I v V o v X V v cr 127. številka. 3 nč. za petek 23. oktobra (t Trata, t četrtek zvečer dne 22. oktobra 1896.) Tečaj XXI. ,.£DINOIT" hhaja po trikrat na teden t testih i** danjih ob torkih, četrtkih in aobotall. Zjutranje izdanje izhaja ob A. uri zjutraj, večerno pa ob 7. un večer. — Obuj u o izdanje stane : jeden mesec . f. I.—, izven Avstrija t. 1.50 i* tri mesec . . „ 3,— , , , 4,50 ta pol lar.a , . „ S.— » • »— t* vse leto . . „ 12.— , a ,18.— Naročnino je plačevati naprej •• naročbe brez priložene naročnine •• vprava ne ozira. Posamične številke so dobivajo ▼ pi o-dajalnicah tobaka v lrntn po S nvč. izven Trna po O nvč. EDINOST Oglati ae račune po tarifa v petita; ta naslove s debelini Črkami ae plačuje proator, kolikor obaega navadnih vratie. Poslana, osmrtnice in javne sahvale, do« mači oglati itd. ae računajo po pogodbi. Vei dopiai naj te poiiljajo uredništva ulica Caaerma it. 13. Viako piamo mora biti frankovano, ker nefrankorana te n« »prejamajo. Rokopiai te ne vračajo. Maročnino, reklamaoije in oglaae tpre-jemf/upravniitvo ulica Molino pic-i-olofhSt. H. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklam« \ cije ao protte po*tnin». Glasilo slovenskoga političnoga druitva n Pntmorsko. ,f mNMIN }• MM" 0 spremembi domovinskega zakona. (Govoril v državnem zboru poslanec P o v i e.) (Dalje) Mala občina Dvor pri Žužemberku na Dolenjskem je dobila plačilni nalog; za več ko 800 gld. za neko osebo, katere stari oče je imel domovinsko pravico v občini Dvor. Šel je v Budimpešto, kjer je bil delavec pri strojih, tam je pone-srečil in zapustil ženo z jednim otrokom. Tedaj je dobila občina račun, glaseči se na 800 gld. in nekaj čez. Ta občina pa ima direktnih zemljiških davkov zapisanih 710 gold. To dokazuje, da je morala le za jeden slučaj nastaviti 100 odstotkov doklade, da ^pokrije račun. Deželni odbor je bil tako vesten in se je toliko pobrigal, da je pripomogel k temu, da dotični znesek plačuje v obrokih in je tudi sam prevzel neke svoto. Dovolite mi, da navedem iz kronovine Goriške, koliko je morala več časa plačevati za uboge, ki so v Trstu pustili svoje najboljše delavske moči. Še iz tistega časa, ko sem bil ud deželnega zbora t Gorici, spominjam se izkazov knjigovod-stva, katere sem prebiral, da je velika večina občin po 200 in 150 odstotkov doklad morala nalagati direktnim davkom in to le za plačevanje preakrbljevanja ubožcev. Poslanec kmečkih goriških občin mi je pravil ravnokar, da je letos neka občina morala naložiti 330 odstotkov doklade (Čitfte! Čujte!), in to le v ta namen, da pokrije preskrbljevanje ubožcev. To so številke, katere po mojih mislih bolj go-gorč, ko ne vem kak6 uglajen govor. Gospodje, jaz mislim, da je čas, da odpravimo to krivico, katero je bodisi neprevidna, bodisi to nameravajoča vlada pred 30 leti dala v darilo kmečkim občinam. Tri desetletja sčm vladata je le smer, pospeševati velika mesta. (Prav res je!) Le poglejte nazadovanje kmečkih občin, sploh blagostaijje poljedelstva od onih let sem! Ne bom se dotikal več tega, ampak izogibal se bom vsake stranske poti, zlasti se pa bom ogibal vpletati politiko in narodnost v to vprašanje, ki je popolno le gospodarskega in socijalnoga po- mena. Obžalovati moram, da so liberalni zakonodajalci leta 1863 opustili ono popolnoma opravičeno naziranje o domovinski pravici iz leta 1754 in izpod vlade Marije Terezije. Takrat je zakon iz i. 1754 prav resnično izrekel socijalno politični temeljni stavek, da se mora redno bivališče v kaki občini pripisati onim osebam, ki so se nastanile v kaki ptuji občini in so tam izpolnjevale svoje državljanske in davčne dolžnosti ali pa tudi brez pravega domovanja pošteno spolnjevale svoje dolžnosti in s tem prispevale k občinskim bremenom. To določbo so odpravili 1. 1863 kmečkim občinam v veliko škodo in mesto nje naredili določbo, katera jim je, kakor sem že opisal, delala veliko krivico. In merito govoriti za zakon je težko, kajti odkritosrčno moram pripoznati, da utemeljujoči predlog odseka do cela kaže pravo pojmovanje naloge in s tem že a priori zavrača vsaki prigovor. Nekaj pa posebno pozdravljam, da je namreč odsek opustil v §. 9 razloček, kateri je v vladni predlogi, da je namreč za davkoplačevalce treba 5 let in za tiste, ki davka rie plačujejo, 10 let, da dobe domovinsko pravico. V današnjem času je pač umestno, da se ne poojstrujejo razlike in razmerja; in potem, gospodje, je tudi neopravičeno, ako se ne postavi minimalna meja za davke, kajti, potem bi bilo mogoče, dtt bi kdo, ki plačuje najmanjši davek 2 gld. 10 kr., čez pet let imel že pravico zahtevati domovinsko pravico, med tem, ko bi oni, ki ne plftčujo direktnih davkov, moral 10 let čakati. Ta drugi pa je morebiti po svojih razmerah v družini na užitninskem davku tri ali štirikrat toliko plačal, kakor oni, ki plačuje najmanjši direktni davek. Jaz moram, dasi sem po svojem naziranju in po javnem nastopu konservativec, to poravnanje razlike le pozdraviti; ravno tako moram odkritosrčno priznati, da bi želel, naj se §. 9. nekoliko izpremeni, in jaz bom v tem smislu zanj glasoval, ako se pojavijo predlogi k spremenjenju §. 9., ker se je odseku zdelo primerno, določiti gotove doneske. Gospodje! §. 9. v praksi mnogo stvarij pokaže v pravi luči. Vi hočete, da se vsakemu di, kar mu gre. Ako pa bode občinam prepuščeno, da same določujejo pristojbino, bode pač tako visoka, da je revnejši stanovi ne bodo mogli plačati. Prepričan sem, da tržaški municipij nastavi največje številke, da onemogoči tujcem pridobljenje domovinske pravice. Ako tudi moramo priznati, da večjim mestom nastane neko novo breme — tega mi, prijatelji te nove predloge, ne preziramo —, vendar se ne sme dopustiti, da bi krivično stanje še dalje ti> pelo, dokler se, kakor pravijo gospodje, brenee, obstajajoče v preskrbljevanju ubogih, sploh ne raz> deli. Tu se gre za to, da se odstrani stara velika krivica, krivica, katera ne zadeva le kmečkih občin, ampak tudi veliko število prebivalstva, ki si išče domovanja.____ _ (Pride še.) Politlike vesti. V TRSTU, dne 89. oktobra 1890. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala podrobno razpravo o domovinskem zakonu. § 1. se je vsprejel nespremenjen* V razpravi o § 2. je zahteval vladni zastopnik v soglasju z odsekom, da za pridobitev domovinskega prava je potrebno lOletno bivanje, ne glede na to, aH dotičnik plačuje davke ali ne. Zatem so razpravljali o nujnem predlogu posl. Pernerstorferja, da je pozvati ministra železnic, naj pouči svoje podrejene organe, da ne smejo braniti služnikom železnic pristopa k društvom, •iovoljenim po zakonu. Minister Guttenberg je odgovoril, da dosedaj n! bilo pritožeb v tem pogledu, a zagotovil je, da se v vsakem konkretnem slučaju izvede stroga preiskava. Dotič^urokovui list, na kateri se sklicuje predlagatelj, pretiruje navadno in sramoti predpostavljene. Pri železnicah treba stroge discipline, ker gre za najviše interese in za življenje tisočev. Kam bi prišli, ako bi železniški služabniki sledili tej ali oni strankarski smeri mesto svojim predpostavljenim?! Ravnateljem je dolžnost, da vzdržujejo disciplino, strogo drž6 se službenega reda in zakonov. Minister nima „Malvina", vskliknil je mladenič, „poglej sem, ni več črne halje. Pridi, pridi"! In razširil je roki in — prebudil se je. Večerni zvon ga je spomnil na resnico. Sed^j še-le je začel razmišljati. Kam sedaj ? Pogledal je na ono stran, kjer mu je stal dom. Čelo mu se je zmračilo. „Kaj porečejo moji? Ali smem k njim? Ali smem? — Moram". Lovro se je dvignil srčno ter odšel k nekemu znancu v mesto. Že drugega dne zarano je korakal Lovro po poti proti Postojini. Po hoji dobre ure je došel na vrh. Njemu naproti se je pomikal voz, a za vozom se je dvigal silen prah. Lovro se je umaknil na hribček kraj ceste, da se izogne prahu. Voz je drdral mimo. Mladeniča je zazeblo v srce. Na vozu je sedel fin, mlad gospod, poleg njega mlada gospa. Ona je prebledela opazivši potnika. Bila je Malvina. Dolgo je gledal Lovro za plavkastim nje zagrinjaloro, ki se je vilo v jutranjem solucu. Zatem je sčl na holmec. ,Z Bogom", je šepnil. „Seveda, bedak, seveda! Hči graščaka, pa ubogi kmet! Naravno ! Pa čemu tudi misliti na dalje. Srce ne nmeje. Neumno srce, kdo te vpraša ? Molči, trpi! Z Bogom"! (Pride še.) PODLISTEK. Prijatelj Lom. Črtica po resnici. — Spisal August Šenoa. Prevel C—Č. „Velika stvar je, sveta stvar je, vso smrtno dobo služiti Bogu — in samo Bogu. Ali v to treba, oče, jakosti, junaštva. Vsakdo ne more tega. Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih. Tudi mene je usoda obrnila na to sveto pot. Jaz nisem izvoljenec. Srce mi kipi, duša mi sili v svet, a nisem junak d«, bi se mogel premagovati. Sveta haljina gori na meni, požge me. Da sem služabnik božji, služiti bi mu hotel vsem srcem. Nočem, da bi bil le pol človeka. A ne morem. To mi je bolezen. Sodite me in naj me Bog sodi, jaz nisem kriv". •Nesrečen si, sinko moj, to umejem : ti nisi izvoljenec, vidim. Žal mi je radi tebe. Nadejal sem se, da bodeš narodu veren pastir. Nočem te karati, kakor bi morda tako storil kdo drugi. Bolje je, da postaneš vreden posvetnjak, nego nevreden duhovnik. Vem, da treba junaštva za sveti poklic. Praviš, da te boli srce. Ali morda ljubiš ženo"? ■Ljubim, oče". „Ako je samo to, že minejo te sanje mladosti". „Ni samo to. Minejo te sanje, ker morajo nehati, ali to ne ozdravi moje rane. Duša hrepeni za širokim svetom, v mejem srcu ne bode nikdar svetega miru". „Ako je tako, nočem te siliti nadalje. Idi v miru, jaz te blagoslovljam. Čudne so poti Previdnosti, razne so poti človeške. Idi, kamor te vleče želja, tudi po tej poti moreš priti do odrešenja. Govoriti hočem, da te odpustč; in ako bodeš po-j zneje potreboval moje pomoči, pridi pod mojo t streho, tam najdeš očeta". Srečen je spustil mladenič bolno glavo na starčevo roko in jo močil gorkimi solzami. Teden dni potem odprli so nekega jutra vrata semenišča. Iz hiše je stopil bled mladenič v posvetni obleki — Lovro. Vzdahnil je. „Svoboden ! sem", si je mislil in je pozabil na vse. Solnce je • sijalo, vse je bilo živo, zeleno. Lovro je šel iz ; mesta. Sprehajal se je po zelenih gajih. Na ob- | ronku griča vrh mesta je sčl mladenič. Oči so mu I letale po gorah, dolinah. Užival jo, ne mislč ničesar. 81ednjič ga je zalotilo spanje, sladko spanje, i V sanjah se je zagledal v Malvino, sedečo za gla-sovirjem. Okolo glave jej je trepetalo solnce. nič zoper nujnost predloga. Vendar je zbornica odklonila nujnost s 73 zoper 67 glasov. Teorija in praksa. Iz aem-ke le ico izsto-piv.ši, a vzhc temu še vedno nemško litieralni poslanec in profesor E«i. Suess sh Iiočo umakniti iz javnega življenja. Ali je mož obupal na bodočnosti stranke, kateri je pripadal dolgo vrsto let? Ne ču lili bi se temu. Ta gosp. poslanec je sklical dne 20. t. m. svoje volilce iz druzega okraja dunajskega, da se poslovi od njih, da jim zapoje svojo labudovo pesem. Mož je nemški liberalec iti že s tem je povedano, da ne soglašamo žnjiru. Vendar pa je vplel v svoj govor umogokoji izrek, ki sen? strinja ravno z dolgoletno prakso njegove lastne stranke. V marsikoji besedi Suessovi je izražena epa teorija, o kakorsni ni hotela nikdar čuti praksa nemških liberalcev. Posl. Suess je rekel n. pr. — označivši grofa Badenija za grofa Taaifeja No. 3 —, da isti postopa kakor vsi njega predniki, prizadevajo si, da jedna stranka paralizuje drugo in da se tudi pod njegovo vlado smatra vsako izjavljanje svojega prepričanja kakor strankarska omejenost. To je posledica dejstvu, da stoje med strankami v našem parlamentu ne le politiške, ampak tudi narodne meje. To je vse res, toda vprašati moramo gosp. Suessa, kdo je zakrivil v prvi vrsti, da narodni oairi razjedajo zdravo strankarsko organizacijo v našem parlamentu? Mar ne uprav nemška levica, ki je se svojim zanikanjem pravic nenemškim narodnostim, se svojim strupenim postopanjem, se svojo narodno strastjo, uprav prisilila nenemške narodnosti, da branijo svojo narodnost ?! Nemška levica hoče nemčiti se silo, a narodi si ne dajo jemati kar tako, kar jim je prirasčeno k srcu. Nemška levica je hrupela vsik-dar, kadar-koli je videla le najmanjše znamenje poskusa za resenje narodnega vprašanja v zmislu jednake pravice za vse. Krokodilove solze so torej, ki jih pretaka g. Suess na tem, da stoje med strankami še vedno narodne meje. Ta teorija g. Suessa je daleč proč od prakse njegove stranke. Gosp. Suess je storil korak dalje: delal je globoke poklone pred narodom češkim, rekši, da ie ta narod poleg Nemcev jedini prijatelj napredka in da v Avstriji ne zašije zarja svobode, dokler si ne podajo rok v spravo Nemci in Čehi. — Take so besede gosp. Suessa, a kaka so dejanja židovsko-liberalue stranke ?! Čegavo je časopisje, ki je — sosebno v letih 1870—1880 — na nečuven način zasramovalo narod seski ? 1 Časopisje nemško-libe-ralne stranke, a gosp. Suess je bil takrat jeden voditeljev iste^mškoliberalne stranke! Kdo je postavljal na pozorifiča dunajskih gledališč češke narodue tipe kakor stalne smešne figure ?! Kdo je najnesramneje karikiral občudovanja vredne napore naroda češkega? Kdo je najtrdovratneje odrekal in odreka jednakopravnost temu, po Suessu toli naprednemu narodu? Kdo zatira na uprav nečloveški način češke manjšine v nemških krajibP Kdo je uprav te dni se svojo brutalnostjo prisilil narod češki na najodločneji odpor? Ali ne isti nemško-židovski liberalci ?! Zopet krokodilove solze, ki jih je pretakal gosp. Suess, kateremu mora biti vendar najbolje znana razlika med njegovimi besedami in med dejanji njegovih somišljenikov. Gosp. 8uess je rekel tudi, da moramo učiti mase ne le čitati in pisati, ampak tudi misliti — vzgojevati jih moramo. Zlate besede. Ali kako jih je izvajala ujegova stranka v praksi? S tem, da je silila v šole jezik, katerega otroci ne razumejo! Kedaj je še nerazumljena beseda vzgajala srca ?! Kdor posveča vse svoje sile za osvajanje tuje lasti, nima časa za kulturno delo; kdor trati svoje moči za krivično idejo nasilnega raznarodovanja, ta ne more vzgajati. Kajti vzgajanje narodov in nasilje zoper iste narode, sta dva pojma, ki izključujeta jeden druzega. In tako nam je pokazala tudi labudova pesem Suessova, kako neiskrena, kako zavratna, kako krivična je ta stranka nemških liberalcev, kajti postopala je vsikdar v zmislu, nasprotnem onemu, kar je pametnega govoril gosp. Suess. Volilno gibanje iia Ogerskem. Visi krogi se menda boje hudih stvarij povodom volilnega gibanja na Ogerskem. Tako si moramo tolmačiti vest, ki jo je objavil »Grazer Tagblatt', da s namreč 12 stotnij 7. polka sestavili v podvojene stitnije in da sn t« stalnija dobilo nalog, biti pri-pravij-nimi za evintuvalni odhod na Ogersko, kjer s* baje velikih izgredov povodom volilne agitacije. Ljudska stranka je postavila do sedaj — tako poroča ,Magyar Allam" — kandidate v 84 okrajih in se nadeja, da zmaga v 50. Zdi se, da bodeino morali res odpreti stalno rubriko za pobojstva in umorstva v čast in slavo madjarske svobode. Danes čitamo v listih, da so v Turo. sv. Martinu orožniki ustrelili štiri slovaške volilce, 14 pa težko ranili. Zi vio! In zastopniki tacega zisteraa hodijo prav pridno na — mirovne kongrese. Ironija uganja včasih res hude burke. Rusija in — Madjari. Čudno je sicer, ako stavimo ta dva činitelja v jedno vrsto, ali tudi madjarske srditeže treba poštevati, ako pomislimo, da Često tudi mali vzroki porajajo velikih dogodkov. — Tako javljajo iz Berolina, da se je izjavil neki dostojanstvenik ruskega dvora, da v Rusiji ne ugajajo simpatije Nemčije do Madjarov, kajti razgrete glave nekaterih magnatov bi ie lahko provzročile vojno. O poroki italijanskega kraljeviča. Jahta „Savoja* s6 zaročnikoma in njiju spremstvom dospela je iz Bara v Bari, ne da bi bil pojenjal dež. — Princ Neapeljski je vsprejel popeludne zastopnike oblasti in »indake vseh občin te pokrajine. Izrazil je svoje veselje in zadovoljnost na vsprejemu, ki mu ga je priredilo prebivalstvo bariško. Naročil je sindaku, da zahvali ljudstvo v njegovem in v zaročnice imenu. Nadškef Bariški je prosil avdijencije in princ ga je vsprejel takoj. Nadškof je izrekel svoje čestitke visokima zaročencema. Piucesa Jelena je vsprejela na jahti občinski odbor in odbor gospa. Obema je izrazila svojo zadovoljnost ua presrčnem ▼sprejema. Pozneje se je zvedrilo. Mesto je bilo kaj lepo videti v svojem odičenju. Ob 8. uri zvečer odpeljala sta se zaročenca s6 spremstvom na kolodvor. Ulice, po katerih se je pomikal sprevod, so bile sijajno razsvitJjene. ljudstva bilo je ogromno, navdušenje splošno. Na postaji so se poklonili visokima zaročencema zastopniki oblasti, želć jima srečno pot. Ob 10. uri je oddrdral vlak ob navdušenem klicanju množice. Rusija in Nemčija in vztočno vprašanje. .Neue Freie Presse" pišejo iz Pariza, da tamošnji diplomatiški krogi pripisiyejo veliko važnost se* stanku med carjem Nikolajem in nemškim cesarjem Viljelmom. To pa z ozirom na vztočno vprašanje. Gotovo stvarjo je smatrati, da se vlasti potegnejo sicer za status quo v Turčiji, zajedno pa tudi za uvedenje reda in za varnost kristijanov. Izvedenje te volje vlasti da bode zavisno od energije ruskega zastopnika v Carjemgradu, ki je organ združenih vlasti. O tem pa da ni govora, da bi Rusija dobila pooblaščenje, da odpošlje svojih vojakov v Turčijo. Ako bi pa prišlo do tega, pa bi se moralo dovoliti Angleški, da sme v Dardanele se svojimi ladijami. V Parizu mislijo, da sestanek obeh cesarjev ne ostane brez upliva na sultana in da se poslednji ne bode mogel upirati zahtevam Nelidova, ki bodo to pot gotovo odločneje. Kako malo govora je o Angleški ! Poslednja je doživela res grozen fiasko. Grozila je, da nastopi sama, bodisi tudi zoper vso Evropo, a sedaj se je lepo umaknila na vsej črti, sabljo je utak-nila v nožnico in o nadaljnih korakih v Carjemgradu ukrepajo — drugi! Različne vesti. Imenovanje. Ces. kr. višjim drž. pravdnikom v Trstu je imenovan c. kr. deželnega sodišča svetnik g. K a r o 1 vitez D e f a c i s. Novi ces. kr. višji državni pravdnik nam je bil vedno pravičen v jezikovnem obziru ; prepričani smo torej, da zadobi naš jezik pod njim ono mesto, katero mu ide po božjih in državnih zakonih ter mu čestitamo prav srčno ob lepem tem povišanju. Njegovo Vell&anatvo grofu Badeniju. Brzojavka, ki jo je dobil grof Badeni povodom svoje srebrne poroke od Njeg. Veličanstva, se glasi: .Radostnim sočutstvovanjem in z zagotovilom neomejenega zaupanja pošiljam najprisrčoeje čestitke Vam in grofici Tudi od nadvojvode Ludovika Viktorja je prej il grof Badeni prisrčno čestitko. Potem milje seveda d«»šlo od različniših drugih stranij č-stitk in daril. Jabilarna dvojica je prisostvovala včeraj sveti ma;i. Molitev za lepo vreme. Iz Rima javljajo, da je papež odredil opravljati posebne molitve za lepo vreme. Novačenje za leto 1897. Mestni magistrat tržaški poživlja vse one v tržaški občini bivajoče, novačenju podvržne mladeniče, ki so se rodili leta 1876., 1875., ali 1874., naj pripadajo tržaški občini, ali so piistojni drugam, da se tekom novembra meseca prijavijo na oddelku mestnega magistrata za vojaške stvari, da se jih vpiše v listina za novačenje. Telovadno drufttvo „Tržaški Sokol1 vabi ua plesni venček, ki bode v nedeljo dne 25. t m. v društveni telovadnici, na vogalu ulic Amalia in Farneto. Sviral bode orkester. Začetek ob 8. zvečer. Ustopnina: za člane in dame 50 nč., za nečlane 80 nvč., za člane v društveni opravi 30 novč. ODBOR. Nov planet. Modre glave vedno kaj novega „na svet prinesejo". Tako je našel neki imeniten kraški učenjak nov planet flPlavius", ter se izrazil, da je letos le vsled tega tako slabo vreme, ker vlada planet pluviusl Zares nesrečna zvezdal Morda gospod pluvius-ov iznajditelj najde še drugih planetov, ki bodo za nas srečnejši odPluvija! F. Dostavek uredništva: Izjaviti moramo, da vso čast in slavo na tej najdbi prepuščamo v vsem nje obsegu in izključno le gg. astronomu kraškemu in pa gospodu dopisniku. Še odgovornosti ne vsprejemamo za to vest, raznn one, ki nam jo nalaga zakon. Sicer pa si ne moremo misliti, da bi ta imenitni astronom z njegovim „planetom* vred mogel priti v navskrižje z našo cenzuro. Bog ga nam poživi še nadalje pri taki — dobri volji! Rojanskl župnik pred sodiščem. Kakor smo obljubili v današnjem zjutranjem izdanju, prinašamo tukaj obširnejše izvirno poročilo o kazenski razpravi, ki se je vršila včeraj proti gosp. Josipu Jurici, župniku rojanskemu. Razprava se je vršila v sodnici gosp. kazenskega sodnika Pacorja na Preturi ter se je pričela ob 11. uri zjutraj. Ovadba se je glasila blizo tako-le: Dne 6. avgusta t. 1. podala sta se doktorand Slavik in doktor Jos. Abram, prvi kakor oče, drugi kakor boter v cerkev rojansko, da dasta krstiti novorojenca. Žalja g. Slavika je bila, da krsti g. kapelan Guštin, ki je njegov prijatelj. Vkljub tej želji hotel je krstiti g. župnik sam, ki je opravil sveto opravilo, tresoč se v razburjenosti in bled. Po krstu, ko sta odšla gg. Slavik in Abram iz zakristije, kjer so se opravile običajne formalitete, izrazil se je gosp. župnik Jurica, gredč k drugem« krstu mimo dekleta, ki je sed6 v cerkveni klopi držalo na rokah krSčenca Slavikovega, in mimo babice, ki je stala zraven, z besedami: „Conosco ste figure porche" in to brez vsacega povoda. Razžaljena na svoji časti sta zahtevala toži telja kazensko postopale proti žaljivcu. Župnik Jurica, ki je prišel osebno brez zagovornika, branil se je na razpravi v italijanskem jeziku tako-le: Nekatere trditve ovadbe so resnične, nekatere pa popolnoma krive. Branil se bodem sam, kakor znam in vem, ne da bi se bil na to pripravil. Razložim stvar po duhovniški vesti. Pred uhodom cerkve videl sem vprašavnega dnu tri gospode in eno gospč, od katerih sem poznal samo g. Slavika. V zakristiji čakala sta pa g. kapelan in uiežnar. Meni ni nikdo povedal prej, da bode krst ter me tudi ni nikdo prašal dotičuega dovoljenja. Samo župnik ima pravico krstiti. Ko sem se odpravljal na krst, oglasil se je g. kapelan, rekši slovenski: „prosimjaz uisem odgovoril ter,obrnjen proti cerkovniku, rekel sem v slovenskem jeziku doslovno : „Vzamite svečo in bodimo krstit!* Bil sera res ves razburjen in bled, ker imam samo jaz pravico krstiti in ker sem videl, da me ne marajo, in to temveč, ker se je dala gospa soproga Slavikova po porodu blagosloviti, ne da bi bil jaz kaj o tem znal, od gosp. kapelana, a ne od mene, kateremu gre ta pravica, kakor župniku. Ko sem šel po cerkvi h kritnemu kameuu, bila je sredi cerkve v klopi deklica Kavčič z otrokom na rokah iti zraven babica. Mimogrede sem rekel: (La pen si, che figure!* (Pomislite, kake .figure" !). Nisem nikakor mislil izreči kletviae v cerkvi. Nisem bil nikoli malovrednež (mascalzone). Pri krstnem kamenu sem bil zelo razburjen, ker me niso hoteli. Prašal sem, na katero ime naj se krsti otrok. Povedalo ae mi je ime, katerega nisem razumel, ker ne poznam dobro slovenskega jezika. Bilo je ime „SlavojJ ter sem ponovno prašal, kako se glasi povedano mi ime. Po krstu seui šel v zakristijo. Da ne pogrešim krstnih imen „Slavoj, Ljudouiil in Milan", zapisal sem jib na košček papirja. Priznavam svojo ignorancijo! Dovrsivši zapisovanje sem rekel pioti očetu otroka miruo v slovenskem jeziku: „Me niste hoteli". Na to oče tudi mirno: ,0 zakaj da ne!" Jaz sem odgovoril: »Poznam dobro svoje ovčice!", a oče : „Kaj?" Na moje vprašanje: „Kaj niste tudi Vi moja ovčica?" odgovoril je oče: „O, da, da!" Ostal sem na to v zakristiji s cerkovnikom, ter rekel istemu: „Znam, da me niso hoteli, gosp. Slavik me ne pozdravlja na cesti". Pripravljen sem na vse to priseči, ako želijo takoj! „Figure p o r c h e" nisem rekel, nisem vajen takih besedi; rojen sem od ubožnih starišev, ali imam dobro vzgojo. Na to je bil še en krst ter sem se samo izrazil: „Čudno, ker sem Tržačan, me nečejo".; Odvetnik dr. G r e g o r i n za g. Slavika, sklicujč se na ovadbo, jo potrjuje v vsem obsegu. Dr. Josip Abram isto tako, da je iz besede .figure", rabljene v množini, kar priznava obtoženec sam, razvidno, da je ta hotel razžaliti tudi njega. Prehaja se na zaslišanje prič. (Nadaljevanje in zvršetek v prih. številki.) Goipod Župnik Jurica je rekel v razpravi, o kateri poročamo na drugem mestu, da ne zna dobro slovenskega jezika. Ako pomislimo, da je v župniji rojanski najmanje 4000 slovenskih duš — ogromna veČina —, potem moramo reči, da je g. Jurica s tem svojim pripozuanjem najbolje in najprimerneje označil neumestnost njegovega imenovanja župnikom rojanski m. S tem izrekom je veleč. g. Jurica opravičil naše stališče, ki je zavzimijemo — ne zoper njegovo osebo, pač pa zoper njega, recimo, politiko. Da, da, gospa politika so imeli veliko besedo o imenovanju preč. župnika rojanskega. Zopet se je zlagal. Glede svojih vestij o dogodkih s škofom Flappom zaradi hrvatske propo-vedi v Višnjanu in Vižinadi, se je „pravicoljubni" in „liberalni" „II Piccolo" po Bvoji navadi zopet debelo zlagal. Zato objavlja iz Vižinade pri-poslani službeni popravek: „Občinski odbor v Vižinadi izjavlja v popravek službene brzojavke (??), da ni res, da bi bii kdo kričal „evviva", „živio" in „morte ai croati", kakor niti ni res, da je bilo treba orožnikov, ko je škof odhajal po deljenju birme.... Kar pa se dostaje Višnjana, tam Flapp niti propovedoval ni in se mir v obče ni kalil. Tako se glase n^uoveja poročila. Kje je resnica? Aii je lagal „Piccolo", ali pa hočejo dobri prijatelji sedaj pomašiti, kar je nepremišljeno iz-brbljal vsikdar brbljavi „Piccolo" ? Kdo bi mogel vedeti to, ko so pri nas niti tako čudno spojene in pomešaue ! ! Iz Mislič nam pišejo: Na željo in prošnjo gospodarskega sveta v Misličeh je došel k nam gospod Josip Štrekejj iz Komna. V nedeljo dne 4. t. m. po popoludanski službi božji je imel ta gospod dve uri trajajoč govor o vinarstvu in sadjarstvu. Došlo je precej poslušalcev iz vseh štirih mladih in starih gospodarjev. Predaval je v sobi g. načelnika Frana Cergola. Prav od srca smo hvaležni gospodu Štreklju, da se je potrudil k nam iu da nam je tako lepo razjasuil način, kako treba vzgoje vati trte. Posebno nam je polagal na srce ameriško trto in iye vrednost. Praktično nam je pojasnil, kako treba saditi in cepiti to trto. Dokazal nanje, da si tudi mi Brkini moramo omisliti druzih vrst trt, ugodniših za našo mrzlo podnebje. Istotako nam je priporočal, da naj povzdigamo sadjarstvo množenjem in požlahtiyevanjem sadnega drevja z najboljšimi, zimskimi namiznimi plemeni. Želeti bi bilo, da bi večkrat prihajali k mm gospodje poljedelski strokovnjaki, kajti taki poučni govori koristijo mnogo. Po dovršenem govoru smo se pogovarjali medsobno, kako koristno bi bilo, ako bi se tu v Misličih osnovalo kuko kmetijsk društvo za všo okolico. Delati teeba torej, da pridemo do take gospodarske zadruge. Po teli krajih ne bode letos skoro ni kapljic« vina. Vse trte so stale gole — brez perja. Drugi pridelki so silno slabi. Krompir gnije. Vse tarna: kaj bode z nami ?! Gorjć, to bode pela letos sekira po naših gozdih, fie bodo ljudje hoteli preživeti sebe in družino. Slaba nam kaže, Bog se usmili. C. kr. davkar trka na vrata, a denarja ni. Vse uprek pojde na boben, ako se nas ne usmili slavna vlada. Prosimo torej naše poslance, prav iskreno jih prosimo, da bi izposlovali pri vladi kolikor le možno milostnega postopanja o iztirjevanju davkov. Ljudsko štetje v Bosni-Hercegovinl. Nedavno je izšel v javnost rezultat ljudskega štetja v Bosni in Heicegovini 189B. leta. Leta 1879. bilo je v Bosni in Hercegovih 1,158.164 prebivalcev, 1885.leta 1,336.091, m o najnovejšem štetju 1896. leta 1,568.092 prebivalcev. Ženskih je 34,40%, možkih 36.39°/o. — Po veroizpovedanju je v Bosui-Hercegovini: 673.246 pravoslavnih, 548.632 mo-hamedancev, 334.152 katoličanov, 8 233 Židov, 3.859 drugih veroizpovedanj. — Po odstotkih je razmerje veroizpovedanj tako-Ie : mohamedancev je bilo 1885. leta 36.88%, a 1895. I. 34.997.; število katolikov so je pomnožilo 1885. za 19.39, a 1895 že za 21.31%. Pravoslavni stojć na isti stopinji, niti se ne muože, niti ne padajo. Židje, protestantje in v obče druga veroizpovedanja rastejo. — Po poklicu jo bilo 88-34*/» poljedelcev, a le 11.66°/« trgovcev, rokodelcev in drugih. (To statistika pa ne povč, koliko je bilo od celokupnega prebivalstva .Bošnjakov" po narodnosti. To nam utegueta povedati v delegacijah gospoda Kollay in — Jagid. Kjer govore „bosanski* jezik, mora biti tudi „Bošnjakov* po narodnosti. Mar ne, gospod Jagič? Gotovo. Kdor je rekel A, mora reči še B. Potrpimo to raj do prihodnjega zasedanja delegacij. Op' ured.) Potovanje rusko carske dvojico. Car in carica sč spremstvom sta se odpeljala včeraj v Kronberg, da obiščeta v gradu Friedrichshof cesarico-vdovo Fridricb. Crispi — na svatbi. Včeraj se je pripeljal v Rim nekdanji vsemogočni diktator Crispi, baje da prisostvuje poroki kraljeviča. Crispi je sicer povabljen na žeuitbene slavnosti, kakor so povabljeni vsi drugi, ki imajo, kakor on, veliko verižico reda Annunziata, toda..... mož bi moral imeti vendar nekoliko takta, ako že ne pozna srama! Mari le on ne vč, kaj se govori o njegovem sinu Lojzetu? Na sumu je navadne — tatvine. Obsojsn pop. Iz Mostara javljajo, da je tamošnji grško - vstočni župnik Nasil Ivegič obsojen na 8 dnij zapora in 50 gld. globe zaradi naslednjega dogodka: Vojaška oblast v Mostaru je zahtevala od njega, da tega in tega dnć dade na razpoloženje cerkev za službo božjo za pravoslavne vojake srbsko-hrvatske narodnosti. Naslov dotičnomu spisu je glasil: „Grško-v s točnemu uradu v Mostaru". Parok (župnik) je ugodil tej zahtevi, toda v dotičnem dopisu je sporočil vojni oblasti, da v Mostaru ni srbsko-hrvatskih vojakov, ampak da so oni vsi Srbi; istotako da ni cerkev grško-izUčna, ker se v njej ne rabi grški jezik, ampak da je pravoslavna; in slednjič, da pravoslavne cerkve nimajo župnikov, pač pa p&roke. — Za to poročilo je dobil zgoraj omenjeno kazen. Nesreča v Lloydovem arzenalu. Včeraj zjutraj je 641etni mehanik Konrad Krop, stanujoči v ulici della Concordia hšt. 14, zajedno z drugimi delavci popravljal električne žice, napeljane v neki delavnici arzenala. Mož je baš natvezaval prekratki lestvici drug kos v podaljšanje iste, ko je izgubil ravnovesje in padel kakih 10 metrov globoko na tla. Obležal je breg zavesti Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je dal ponesrečenega prenesti v bolnišnico, ko je bil konstatoval, da si je siromak zlomil par reber, desno ključnico in si bržkone pretresel možgane. Zdravniki se nadejajo, da Krop ozdravi, dasi je njegovo stanje jako slabo. Omeniti je, da Krop služi že preko 35 let v Lloy-dovem arzenalu. Uboj ali umor s* je dogodil v Volo«kera dne 20. t. m. okolo 7. ure zvečer. V krčmi „Monte-verde" so s >prli med seboj nekateri s^m pri-b^gli Italijani iz blažene Italije ter ubili nekega Ambrozija R-*ali, k je ravno isti dan hotel oditi domov ter imel pri sebi okolo 300 gld Morilec Cesare Picirello in nekaj njegovih drngov so že pod ključem. Bilo bi pač najbolje, da bi bile oblasti že d a v n o poslale te ljudi, odkoder so prišli, da ne bi spravljali v slabo ime naših poštenih krajev. Italijansk časnikar o Zagrebu in Jelačičevem spomeniku. Milauski „II Corriere della Sera" je objavil to dni poročilo svojega dopisnika, ki je potoval v Pešto na milenijsko razstavo. Med ostalim pripoveduje dopisnik, da je obiskal tudi Zagreb, ki mu je jako ugajal. Zazršemu Jelačičev spomenik, se mu je dozdevalo, da Jelacič na konju grozi Madjarom se sabljo. O tem svojem utisu je govoril se svojim tolmačem in ta mu je pritrdil : „Si, e vero. Sembra dire ali'Ungheria: via di qua!" (DA, res je. Čini se, da veleva Ogerski: proč od tu!) Madjarska „lojalnost*, „Agramer Tagbl." javlja, da je minolega petka vojaška godba kon-certovala v neki gostilni v Budimpešti ter je svirala med drugim tudi cesarsko pesem. Med ploskanjem, sledečim za-tem, bilo jo slišati tudi nekoliko sikanja. Neki nadporočnik je pozval zaradi tega na odgovor nekega blizu njega sedečega, sikajočega gospoda. Zahteval je, da mu povć svoje ime, česar pa dotični gospod ni hotel storiti. Nadporočnik je poslal slednjič po stražarje, katerim se je posrečilo pomiriti razburjene duhove s tem, da so si zabeležili imena sikačev. (Po madjarskih običajih ni se jim bati kdo zna kakšne kazni. Stavec.) Izseljenci v zadregi. Italijanska vlada je do daljnje naredbe prepovedala vkrcavanje izseljencev v Geuovi. Vsled tega mora okolu 5000 izseljencev, ki so se dne 20. t. m. pripeljali iz Ogerske, Hrvatske, Štajerske in dr. v Genovo, ali vrniti se, ali pa tam čakati, da se prekliče zgoraj omenjena prepoved. Loterijsko številke, izžrebane dne 21. t. m.: Brno 34, 26, 80, 36, 50. Književnost. Družba sv. Mohorja doposlala nam je včeraj letošnje knjige. Lep dar to, krasen dar, dragocen dar, ki ga pošilja naša mati, naša vzgojiteljica in učiteljica svojim 75.227 sinovom in hčerem. Le* tošnje knjige so nastopne : 1) Zgodbe sv. pisma. III. snopič. 9) Molitvenik: Marija Devica majnikova kraljica. 3) Slovenska pesmarica. I. zvezek. 4) Naše Škodljive rastline. V. snopič. 5. Slovenske Večernice. 49. zvezek. 6) Koledar za leto 1897. Samo lepe knjige, koristne knjige. Četvorica mej njimi so nam že stari znanci, ker so nadaljevanja. O koledarju bilo bi pripomniti, da donaša poleg navadnih koledarskih stvarij tudi mnogo druzega poučnega in zabavnega gradiva in lepih ilustracij. — Novi sti: Molitvenik: „Marija Devica majnikova kraljica* in pa „Slovenska pesmarica". Molitvenik bode izborno služil v sleherni hiši; zasluži res, da ga d k vezati sleherna rodbina. Velikim veseljem smo pozdravili tudi pesmarico. Take knjige smo trebali že dolgo za naše priprosto ljudstvo, s to knjigo je res ustreženo živi potrebi. Zlasti bode dobro došla rojakom ob periferiji, kjer se narod kvari tujimi, neestetiČnimi in nemoralnimi popevkami. Prisrčno nam bodi torej pozdravljena, oj zlata knjiga ti! Blagoslovljen ti je namen. Širi torej in neguj lepo, pošteno našo pesem od jednega konca do druzega drage nam domovine slovenske! V lepi slovenski pesmi se zrcali poštenje, se zrcali čista, priprosta, zlata duša nepokvarjenega naroda; ( ona je zrcalo blagega srca in plemenitega čustvovanja. Zato nam bodeš ti, o lepa knjiga, učiteljica poštenja in gojiteljica značajnosti v onih krajih, kjer silijo v narod strup neslovenske d e m o r a-1 i z a c i j e t Družbin odbor sam nam tako-le govori v letošnjem „Glasniku" svojem : „75.227 vrlih Slovencev in Slovenk zopet stoji združenih pod prapoijem Mohorjeve družbe. To je narodič moborjanski, cvet izmed naroda slovenskega. Kako velelepo, kako častitljivo ga je gledati! Vsi gorć in hrepenć po jednem in istem cilja, ki jim v zlatih črkah blišči na družbenem praporju kakor geslo: „Po sveti veri k Bogu, v Častno in večno srečo!" Vsi željno pričakujejo priljubljenih duševnih voditeljic, družbenih knjig, katere naj jih se svojimi nanki razsvitljajo, vnemajo, vodijo in podpirajo, da umno in stanovitno doaezajo ta svoj cilj. Velečastno je res za naše ljudi, da jim ugaja taka družba, da jih veselč take knjige, kjer nahajajo nebeških in zemeljskih naukov v najlepšem soglasju, kjer se poučujejo v vedah, naravnih in nadnaravnih, v svobodnih urah pa si s poštenim kratkočasom blažijo življenje. Povej mi, s kom se shajaš, a jaz ti povem, kdo si! Ko te vidim v družbi takšni in to še od leta do leta zaporedom, potem nisem v skrbi zate — v družbi si najboljši, ki si je le moreš želeti. Vem, kakšen si 1 Zbran pod svetim praporjem mohorjanskim, pač vrl in blag, Bogu in dobrim ljudem prijeten — častitljiv narod! Ti počeščuješ ne le samega sebe, ampak vse Slovence tudi pred vnanjim svetom. Ako smo ustvarili kaj velikanskega, kar nam služi v čast pred drugimi, bodisi velikimi narodi, tako je to le-ta uaša družba sv. Mohora v svoji sedanji ogromnosti. Narod v svoji celoti, če pojde tako naprej, čutil bo vedno bolj njen blagodejni upliv in če Bog da, preobražal se bo vedno bolj v pravi krščanski omiki, tako, da bo s časom jednih mislij in želj&, kakor jedne duše in jednega srca". Tem lepim besedam odborovim pridodati moramo vsklik: Bog te blagoslovi dična družba, ki si nas dovela do onega, po čemer hrepenimo, ki si nam ves razkosani narod zbrala v jeden krog, ki si nam ustvarila vsaj našo duievno -- Slovenijo ! In vi vsi prevzetni narodi, ki zaničljivo gledate na ta mali 1 »/■ milijonni narod slovenski, ki prezirljivo vihate nosove v svoji domišljavosti; vsi vi, ki si domišljate neko kulturno superjornost: poglejte le na to-le Število 75.000 Slovencev in Slovenk skoro iz samega priprostega naroda, poglejte to število, ki se udeležuje res kulturnega in oplemenjujočega delovanja in Življenja, poglejte na to ogromno družino naše širiteljice prave omike in morile — na našo družbo sv. Mohora in — snčmite v spoštovanju svoje klobuke! Ti, o družba sv. Mohora si nam priča, da mi Slovenci nismo nikako inferijorno pleme, ampak, da smo narod — vreden vseh pravic, vreden narodne bodočnosti, narodne svobode ! Katarina Vćlika na Dnjepru. (1787. leta) (RuBki spisal G. P. Danilovski; preložil Al. Benkovič.) (Dalje.) Izkoriščaje sejm je Borovikovski vodil s sabo množico naroda. Plesaje po godbi je grabil s trgovskih izložeb svilene robce, uhane, trakove in granate ter kričal: .nate, to je za vas, dobri ljudje! vzr-nite!" in nagrabljene stvari metal med narod, meščan pa je molčč plačeval. Obstal je pred sodčkom delita in vpil nad meščanom: „maži vse!" Vsi so poil>uvljali noge. Kupec je namazal temu škornje, drugemu čevlje in meščan je zopet molč£ plačal za vse. Naj bi poskusil, ne plačati 1 Tisti, ki se je prodajal, je imel v takem slučaju pravico takoj odreči, da pojde zanj v vojake, in vse pogoščenje in dana svota bi bila izgubljena nepovratno. Prišedši na trg se je Bezborodko ustavil pred radovedno množico z novincem. — Si-li ti najeti novinec Borovikovski ? — Motril je razuzdanca, ki že ni mogel več nadaljevati plesa, a se je vendar se na mestu premetaval fco godbenem zboru ter hotel plesati. — Jaz ... a kaj bi radi, dobrotni gospodJP — No, Borovikovski, pripravi se: mene je poslala sama carica. Ostavi svojega najemnika . .. Evo denarja za tebe in za vse, kar si zapravil. Meščan je izbulil oči ter trepetaje jecljal: — Zakaj pa, usmilite se, ne pogubite me! — A za tebe, — je velel Bezborodko smejč se — poprosim carico, — ona ti milostivo odpusti zakonom protivni podkup. A da popraviš krivdo nasproti carici, ker nisi hotel služiti, moraš pri tej priči stopiti v službo. Tu imaš denarja. Meščan je vzel sto rubljev in zadovoljen s tem, da je dobil petkrat več, nego rtrt je bil dol- žan njega novinec, je šel drugi dan *am prostovoljno v vojake. Ko se je Borovikovski prespal, ni verjel svojim očem. Bil je že doma. Ded Halajida je prižgal luči pri svetih podobah, zapalil kadilo v ročni kadilnici in molil. Feska je stala pri vratih in jokala. Ded je vzel iz omare v platno zaviti denar. Carica je dala Borovikovskemu sto rubljev samo za svatbo. V tistih časih je bila to neverojetna svota za priprostega človeka na Ukrajini in tudi povsod drugod. Mladi slikar, včeraj še novinec, se ni mogel premagovati: padel je na kolena pred deda in se zjokal, poljnbovaje carski denar. „Moj Bog! Zakaj taka milost! Ohrani in pomiluj carico! A tudi tebi, ded, hvala!" In trikrat seje priklonil pred njim do tal. Starcu in slikarju je bilo ukazano nemudoma pripraviti se in na carskem vozu peljati se v Poltavo. (Zvršetek pride.) Najnovejie vesti. Dunaj 22. Cesar je danes lovil s princem Leopoldom Bavarskim in je potem odpotoval v Godftllo Paincesa Gizela je odpotovala v Monakovo. Potedam 22. Cesarska dvojica nemška je dospela sem danes zjutraj. Ril 22. Knez Nikolaj in princesi Helena, Ana ter princ Mirko so dospeli sem danes pred-poludne. Na kolodvorn so jih vsprejeli Veličanstvi, princ Neapeljski, princi in princese, ministri in načelniki oblasti. Sestanek je bil jako prisrčen. Mesto je v zastavah. Rim 22. Danes sta dospela sem kraljica-mati Portugalska Marija Pia in vojvoda Oporto. Vsprejeli so jih na kolodvoru veličanstvi, princi in princese. Ontrifugal novi, poiiliTljne v Trni t curino vreo oJ^oiiljatuv precej f, 34'25 —■•— Concasse 35 50—•—Cet»orni 36-—• —•-. V glavali sodih 37 50-'— Hamtarjf. Santo* y«iod «»er»ii« '.« oktober 51.50 it «lec. 52'—. za maro ls97. f. 52.26 mirno. Dnaajaha bona a 2. oktobi m i« Državni dolg v papirju danes včeraj . . 101.20 101.15 n „ v srebru . . . . 101-20 101.15 Avstrijska rftnta t zlatu . . 12180 121.76 „ „ v kronah . . 101.20 101.20 Kreditne ukoije..... 348.50 London 10 Lrtt. . . . . 119.90 11990 "a|.i>ieout ..... . . . . 9.53 9.53 20 murk , , . 11.76 11.76 100 itttlj. lir . 41.427, 44.45 ZELEZNISKI VOZNI RED. b) Juina ieleznloa (Postaja južno želcinice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza i Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 0.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza a Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrezino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8 05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrožine. 7.30 8.35 9.25 10.20 10.35 11.'<20 brzovlak it Kormina, brzovlak i Dunaja. Eostni vlak z Dunaja, zveza z Reko, rzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrožine. Podpisana vdova zahvaljujem tem potom najtoplejše banko ,.Slavijo*, katera mi je po smrti mojega soproga Jakoba Dereanija, ki je bil pri njej zavarovan za kapital 5000 gld. in to samo 3 leta, vso zavarovano svoto izplačala točno in takoj po predložitvi vseh v to svrho potrebnih dokumentov. Zatorej si štejem v prijetno dolžnost, priporočiti iaenovaui zavod uajgorkeje slavnemu občinstvu. Na Razdrtem, dnč 17. oktobra 1896. MarJeta Deveanl m. p. T»f!ov«mke bpvojnvke in vaatl Plenica 7.u je«en 7'60 7'tt5 Pš*>nii»i> ■>» spomlad 189« 7 97 do 7 99 —.-. Ovea za jesen 5*60—6*65 R>. sa jesen 6'80—6 85 Koruza za sopt.-okt. —'----•— P6nni«». nov? od ~H kil. f. 7 85-790 od 79 H o. 7.95—8 00.. od «0 kil. f. 8 00—8 05 od 81. kil. f. 8*10 815 , od M9 kil. i o r. .--,|(>(Wri 5M0—81— proso 5*15' - 5*80- Pšenica: mirnoj«, cene zopet pale za 10—15 novč Prodaja le 15.000 met. Ri 20 nč. cenoje. Vreroo : lepo. Prva. Ncralinlrani sladkor lor. ISS'10, oktobor-decomber 12'20 mirno TTat-p. Kov >'► Mrtilfo* d. 60 nvč., en četrt litra HT> nvč. Grenka tinktura za želodec, r^SSi Praške kapljice imouovana). Hulilo raztopljajoče sredstvo ki oživlja in krepi želodec, kadar je pokvarjen. 1 tucet 2 for. Mastilo za rane, i «tekie«.iea» Tanokininska po mada ftT:Jf^uffffit DimaaaIhS <%Kli4 od pok. prof. Steudel-a, 1 loaeek lianoceim ODHZ m „č., prosto poitniue pa 75 nT. Unverzalna čistilna sol i^^SSfSSi£ ■lodiuain slabe prebave, 1 omot 1 gld., Kazven imenovnih izdelkov so deloma v zalogi vso v avstrijskih časnikah napovedano tu- in inozoranke farma-ceutične specijuliteto. Na zahtevanjo prenkrbuje se točno vsako v skladišču nahajajoče se blago po nizki ceni. Razpošiljanja po poftti vrSo KO točno, u treba jo denar poprej Jdoposlati ; večju naročila tndi po poštnem povzetju. Pri dopofiiljutvi denarja po poštni nakaznici Mtane porto posti manj kakor po povzetju. Lastnik kensorcij lista .Edinost-. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.