar naši Družbi sv. Družine.
Vse prisrčno pozdravlja
Ana Frank, tajnica.

Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
_______________*■
Škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega
patriarha.
Odlok
v°jvoda Ferdinanda ji je do-
fUcl
za dotacijo; dohodke fran-..banskega samostana v Ljub-ki se je imel odpraviti, ^°znico. pri sv. Jakobu in dve ugi hiši poleg nje, pristavo -j, ^ Turnom (“unter dem oden sedaj Tivoli) z vicedom-
Vitii
k, —* zemljišči leterje.
in samostan
Tavčar
^Ubii-
?'v ^ne 21.
usla patra vrištof
Je sprejel lanskem
"Seila dni
Pr.
Sanr
še doživel radost, prve jezuite v škjofijskem dvor-januarja 1597 sta Mihael Poldt in Ziegelfest, stanovala
v škofiji, potem pa se esehla v stari frančiškanski
sla
®stan. Meseca marca sta do-Se dva patra, že imenovani .^°Venec o. Nikolaj Koprivec, r °- Lavrencij, baje Francoz po u- Meseca maja
n, z drugim in tretjim grama-1 mejil le na ljubljansko škofijo,
*alnim
šolo
V°dil,
šl
lst0
so pričeli
dovršeno. Bolehal je že dalj časa in moral iskati zdravja v nekih toplicah pri Padovi. Smrt ga je dohitela v Gradcu 24. avgusta. V oporoki je volil jezuitom 1000 tolarjev za zidavo novega kolegija. Truplo so balzamirali in je potem z veliko slovesnostjo prenesli v Gornji Grad, kjer je škof Hren svojemu predniku postavil preprosto grobno ploščo iz črnega marmorja z napisom.
Tavčarja moramo prištevati med najznamenitejše katoliške reformatorje 16. stoletja. Odlikoval se je po zglednem življenju, pobožnosti in modrosti.' V zgodovini verskih bojev je sicer zaslovelo ime njegovega naslednika Tomaža Hrena, vendar Tavčar nima manjših zaslug za obnovo katoliškega verskega življenja. Njegov vpliv se ni o-
11 ampak se raztezal na vse južne j avstrijske dežele, tako na Šta-Tavčar je preminul še jersko in Koroško, kakor na Krasto, ko je videl svoje delo njsko in Goriško. Skozi več ko
razredom, katera
- a dva sholastika.
Škof
v Vidmu spričujejo kupi pisem o njegovi izredni delavnosti, j zvečer. To je prvi Važen datum, Reči smemo: kar je pozneje ro-jki se ga velja zapomniti, dilo katoličanstvu trajne uspe-1 Drugi važen datum pa je teden in mu zagotovilo končno i dni kasneje — v soboto, dne 28.
zmago, vse to je zasnoval že škof novembra t. 1. To je zadnji dan Janez Tavčar.	j pred prvo adventno nedeljo, ko
(Dalje prihodnjič)	bomo zaklali Martinovo gos ter
Sodnik IPottepuhu: >“Ž/e .sedmič ste pred sodniki. Povejte no, ali pri vas res ne bi moglo iti s poštennostjo in delom naprej?”
Potepuh: “Gospod sodnik, tega pa res ne vem, še nikoli nisem poskusil!”
MALI OGLASI
Moikl dobijo delo
PATTERN MAKERS
and
JIG FIXTURE BUILDERS
Dobri delovni pogoji Zavarovalninski načrt Načrt za pokojnino Visoka plača od ure z dodatkom za življenjske stroške
Plačani prazniki in počitnice kadar sposobni
FISHER
BODY
(Cleveland Plant)
Division of
General Motors Corporation E. 140 in Coit Rd. Cleveland, Ohio
Employment urad odprt od 8 zj. do 5 pop. od .pondeljka skozi petka
(232)
Ugodna priložnost
Mlad moški dobi delo v trgovini z mesom in delavnici klobas. Delo je stalno, prilika za napredovanje.
LILLIAN’S SUPER MARKET 784 E. 152 St.
GL 1-2836
(231)
4 sobno stanovanje
se odda v bližini St. Clair j a. Slovenski novonaseljenci imajo prednost. Kličite UT 1-8335.
(228-29)
Naprodaj
Proda se starejši dom na lotu 85 čevljev, 4 spalne sobe, posestvo z dobrim dohodkom, delno opremljeno. Odprto v soboto ali v nedeljo. Na 14619 Aspinwall Ave.	(233)
Gostilna naprodaj
VINO in PIVO
blizu 'E. 55. ceste in St. Clair Ave. Dobro upeljana, popolna oprema za bar in restau-racijo. — Dl in D2 dovoljenje. Cena $8,000.00 Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5030
(231)
Zabava in zaslužek
Brezplačna božična darila zaslužite z prodajo igrač na svojem domu.
Santa’s Helpers
EV 1-8366
(230)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
■ALI 08LASI
Stanovanje se odda
Stanovanje 5 sob se odda odraslim čistim ljudem. Naslov se dobi v uredništvu.
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2' družini, 5 in 3 sobe, plinski furnez, v dobrem stanju. 981 E. 77 St EN 1-6366.	(230)
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna z D-2 licenco in restavrant. Oglasite se pri Bonna Cafe, 1401 E. 55 St. po 4. uri.	(230)
Hiša naprodaj
Družina Mr. in Mrs. Krall, bivajoči v Geneva, Ohio, želijo prodati hišo, ki se nahaja na 1012 E. 66. Pl. Hiša je stara 23 let, ima 6 sob in kopalnico,, tudi klet. Lota je 100x30. Cena hiši je $7,000.00 za gotov denar. Več vam lahko pojasni Mr. Anton Grdina.	(230)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
mxzxzxxxtyy TTttržTtTTTTT-:
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj*. Weldint.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street tXZXSJLkZxxxxiXXXZXZXXXXXXn
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoc 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
THE MAY CO.’S BASEMENT
ill
MI DAJEMO IN * ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
Dobrodošlo
darilo!
CORDUROY
Obšiti
sanforizirani*
bombažno-flanelni
KRIŽASTI
Modra
Rumena
Roza
Aqua
Bela
Dekliške Oieniile
Deklice imajo rade toplo haljo.
Ta mehka žametna chenille halja ima spodaj kontrastne ovitke.
Ohlapno urezana, z dolgimi rokavi, mehek ovit ovratnik, se široko zavije. Priročen sprednji žep, 2 sprednji pentlji, zadaj v pasu vstavljen.
The May Co.’s Basement Dekliški oblačilni oddelek
Mehka, kosmata čisto bombažna flanela prijetno greje . . . Vas varuje mraza Pestro križasto blago z blestečim enobarvnim corduroy ovratnikom, zapestjem in žepi. Perfektni za dom . . . za potovanje ... pri gledanju televizije . . . ali četudi samo za domače udobje. Modni ogromni žepi. široki! Perejo se čudovito. Naročite si jih še danes!
JOHAN BOJERi
IZSELJENCI
ROMAN
Vožnja semkaj je ibila za Mortena nenavaden dogodek, ne, kako se je vse iz-premenilo v nekoliko letih. Predvsem je bila nova pot in v razdaljah nekaj milj so bile postavljene hiše, kjer so potniki lahko prenočevali. Zdaj ni bilo treba več spati pod vozovi. In povsod so bili novi naseljenci. Nekega dne se bo še dogodilo, da se bodo vrstile naselbine druga ob drugi od Northvillea prav do sem.
Tedaj pa je prišel Simen iz hleva. Oho, nenadoma je obstal in široko pogledal. “Ali res — ti si kupil konje, Morten!”
“Konje? Rajši poglej mojo ženo.”
“Tvojo ženo?” Simen je stal z vedrom v roki in strmel.
“Dober dan!” ga je pozdravi-
Jutri zvečer ob 7. se prične bazar in Puranski Festival pri fari sv. Vida. — Trajal bo do nedelje zvečer. — Purani ... kokoši ... race šunke . . . grocerije — vse to in še dosti, dosti drugega bo na razstavi in čakalo vašo srečo! — Seveda, okrepčil ne bo manjkalo!
la Bergitta in smeje stopila k njemu.
Ali komaj so bili v mali sobi, se je spet pričela smejati. Stala je na sredi in gledala okoli sebe. “Aho, za božjo voljo, kakšen nered, tukaj je res potrebna ženska.” In potem je morala iti pogledat v kuhinjo in v kamro in tam je bilo še huje.
Ampak že prihodnji dan je moral Morten obiskati stare naseljence in jim pokazati svojo ženo. To pot se je moral voziti. Saj nihče ne bo mogel videti na konjih, da so bili kupljeni na upanje. Ampak zdaj je nameraval lotiti se nečesa novega, in četudi bi moral k Ska-arnesu in si izposoditi denarja.
Bil je pravi spomladanski dan z nenadnimi plohami in soln-cem. Dišalo je po prsti in po rasti, v daljavi je trepetala velikanska mavrica nad ravnino.
Ali pa sta mogla kaj drugega kakor smejati se ob razburjenju, ki sta ga vzbujala. Ana je stala pred hišo z zavihanimi rokavi in prala. Naenkrat pa se je morala nečesa oprijeti, kakor v strahu, da ne bi omahnila. “Ne, kaj je mogoče . . .’”! Obe sestri sta se vrgli druga drugi v naročje in jokali, ali Bergitta je komaj utegnila ogledati si vse tri otroke, še manj odgovoriti na vsa vprašanja o domu. Morten je silil dalje. Drugič se bosta porazgovorili.
Naj starejši fant Izak, s črnimi lasmi in rjavimi očmi, pa je
bil že tekel k sosedom, da jim sporoči novicoi.
Pri Karen in Kalu je bilo prav slavnostno razpoloženje, ko je Morten pokazal majhno omarico in dejal, da je v njej stara ura iz Skareta. Da, da, zdaj jo obesite. Zbogom — drugič boste slišali več novic z doma.’ Zbogom.
Ali zunaj na polju je videl tri volovske vprege in pet konj se je paslo na travniku. Vraga! si je mislil, prehitevajo te, ampak le počakajte!
Bergitta je morala odpreti dežnik. Nobene poti ni bilo več. Morala sta se voziti okoli polj in se vijugati dalje. Konja sta vzbujala pozornost. Pripeljala sta se 'k majhni leseni hiši z zastori na oknih. “Kdo pa tukaj stanuje?” — “01a Vatne in polkovnikova hči!” je odgovoril Morten. “Ne — torej tako živita, ne, kaj takega!’
V hiši je sedela Elza z Dy-rendala in šivala s tremi otrok j okoli sebe. Malo je osivela in upadla. Ola pa piše pri mizi. Član občinske uprave je, končno je bilo tudi njemu poverjeno zaupno mesto. “Ti sam pa boš moral pričeti znova!” si je mislil Morten. “Prehitevajo te, drug za drugim.”
Kave nikakor nista mogla počakati. Morten je čutil, kako je Ola stal in gledal za konji. Kar naj. Bržkone ima še zmeraj samo vole in to ga jezi. Ampak videli bomo.
Ali kdo bi bil slutil, da je bil materin ljubljenček že poročen in imel dediča v zibelki?
Njegova Irka je bila velika rdečelasa žena, s pegami na o-brazu.
Pogovarjala sta se skoraj samo z rokami. Zakaj on ni bil mč kaj trden v angleščini in ona se še ni naučila mnogoi norveščine. “Kako je malemu ime?” je vprašala Bergitta in pokazala na malčka v zibeli. “Peter,” je rekel Anton. “No, no, Patrick!”
M the cleanest clothes and no-work washinfl-
the Maytag Automatic!
\
/ /

ill!
/ The completely automatic May-/ tag washes, rinses, spin-dries your clothes for you..
^ Exclusive Gyrafoam washing action washes out the most stub-^ bom dirt and grime . . . but is gentle as if you were washing dothes by hand.
^ Safety Lid. Convenient top opening. Needs no bolting down.
The name “Maytag” on your automatic assures you of dependable, trouble-free performance year after year. /299.95
\
\
X
Come in today for a free demonstration.
•	LOW DOWN PAYMENT
•	EASY TERMS
•	LIBERAL TRADE-IN
Three Models
America’s Favorite Conventional Washer-MAYTAG
Big, double-walled tub keeps water hot longer* Exclusive Gyrafoam washing action removes more dirt—can’t harm even daintiest fabrics. Choice of more than 6,000,000 enthu-
129.95 to 189.95 siastic homemakers.
NORWOOD Appliance & Furniture
ODPRTO ZVEČER	c‘>no c'r m aid ax/d	r-.i..   
6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK
ENdicott 1-3634
je zaklicala mati in divje pogledala moža. Sicer pa še ni bil krščen, je povedal Anton, zakaj mati je hotela, da bi bil o-trok katoliški, on pa se je temu upiral, in nihče se ni hotel vdati. “What is your meaning?” je vprašala Irka in se ozrla na Mortena. “To se pravi: Kaj pravite k temu?” jo je popravil Anton. V svoji lastni hiši se je boril za domači jezik. Zbogom, je rekel Morten. Da, saj se bomo še videli. Zbogom, zbogom!
Ko sta se peljala dalje, se je imela Bergitta spet nečemu smejati. “Tadva se pač noč in dan prepirata!” je rekla. “Ne, kakšen par! Kmalu ju morava povabiti, da bova imela kaj zabave.”
Bilo je najbolje takoj obiskati tudi učitelja Berga. Sedel je v kuhinji svoje nove lesene hiše in jedel. Bil je neobrit in mleko in drobtine so se držale njegovih sivorjavih brk. Ampak kakšen nered je bil vse naokoli. Planil je pokonci, si obrisal usta in toliko, da ju je pozdravil. Potem je takoj pričel govoriti o svojih lastnih zadevah.
“Priklonita se mi,” je rekel. “Zakaj zdaj predstavljam 0-blast!’
“Tako, kaj si predsednik Združenih držav?”
“Ne, ampak chairman v občinski upravi.”
“Priklanjam se,” je rekel Morten.
Zdaj pa je pričel učitelj Jo skakati po kuhinji in divjati. Zdaj nadzira pokrajinska upra-
va šole in zahteva, da se mora pouk vršiti v angleščini. “V angleščini! Ali slišiš? Kaj misliš, da bom to storil?”
“Ali se lahko upreš?” je vprašal Morten.
“Lahko odstopim.”
“To bi bilo slabo.”
“Ah, jaz sem rojen pod nesrečno zvezdo, vse, česar se lotim, gre k vragu. Da, da.” In ozrl se je k oknu in pokimal.
Zdaj pa je Morten tudi njemu pokazal ženo in je hotel oditi. Zbogom, me, ne moreva čakati kave. Ko pa sta že sedela v vozu, je pritekel učitelj gologlav za njima. “Poslušaj, nekaj sem ti hotel povedati. Dobili smo občinskega sodnika!”
In zdaj se je ves razživel. Tekel je ob vozu in pripovedoval. Poslušaj: Skaarnes je poročal ljudi. In če bi morala biti to zadnja beseda učitelja Joja, je Skaarnes prav res poročal ljudi. In sicer take, ki so mu bili tolika dolžni, da si niso upali drugega kakor iti 'k njemu in se dati poročiti. O njegovih poročnih nagovorih pa je slišati, da so pravi Mark Twain. In po-
Skaarnes opazuje konja in zeva. Tedaj šine enemu izmed, advokatov dobra misel v glavo: “Poslušajte,” pravi in potegne iz listnice desetdolarski bankovec, — “ali si jih nisem izposodil od vas, ko sva Se zadnjikrat videla?” Skaarnes je vzel bankovec in ga spravil v žep telovnika. Tedaj pa se spomni drugi, da si je svoj čas izposodil od gospoda občinskega sodnika ne deset, ampak dvajset dolarjev. Tukaj je denar. In Skaarnes je vzel bankovec in ga spravil, kamor je prvega. Kaj naj bi bil počel prvi advokat, spomnil se je, da si je izposodil ne deset, ampak trideset dolarjev — kdaj že? In tako se je nadaljevalo, dokler ra eden izmed advokatov ostal brez denarja. Tedaj privleče oni drugi še en bankovec na dan, ko pa bi prvi spet rad pričel govoriti o zakonu, izjavi Skaarnes: “Bodite tiho! Ta tukaj ima prav!” In pokaže na o-nega, ki mu je zadnji plačal. Hi, pravi. In občinski sodnik je o-ral dalje.
Smejali so se vsi trije. Bergitta se je kar davila in učitelj Jo
tem njegove razsodbe. Samo po-*se je tolkel po kolenih in kričal
mišljal, sukal brado in končno rekel: “No, da, bila sta pač stara in zgarana.”
Potem se je obrnil. Bergitth in Morten sta se ozrla drug na drugega, ko sta se peljala dalje.
(Dalje prihodnjič)
CELO SVINJSKO PLEČE 9 do 12 ft. težko 41c funt
MESENE KRANJSKE KLOBASE (prekajene) 79c funt
KUHAN ŽELODEC
gotov za jesti 99c funt
SVEŽE MESENE KLOBASE
(pečenice)
75c funt
SOČNE TELEČJE ZAREBRNICE (Chops) 49c funt
slušaj: nedavno je bil na polju in oral, ko sta prišla dva odvetnika prav iz Northvillea po razsodbo v nekem mejnem sporu. “Ho!” pravi Skaarnes, ampak noče popustiti pluga. “Povejta mi tukaj, kaj hočeta!” Da, tedaj sta se pričela oba moža zakona prepirati in razpravljati in kazala sta karte in navajala paragrafe.
Nazadnje ga je vprašal Morten: “Ali ne maraš ničesar slišati o svojih starših?”
Učitelj se je zresnil: “Seveda. Ali še živita?”
Bergitta je poskočila s sedeža. Saj to je zvenelo, kakor bi izpraševal po čisto tujih ljudeh.
“Ne,” je rekel Morten.. “Oba sta se preselila!”
Učitelj Jo je nekaj časa po-
DOMAČ SPICED HAM 89c funt
LILLIAN’S
SUPER MARKET
784 East 152 St.
SL 1-2836
FREE DELIVERY
1 I V
Zgodilo se bo to zimo enemu izmed štirim
(toda z Guaranteed Starling vi startate ali mi plačamo)
Sil

Uradni zapiski kažejo, da eden izmed štirih Ohio voznikov lahko pričakuje težave startanja to zimo. Toda obstoja način, da se proti temu zavarujete. To je Sohio Guaranteed Starting.
Zaščita, ki jo dobite z Guaranteed Starting, je namenjena
izključno temu, da preprečuje neuspehe pri startanju. Vendar ne stane nič več, kot bi plačali kjerkoli drugje. Vključuje menjavo k zimskemu Sohio motornemu olju in mazanje, brezplačen pregled baterije, eno brezplačno steklenico Sohio Super Hi-Cyl
fuel line anti-freeze (69c vredno) in običajen zimski ali Supreme gasolin.
S to zaščito prejmete tudi jamstvo, da bi vaš avto startal skozi vso zimo. če pa ne bi, kličite takoj katerokoli garažo, da vam pomaga pri startanju, pošljite po pošti na
Sohio potrjeni račun in Sohio vas odškoduje za postrežbo startanja. To je vaše najpopolnejše jamstvo za zimsko* startanje, kar jih je na trgu.
NE STANE Nič VEČ,
DA DOBITE
GUARANTEED STARTING