ZZŽ. štCTiTto. Pw*ltM* franko v dftavf SNs. l HttiiHi, i mio». SBptenbra HI. lito. izbali vsa* dan lvefier, tmemaJ »*4tlfe ta praulkt. Rt *r a ti t Prostor 1 m/« X 54 m/at za navadne In male oglase 40 vin., u uadne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. - Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Vpr >n!3ivo „Slov. Naroda1' In ,,Narodna TIskarna" ulica ši. 5, pritlično. — Telefon it 90. lom (lova Slottnikl RnrOeV TOl|a v l4«M|wU ta po poeti s if v Jnffeeiavftl!: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ........ 42'— 3 mesečno......„ 21— 1 ....... 7- ¥ IHIMItfO I celoletno ...... K 95'— polletno.......„ 50*— 3 mesečno • •••«. M 26 — ..■•*.u9 — Nov; naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno fMT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. UrodnUiro „»lov. Narode« Znaflova nllca it S, L. nadstropje. Telefon štev. 94« Dopise »projeasa le podpisane In radostno frmnkovane. ■ajr Rokopisov no vrata. Po%3masna Številka velia 40 vinariev. Dr. Fran llešič: 10 v Naše širše občinstvo komaj ve, da imamo v Jugoslaviji dvoje učenih društev, namenjenih čisti znanosti, namreč Akademijo v Zagrebu in v Beogradu. Beogradska Akademija je vsled vojnih dogodkov prenehala delovati in še ne deluje, zagrebška pa je izdajala svoje publikacije ves čas vojne ter leta 1917. obhajala celo — sicer skromno in tiho — petdesetletnico svojega obstanka. Takrat so sijali še mnogokomu »žarki cesarske milosti« in tudi Akademija je govorila še maja 1918 o »slavni uspo-menici cara Franje Josipa«. Vsakomur in ob vseh okolščinah vdan biti, to se zdi morda komu formalna krepost; stvarna krepost sigurno ni. Eno pa radi priznavamo Akademiji, da je namreč svoje jugoslovansko ime rešila skozi vse prilike in neprilike do današnjih jugoslovanskih dni. Skoda, da je pod vodstvom Tome Maretjra napustila misel »Jugoslovanske Enciklopedije« ter začela snovati »Hrvatski Biografski Rečnfk«, torej bolj omejeno delo. ki ne vem, če se bo v tej obliki realiziralo. N^en veliki ^Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika« je dospel sedaj do be-:.ede, torej po 39 letih. odkar izhaja, preko svoje polovice; zdi se, da se v zadnjih letih to delo pospešuje; načrt je ostal sicer isti. a redakcija se |e ^racionalizirala. Mažuranjč je svoje »Prinose za hrv. pravno-povjesni rječnik« spravil do besede »predlog*: v tem slovarskem delu je zbranega ogromno gradiva zgodovinskega in manj kritično obdelanega jezikovnega: v najnovejšem snopiču n. pr. bodo vsakega izobraženega človeka zanimale obile beleške o zgodovini porote, o kaznovanju pre-šestvovanja v prošlih stoletjih itd. S tem pa sem že omenil nekai Akademijskih publ'kacij za I. 1918. Za to leto je Akademija izdala 11 knjig rednega izdajama in 2 izredni (Stari pisci hrv., knj. 9, novo izdanje Iv. GunduPča in Nauku o životu bilja). Zgodovinsko gradivo dajejo »Monumenta itd« s hrv. saborskimi spisi od 1609—1630 in Starine; prirodoznanstvu in matematiki pa služijo »Pr irodoslovna iztraživanja. Hrv. in Slav.«. »Izvješća o raspravama mat.-prir. razreda« ter »Rad« tega razreda. Omeniti mi je Še »Zbornik za narodni život« in Rad zgod. filol. razreda ter končno dva zvezka Letopisa (zv. 32, II. in 33). Tajnik Akademije proi. Majcen v Letopisu obširno razpravlja o njenem delovanju in odnošaju napram narodu. Dunajska Akademija ima fonda 3 in pol milijona kron, Jugoslovanska pa 140.000 K. Zdelo bi se, da je »Zbornik za narodni život« publiki najbližje, a vendar nam tajnik poroča, da se ta knjiga najmnni kuiuiie. Menda vsa ravnateljstva hrvatskih šol naročajo publikacije; na Slovenskem jih naroča le realna gimnazija v Ljubljani. Opetovano sem že javno povdarial te činjenice, a nikjer se ni nič zganilo. P overi en i-štvo za uk in bogočastje v Ljubljani naj naroči srednješolskim profesor, knjižnicam, da si naroče publikacije Jugoslovanske Akademije. Akademija si je osnovala že tudi IV. razred, umetniški razred, ki bo gojil posebno obrazovalne umetnosti in glasbo. Doslej ima ta novi razred fonda lCO.ono K. flova RonpinocHsKn pogodba z Avstrijo. (Konec.) 8. Prevoz. Obe državi bosta dovoljevali druga drugi olajšave, direkten prevoz blaga kakršnegakoli izvora, v kakršnemkoli pravcu, ne zahtevajoč pri tem nobenih posebnih dovoljenj. Izključuje se samo ležanje blaga, v kolikor je to povzročil sam zainteresovani lastnik. Za to blago bodo prepuščeni spremljevalci. Ako bi se pojavile kakšne neprilike, se bosta obedve pogodbeni stranki zavzeli na merodajnih mestih, da se jih odpravi. Te odredbe bodo veljale, dokler bo v veljavi ta pogodba sama, a odstopiti se sme od njih samo v slučaiu. da bi le-te nasprotovale kakršnikoli določbi saintgermainske mirovne pogodbe. 9. Medsebojna podpora v trgovinskem prometu. Obe stranki bosta skrbeli za to, da bodo neovirano dobivali notne listine trgovci, industrijalci itd. in oni njihovi !n državni organi, ki jih le ti potrebujejo. Dovoljen bo uvoz vzorcev in prirejevanje blr^ovnih razstav. 10. Izvoz iz Avstrije za kraljevino SHS. A. Avstrijska uprava za blagovni promet se obvezuje dobavljati: 1. do 1100 vagonov kuhiniske soli po K 64*40 za 100 kg. 2. 2400 zabojev vžigalic oblika % »solo« ali »belios« izdelek po 1100 K zaboj, nadalje 10.000 zabojev po 500 škatlic originalno švedsko blago no 1600 K franko Dunaj; B. Obvezuje se za izvozna dovoljenja v tejle vrednosti: 1. za 800 milijonov K eksplozivnega mat rijala. med tem lovskih patron, za 2^ milijona kron magne-zita, za 150.000 K grafita, za 15 milijonov kron raznih avtomobilov, za 15 miliionov železniških vozov, za 5 milijonov kron lokomotiv. 2. za 7,400.000 K električnih motorjev, za 14^ milijonov K elektrotehničnega materiiala med temi naprav za telefon in hrzoinv, dalie za 7^ milijonov kron metalnih izdelkov med temi za 1^ miliiona K zvonov; 3. za 14 miliionov K crosnodarskih strojev, tra-vorz in raznovrstnega železja. za l miliiona K črne pločevine, za 4 milijon^ K žice. žičnih žeblj^v in vijakov, za 17 milijonov kron materijala za mostove, za 3 mil. K sodov za nafto, zn 6OO.00 K žfčnffi vrvi, za 2 miliiona K jekla, za 5 milijonov K orodja iri okovov, "n ? .miliiona \< tehtnic in neči. za 1 milijon Ovalnih strojev in koles, za 1?- miliiona K stroiev za obrtnike, za 2 miliiona K mlinskih nanrav, za 4 n^iijone K cevi in se-c^lk. za 1 milijon mleka miškin pn-onnrav, za ? miliiona K gradbenih strojev za ceste, vodovode, opekarne, kamnolome, B mffrjoifov K pri-orav in nanrav zn ureditev stanovanj oenrralne kuriave in vodovode, za 2 iffifona K rnzn:b mgtorjev, za 2 jiri-,;ionn K tat\'1 adafnih potrebščin za ?e1 -%znice in Inke. za 1^' milf^ma K varnostnih naprav na železnicah, za .5 rmliionov V tiskarskih nanrav, zi 2 miliiona K osi. za 5 milijonov K raznega ž^lezn?škoo-a blaga: 4. za 15 milijonov K kemičnih proizvodov, barv in slfčnth stvari: 5. za 45 tnflf-ionov V oaniria (od tega za 5 milijonov K Časnfšketfa, rotacijskega in navadnega ravneh časonlfcn^a naoir-6. 7x IS milHotinv K tekstilnega bfaea: 7 za 3.500.000 K stekla in ~foMnr,*.<-r~ blaca, 7H 10 miliionov po-Mštva in lesenega bi a ca in za 4^ miliiona K drož in sličnoga blaga. — AvsMia dovorfnfe med d**ngim izvoz nohištv? iz J^f^zia in rnfd^nine. bar-zunasteg? blaga, nak'tnih peres. 'Vrnč ir»ocffstovske-N. N. (mrtvec) se poztvlje. naj se z glasi ... 3 vrste. Zdi se ml, da bi utegnilo« zadostovati, če bi se vse te mrtve pod jednim razglasom pozvalo, da se naj zglase. Tudi druef razglasi, oglasi.^ oklici Itd bi se dali večkrat združiti. Na ta način bi pridobil Uradni list na preglednosti, ob-enefc pa tudi na prostoru. Dr. Kronvogel. LISTEK. Poglavja iz" borbe za naio državno neodvisnost. Piše i. M. (DalJcJ VL Propaganda jugoslovanskega odbora leta 1916. in 1917. Srbska vlada ni mogla izvrševati onega dela propagande, ki je bil v delokrogu odbora. Povrh ni imela srbska vlada onega vpliva na Jugoslovane iz Avstro - Ogrske kakor možje, ki so bili prvobojevniki Jugo-slovanstva v Avstro - Ogrski. Cela kopa predsodkov je še bila nagro-madena in je ločila Srbijance od avstrijskih Jugolovanov. Te gromade ni bilo mogoče odstraniti s tem, da je srbska vlada kratkomalo prevzela posle Jugoslovanskega odbora. Potrebna je bila kolaboracija odbora in vlade. Taka kolaboracija seve je polna nevarnosti. Predsednik srbske vlade in predsednik jugoslovanskega odbora sta stala drug poleg drugega kakor jednakopravna činitelja. Ni dvoma, da je bilo potrebno neizmerno političnega takta, velike politične zrelosti, da tak politični dualizem ni privedel do nevarnih konfliktov In do uničenja obče narodnega ideala zedinjenega naroda. Organizacija jugoslovanskega odbora je bila začetkom, posebno leta 1915. dosti primitivna. Skromna hotelska sobica v enem izmed nešte-vilnih boardinghouseov Cronwell ro-ada v Londonu, evo začetke pisarne Jugoslovanskega odbora. Pisalni stroj, nekoliko brošur, evo vse. Šele kasneje je bila snovana pisarna v Parizu, ki jo je vodil tako spretno predstojnik pisarne gospod Tomo Šorli. Pa v prvem letu je bila ta pisarna še v srcu quartier latina in šele pozneje se je preselila v rue Cadet št. 17, kjer je bila pisarna do likvidacije jugoslovanskega odbora. V Pe-trogradu je snoval gospod dr. Man-dič pisarno jugoslovanskega odbora. Dr. Mandič je pošiljal iz Petrograda prav zanimljiva poročila o stanju ruske politike v dobi pred revolucijo. Amerikanska pisarna jugoslovanskega odbora se je razvijala Jako počasi in o pravem delovanju jugoslovanskega odbora v Severni Ameriki morem šele govoriti, ko je bila ustanovljeno v Washingtoiru Jugoslovansko Narodno veće, ki je Imelo v glavnem mestu Amerike svojo dobro urejeno pisarno in novinarski bn-reau. Pa silno važno Je bilo za razvoj Jugoslovanskega odbora, da je Južna Amerika začela živahno akcijo za odbor. Kaj bi moirel storiti Jugoslovanski odbor, da nI bilo finančne pomoči iz Južne Amerike. Rodoljub je dalmatinskih Hrvatov, posebno žlahtnega Baburice, bivajočih v državi Chile, njihov topli jugoslovanski čut. njihovo idealno navdušenje za jugoslovansko stvar pač zaslužuje hvaležnost cele jugoslovanske države in nič manj tudi Slovencev samih. Narodna obrana, ki je imela svoj glavni delokrog v državi Chile, je bila krepka organizacija, ki je delovala strogo v duhu jugoslovanskega odbora. Pa kaka žalostna slika, ako primerjamo požrtvovalnost dalmatinskih Hrvatov s slovensko malomarnostjo. Šlo je za eksistenco Slovencev, pa kako malo število požrtvovalnih Slovencev se je našlo, ki so gmotno podpirali Jugoslovanski odbor. Pač pa so bili Slovenci v inozemstvu, izvzamemo seveda nekoliko plemenitih značajev, pred vsem rodovitni v strupenih kritikah Jugoslovanskega odbora in v ciničnem zasmehovanju njetrovih ciljev. Ni še danes čas, da se primerno osvetli de-magoštvo nekaterih Slovencev v Ameriki, ki niso imeli drugega živ-ljenskega cilja nego z vsemi svojimi energijami sabotirati delovanje Jtt^ goslovanskega odbora In onemogočiti realizovanje njegovega programa, zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar ni bil Jugoslovanski odbor, ki je nosil, pred vsem. prva leta, troske zvezane s činjenico, da so tu- di Slovenci bili zastopani v njem, temveč troški so se pokrivali večinoma iz privatnih sredstev. Šele koncem delovanja Jugoslovanskega odbora, je ta financiral pred vsem nekatere odborske misije, izvršene po slovenskih članih odbora. Stališče jugoslovanskega odbora napram srbski vladi je bilo vedno to: čuvati svojo neodvisnost. Narodna država, kakršna je bila srbska, težko umeva svobodo organizacije, kakršna je bila ona Jugoslovanskega odbora. Radi tega je bilo tem potreb-nejše, da je bil Jugoslovanski odbor finančno popolnoma neodvisen od srbske vlade. Vezala ga je s srbsko vlado samo skupnost političnih idej, pa nikakor ne obveznosti finančnega značaja. Ravnotako je na bilo samo dobro za slovensko stvar, da se je čuvala finančne odvisnosti. Diplomatsko delovanje Jugoslovanskega odbora se je pričelo z izročitvijo spomenice jugoslovanskega odbora, Delcasseju v mesecu maju 1915/ Sprejem pri Delcasseju je bil precej topel. Drugafce je pa sprejel iste može nekoliko tednov kasneje lord Crewe v angleškem Foreign offlce. Lord Crewe je bil namestnik Oreva tedanjega angleškega sekretarja za zunanje zadeve. Crewe je Se1 celo prekašal Oreva v ozkosrč-nem ume van ju vprašanja Avstro-Ogrske. V srcu sta bila oba prijatelja Avstro m Ogrske in zdel se jima je sakrileg rušiti tako tradicijonalno stavbo avtoritativnega reda in ari-stokratizma. Crevve je pri tej priliki z dvomljivo duhovitostjo poudarjal, da ni mogoče na enkrat vsega doseči. To je pomenilo povečano Srbijo in žrtve na zapadni meji. Ko je prišel v London bivši poslanik na Dunaju Joca Jovanovič, ki je bil od nekdaj prepričan Jugoslovan, je bilo nekoliko lakše atakirati to okostenelo stavbo, ki se imenuje angleški Fo-reign office, kjer je Vošnjaka sprejel večkrat sedanji angleški poslanik v^ Pragi, Sir George Clerc. Pa težkoče so bile na vseh koncih in krajih' ogromne. Kako je bilo težko v takem milieuju delovati, naj dokazuje mula anekdota: Dama dobrega društva je; prašala na nekem sprejemu, je li res, da so v Črni gori črnci. O Srbiji je imel povprečni angleški inteligent prav čudne pojme. Mislil je, da je to divja orijentalska dežela. Skoro jasnejše pojme je imel o naših zgodovinskih kronovinah, kakor Štajerska, Koroška in ni se mogel načuditi, da se taki nemški kraji, kakor je mislfl, hočejo spojiti s Srbijo. Ni tu mesto, da bi se na izčrpen način popfeal; vsi nesporazumi, ki so bili posledica težkega in okornega angleškega mišljenja. (D.ille urihodnjič.) 65 Politične vesti. » Posvetovanja t Beograda, b e o-rad, 23. septembra. Včeraj ob 10. url se je nadaljevalo posvetovanje v mini* [strstvu zunanjih poslov, ki je trajalo do ure. Kronskemu sveto je predsedoval prestolonaslednik. Opoldne to prišli >red ministrstvo dijaki Idlčoč: »Živela roslovanska Rijeka,« »Živela edinost irbov, Hrvatov in Slovencev«, »dol z Inedelavci in strankarji, na volitve pred [narodi« Ob 17. uri se je posvetovanje [nadaljevalo in trajalo vse do 20. tire. V [parlamentarnih krogih se čuje, da je to [posvetovanje za časa krize nepotrebno [in da je bilo tudi nepotrebno, da so dojili iz Pariza vsi delegati. Davidovičeva [vlada da je bila o členu 51. mirovne po-feodbe dovolj obveščena. Ona Je zato 'podala ostavka V Parizu je sedaj na ['dnevnem redu pogodba z Bolgarijo in [zato je posvetovanje samo izguba. De-jlegatje so danes obvestili šefe strank o ■zunanji situaciji. Pašič je želel, da se išefi političnih strank zbero in da se Jim |ob tej priliki naznani sad dela na mi-irovni konferenci v Parizu. — Beograd, 22. septembra. Minister zunanjih {poslov dr. Tnunbić je bil pozvan na jfivor ob 17. uri. Tekom današnjega dne [so bili šefi različnih strank obveščeni o političnem položaju. Zvečer je bila na dvom večerja v čast delegaciji. Povabljena sta bila tudi član vlade Davidović in predsednik parlamenta dr. Pavlovih. 6ntrl se bodo nadaljevala posvetovanja |v nrinfsrrstvn zunanjih poslov pod predsedstvom regentovim. Pri tej priliki bo podal dr. Trumbić poročilo o jadranskem vprašanju. = Seja ministrskega sveta. LDU. [Beograd, 21. septembra. V današnji iseji ministrskega sveta, kateri je predsedoval prestolonaslednik in ki se je 'pričela ob 10.. se je nadaljevalo posvetovanje s člani naše mirov, delegacije. jSeja je trajala do 13. V času. ko se je !vršila seja. se je vseučfliščna mladina, ki se je ravno vračala s svojega shoda, 'sklicanega povodom reških dogodkov, ustavila pred poslopjem ministrstva za 'zunanje stvari ter s klicanjem manifestirala za jugoslovansko Reko. Ob 17. [se je ministrski svet pod predsedstvom prestolonaslednika vnovič posvetoval s člani delegacije. i .= Naši mfrovni delegati za kon-jteniracijo narodnih sil. LDU. B e o -fgrad, 21. septembra. — »Pravda« pri-jobčuje razgovor, ki ga je imel njen po-jročevalec s člani naše mirovne delegacije v železniškem vozu od Indiije do [Zemuna. O. Pašič je izjavil: »V Beo-pgradu se hočemo posvetovati o našem nmanjem položaju ter se obenem tudi >oučlti o stanju notranje krize. Zato ml sedaj še nemogoče, podati kako iz-ivo.« Dr. Trumbič je odgovoril na stavbena mu vprašanja med dragim naslednje: »V glavnem gre za člen 51. av-!strijske mirovne pogodbe, ki se pa si-Seer tiče vseh malih držav. Govorilo se le. da se glede naše države nanaša ta len predvsem na Mace donijo, oziroma Arnavte in muzlimane. Odklonitev jpodpisa po naši delegaciji je napravila jy Parizu zelo mučen vtis. Naši prijatelji nam svetujejo, naj podnišemo. De-jfali bomo na to, da se ministrska kriza itfm prej in čim povoljne*še reši. Ne piorem še reči. bode Jj prišla na vlado koncentracijska vlada, poudarjam sa-W>, da je složno delo vseh strank najnujnejša potreba. Za nas je merodajen 'samo državni interes, temu slu^i vse [naše delovanje«. — Dr. Smodlaka je v trazgovoru s poročevalcem dejal: »Imeli [smo in bomo pred očmi samo državni interes. Preverjen sem. da se bo vlad-L kriza rešila hitro in povoTjno. Po jmoiem mnenju morajo bit! v današnjem jŽŠasu vladi osredotočene vse narodne sile.« == Proti anarhiji in diktaturi LDU. Beograd. 21. septembra. — Na d a- Eašnjem protestnem snopi u beogradskih meščanov so govorniki ostro kritizi-ijrali delovanje vlade in parlamenta, ta-*o glede notranje, kakor zunanje politike. Zahtevali so, da se na vsak način brepreči tako anarhija, kakor diktatura, da se Narodno predstavništvo raz- Ksta\ kakor hitro bo volilini zakon iz-tovfjen. ter da se razpišejo in fčimprej Izvedejo volitve. Shod je bil zelo mnogobrojno obiskan W se bo ponavljal vsako nedeljo, dokler bodo trajale take razmere. as Kočevske krajevne organizacije JJDS izredni občni zbor se je vršil v «edeljo, dne 14. septembra ob odposlanstvih kočevskega Slovenstva iz Sokoliće. Predsednik dr. Sa4ovic je po-jročal o mednarodnem, državnem, (Okrajnem In krajevnem političnem položaju, označil vodilna načela stranke, razložil delavni njen program z ozirom pa položaj v državi, poročal o dosedanjem delovanju stranke, oziroma organizacije v okraju in kraju. Prečita! le glede položaja v okraju in kraju vse Tozadevne listine. Poročilo se je soglasno odobrilo, Olede reorganizacije stranke v smisu sklepov zadnjega shoda zaupnikov so se storili primerni skleni. Ker so vsled reorganizacije fctranke v mestu Kočevju položili vsi mandatarji iz mesta s predsednikom ftted iRoie mandata so se. Izvršile no- ve volitve za KOJDS mestna občina Kočevje ter so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje v odbor: predsednikom dr. Ivan Saj ovi c podpredsednikom hišni posestnik Gabrijel Reven, tajnikom poduradnik Martin C a d e ž, blagajnikom nadoficijal Ant. Cetinski, odbornikom pa vodja bo-letnega urada Ivan Bogataj, ter trgovca in hišna posestnika Anton J a -komini ter Anton Kajfež; preglednikom: odvetnik in hišni posestnik dr. Štefan R a j h ter železniški odpravnik Anton HajnŠek, — vsi v Kočevju. Naj bi kočevsko Slovenstvo, v katero so zanesli zadnji Čas gotovi elementi nekaj strupa, naskoro okrevalo! = In vendar! Ko je odtrgala Nemčija leta 1871. francoski republiki Alza-cijo - Loreno, so protestirali proti temu nasilnemu činu poklicani zastopniki ljudstva na skupščini v Bordeauxu in nič ni moglo spraviti tega protesta s sveta. Zo 48. letih, ko je prišlo povračilo, se ni sklicevala Francija na zmago orožja, ampak je enostavno zahtevala, da vrne Nemčija pokrajine, ki jih je vzela leta 1871. proti volji naroda. Vsakemu se je zdelo to edino pravilno in moralno, tako moč je obdržal skozi desetletja protest premaganega naroda pri vsem kulturnem svetu. In takoj po sklenjenem mini v Frankfurtu ni položila Francija križem rok in resignirano čakala, kaj ji prinese bodočnost, ampak je postavila v Parizu soho Strassburga, jo ovila z žalnim florom in napisala na njo: »In vendar!« Tako je imel narod pred sabo simbol svoje boli in nikdar ni opešal v svoji ljubezni in svojem naporu ter ie vedel, da mora dobiti nazaj svojo zemljo navzlic vsem in vsemu. Plačilo je prišlo! In mi? Naše Primorje, naše morje. Gorica in Trst, ki niso samo najboljši deli našega naroda, ampak pljuča našega telesa, kdaj nam bo vrnjeno? Vprašanje se ne sme nikdar glasiti: Ali? Ampak: Kdaj? Ali smo dosti glasno in prepričevalno povedali svetu, da je to rop, ali smo ga prepričali, da je to rop? Ali vć ves narod, da ni narod, dokler mu manjka glavni organ narodnega telesa? Ali je cel narod prepričan v dno duše, da se mu mora vrniti, kar mu je bilo ugrabljeno — vrniti kadarkoli, ampak vrniti! Ali se zavedamo, kaj je — morje? Heinejeva pesem o severni smreki, ki sanja o palmi na jugu Je večni simbol Človeškega hrepenenja k morju. Ksenofontovi junaki so vzkliknili, ko so zagledali po strašnih pohodih obal: »Morje, morjeI« In ko so se koncem starega veka dvignili narodi iz svojih dotedanjih bivališč, so se napotili proti — morju. Kaj je pomagala Rusiji vsa njena razsežnost in bogastvo, njen pogled je bil obrnjen samo na eno točko, Carigrad, na morje. Kaj je žrtvovala Anglija tekom stoletij in tekom te vojne, da si ohrani gospodstvo nad morjem. Vsak hoče imeti morje, vsak se bori zanj, samo naša domovina, ki leži ob njem, naj bi ostala na vrhu puščave in ga samo gledala, kakor Mozes obliublieno deželo? Naš narod do zdaj ni živel, samo životaril, zato pa se mora zavedati, česa mu je treba za živi jen ie Ko prešine enkrat ta zavest cel narod, mu bo jasno samo eno: In vendar! = Poljska in Ž'dje. Manjšinske »odredbe« parčke konference so močno zadele tud? Poljsko. Še predno smo vedeli, da pride kai takega tudi na nas, smo čitali, da pošilja Amerika nekako oficijelno razne kontrolorje, kakor je Morgenthah na Poljsko, da tam preiskuje židovske pritožbe. Poliaki čutijo težko, kakor mi, varuštvo Pariza nad seboj, če pravimo Pariza, Izraz ni povsem točen; svojega nasprotnika čutijo v Angliji, ki hoče Francijo slabiti s tem, da slabi vzhodno sosedo nemško. Poljsko; razen tega deluje še židovski kapital proti Poljakom: Amerika pa je preveč doktrinama. Manjšinske odredbe ukazujejo Poljakom, da morajo ustanavljati za 2ide posebne šole s hebrejskim učnim jezikom ali v žargonu (poljščina je le učni predmet), a obenem židovskim otrokom otvarjati tudi.svoje poljske šole. Bati se je, da v takih separiranih židovskih šolah ne bo mogoče nobeno pravo državno nadzorstvo, ker Poljak ni zmožen hebrejščine, in da bodo zato te šole vzgajale naravnost protf-državne elemente. Zdi se. da poljsko-židovsko gibanje narašča. V Krakovu je poleg dosedanjega sionističnega »Novega Dziennika« začel izhajati židovski »Wo!ny GIos«, a izrazito in izključno protižidovsko obrambno tendenco ima novo »ffaslo Polskie<^. Ta židovsko-poliski spor otežuje poljsko stališče v drugih državnih vprašanjih, ki so še v zvezi s Parizom (Tešin, Gornja Šlezija, Vzhodna Galicija), a poljska glasila s ponosom naglašajo, da ima Poljska najmočnejšo in najboljšo armado vse srednje in vzhodne Evrope in da bo Antan-ta bolj rabila njeno pomoč proti bolj-ševištvu nego Poljska Antanto. »Svoj veto bomo spremljal! tudi s činom«, pravi urednik »SIowa Polskiego*. Kralievina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Regent Aleksander v Zagrebu. LDU Beograd, 22. septembra. »Politika« poroča: Prestolonaslednik Aleksander bo odpotoval v Zagreb dne 5. oktobra. V Zemunu ga bo pričakoval hrvatski ban dr. Paleček. V Zagreb bo prišel istega dne ob 3. popoldne. Zvečer bo v banskem dvorcu, kjer bo prestolonaslednik Aleksander stanoval, svečan banket V ponedeljek, dne 6. oktobra bo prestolonaslednik v dvorcu sprejemal deputacije velikih župani j in svobodnih mest: Zagreba, Karlovca, Osje-ka, Varaždina, Reke In Zemuna. Zvečer bo v gledališču slavnostna predstava. Dne 7. septembra bo velika vojaška parada, ki se je bodo udeležili srbski In hrvat, polki. Potem bo prestolonaslednik Aleksander sprejel v vojašnici 35. pešpolka častniški zbor. Zvečer bo velika narodna veselica. Prestolonaslednik bo obiskal tudi Krapino in Karlovac ter bo tudi prisostvoval narodni-svečanosti v Maksimiru, velikim sokolskim vajam in dirki zagrebškega jahalnega kluba. Obiskal bo vseučilišče, akademijo znanosti, knjižnico in vse prosvetne in dobrodelne ustanove v Zagrebu. Katoliške in pravoslavne duhovnike, ki jih bo vodil zagrebški nadškof dr. Bauer, bo sprejel v posebni svečani avdijenci. — Djačkj transport iz Zagreba Jučerašnja vijest o djaškom transportu iz Ljubliane daje mi povoda da i ja pitam, da li se željeznička uprava i hrvatske oblasti u Zagrebu ne srame slati svoiu nadobudnu omladinu u Prag u živinskim vaeronima. Dne 15. o. m. sam krenuo iz Zagreba u 18 i po sati, miesto u 18 satuer su u zadnjem momentu na brzu ruku pokupili na južnom kolodvoru tri živinska vagona i unutra »natovarili« oko 50 diaka s prtljagom. Ti iadnici su u tim vagonima morali ciielu noć čekati u Zidanom mostu na vlak, koii kreće iz LJubljane poslije 5 sati u jutro, te su stigli u Maribor nakon 16 sati vožnje, ako niiesu zaboravili, da ih nrikopčaui prvom vlaku u Zid. mostu. Od konduktera u vlaku sam čuo, da će ih nrikončati eventualno kojem antantinom vlaku, koji nosi živež a Prag. Neznani kad su stigli u Prag ali znam, kako su psovali na svoiu vladu — a možemo si misliti, što će biti Hudi kazali u Beču i Pragu, k^d su vidieli, kako se brinemo u našoj državi za akademsku našu omladinu. Za kojekakve kurire se dobiiu ciiel? kune-ji, za akademičare neočiščeni živinski vagoni za vožniu od više dana! Ne odgajajmo sami boljševike i medin uče-ćora mladeži! Dr. B. M. Nova formula za reško vpraša n*e. LDU. Trst. 21. septembra. — Včerajšnja »L* Fra Nuova« poroča iz Rima z dne 13. t. m.: Sporazum, ki ga je Tit-toni dosegel s Clemenceauiem in Lloyd Oecrgem. izraža v glavnem naslednja formula: »Francpa in Anglija priznavata ita!i;ansko suverenost nad mestom Reko ter prepuščata zvezi narodov nalogo upravljati reško pristanišče«. — Kakor se zatrjuje, je ta sporazum definitiven: vendar se v njem ne govori prav nič o usodi ozemlja, po katerem teče železnica Reka - Trst s svojim križiščem v Št. Petru na Krasu. Zadnja formula, o kafići Je bilo slušati glede tega ozemlja in o kateri se doznava potom ind;-skretnosti, da je bila sklenjena pri pogovorih v Clairfontaineu. določa, da se ustanovi svobodna država, ki bi jo upravljala nekaka mešana vlada pod nadzorstvom zveze narodov; nastala bi torej vmesna država, po čije ozemlju bi pa mesto Reka, dasjravno je sedaj politično pripojena Italiji, ne imelo nobene neposredne teritorialne zveze z Italijo, razen ako se hoče smatrati za tako zvezo ozek pas ozemlja brez železnice, k{ se vIcjc ob obali. Ako bi izbruhnil kak mednarodni konflikt, bi imela Italija pravico, da vojaško zasede to državico. Dejstvo, da so se ameriški delegati, ki so še navzoči v Parizu, načelno i^avjli za rešitev, dogovorjeno med Tittonijcm, Clemenceau-jem in LJovd Georgem. ter jo celo priporočili predsedniku Wi!sonu, upravičil je nazirnnje, da bo rešitev obstajala ravno v vstanovitvi vmesne države na ozemlju med Volosko in Št. Petrom. Nitti dale reškim upornikom 14-dnevn? rok. LDU. Pariz, 21. septembra. (DKU. Brezžično). V soboto je bila v Pimu važna seja zbornice, ki je razpravljala o dogodkih na Reki. Ministrski predsednik Nitti je ostro napadal povzročitelje reških dogodkov, ki kompromitirajo Italjio napram zaveznikom in v to v trenotku, ko potrebuje Italija tako nujno mir in ko mora Italija vse storiti, da si pridobi zaupanje in kredit inozemstva. Težko mi bo, je rekel Nitti, opravičiti se pri zaveznikih. Pozdrav, ki ga pošiliam zaveznikom, je nrisrčneiši kot le kdaj. Nitti je končal z izjavo, da bo uvedel strogo preiskavo in da bo z vso strogostjo zakona nastopil proti vojakom, ki se v 14 dneh ne vrnejo k svojim krdelom. Iziava ministrskega predsednika je imela na vse politične kroge globok vrfs. Jugoslovansko - Italijanski sporazum glede Jadrana? LDU. Pariz, 21. septembra. (DKU). »Chicago Tribune« doznava, da so se po Tittonijevi zaslugi sporazumeli Italijan in In Jugoslovani, da se jadransko vprašanje vštevši reško reši potom obojestranskega s p o r a z u m a.Tittoni zastopa v tem pogleda stališče, da Wilson ne b| Imel pomislekov, ako bi bfH Jugoslovani s tem zadovoljni. Clemenceau in Llovd George baje podpirata Tittonija v tem zmislu in sta hkrati dala Jugoslovanom vedeti, da bi pozdravila neposreden sporazum. List doznava, da bi pred- 5 sednik WiIson v resnici sprejel neposredno rešitev tega vprašanja, ki bi bila po volji Jugoslovanov, katerim je me-rodajno dejstvo, da velesile niso v stanu odstraniti D' AnnunzUa z Reke s silo. Dr. Annunzjo se ne vda! LDU. Pariz, 21. septembra. (DKU. Brezžično). »Secolo« javlja, da je admiral Millo dospel na krovu torpednega rušilca na Reko, da bi dosegel odhod vojne ladje -»Dante Alighieri« iz reške luke. D' An-nunzio mu je zapretil. da ga bo aretiral, ako bi ščuval mornarje k uporu. Oddelek arditov je odšel na krov torpednega rušilca. — Italijani niso na Sušaku. Reka. 22. septembra. Vest, ki so jo prinesle nekatere sobotne novine, da so D* An-nunzijeve čete zavzele Sušak, ne odgovarja resnici. Demarkacijska črta ob Sušaku je še vedno v rokah 10. polka brigade »Regina«. Doznaje pa se, da bi se bil baš danes imel ta polk izjaviti za priklopitev ! ' Annunzijevim četam ali pa proti priklopitvi. — Predaja orožja Rečanov? Re-k a, 22. septembra. »Corriere della Sera« prinaša z Reke tendencijozno vest o predaji orožja po civilnem prebivalstvu. »Corriere della Sera« pravi, da je komanda Garjele D' Annunzia« izdala ob prihodu na Reko proglas na civilno prebivalstvo, da takoj preda orožje. Temu pozivu so se odzval? Madžari, Hrvati, Nemci in druge narodnosti in oddali do tisoč pušk, samokresov in drugega orožja. Po njegovih informacijah da sta se dobili pri nekem hrvatskem oglariu tudi dve strojni puški. Italijani vidijo strahove. Reka, 22 septembra. Italijansko časopisje pri-nasa v svojih najnovejših izdanjih vest »Agenzie Štefani«, v kateri javlja, da se nameščajo jugoslovanske čete po demarkacijski črti ter da so se čete jugoslovanskih dobrovoljce v hotele izkrcati v delih okupirane Dalmacije. Samo energičnim odredbam italijanske vojne uprave da se je zahvaliti, da do izkrcanja ni prišlo. S Spodnjega Krasa- Kmalu bo leto, ko nas je usoda vrgla na tehtnico upa in straha, samozataje van j a in težkih preizkušenj; leto dni,ko obračamo svoj pogled v ono stran, kjer vzhaja toplo solnce, ki naj bi vendar enkrat ogrelo tudi nas in razgnalo tiho bolest — a brezuspešno. Danes nas Še vedno navdaja up in strah, ko ne vemo, kaj bo z nami, ko še vedno stojimo pred nerešenim problemom. V kletki smo kot vjeti ptič s pristriženimi peruti, tožimo po domu — in nikjer odmeva. Ali bomo res sužnji v večnost?! Bomo li še vedno pod valpetovim bičem in ni za nas tiste luči, v koje plamenu bi radi ogreli naša malone odrevenela srca: ni Pravice? Koliko časa bo še tiranska sila ubiiala naša sveta in najdražja čustva? Koliko časa bomo še hrepeneli in upali, obupavali in — kleli, tiho kleli in stiskali pesti? Da, mi škripljemo z zobmi in kujemo že naklepe za osveto. Vsi oni, ki sedaj določajo smernice naši usodi in ki nas mislijo omalovaževati, naj si zapomnijo: Sila, kruta sila vzgaja odpor, tiranstvo lahko ubije telo — a nikdar duha. Zato pa vprašamo vse one, ki tavajo v vsakdanjosti in se love Ie za osebne interese in strankino nadvlado: Ali morete imeti mirno spanje? Ne sramujte se podlih dejanj in namenov? Je li to vaše najvišje načelo, kar imenujemo mi izdajstvo naroda? M i vidimo in Čutimo, kako se sovražnik veseli vašega krivega početja, mi občutimo zle posledice! Kako naj gojimo vero v boljšo bodočnost, ko nas prezirate?! Ne čudite se potem, da se naša bojna Četa redči in da se množe ubežniki! Pridite sem vsi, ki vam ni do vzvišenih namenov, ki ste brez idealov! Odpremo vam srca, v katerih boste videli našo kletev. Slišali boste obsodbo onih, ki so izklesani v boju za narodov blagor. Dajte nam enkrat vero, zbudite v nas upe! Končajte s pustolovstvi in škodljivimi boji, pbvspnite se višje, da bodo naši sovražniki, ki so polni strupa do nas, osramočeni zbežali — in mi bomo prvi, ki vas bomo blagrovali! Zavedajte se dolžnosti in preobrazite se, dokler je še čas! Ponudite nam vsaj trohico ljubavi, ki jo v polni meri zaslužimo. Vi pa, kojim je blagor domovine nad vse, ki se trudite, da bi bili tudi mi deležni vaše strehe in ki znate ceniti tukajšnji cvet slovenskega naroda, vi sprejmite našo toplo zahvalo! Pojdite s podvoienim? močmi na delo, da se uresniči naš ideal in da vzkliknemo: »Živela naša domovina SHS!« Iz Avstn"e, Madiarske, Nemčije, Turške. Vprašanje čeških šol na Dunaju. LDU. Dunaj, 21. septembra. (DKU.). Državni kancelar dr. Renner je danes sprejel odposlanstvo čehoslovaškega narodnega odbora v zadevi ustanovi t-ne čeških šol na Dunaju. Državni kancelar je uvodoma naglašal, da se bo v tem vprašanju postopalo strogo v duhu mirovne pogodbe. Izrecno pa mora ugotoviti, da se nikakor ne more strinjati s kako zvezo tega vprašanja s preskrbovanjem Dunaja s premogom. Obžaluje, da neprestano negovanje narodne občutljivosti na vseh straneh zelo ovira strokovnjaško razmotrivanje vseh manjšinskih vprašanj. Državni kancelar obsoja to narodno gonjo in želi ustvariti tako ozračje« ki omogoča stvarno razmotrivanje vprašanja krivde, in naproša zastopstvo narodnega odbora, naj tudi s svoje strani postopa v tem zmislu. Po podrobni razložirvi želja narodnega odbora se je dosegel sporazum, naj se vsa vprašanja predložijo anketi, ki se začne v četrtek zvečer in kateri naj prisostvujejo tudi zastopniki narodnega odbora. Nemčija se odpoveduje Avstriji. LDU. Pariz. 21. septembra^. (ČTU.) Jutri se bodo podpisali akti, s katerimi Nemčija vsled ententine zahteve izjavlja, da je pripravljena črtati člen 61 iz nemške ustave. Odškodnina Bolgarije. LDU Pariz, 21. septembra. (DKU. Brezžično.) Vsota, ki jo bo morala Bolgarija plačati za napravljene škode, se bo pričela plačevati dne 1. julija 1920, in sicer v šestmesečnih obrokih, ter bo morala biti izplačana do 1. julija 1958. Ta vsota znaša 2 in *A milijarde frankov v zlatu. Izročitev Viljema riohenzollern. LDU. Bruselj, 21. septembra. (DKU.) Po Reuterjevem uradu javlja list »Libre Belgique«. da je poslanik Nizozemske v Parizu dobil sporočilo, da bodo v M dneh od Holandske zahtevali, naj izroči bivšega nemškega cesarja Viljema. Kako je na Dunaju? (ČTU) »Berliner Zeitung^ poroča z Dunaja: Vse prebivalstvo dunajskega mesta živi pod vtisom premogovne krize. Cestna železnica stoji, ob 8. uri zvečer se zapirajo gostilne, restavrantl, kinematografi in druga podjetja. Brez posla so različna industrijska in obrtna podjetja. Vsled tega se širi brezposelnost, ki lahko pospeši nov prevrat. Edini izhod iz teh neprllik se pričakuje s strani entente. Danes so po dvajseturnem dežju ceste bolj podobne velikim mlakam, kakor normalnim prometnim cestam. Nemogoče je dobiti kakršnokoli vozilo. Pešci zlasti v jutranjih urah preplavljajo ceste. Vidi se samo nezadovoljne obraze in ljudi slabe volje, ki Imajo pomanikliivo obleko in slabo obuvalo. — LDU. Kakor poroča »Mittagspost«, je na Dunaju preko 100.000 žensk, ki se udajajo tajni prostituciji, najbrže jih je pa dvojno število takih, ki so pri. javljene. — LDU. LDU. Dunaj, 22. septembra. (DKU). Včerajšnja popolna ustavitev prometa na dunajski pocestni železnici je že včeraj kazala katastrofalne posledice te odredba. Danes bo učinek še večji, posebno v sled močnega vetra in dežja, ki je včeraj začel padati. Doslej se mar in red nista kalila. Listi doznavajo, da bodo oblasti, ako bi ustavitev prometa trpela še nekaj časa, razmišljale o uvedbi zasilnih prometnih sredstev, kar pa gotovo ne bo mnogo pomagala Italija Italijanska zbornica. LDU. R i rru 22. septembra. (DKU.) Italijanska zbornica se je odgodila do 24. t rtu Ta dan bo Tittoni podal važne izjave o zunanji politiki. Tittoni odstooi? LDU. Curih, 21. septembra. (ČTU.) Italijanski listi pišejo, da bo Tittoni odstopil kot minister za zunanje stvari in da bo šel v 2enevo, da bo tam posloval kot stalni italijanski delegat pri zvezi narodov. — Admiral Cagni pooblaščen v rešitev reškega vprašanja. Reka, 22. septembra. Admiral Cagni je glasom poročil iz Rima dobil mandat, da reši reško vprašanje. V to svrho je bil sprejet od kralja, ministrskega predsednika Nittija. Govoril je telefonično tudi s Tittonijem. Baje da so mu dana največja pooblastila, slična onim, ki jih je ime! dosedaj general Badoglio. Gibanje za republiko. LDU. C u-rih, 21. septembra. (ČTU.) V Milanu in Benetkah se neprestano vršijo manifestacije na čast D' Annunzija in Reke. Na shodih so predlagali, da se izkliče republika in da se imenuje D* Annunzija za predsednika proste narodne Italije. Policija je intervenirala in prisilila, da se je manifestacija mo-rala predčasno končati._^ S Koroškega. — Koroškem ženstvu! Najdražje na svetu, najljubšega brata, izgublja sem na Koroškem. Ko je lani odhajal prostovoljno od mene, nisem mu rekla: ne hodi. Srce se mi je krčilo, a molčala sem. Omenila sem mu samo: »Srečko, pa kaj bo, če Te izgubimo!« »Ne potoči mi solze, ako padem za Jugoslavijo,« je bil njegov odgovor. Ko mu je še letos na Veliko noč rekla mati, ko je bil doma: »Morda se ne vidimo več. Srečko.« »Domovina je prva,« je zamolklo odgovoril. Naša izguba je neizmerna, a ker je padel za svoj največji ideal, za domovino, se tolažimo s tem in ne žalujemo. Zato pa koroške žene in dekleta, kakor ste obsipale Srečkov grob. ko je počival še v Vovbrah dan na dan s cvetjem in se spominjale njega na zadnji njegovi poti v rodni krai z neštetimi Šopki in venci, tako se pokažite tudi *edaj kot hrabre, zavedne in ponosne Slovenke, ki bodo storile vse, da se zdeuži Kokoška s svoda materjo Jim* štev. 222. .SLOVENSKI NAROD", ane L'4. septembra iyi9. Stran 3. slavijo. Kadar bo plapolala na Go- sposvetskem polju jugoslovanska tro-bojnica, takrat boš dovršila svojo dolžnost koroška Slovenka! Do takrat pa ne miruj ter delaj noč in član, dokler ne bo osvobojen doslej tuini naš Koro-tan! Na delo torej mi vsi Naše geslo bodi: Ne mirujmo preje, dokler ne napoči dan, ko bomo na Gosposvetskem polju vstoličiii za svojega vojvodo kralja Petra Karadžordževiča! Maša Punoerjeva. — Vsi na ljudski tabor v Dobrli-vasi. Tabor se vrši ob vsakem vremenu na dvorišču benedikt. samostana. Spored: 1. ob 9. uri slovesna sv. maša v proštijski cerkvi, ki jo daruje generalni vikar za slov. Koroško mil. g. prost Mat. Randl in pri kateri igra godba generala Maistra. 2. Po sv. maši govore na dvorišču benedikt! samostana g. general R. Maister, poverjenik za uk in bogočastje g. dr. Karel Verstovšek, koroški narodni predstavnik g. Fr. Smodej, gospa doktorica Angela Piskernik, podpredsednik Slov. dijaške zveze g. Mir. Krek, podpredsednik »Orlovsko zveze« brat Jožef Pire. 3. Ob po! i uri prihod eroplana iz Marib 4. Ob 3. popoldan telovadni »Orlovske zveze«, pri katerem Orlovska godba. 5. Po nasn ; cert v gostilni Brugger. Za jedila, pijačo in tobak je dobro poskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen narodnemu svetu za Koroško. Slovenski Korošci, posebno pevska in druga narodna društva, pridite vsi na tabor z banderi, na okinčanih vozovih! Vabimo tudi mile brate iz Štaierske in Kranjske. Narodni svet za Koroško. — V Ločah ob BaŠkem jezeru bo v nedeljo dne 28. t. m. velik narodni tabor, ki se ga udeleži ves Rož in vse. kar čuti narodno, s sosedne Krajiške. Ta tabor bo veličastna narodna manifestacija za pripadnost slovenskega Korotana Jugoslaviji. —- Ustanovitev kmetijske podružnice za območje občine Dobrla-vas se je vršila dne 8. septembra t. 1. Govorila sta gospoda nadzornik kmet. družbe v Ljubljani Inžener Tavčar in župnik Vinko Poljanec iz ?kocijana. Za predsednika podružnice je bil izvoljen posestnik Janez Krajne p. dom. Zilan, za njegovega namestnika pa posestnik Martin Greif p. dom. Laškolnik. oba vzorna gospodarja. Za tajnika in blagajnika sta bila izbrana vrla mladeniča Edvard Rigler in Martin Vastl. Pristopilo je takoj okoli 60 članov. Seveda mora to število narasti na najmanj 200. Dobrski kmetje, pristopite vsi, naročite naš strokovni list »Kmetovalec«, ki bo vaš dober svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Podružnica vam bo izposlovala visoke podpore pri nabavi plemenske živine, bo skrbela s predavanji za gospodarsko izobrazbo naše mladine In vam šla na roko pri nabavi kmet. orodja, umetnih gnojil in sadik. Vse imetje prejšnjega »Gauvereina« je prešlo na našo podružnico. Trgovina m: obrt v slovenskem delu Koroške. Odkar smo morali zapustiti Celovec in smo glede njegove usode zelo skleptičnl, so v slovenskem delu Koroške za trgovino In obrt nastale popolnoma nove razmere, katerim se moramo čimprej prilagoditi. Dozdaj je vsa ondotna trgovina vsled naravne lege in prometnih zvez gravitirala v smeri proti Celovcu, in naravno je, da je po izpraznitvi Celovca nastala gotova kunčijska stagnacija, ki naj jo naši trgovci in obrtniki brzo izrabijo s tem, da navežejo kupčiiske stike z ondotTiimi tvrdkami in da eveutuel-no otvorilo tipalke. Posebno bi bilo priporočati mlajšim trgovcem In obrtnikom, ki so na tem, da se Samoom vojijo, da se po možnosti naselijo v slovenskih delih Koroške. Nudijo s^ vm leni prid obrvem izgledi, poleg tc^a pa ie stvar eminentno političnega zu?čaja, ker vlada v teh krajih dandanes kupčijska negotovost in nezadovoljnost. Naša naloga je, da pridobimo ondotno prebivalstvo tudi s tem, da mu ustvarimo kolikor mn^oč? ugoden gospodarski položai. Kot čujemo, bodo rudi .upravne oblasti v teh krajih v najkrajšem času podvzele primerne korake, da se ta akcija lažje izvede. __Za sk>v. koroške Invalide je darova! 100 K predstojnik okr. sod-niie v Dobrlivasi g. dr. Vidovič namesto venca na grob dr. Vlad. Zitka. Za isti namen je n?hral krajevni odbor Narodnega sveta Dobrlavas po vaseh dobrolske občine znesek okoli 1300 K. ki ga je dal na razpolago nar. 'svetu za Koroško._____ Sofcolstvo. — Desetletnica Sokola v Vet Laščah dne 14. septembra je daleč prekosila najsmelejša pričakovanja. Vreme kraljevsko, razpoloženje sokolsko, udeležba sijajna zlasti iz Kočevja, Ljubljane, Blok, Ribnice in Sodražice. Seveda se je najbližja okolica posebno častno odzvala kljub protiagitaciji ali morda baš zato. Pri telovadbi je nastopil najprvo deški naraščaj, za njim članstvo na drogu in bradlji, za tem članice domačega društva, proste vaje članstva in zadnje: članice Sokola iz Ribnice. Vsem nastopom je bilo poznati skrbno in vztrajno vežbo, vnemo in sigurnost. Občinstvo je bilo navdušeno in ni štedilo s pohvalo. Čez vse pa ie ugajal nastop naraščaja. Po telovadbi ie nagovoril občinstvo in Sokole proslavljajoč desetletnico brat Pucelj, imenom župe Ljubljana I. pa je pozdravil brat Švajgar. — Po telovadbi se je razvila na vrtu ge. Hočevar-jeve živahna zabava, ki je pripomogla društvu tudi do tako lepega gmotnega uspeha. S posebno vnemo so skrbele za okrepčila ge:Šteianeiče-va, Pirkovičeva, Puceljeva, Zadni-kova in Staretova. Vsem sokolska hvala, — Kamniški Sokol je priredil 8. t. m. v mestnem gaju svojo letošnjo javno telovadbo, da pokaže celemu svojemu članstvu in ostalemu Sokol-stvu naklonjenemu občinstvu svoje plodove povojnega dela. Kmalu po prevratu je začelo društvo živahno 'o vanje, toda zopetno ogrožen je ►movine po nasilnih Korošcih je dodane spraznilo letos spomladi dovadnico. Takoj, ko so se vrnili bratje zopet domov, začeli so živo delati in uspeh se je pokazal. — Nastopilo je 20 članov, 40 članic, 24 obrtnega, 30 deškega in 26 dekliškega naraščaja. Nastop sam je prav dobro uspel, kar dokazuje mnogo in dolgotrajno odobravanje navzočega občinstva. Telovadbo je vodil brat društveni načelnik Deisinger. zvesto ob strani pa sta mu stala vadite!iski zbor članov in Članic s sestro Krau-tovo na čelu. — Prireditev je počastilo jako mnogo odličnih gostov. S posebnim zanimanjem so sledili telovadbi vojaški predstavitelii. polkovnika Mijodrag Vasic in Nikola ter maior Vidmar. — Nastop sam ie pokazal, da veje v kr^niškem c kolu zopet oni zdravi, čili soko'ski d h, ki polni telovadnico, priganja članstvo vedno k večjemu naporu in li kr^ni duha in telo. Le naprej tako! Zdravo! — Ustanovitev Sokola v Medvodah, se je vršila dne 14. t. m. na slovesen način. — Prišli so bratje iz Kranja, Škofje Loke in Št. Vida, ne-broj občinstva iz vse bližnje okolice in »Ljubljanski Zvon«. Po telovadbi je zapel močan zbor »Ljblianskega Zvona« par krasnih pesmi. Pri vrtni veselici je sodeloval neumorni sokol-ski orkester iz Škofje Loke, pri plesu pa domača godba. Naša prva slav-nost je uspela nepričakovano lepo. Vsem udeležencem, zlasti pa onim, ki so pomogli našemu mlademu So-količu na ta aH oni način na noge, r~i>rjnejša zahvala. — Odbor. Dnevne vesti. — Regent prestolonaslednik Aleksander v Ljubljani. Kakor javljajo iz Beograda, je definitivno določeno, da pride regent prestolonaslednik Aleksander v Ljubljano v p o n e-d e l j e k dne 13. oktobra. Prispe semkaj z velikim spremstvom, v katerem bosta med drugimi tudi vojvoda Mišić in vojni minister general H a d ž i č. Program regentovega bivanja na Slovenskem še n: ugotovljen, toliko pa je gotovo, da ostane na slovenskih tleh več dni in da po-seti rudi razna mesta, med temi Maribor. Ni izključeno, da bi regent ne posetil tudi Koroške. Podrobnosti sporeda se določijo v Beogradu, kamor te dni odpotujejo delegati pripravljalnega odbora za svečan sprejem regenta Aleksandra v Ljubljani, da se z merodajnimi činitelji dogovore o vseh posamnostih. Nadejamo se, da bo se pravočasno okrenilo vse potrebno, da bo sprejem v Ljubljani tak, kakršen gre prvemu narodnemu našemu vladarju in vnuku velikega Karadžordža! — Vse koče nemškega planinskega društva — slovenska last. Svoječasno smo poročali, da je bila sekvestrirana vsa imovina društva »Deutscher und Osterreichischer Al-penverein«, v kolikor se nahaja na ozemlju kraljevine SFIS. Z odlokom z dne 7. septembra 1.1. št. 3039 je vrhovna sek ves traci jska oblast za Slovenijo po odobrenju ministrstva trgovine in industrije Št. 5243, odsek za upravo neprijateljske imovine na temelju čl. 6., 14. In 15. zakona z dne 17. avgusta 1915. o postopanju z imovino podanikov drŽav, ki so v neprijateljstvu s Srbijo, odredila 1 i k-v i d a c I j o vse imovine omenjenega društva ter to imovino z vsemi nepremičninami, premičninami In pri-tiklinami prodala za pogojeno kupnino »Slovenskemu pIV-ninskemu društvu« v LJubljani, ki je kupnino že izplačalo sekvestru nemškega planinskega društva g. Maksu rirovatinu, tiskarnar-ju v Ljubljani. Ker proti tej odločbi ni pritožbe, je nakup postal pravo močen in »Slov. planinsko društvoc je postalo s tem lastnik teh-le planin- skih koč: Vossove koče pod Vršičem na Kranjsko goro, Dežma-n o v e koče in Marije Tere zT-j e koče pod Triglavom, koče ob Triglavskih sedmerih jezerih, 0 r r i n e koče na Kepi, Nemške na Golici, Valvazorjeve nod Stolom, Mačenske ko-pod Stolom na koroški strani, C o j z o v e koče na Kokrskem sedlu, 'oče na Ko rosici pod Ojstrico, P i s k e r n i 1: o v e koče v Lo-frarski dolini, koče na OkreŠlju, koče na G o r u r š u 1 i in razglednega stolpa na Pohorju nad Rušami. Povratek srbijanskih železničarjev. Snoči ob pol 8. se je peljal skozi Ljubljano zopet transport srbijanskih dijakov in uradnikov, ki se vračajo iz Francije domov. Vsled pozne ure in pozne obvestitve je vračajoče se brate pozdravil na kolodvoru le magistratni ravnatelj dr. Zamik. Po kratkem prijateljskem razgovoru pri čaši vina so morali potujoči zopet v vozove, ker se je vlak odpeljal že ob 8. uri. Bilo je 140 potnikov in sicer je bila to srbijanska železničarska šola, ki se ie vežbala v Toursu na Francoskem ter bodo vračajoči se tvorili nekak moderni kader za obnovo železniškega personala. Večinoma so izšolani kot strojniki in za fužbo na progi. Poleg teh pa je bilo med potniki tudi več visokošolsko na-obra'cnih železniških inženirjev. Mnogo usocha! — Pismo skladatelja VIktoHa Parme. Preieli smo z Dnaja to - le pismo: Poročilo o moji osebi v Vašem ceni. listu z dne 17. septembra, me je, odkritosrčno povedano, prav prijetno presenetilo, ker sem razvidel iz tega, da nisem Še popolnoma pozabljen v domovini. Neznanemu poročevalcu za blag namen in Vam, gospod urednik, za spreiem poročila v Vašem listu, moja prisrčna zahvala. Toda ob tej prilik! Vam naznaniam, da, akoravno odsoten, tudi laz nisem pozabil na svojo, žalibog do sedaj za mene le iz daljave znano, novorojeno jugoslovansko domovino. Tekom zadniih par let sem namreč — ako nidi časih v mrazn in 1 ra — komnoniral in ravnokar dovršil inštrnmentnciio mojega nainovei^e-r:a dela. to ie »Z 1 a t o r o g«, opera s predigro v treh deianiih. Ce Bog da, nride moia nova opera v doglednem času do uprizoritve v Jugoslaviji in tedaj (udi do svidenia! — Viktor Parma. Dunaj, V., Lauren^rrasse 4. TT'16. fzprašev.abia komtsiia za slovensko sfeno^rafMo obstoia na univerzi v 7acrrebu. Se^ai. ko smo dobili v Liub-b'ani slovensko vseučilišče, bi bilo pri-mei-uo. da <^e konSfituira taka komisiia tudi pri nas v Ljubliani. — Jugoslovanski ?ntema* v Am*. rikf. Ker nrm dohajalo nenrestano vpra-šan?a glede te^a internata. sporN5amo vsem interesentom, da naj se obrnejo za podrobnejša noiasni!a< na nredn*š+vo »Glasa Naroda« v S^rVevu. — Alf brzovlaki. ali tovorni vlaki? P^ejo nam: Prijetno je slišati, da bodo snet brzovlaki vozili med Ljubljano in Dunaiem. Vsak oobolišek pri prometu nas razveseli. Pa boli potrebni za občinstvo, za sloje prebivalstva so za se-daj še tovorni vlaki. Potrebuiemo vsakovrstno blago. To. kar nam je na razpolago, stane oderuške cene. Vžigalice, petrolej, sol, sladkor, usnje, platno itd. nujno potrebujemo. Tega se mora toliko spraviti v državo, da nastane konkurenca, sicer bodo cene še rastle. namesto padale! Tedaj morajo voziti tovorni vlaki. To tem bolj, ker se poroča, da imajo Železnice v naši državi prepeljati 24.000 vagonov raznega blaga. Ko bi to blago prišlo med ljudstvo, knko bi se spremenil naš polozai! Ko-ijko obrtnikov bi moglo začeti z delom! Koliko ljudi bi prišlo do dela in zaslužka, ki sedaj počivajo, stradajo! Kaka prememba cen bi nastala brez vseh odredb! Porabimo tedaj še za nekaj časa vse tiste lokomotive, katere ste odme-nili za brzo vlake, za prevoz potrebnega blaga. Uredimo pred vsem tovorni promet. Kadar bo ta promet urejen, pa naj prideio na vrsto tudi brzovlaki! Najbolj potrebno na naiprej! Ozračle se čisti. Gospod Peter Kozina, tovarnar v Tržiču, je poslal Slovenski eskomptni banki pismeno obvestilo, da izstop? iz upravnega odbora te banke. (V banki so še vedno v večini Šusteršičevi Ifudje^. Deželni vladi. — Kakor znano, je slov. deželna vlada vzdrževala od januarja na do junija t. 1. slovenske visokošolce na ta način, da je voti-rala »Društvu akademski dom« v Ljubliani svoto od t "O.000 K. iz katere je delilo to društvo brezplačna stanovanja v svojem domu na Kaptolu v Zagrebu m vplačevalo deloma hrano za najširom ašnejše v »Jug. akad. menzi«. Ta način podpiranja visokošolcev naj bi bil nadomestil Štipendije, katere slov. pokrajinska vlada za Zaarreb ni podeljevala. To Je pa trajalo samo do 10. junija t. 1. — dokler je moglo »D. A. D.« črpati iz fonda 150.000 K. Ko pa je bil porabljen ta, je Stanovska zveza slov. akadoemlkov v Zagrebu nakazala »Društvu akad. dom« vsoto ođ 20.000 K. da je lahko vzdrževalo slov. akademike še tekoči mesec. Julija meseca pa so živeli zagrebški slov. visokošolci samo še od onega denarja, kateri je bil o VeL noči po Sloveniji nabran za vzdrževanje slovenski akademikov v Zagrebu. Če ne bi bilo te rezervne glavnice bi bil slovenski študent že junija v Zagrebu postavljen na cesto — dokončati ne bi mogel niti šolskega leta, katerega je z tako težavo začel! — Čez mesec dni pa io na zagrebškem vseučilišču z I predavanja. Ali si je slovens! ada že priskrbela zopet kak fond, \z katerega hoče deliti slovenskim visokošolcem mesečne Štipendije? Ali pa misli pri Jugoslovanskem akademskem domu v Zagrebu založiti kakšno večjo glavnico, iz katere naj bi slovenski visoko-šolci po stopnji svojega siromaštva dobivali brezplačno hrano in stanovanje? Opozarjamo merodajno v -sto na to naivažuejše vprašanje eksistence slovenskih visokošolcev I r upa*- ' da bode to pravočasno, pravično i*' v dovoljni meri rešeno! Naj ne oe ; rjetTio vedno na druge pokraj? iske vlade, katere skrbe za svoje pripadnike na vse drugačen način in v drugi mer!! — Zakaj se n? pO!«k začel na vseh šoteh pravočasno? Pisca notice pod zaglavjem. priobčene v sobotnem »Narodu« res zavidamo. Je aH brez otrok, ali pa živi v kraju, kjer ima za svoje otroke vse šole na razpolago. Ce bi živel kje na deželi in bil kak uradnik ali mali obrtnik, bi tega gotovo ne p;sal. Šole so se pričele v normalnih časih, koncem druge polovice septembra. Treba pa je bilo plačati za ves pol mesec hrano in stanovanje. A tedaj je bila to malenkostna vsota. Danes, ko živimo v silno dragih časih in znaša hrana in stanarina za vsakega otroka, ki ga moramo poslati v mesto v Šolo, kar po 400 do 500 ?n tudi več kron na mesec, je to gorostasen izdatek. Ker se šole piično šele krog 1. oktobra, si taki starši prihranijo polovico, in to izda toliko, da si morejo s tem prihrankom nakupiti svojim otrokom vse šolske potrebščine in še ostane precejšnja vsota za vožnjo in druge izdatke. Deželan? smo pover-jenjštvu za uk in bogočastje nad vse hvaležni, za ukrep, da se šole prlčno to-1'ko pozneie. Otroci naŠf pa ne bodo zaradi teh par dni zmanjšanega oouka nrav nič zamudili, saj so naši gg. profesor" in učitelji tako izborni pedagogi, da bodo znali ta malenkostni čas sigurno nadomestit- z njih priznano spretnostjo v pouku. PoverjeniŠtvu za uk in bogočastje še enkrat prisrčna hvala na tem premišljenem, za nas deželane nepopisno koristnem ukrepu. Oče deželan. Društvo mzen?eiiev javlja odposlancem k skupščini v Beogradu 27. in 28. t. m., da je minister saobrača-ia naročil vsem direkcijam državne železnice, da izdalo brezplačne voznice. Iznosluie jih društveni odbor. Upati smemo, da jih da tudi južna železnica. Prijavite udeležbo nemudoma odboru. Želja Kamn'čanov. Gledališka sezi-ja se je pričela, a Kamn*:ani smo malone izključeni, da bi mogli posečati našo ooero. Fdino kako nedeljsko popoldansko predstavo si lahko ogledamo, če dobimo vstopnice. Med tednom pa je izključeno, da bi mogli v gledališče. Ce bi že drbiri vstopnice, pa v Ljubliani ne dobimo prenočišča, vlaka pa nimamo, da b? se mogli vrniti v Kamnik. Prosimo gledališko upravo, da razmišlja tudi o tem, morda najde kak izhod, morda bi se dal doseči tudi kak dogovor z ravnateljstvom državnih železnic. Kupčija z fzvoznfcam?. 7 ozirom na notico enakega naslova v Slovenskem Narodu št 218 z dne 19. septembra se pozivljaio vsi oni, ki so katerikrat kupili izvoznice pri podružnici za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani in pa vsi oni. katerim so taki slučaii znani, da to z dokazi vred naznanijo ali imenovani podružnic ali na oddelek za trgovino in industrijo v Ljubliani ali pa na podpredsedništvo Deželne vlade. Za vsak tak naznanjen fn z dokazili podprt slučaj se Izplača nagrada v znesku, ki si ga dotičnik žeR. Težak. (Ker morajo biti anonim. piscu zgoraj navedenega članka taki slučaji gotovo znanj, se poživlja, da stopi s polnim imenom iz svoje skrivalnice in zasluži na ta način v najkrašem Času brez vsakega truda lepo premoženje, kar bi bilo za njega tem večjega pomena, ker spada brezdvomno med »soUdne ljudi, ki ne raznot^gaio s tisočaki«. — Poziv na častnike poljske narodnosti. Ministrstvo za vojaške stvari je odredilo konskripcijo vseh častnikov poljske narodnosti, kateri niso prekoračili 60. leta Prijaviti se morajo vsi častniki, rezervni, črnovojnlškt vpoko-jenl in stavljeni na razpolago, tudi vsi, kateri vsled pomanjkanja Izobrazbe niso bili prevzet! v poljsko armado, brez razlike, v kateri armadi so dobili častniški On. Prijaviti se morajo osebno m samo z upravičenih razlogov pismeno. V drugem slučaju se mora navesti: 1. ime, 2. dan, mesec leto in kraj rojstva, 3. značaj in čin, 4. vrsta orožja, 5, ▼ kateri armadi so dobili čin častnika, 6. predložiti vse vojaške dokumente, 7. sedanji poklic 9. kraj prebivanja. Prijaviti se morajo prt poljskem konzulatu v Zagrebu, Boškovi-čeva urica 2. — V. s. W. tla s sla-kiewio& — Poljski konzulat t Zagrebu. Bo« škovičeva uUca 2/1. nadstropje poziva vse mladeniče poljske narodnosti, roj. leta 1899.. da se takoj prijavijo osebno ali pismeno pri poljskem konzulatu za* radi proizvedbe vojaškega pregleda. —« V. z. W. Haszlakiewicz. — V pokojen Je bivši primarij ženskega oddelka deželne bolnice dr. Alfred p 1. V a 1 e n t a. — Za upravitelja »Vojaškega doma« v Rogaški Slatini je imenovan kapetan I. razreda Ivan Sedlar. — Cvetje v jeseni. Prejeli smo iz Litije lepo razvit jabolčni cvet Poslal ga nam ie g. D. R e b e c. — Službe okrožnih zdravnikov je razpisala komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave na Gro-M!r>ljem, v Kostanjevici, v Krškem, v Litiji, na Raki v Krškem okraju, v Trebnjem, v Višnji gori in v Žužemberku. Prošnje je vlagati do 10. oktobra t l. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu«. — Na L dekliški meščanski šoli pri sv. Jakobu se namerava otvoriti v šolskem letu 1919'20 nastavni razred, v katerem se bodo poučevale deklice brezplačno v kuhanju, šivanju, pranju in likanju ter splošno v gospodinjstvu praktično in teoretično. Učenkam, ki so dovršile ljudsko ali mešč. Šolo in imajo veselje do gospodinjstva, se nudi ugodna prilika priučiti se vsemu, kar potrebuje skrbna gospodinja. Nastavni razred se otvori le tedaj, ako se zglasi zadostno število učenk. — Semnji v Ljubljani se bodo vendar že pričeli. S tem stopimo zopet korsk bližje normalnim razmeram. Živinski kupčiji se od;-ra s sejmi normalna p^t. oač pa boio dobili pri tem z betom po glavi na\i«ld c tur fine mlMl 01 lil pnevmatike za avto se proda. O. 2užek, Ljubljana, Sodnaiul. 11. 944« TrDtfnitf *e2eC p" Weinbergerjevi hiši Ijflf Uln v Zagorju ob Savi se proda. Kurnc naj se obrne pismeno na gosp. J Modica ? Novi-Tasi ori Rakeka. 9401 Dva ^jemalca stroki popolnoma verzirana, se sprejmeta pri „SAW, lesni trg. in industr. družbi v Ljubljani. 9372 7frll7i1 hi 50 z 30-40.000 K Pri **k-X Jitil.II Ul iC šni dobro idoči industriji ali trgovini. Natančne ponudbe pod .Delavec 9350* na uprav. Slov. Naroda. ttrMna Unira (Zandschnur) pisalni iHlcliia IIIM stroj, lepi ribniški škafi, in jaboljka se prodajo. Ponudbe pod .Strelna vrvica' na Anončno Ekspedicijo Al Matelič. Ljubljana. 9454 Pnfrtjninm delavca za izdelavo cementne ■plCjICfl strešne opeke in druge cementne izdelke. Nastop takoj. Plača doba, delo trajno. Dragotln Korbar. Zagorje ob Sari, 9345 Spalne in jedilne sole ^{%. štetje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica Ljubljana, Kolizej Vab mo na ogled. 9377 Hoia spalna soba. K Naslov v upr. SI. Nar. 9444 attnitejScf^u«^: Slov. Naroda pod .Vino 9433*. v 9433 tnroiim«!cn,,govodklnJa za manu- vjl.cJluiE IC fakturno veletrgovino. Plača po degovoru. Ponudbe na upravo tega Usta pod „boljta moč'9414*. 9414 Dnilnililll 2ePnin ur. zlatnine in sre rUr.lullI0 brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Koiifloiodiiioio. SJssjhM". me takoj tvrdka i. Bonač sin v Ljubljani.___9359 Drfllta tO" čevljarski šivalni stroi ,Sln-rluUu oC . r*er', cilinder nov, kuhinjska kredenca, kuhinjska postelja. Vpraša se: Streliška nI. 22. L, vrata 5. 9431 miotnino kuPuie stare slike> lUjCIillJlC porce|anf pokučtvo i slično. Ponude ,starine'9378". na upravo lista pod 9378 Kdnr nntiiio te dlM Iia L>unai> ^e ItUUl pulili" prosa, da stori spodaj imenovanemu malo uslugo proti dobri nagradi. J. Jelenic> Stara pot 1, L|nbl{ana. 9422 t jnjU za trgovino, 24 leten mladenič ullllju delal že v manufakturnih trgovinah, gre pa tudi v trgovine druge stroke, išče službe. Izve se v uprav-ništvu »Slov. N»roda\ 9408 Hnmril n,ebl°vano au* prazno v rfluiiUiUlIjC centrumu mesta obstoječe iz 3 sob, kepa I ne sobe, kuhinje s pr.ti-klinami zamenjam s praznim stanovanjem z vrtom ozir. dvoriščem tudi v predmestju. Ponudbe na upravo lista pod .1. č. 9445". 9445 Zahvala. Za vse številne dokaze sočutja ob bridki izgubi moje matere, gospe Držale ■M US B ini ^ ki je umrla pred enim letom, ter vsem, ki so spremili blago pokojnico na zadnji poti, izrekam sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 23. septembra 1919. Josip Petri?, sin, doSel iz Amerike« Tužnim srcem naznani jam vsem sorodnikom, pri-jeteljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog in oče, gospod Avgust Be poster, župan i. t. d. po dolgi mučni bolezni, dne 20. t. m. ob 23. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče blaženo v Gospodu zaspal. 9413 Pogreb se bo vršil v torek, 23. septembra 1919 ob 10. uri Iz hiše žalosti na Uncu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Uncu. Unec, dne 21. septembra 1919. Marija Bella*JagodU9 soproga. Mirko, Osni, Franceti, Marjanca, otroci. _:_ Df 3 krejatka pmttiika d" takoj Ciril iglic, Vrhaika 38. 9446 Proda m dobro ohranjen alf in pralni ll atro|. Ponudbe na Ra** Ferjan, Jesenice, Gereijsko. Kupim mftkl SŠŠŽ v vrednosti do K 120.000-—. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9356 hrom vnhn z dvema p°ste|iaina ■ ^a." IhBIH SlIllU no ali brez hrane za takoj. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda rod .dve postelji/9435". 9435 popolnoma zdravo blago v zaboj'h po 300 in 3b0 ko^ov ima v zalogi tvrdka A. Šarabon v Ljubljani. 9348 Lepe sveže limone Dna žimnata modrora sneu kup,ta Po bo cene pod ,šter. 9336* Stvo Slov. Naroda. dbe z naved-na upravnl- 9335 Več vasoiiGV zrelega sadja JlX' postaja Ptuj kupim-j. Ponudbe na tvrdko Simon Hntter sin Ptoj. 9367 tla biaao in stanovanje se sprejme dijak ali dijakinja iz ljudskih ali srednjih Sol. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu „Slov. Naroda". 9429 k nt tihi bnmnaninn 2 K 200 000'~ se Pv I lllll r.lill Jfliij'Jil želim udeležiti pri kakem zanesljivem trgovskem ali in-dustriiskem podjetju. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 9357 jt»n za ifudske šole prevzema jilfl samostojno privatni pouk s slovenskim in nemškim učnim jezikom in daje tudi instrukcije. Naslov se i:'.ve v uoravništvu te^a lista. 9391 A« en električni motor, z najmanj ul 30 konjskih sil in en polni jarem (Vollgatter) od 50 — 55 cen. premera pač mora biti vse v dobrem stanju. Ponudbe: Vila Ana Bleđ II. 9457 iMnnifli prati sira) n mu. M. Arh, Jmrtlćev trg »/II vrate S. Beictoof motor jasnilav Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 9394 Uiiii ■nflaih >Sce stanovanje pri vdovi Iliji DldUUlI brez otrok. Dobi lahko premog. Ponudbe ooStno ležeče pod „Udobno življenje«* Ljibljaia, 9390 Sune gobe. korana laneno seme druge deželne pridelke kupuje Sever 4r Komp, Ljubljana Wolfova ulica 12. 9402 Drsita 10 .National" registrirna bla* rlUUd It gajna do 9999. Ponudbe pod „Nailonal 93«24' na upravništvo .Slov. Naroda". 9362 in vse (fflfnr muh^nib 35 let star, oženjen, Julcl " llluidllin, zmožen slovenščine, nemščine, italijanščine, začasno na Dunaju, želi primerne službe. Dopisi pod .šifro" F Koletaik Wien XII. Oswildgas-se 9 — 11, 9427 Sprejme se SrtJiaS"-!^; nadalje spreten zalagatelj za zalogo piva v Ljubljani. Nastop takoj. Plača po dogovoru Delniška pivovarna Laški trg (Štajersko). 9278 Kapi se vsaka množina bakovlli la hrastovih drv bakov. ogl|a la tetan lei. Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880 MalBRšBh M., M ribar. IIJIfilVIHIIJI popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, z večletno prakso, slovenščine in nemščine vešča v govoru in pisavi, dobra stenografinja in strojepiska se proti dobri plači sprejme za takoj ali poznejši čas. Ponudbe v slov. in nemškem jeziku s prepisi spričeval na Jeraasch & Geroold Maribor ob Dravi Stolni trg 2. 9265 Sprejme se na nrcno in stanovanje licejka boljše družine. Vporaba glasovira in l Ivan Koprivec < Alojzija Koprivec roj. Mihelčič ■ poročena dne 22. septembra 1919. Lipi j ene Vel. Lašče. Nekoliko tisoč raznih sodov in stojal proda takoj OttO Klein, Pardubice. Cechy. 5r? ar HOONS SALON STUCHLV - MASCHKE LJUBLJANA ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I. priporoča največjo izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. "1 4 v \ ria^a^| razpisu e za šolsko leto 1919/20 ustanove 1. ) dr. Pr. Repocovih devet po K 300 za dijake visokošolce, 2. ) za obiskovalca Vinarske in sadjarske sole v Maribora eno po K 700, 3. ) za obiskovalca Kmetijske sole v St. J ur j u ob Jnini železnici eno po K 400. 4. ) za obiskovalca Državne ebrtne šole v LJubljani eno po K 600 Pravico do ustanov ad 1) imajo dijaki slovenske narodnosti posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo, spričevala o izpitih in indeks. Navesti je treba tudi Studijski semester ter ako že dobiva prošnjik od drugod kako podporo. Pri podelitvi ustanov ad 2—4 se bode oziralo v prvi vrsti na proSnjike iz mariborskega okra-a. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico ter zadnje šolsko spričevalo. Vse prošnje je vložiti pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom) do 15. vinotoka 1919. Ravnateljstvo. POZOR! Ker se nam je posrečilo kljub visoki valuti italijanske lire nabaviti veliko izbiro raznega manufakturnega blaga po zelo ugodni ceni se g. trgovcem priporoča, da si našo bogato zalogo sedaj ogledajo, ko so še zelo ugodne cene. Za cenj. obisk se priporočamo. 9344 SIREC & DR0FENIK. CEUE. Svinjsku mast slaninu, meso i kobase u vagonima i malim količinama nabavila se najbolje kod stare i poznate specijal. tvrdke Julio flche. lđlie u Zagrebu. Poslovnica: Preradovićeva ul. 24, tel. 7-48. Zastupnik tvrdke M. flavritofict sinovi d. d. — Tražite ponude! Rum in slivovko kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na debelo in na drobno po najnižjih cenah nudi veletrgovina Ivan Perdan v Ljubljani. Razpis službe p omotne ga uradnika pri Kmetski no so* lic! ci na Vrhniki. Od prosilca se zahteva lična pisava in znanje računstva. ProSnje z zahtevki naj se vlagajo pri Kmetski posojilnici na Vrhniki. Nastop službe takoj. Ravnateljstvo. Popolnoma moderno urejeno ^=== tvornico za kislo zelje in 6 7000 raznih sodov sjar* proda OTTO KLEIN, Pardnblce, Cechy. Odvetnik D? Viktor Sušnik 9275 naznanja, da je otvori! svojo pisarno v Pliberku, Galis ušla i«. 7. Št. 15694. Razglas 9442 Prostovoljna javna dražba moke in sicer: 2500 kg pšenične moke za kruh, 500 kg pšenične moke št. 2 in- 33-9 kg pšenične št. 0 in Banat, se vrši dne 27. septembra 1919 dopoldne ob 9. uri v skladiščil na Rimski cesti št 19. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. septembra 1919. Prenoručamo gg. trgovcima i preprodavačima novo — Izašla sliku 1 izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40% popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara Ćelap 1 Popovao, Zagreb, Berislavićeva ulica 17. 9307 Vriačka (Srpska) Kreditna Banka sa godišnjom platom od 24.000*— kruna i 3% tantijeme od čiste dobiti. Upravitelja bira glavna skupština na tri godine, prvi put na godinu dana probe. — Molioci moraju imati podpunu bankarsku praksu i podpuno vladati srpskim i nemačkim jezikom. Rok ističe 15. oktobra 1919. U smislu zavodnih pravila mora upravitelj 10 kom. deonica ili 20.000*— kruna kaucije dati. 89^8 Uprava Vršačke (Sunke) Kreditne Banke. filcklobukov se proda. Z00 Humskih Kupci naj se zglase z navedbo cen pod „klobuk* na uprav. Slov. Naroda. 9096 Ooiei !e iz Italije v vseh velikostih za sobne oprave in strojarje. Dobi se pri Alofzij Vodniku, kamnosek LJubljana. 91% jadransko hotelsko m kupališno dion. druStuo SuSak-Reka-j Zvonimirova ulica štev. 102. w Lastnik sledečih hotelov in sanatorije v: Hotel Pension „SPERAN2A' „IMPERIJU" Opatija. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica. Palače-Hotel „MIRAMARE" Crikvenica Telefon internra. 11. Hotel-Pensiun in morsko kopališče JADRIH" Blat iti Telefon nteroib 2-14. Hotel-Pension in morsko kopališče , JADRAN" Bakar. Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ureieni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daie pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Mtramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji ared drn-štva, Snšak-Reka. — Naslov za brzojave Jadran-centrala Sasak-Roba, Inttnrraai rtiefon itn. 94-9 Hotel-^ension „SAlf-MARIlfO" Hori Viiedoiski Tel. inttnar. 5. Hotel - Pension in veliko morsko kopališče .L1SANJ* Novi Vinodolski i i i IL Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica 20,000.000,- kron« Stritarjeva ulica itev. 2. Rasami fondi 8.000.000.. kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici, Celiu in Mariboru. Bar* Sprejema "Sjsj I Kupale bi prodale vse vrste vednostnlh papirjev, valut vloge na kniiiice in tekoii raiun proti ugodnemu obrestovan*. In dovoljuje vsakovrstne KREDITE i i 8565 R2G 6131 LUF 1O