Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO gt nnhajn v Mariboru, Jurčičeva ulica it- 4, L nadatr. UPRAVA se nahaja ▼ .Jurčičevi ulici šL 4, pritličje desno- Telefon št. 24. — SHS poatnočelcovni račun ■ štev. 11.78?.
N* naročila brc* denarja at n* ozira. R 0fco p j* j se ne vračajo.
Poštnina pSacarss v g©to^is^3 Cceia Csaižašnše s&*ewB &«*% —J
TABOR
e"5*
Posamezne Številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
„TABOR* izhaja vcak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stani mesečno po pošti D 10-—, za inozemstvo D 18' , dostavljen na dom D 11’—, na izkaznice D 10* -inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.'
Naslov
^ssta m stan©yawlsk® vprašani©
Maribor. 30. septembra
, Stanovanjsko vprašanje — vseeno, v J. °bliki — trka vedno bolj na duri in $a njegova, rešitev je v tem: zidati no-stanovanja, razširiti mesta! O tem, v°? nai zida in k d o naj da sredstva.se cii dolga diskusija. Strokovnjaki pri tuše v?liko razpravljajo o tem, k a k o naj dy^a. Predvsem se križata med sabo j3 načrta: Nekateri so za to. da se gra-,bj Veiike stanovanjske hiše, v katerih j 'a Pod isto streho mnogo družin, med-.-?1 ko drugi zagovarjajo enodružinske Ls.e z vrtom. Na eni strani torej velike ^inskasserne«. kakor imenujejo Nemci fak e hiše, na drugi strani pa vrtno me-5t0 (Gartenstadt) z ljubkimi majhnimi hišami in vrtovi.
j. Na Dunaju se je vršil od M.—17. t. m. kongres za zgradbo mest. Na kongresu se Je zelo veliko razpravljalo tudi o tem vprašanju. Zanimivo je,da seje po dolgo-traj-ni razpravi sprejel sklep, ki so' ga Poseono zagovarjali inozemski (anieri-ski, angleški in nemški) strokovnjaki, naj ,?e za 'bodoče stanovanjske niše kolikor je mogoče uporablja tip enodružinskih hiš z vrtom, zidanje »stanovanjskih kasarn« pa naj se opusti.
Na kongresu so. se sicer povdurjale 2a.sluge_me.sta Dunaja, ki je v zadnjih le-Jh z zidanjem velikih stanovanjskih hiš precej ublažilo stanovanjsko bedo.
; jnaar so bili strokovnjaki mnenja, da bi o?r Ir’n?g0 boljše, če bi se gradile mesto sellv H*'1 večnadstropnih palač vrtne na-i^a i?e- To mnenje so utemeljevali tako, d človeška narava teži po individuaii-t- j. človek je rad kolikor mogoče Se'11 SY°’ 'n neodvisen od drugih. Zato :ra.	notranji čut upira temu, da se več
fsk —nih rodbin stlači v eno stanov.-ai.i-' 0 hišo. Tudi iz gospodarskih ozirov je . Orodbinska hiša dragocenejša, ker ima 5rph10ra "lme^ vr^ s čemer se olajšuje žie an.a velemest in tudi rodbina se la-pr^/zgaja za gospodarstvo. Higijenske in no.sti takih selišč so splošno znane , v^edi vrtnih predmestij so najboljši naLaz' c-a je stanovanje v takih nasclbi-, n zdravju najmanj škodljivo.
■jv..0 stališče mednarodnega kongresa ~ lrnelo najbrže posledico, da se to tudi aclbena politika mesta Dunaja izpre-®nila, kajti že med debato je priznal za-j°Pnik dunajskega gradbenega urada.
namerava mestna občina zgraditi v i ?-tkem novo selišče. Pričakovati je, da mestna občina opustila gradbo veli-; ^ stanovanjskih Ls in , upoštevala si^nje kongresa glede enodružinskih hi-
Maribor, petek 1. oktobra 1926.
Leto: VII. — Številka: 222.
Kralj z©p@fc na
Uzunovič se bo takoj odpeljal na Bled. — Min. Puclia bodo najbrže prijeli za besedo. — Kombinacije vsepovprek.
Beograd, 30. septembra.
V	razgovoru, ki ga je imel ministrski predsed. Uzunovid s poslancem Pavlom Radičem, je Uzunovič skušal uplivati r.a Pavla glede Nikičeve afere in ga pridobiti za to, da bi se HSS v interesu po-mirjenja situacije odrekla zahtevi ki jo vodilni krogi HSS vedno rinejo v ospredje. Ker se je po noči kralj vrnil na Bled bo Uzunovič še tekom današnjega dne odpotoval k njemu in mu poročal o političnem položaju. V ožjih vladnih krogih sc živahno razpravlja o dogodkih, ki bodo sedaj sledili. Mnogo se komentira tudi Pucljeva izjava, češ, da se bo umaknil Korošcu, če hoče vstopiti v vlado. Radikali baje niso zoper io. Ja Pucelj odstopi in pravijo, da bi se z njegovim odstopom zbližali s SLS. Krožijo vesti o vstopu klerikalcev v vlado, vendar pa se ne zde verjetne, ker se še niso začela pogajanja z demokratsko zajednico, ki H jo radikali rajši videli na vladi nego v opoziciji. Sicer pa so vse to še vedno sama prazna ugibanja, ker je položaj slej-koprej nerazčiščen in se pred Pašičevim povratkom v Beograd bržkone ne bo razčistil. Kedaj pa se vrne Pašič, ni nikomur znano.
Italija iira&@rv@nšra
Na željo italij. vlade se bo izpremenil za« kon o agrarni reformi v Dalmaciji.
Beograd. 30.. sept. Italijanski poslanik general Tiprd<*ro je zopet začel intervenirati radi nettunskih konvencij. Sedaj se obe vladni stranki pogajata med sabo in se bo najbrže z o-zirom na konvencije in upoštevanje italijanske želje izpremenil zakon o agrarni reformi v Dalmaciji. Toliko je že sigurno, da posest državljanov kralj. Italijane bo razlaščena.
ITALIJA IN NAŠA JADRANSKA ŽELEZNICA.
Split, 30. septembra. Kakor poročajo iz Rima, je Italija jako zainteresirana na pripravah za zgradbo proge Split-—Beograd, i*cr pričakuje, da bo tako dobila najkrajšo zvezo z Moskvo in pritegnila prekomorski vozovni promet v svoja pristanišča.
Jugoslovanskim joiMom so priredi’! pujska vlada, armada, >ricsf ■ i oočini in d-'iji prisrčno slovo. }’£ Krakova odo odpluli v Romunijo.
GRŠKA VLADNA KRIZA.
Atene, 31 septembra Voditelji strank so se včeraj posvetovali, kako bi končnoveljavno reši i vprašanje bodočih volitev. Ker po šesturnem posvetovanju niso prišli dc nikakega zaključka, ie šef vlade general Kondilis podal predsedniku republike admiralu Kondiriotisu ostavko celokupnega kabineta. Venizelos je baje pisal liberalcem, da je pripravljen vstopiti v vlado, ki bi ji načeloval general Metaxas (monarhist). Venizelos bi prevzel zunanje zadeve.
CUR1H, (Avala), ,30. septemra. (Izv.) Beograd 9.1425, Pariš 14.65, London 25 10 Ne\vyork 517.83, Milan 19.4375. Praga 15. 325, Dunaj 73.025. Budapest 0.007245 Berlin 123.20, Brussel 14.20, Sofija 5.75.'
Kratko — naJnoveJSe
V Livorno je prispel angleški zunanji minister Chamberlain,1 da se sestane z Mussolinijem. Napoveduje se tudi sestanek romunskega in italijanskega kralja.
Za! se, da je kriza avstrijske vlade j spodarstvu je zadan težak udarec, ki se
izprememb še za eno leto, dočim so na* jemniške organizacije zahtevale podaljšanje za štiri leta in izpremembe v prid najemnikom. Kakor se sliši iz krogov hišnih posestnikov, namerava vlada v prvi prihodnji seji predložiti skupščini no-
vi	zakon, izpremenjen nekoliko v korist hišnim posestnikom. Med drugim bi naj za zaščitene najemnike znašala čista mesečna najemnina desetkratno predvojno višino v dinarjih, to je v naših krajih šti-ridesetkratno predvojno najefnnino, kar odgovarja zlati pariteti. Važna bi bila tudi izprememba, da bi bila zaščitena, sama stanovanja z največ tremi" sobami, večja pa ne. Kako bodo vzeli'novi tako izpremenjeni stanovanjski zakon javni in zasebni nameščenci, katerih prejemki se vedno znižujejo, je drugo vprašanje!
Prvemu
Težka nesreča
Maribor. 29. septembra.
Nekatere kraje v ljubljanski oblasti je zadela priroana katastrofa, katero bo vsak Slovenec občutil z bolestjo v srcu. Voda je opustošila Poljansko dolino, Polovgrajsko kotlino in Polhov gradeč. Zire z okolico pa je skorajda zbrisala s sveta. Obsežna in gosto naseljena pokrajina je silno prizadeta in slovenskemu go-
-lik utis so napravili statistični po-Ojfki o angleški gradbenosti. Po svetov-
je.
Krojni se je v Londonu gradilo le 15.8% sJ®m.njških hiš. dočim sc .ie enodnižin-»'h hiš zgTadilo 84.2%. Razmerje med jeaditvijo velikih stavb in enodružinskih Anglijo uprav presenetljivo — v' ' :97.1 %. Še zanimivejša je bila izja-cl ameriških strokovnjakov, ki so trdili, ^.stanuje celo v največjih ameriških me-to11 več prebivalstva v enodružinskih S£*h nego v palačah in oblakoderih. j, Ogromni razvoj gradbenosti omogo-rii,-Seveda prometna tehnika, ki je v Arne-'jia višku.
]< Mnenju angleških in ameriških strogo Očakov so se pridružili tudi nemški in delegatje.	"
ti h 'co se v gradbenem stremljenju ču-se je prebivalstvo velemest naveli-g,r 0 velemestnega hrupa in trušča, o-v^nih palač in neprestane natlačenosti ivraftSt°ru: ^ud®m se hoče nekakega »po-/ atka v prirodo« v podobi ljubkih hišic, rj i1*1, obdaja sadno'drevje in pred kate-^ i le vrt z zelenjavo in cvetlicami. Tu tifri^Ut' Človek 'najbolj »svojega« in tu je j Ql najzadovoljnejši. Ni treba omenjati, niim0 odraslih pridobe posebno ve-^ se otroci, ki sredi .v.etemesta najbolj
NAŠI LETALCI NA POTU V ROMUNIJO,
W ?, r s z a w a, 30 septembra. Jugoslovanska jr-ična eskadrili je včeraj ob 12. uri 20 minut odplula proti Krakovu
občutijo človeški naturi neprijetno utes nitev.
Oddaljenost stanovanja od mestnega centra, t. j. od pisarn, trgovin in šol .ie
v	velikih mestih postranskega pomena. V Londonu stanuje večina v centru mesta zaposlenih ljudi daleč zunaj na periferiji. Mesto, ki raste in napreduje, skrbi zmerom za to, da se kar najbolj izpopolni v prometnih občilih. Delovni čas se uredi tako. da se nameščenci, ki bivajo na periferiji, vrnejo domov šele po končanem delu, nakar lahko, ves preostali čas posvetijo sebi in svojcem. Tudi gospodinjstvo se je temu prav lepo prilagodilo.
Izkušnje velemest bi morali upoštevati tudi naši »merodajni činitelji«, tako občine kot posamezniki. Pona.iveč se že upoštevajo. V Ljubljani je nastala na Mirju že cela kolonija enodružinskih vil z vrtom. Nadal.ine se še zjdaio. Tudi v Mariboru se ta misel :: uspehom propagira. v kolikor omogočajo n.ie izvedbo drugi činite^, predvsem vprašanje sredstev oz. kredita. Naša mesta imajo povsod dovolj prostora. Cernu se utesnjevali na ozkem prosto; u. če se lahko v vrinem mestu živi prijerru.i.e in udobneje?!
Država pa :fe do:žn preprečiti spekulacijo z zemljišči v oKoiici, ker, ne gre, da bi kdo obogatel na -ačun drugih sa-' mo radi srečnega nak! :Jia, ker i' n zemljišče v bližini	kamor	se	mesto
širi	‘	-	I
neizogibna in da bo novi mož zopet prelat dr. Seipel.
Štajerski deželni/ glavar rnsgr. Pri-sching je odstopil radi socialnodemokratske gonje proti njegovi osebi.
V času sporazumevanja med Francijo in Nemčijo je nastal v Germersheimu krvav spopad med nemškim prebivalstvom in francoskimi okupacijskimi četami.
Pri volitvah župana v Budimpešti sta dobila dva kandidata enako število glasov. Vršile sc bodo ožje volitve.
Angleška premogovna stavka, ki zadaja angleški vladi veliko skrbi in tudi gmotne škode, se bliža koncu. Delavci se trumoma vračajo na delo.
Iz Aten poročajo, da se je v grških političnih krogih pojavil močan odpor zoper jugoslov. cono v Solunu. Pogodba z jugoslov. vlado najbrže ne bo ratificirana.
Poljska politična kriza še ni rešena. Strankarska nasprotja so se poostri!a in gre za to, ali se ohrani demokracija ali pa se upelje diktatura Pilsudskega.
Celokupna grška vlada je podala o-stavko. Pojavil se je hud spor med pristaši Venizelosa (republikanci) in monarhisti.
Verski boj v Mehiki se nadaljuje. V Tonali je množica vernikov s kamenjem in puškami preprečila otvoritev vladnih brezkonfesijonalnih šol.
V Ameriki je divjal včeraj nov orkan. Bil je izredno močan in je brzel s strašno hitrostjo v smerj proti že oou-stošeni Floridi. Podrobnosti še manjkajo.
V Veracruzu v Mehiki je povzročil vihar z vrtinci ogromno škodo. V _ severni Mehiki imajo nečuveno deževje s povodnji in pogoste potresne sunke. V veraeružkem pristanišču.so se potopili 4 parniki.
Policijski kongres v Berlinu, ki se ga udeležujejo tudi zastopniki naše države, se je izrekel proti Številnim pomilostitvam. za odpravo porote in za uvedbo smrtne kazni v deželah, kjer je še ni.
Pred Tanger so dospele italijanske križarke, da podprejo špansko zahtevo po Tangerju.
V državljanski vojni na Kitajskem je maršal Csun-čuang-fang porazil pri Van-čangu kantunske čete, ki so izgubile 2000 mož.
E^Sovi
zakon
Iz podučenega vira smo prijeli:
Vprašanje novega stanovanjskega zakona vznemirja že več mesecev tako hišne lastnike kakor najemnike, ker je nevarnost, da s 1. novembrom, ko poteče veljavnost sedanjega zakona, še ne bo
novega. V poletnem zasedanju skupščine j	^	    ,
je vlada predlagala odseku, naj se obsto-. tolmači ta obisk kot znak, da Jugoslavija ječi stanovanjski zakon podaljša brezi zopet sledi Francijo, kar glede na trenut«,
lahko — v sorazmerju — primerja s katastrofo v Vojvodini.
Tudi 0'Zemlje mariborske oblasti je deloma izročeno oblasti vode. Največ trpi zopet naše ljubko in starinsko Celje, ki sicer topot ni v takem položaju kot pred tedni, vendar pa se utegne zbog neprestanega dežja nevarnost povečati.
Usoda Zirov, Polhovega gradca in drugih težko prizadetih krajev napolnjuje tudi nas na severni meji ožje slovenske domovine z iskrenim sočutjem. 7'reba je, da vstopijo že osnovani odbori Rdečega križa nemudoma v posebno akcijo za poplavljence v Sloveniji. Prebivalci slovenskih pokrajin, v kolikor ne trpe sami pod udarci prirode, naj nodajo vsak po svojih močeh dobre vzglede solidarnosti in sočutja.
Značilen neuspeh
Maribor, 29. septembra.
Klerikalci so zanesli v vrste naših in-dustrijcev, trgovcev in politikov nepotrebno zgago. Dasi je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo poklicana reševati gospodarska vprašanja in ščititi interese v nji zastopanih stanov, so klerikalci s pomočjo nekaterih nedoslednežev iz drugih strank izpremenil! zbornične volitve v političen boj. Zlasti na začetku volilne borbe so proglašali, da gre za nekako manifestacijo neodvisnosti slovenskega gospodarstva od Beograda. Kako je ta manifestacija izgledala v resnici, je pričalo to, da so bili v tej bojni vrsti tudi radikali in radičevci, torej najhujši »centralisti«.
Zbornične volitve pa niso imele in nimajo namena, soodločevati pri vprašanju ustavne revizije in pri smernicah notranje politike, marveč zaščititi interese slovenskih gospodarskih krogov ne le nasproti Beogradu, temveč tudi nasproti domačim nasprotnikom in reševati tiste zadeve, ki spadajo v zborničin delokrog.
Nasproti razdiralni politiki klerikalcev se je postavila moč organiziranih trgovcev, obrtnikov in industri.icev. Kandidature, ki so jih postavile obrtniške in trgovske organizacije, zmagujejo na vsej črti. Pogorel je celo glavni eksponent SLS Ivan Ogrin. Napredni zastopniki imajo že sedaj, ko skrutinij še ni končan, v plenumu zbornice ogromno večino.
Če vzameš v roke današnjega »Slovenca«, čutiš, da ve.ie iz n.iega velika potrtost in razočaranje. Politično zgagar-stvo v gospodarskih organizacijah se ni obneslo. Jelačiin-Ogrinovo zrnje ni šlo v klasje!
— Naša zunanja politika. Zagrebška »Rijec« razmotriva v uvodniku ;>Kude plov.i naš^ državni brod« pomen dejstva, da je naš kralj službeno posetil prezi-yfrancoske _republike. V Italiji se
»rta tnfor.f mSTčTob' ra.
W politično napetost mod Francijo in (Italijo pomeni toliko, da sc orientira zoper Italijo. Ce je tako, pa se moramo 't-vprašati, kakšno politiko vodi pravzaprav) dr. Kitičič? Vsa Italija in — menda tudi vsa Jugoslavija — pozna njegova itakifilska stremljenja in .ve, koliko se Je zunanji urad v Beogradu vezal nasproti /Mussoliniju. Tudi Stj. Radič je te dni govoril zoper Italijo in v. »Domu« piše, da se njegovi nazori docela ujemajo z Ninči-čovimi. Kako torej? »Riječ« sklepa: »G. Ninčič z upravi kaznjivo nemarnostjo bagatel izira Narodno skupščino. Ni odbora j za zunanje zadeve, ni ekspozejev. Zuna- j nja politika sc vodi čisto kabinetsko, a ne demokratično. Ne zahtevamo, da se objavljajo kake diplomatične skrivnosti, a
turna v Ljubljani. — Za V. skupino: Josip Stanzer iz Maribora, Edgard Vončina iz Tržiča in Ladislav čuk iz Kranja. — Navedeni morajo najkasneje do 14. oktobra 1.1. javiti rektoratu višje 'pedagoške šole v Beogradu, ali nastopijo svoje mesto. V nasprotnem slučaju se bodo smatrali, da niso sprejeti.
Pes — čuva! Društva narodov
Poročevalec pariškega »Intrasigeau-ta«, ki se j,c udeležil zasedanja Društva narodov v Ženevi, pripoveduje zanimivo zgodbo o »psu Društva narodov«. Nedavno ,ie pisal iieki angleški list, da ima ljudstvo mora biti poučeno vsaj o tem 3 Društvo narodov psa, ki je bil najden
kam plove naša državna ladja...«
— Uredba o novinarjih je izšla v včerajšnjih »Službenih Novinah«.
— Rade Pašič v konkurzu. Kakor znano, je sin bivšega ministrskega predsednika Rade Pašič zašel v konkurz. — Upniki tirjajo od njega 14 milijonov 322.242 Din. Ker ni predložil pristojnemu sodišču zahtevane bilance, se ,ie sestavil odbor upnikov, ki bo preiskal Pašičevo imovinsko stanje. Ob tej priliki se je tudi dognalo, da ima Rade Pašič rudniške koncesije celo v — Bolgariji.
— Zanimiva ugotovitev. Kakor znano, so hoteli radikali že lansko jesen
i pred vhodom v palačo narodov in ki so | ga diplomatje iz sočutja oskrbovali. Za j vzdrževanje živali je bil določen 1 frank dnevno. Francoski novinar pa si je vte-| pel v glavo, da hoče videti štirinogatega, j vsekakor miroljubnega gojenca Društva i narodov. Toda nihče v vsej palači ni ve-! del ničesar o psu. Poročevalec je poiskal tudi reformacijsko dvorano, kjer mu i je upravni ravnatelj razložil, da na sve-j tem mestu miroljubnosti, sprave in Iju-, bežni ne goje nobenega psa. V računski pisarni zveze so pregledali knjige, toda nikjer sc ni mogla izslediti postavka za prehrano kakega četveronožea. Končno ( je trdovratni novinar vendar zavohal
proslaviti	SOlctnico	Nikole	Pašiča.	Nato	j	pravi kraj. Neki najbolj zaposlen uradnik
so jo	premaknili	na	spomlad,	ko	pa to ni	j	na vodilnem mestu je odgovoril na vpra-
slo, na poletje. Medtem je odšel Pašič v j šanjc glede psa Društva narodov tako-le:
»Da, ga imamb, to se pravi, smo ga imeli — poginil je«. In visoki uradnik je pripovedoval: Ko srno prispeli v Ženevo, je Društvo narodov dobilo hotel National« z vsem inventarjem. V četrtek so gostje zapustili hišo im Društvo narodov sc je vselilo v petek. Ko sem na večer še vse pregledoval, sem srečal nočnega čuvaja, ki me je vprašal, ako smo tudi njega prevzeii. Ker mi je mož ugajal, sčrn mu prikimal. Tudi mojega
inozemstvo; proslava se je odgodila za čas po njegovem povratku. Da sc medtem Pašič boljin bolj stara, je. kajpa, postranskega pomena; saj takointako nihče ne ve natančno, koliko je Pašič star. — Ali ob tej priliki sc je dognalo nekaj drugega. Radikali so izdali v 15.000 izvodih Spomenico ob SOietnici Nikole Pašiča. Od te naklade se je razpečalo doslej le borih 2500 izvodov, ki so jih najbrže vzeli ponajveč iprečanski radikali, zlasti oni, ki
ne znajo brati cirilice. Neki radikalskijj psa; ? je zopet vprašal. »Radi inenc tudi
psa«, sem mu odgovoril. Naslednjega dne .ie privedel lepega bernardinca, ki sc je imenoval »Bristol«. Od takrat sta čuvaj in njegov pes ščitila in varovala Društvo •narodov, ki takrat še ni bilo tako pestro in živahno. Ko je čuvaj umrl, je »Bristol« čuval sam. Sprehajal se je po vseh pisarnah in je lahko spal, kjer je hotel. Za prehrano nam ni bilo treba skrbeti, kajti dvesto stenotipistinj ga je pitalo z naj različnejšimi delikatesami. Prevelika iju bežen dobrosrčnih dam ;pa mu je škodovala. Pred enim letom .ie prtginil, ker si je bil izpridil želodec. Pokopali so ga na vrtu. poleg spominske plošče predsednika Wilsona. Živel je lepo, toda kratko življenje.*
Taka je torej zgodba o »Bristolu« psu Društva narodov.
organ toži, da se je v Beogradu, ki je dal radikalom okrog 8000 glasov, razpečalo i veliko več izvodov neke pornografske j knjige nego spomenice o N. Pašiču. Eto, ] tu imaš radikale v pravi luči!
— Truplo v Muri. Pred dnevi so našli j v kanalu Mure na grabljah pred turbinami tovarne za papir in lepenko v Sladkem vrhu nepoznano žensko truplo. — Utopljenka je stara okrog 00 let in je •imela na sebi moško srajco. Računa se. da je bila že kakih 8 dni v vodi.
— Poročilo o tuberkulozi, ki je izšlo včeraj v našem listu, ni bilo povsem točno, radi česar opozarjamo na tozadevni članek g. docenta dr. Matka, ki ga bomo priobčili v prihodnjih dne h.
•— Voditelj samostojnih demokratov Svetozar Prihičevie .ie radi težke obolelosti svoje hčerke odpotoval v Francijo.
— Naš praški poslanik Ljuba Nešič, kije dobro znan tudi v krogih Jugoslov.-čcškoslovaškc lige, je zapustil Prago in odpotoval v Varšavo, kamor je imenovan za poslanika.
. —- Profesorski kongres v Novem Sadu
Je bil v torek zaključen. Profesorji so sprejeli razne resolucije, ki se tičejo de-, loma njih stanovskega položaja deloma pa vprašanja srednješolske reforme in vladne prosvetne politike.
— Najstarejši predsednik republike v Evropi je prezident Nemčije Hindenburg, ki bo 2. oktobra dovršil 79 let.
—v.V višio pedag. šolo v Beogradu so sprejeti: Za I. skupino: Jovo Popovič v. Ormožu. — Za II. skupino: Simon Dober-nik iz Slov. Gradca, Marijana Kokalj iz Bogojine. Vida Pogačnik iz Komende.
REPERTOAR.
Sobota, 2. oktobra ob 20. uri »Veronika Descniška«. Otvoritvena predstava. Nedelja, 3. oktobra ob 20. uri »Danes bomo tiči«. Premijera.
Mariborske vesti
Maribor, dne 30. septembra Proč
1926.
ni Proč z bajkami! K naši včerajšnji notici pod naslovom »Nekaj, kar je treba zapisati«, nam piše gospod, ki je do-■ i ni o informiran v zadevah stanovanjske-Irena Verče i/ Korc v in	iv'"a-„S’S	Ka scxl,;sča:. Ucjstvo je, da najemniki ni-
Ljubomir Oorf.pL Sv/ULto L
gor., s. Donatin, Iskra la Ucta-I .nSi/i"	T	.LiSlS’
Slov.
Prosto sfanovaitie
za zakonce bret otrok, 2 sta-stanovanja z odkupom pohištva, prazne sohe, opremljene, 'n sobe za dijake oddaia v najem ,Marstan“, RotevSki trp ■it. 4.	20o6
Priložnostni nnlrop!
Večja množina čevljev, ročno delo, se prodajajo' od ds.es naprej po sledečih cenah • Zenske nizke z zaponko od 155 Din naprei; MoGke in tenske od 190 Din naprej: MoSke nizke od 180 Din naprej ; Delavske od 180 Din na->ej pri Francu Naubauer, Utaribor, Gosposka ulica 38. g   	2072
Pnfniil proli Provhiji sc sprej-IUIlllH me. Predmet po katalogu Ponudbe pod .Kovinski tzlnrki« na »pravo lista. 2069
Mm
45 let stara, s stanovanjem, želi /nanja s slarejiim možem. Prednost imajo železničarji. Ponudbo na uoravo „Tabara“ pod „Z nes-1 iva“.	2070
licenca
s p r e j m o trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul. 26. 2067
Pouk posameznikov
v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstva z bilanco, korespondenci. Začetek dnevno. M. Kovač, Maiibor, Krekova ulica 6.	20?!
Vinsko trgatev
-‘HakaarjNk*
priredi v „	nedeljo,
dne 3. oktobra izobraževalno drafttvo kmetski h fantov v Krčevini v guslilni V ose beg. K obilni udeležbi vabi odbor.
2063
ni
Kupim psa čuvaja
volčje pasme, 1 do 2 leli starega. Ponudbe na upravo
 lista pod /hivaj“.	2060
Sveže pečena
mkrii
se dobi vaak dan edinole v obče-znani
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica 5
Istolam se točijo najboljša in najcenejša, garantirano pristna dalmatinska vina kakor črna, bela in Opolo z otoka Visa. Ravnokar prispela večja količina. Poskusite in prepričani boste, da je istina! Za obilen obisk se priporoča
Povodnik.
lepe, parketiranc sobe v brloge« in ko so »kljub prepovedi sekali v, takih sobah drva ali prali perilo« — ako se je to sploh kedaj godilo. Pri stanovanjskem sodišču je bilo od maja lanskega leta vloženih blizu petsto odpovedi z najrazličnejših razlogov in dasi so hišni gospodarji u-veljavljali vse mogoče in nemogoče, resnične in izmišljene razloge, med njimi ni bilo v notici zatrjevanih nerodnosti. Ako bi sc kaj takega res kedaj zgodilo bi gotovo dotičiii hišni lastnik takoj odpovedal in bi se njegovi odpovedi ugodi lo. Ne pogrevajmo torej starih bajk, ki najemnikom škodujejo in so samo agitacijsko sredstvo zoper vse najemnike brez razlike, kakor je bila trditev organizaci je hišnih gospodarjev naprarn bivšemu ministrskemu, predsedniku Pašiču, da zahtevajo podaljšanje stanovanjskega zakona samo — boljševiki!
m Pomožna akcija Rdečega križa za poplavljene«, imenom uprave svinčenega rudnika v Mežici .ie gospod generalni ravnatelj George Bargatc velikemu žu-banu mariborske oblasti izročil znesek 20.000 Din z namenom, da sc razdeli kot prva pomoč oškodovancem Po poplavi v mariborski oblasti. — Iz pisarne velike ga župana mariborske oblasti.,
111 Predavanja na Ljudski univerzi v Mariboru. V petek I. oktobra 1.1. začne Ljudska univerza svoje delovanje z red nimi predavanji. Na. programu Je večje število predavanj iz tehničnega, medicinskega in pravnega področja. Odboiu je uspelo pridobiti za predavanja celo vrsto odličnih strokovnjakov. Prvo predavanje sc vrši v petek 1. oktobra t. 1. »Voda v službi tehnike s posebnim ozi rom na paro in elektriko«. Predava pri znani strokovnjak profesor na Ljubkimi ski tehniki g. dr. Kral. Na podlagi tega predavanja se vrši v nedeljo 3. oktobra ob ugodnem vremenu poučni izlet' v. Falsko elektrarno. Odhod iz glav. kolo dvora ob pol dveh popoldne. V pondc-Ijek 4. oktobra sc vrši drugo predavanje in sicer predava asistent na geografskem institutu v Ljubljani g. dr. Bohinec o de_ lovanju vode v naravi. Obe predavani! spremljajo lepe skioptične slike.
m Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovaijo sc vrši v petek, dne 1. aktobra od I. do ib. ure v pisarni ravnateljstva državne trgovske akademije na Zrinjskem trgu št. 1 k, vrata 28. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec oz. učenka zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo zadruge. Ponavljalni izpiti se bodo vršili v ponedeljek od 16. ure dalje. Reden pouk se prične v sredo, dne 6. oktobra. Natančnejše podatke zvedo učenci ob vpisovanju.
m Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje za vse tri razrede sc vrši v petek, dne 1. oktobra od 14. do 16. ure (od 2.-4.) v pisarni ravnateljstva drž. trgovske akadcmi.ie na Zrinjskega trgu 1 I, vrata 28. Iv vpisovanju mora prinesti vsak učenec oz. učenka zadnje šolsko izpričevalo, po 2 izvoda izpolnjenih rodovine, ki se jih dobi v pisarni Trgovskega grcmiJa in potrdilo Trgovskega gremija v Mariboru, ki ga dobi tudi v gremijalni pisarni, Jurčičeva uk 8 II. Ponavljalni, sprejemni in drugi izpiti sc prično v nedeljo, dne 3. oktobra ob 8. uri v prostorih trgovske akademije; vsi ustmeni izpiti se vrše istotam v pon-deljek 4. okt. od 14. ure dalje. Reden pouk se prične v torek, dne -5. oktobra.
m Petek 1. Zadnji večer cxpcrementi-sta in telepata »Svengali« v Veliki kavarni.	2068
m Plesni tečaj TSK »Merkur«. Plesne vaje so že pričele in sc vršijo za začetnike vsak pondehiek iti petek, za moderne
plese v torek od 19.30 do 22. ure v (Lun-brinovi dvorani. Podučuje sc:	vajrek,
vanstep, češka beseda, četvorka, šfmi-foks, carambo, boston, tango, blus, char-leston in trije novi plesi. Prijave se sprejemajo na tečajnih večerih v Gambrinovr dvorani.
m Mestna Onima Maribor sklicuje na velevažcn sestanek člane Maribora in okolice. Sestanek sc vrši v soboto dne -• Oktobra v dvorani gosp. Kosiča, Vetrinjski dvor v Vetrinjski ulici.	J,
m V soboto dne 2. t. m. sc vrši v Vetrinjskem dvoru H. Kosič koncert s po1* jedino prašičkov, domačih klobas in o« cvirkov. Vse vrste vina ter dnevno sveže pivo kakor domača kuhinja .vedno na razpolago.	“J”.	7,
m Kavarna »Evropa« bo v prihodnji dneh nudila zopet velika presenečenja. Zbor desetih umetnikov, opernih P®vce,’
plesalcev in plesalk ter prvovrstnih go -
ličnikov bo nastopal od 2. oktobra. L” * ha bo izvajala razne skupinske Pj® > pevske in glazbene točke, atrakcije številne druge zanimivosti. Po sp(?reh0 ples in godba. S prihodnjo i'cdcHj„„_ imela kavarna tudi ske koncerte.
nedeljske POP0^
/ofcoSsSvo
o Tombola Gradbenega nds. Sok. Mariboru. Naraščajniki .višjih oddejK (ženskih in moških) se poživljajo, ®a zglasijo v petek od 4.30 do 5.30 ure Pjjjj v društveni sobi v Narodnem domu. KJ jim bo brat Hallcr izročil srečke za t® * prodajo. Bratje, ki so že prejeli sreN naj izvolijo vrniti preostanek v svr obračuna. — Gradbeni odsek.
/poit
: ISSK Maribor — nogometni
Nocoj (četrtek) ob 20. uri se bo vr^ ^
_ Na-
stanek vseh nogometnih moštev rodnem domu. Udeležba obvezna, čelnik.
: MOL N!’ (službeno). 3. oktobra i® Mariboru službujoči odbornik g.
v Ptuju g. Sepcc. — Vsi klubi so
dolža*
tekem
___
tekom 24 ur oddati od vseli prv, blagajniku M. O. delež saveza. ,	-.
slov za dopise na M. O. se spreminja t1'1 MO v roke g. Ernsta Frankla, Mart® J Vetrinjska ulica. — Do 4. t. m. morajo L klubi predati M. O. seznam njihovih ficiranih članov. Seznam naj vseh®, ime in predirne igralca, poklic, r0l«L. leto in državljanstvo igralca. — SK, 076 ra« se poziva, da plača SK »Ptuj« L,, Din za odškodnino od neodigrane PrV y stvcije tekme imenovanih klubov. -7«, Murski Soboti je službujoči odborfl1^ Pukl.
Kino
APOLO KINO
predvaja od torka dne 28. do vkli**;
četrtka dne 30. septembra »3 hčerke tariee«. Skrb matere za srečo treh hce»
KINO »DIANA« STUDENCI
predvaja od srede dne 29. septembra . vključno petka dne 1. oktobra »Izi*1® .t,
do ja*
efnifc
na zaročenka«. Komedija v petih -V glavnih vlogah: Bruno Kastncr. U y mira Jacobini, Vivian Gibson, I-a Hahn, Hermann Piclia.
GRAJSKI KINO
Od 27. t. m. do 1. okt. bo »Grajski k 110« predvajal krasen film »Cvetke Z ga« s Henny Porten v glavni ulogi-____
A VI 157/2b';
Dražbeni oklic.
V zapuščinski zadevi Frančiške Gert se bo pri podpisan sodišču v sobi št. 66/1. dne 9. oktobra 1926 ob 10. uri pro na javni dražbi sledeče predmete:
1. 32 komadov zlatnikov po 60
„ srebrnikov „
»I
‘J078
deni
2.
3. 23
4- 32	„
5- 52	„
6. 309	„
7. in ena zlata broša.
K draženju se bo začelo pozivati še-le pol ure po zgoraj
leda/0.
*>
š
š
Žl
a
a
d
20 K 10 K 5 K fl K K
uri
vMariboru^ed^vnik: SUnko Detelj ravnafelj. Urednik Božidar
.-	^	J	»	ft-jD»v«oar.	(Vei	y	Maribor«,
medtem se lahko ti predmeti v navedeni pisarni ogl'
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI.. 207i
 _______________dne	22.	septembra	1926.	___ __________
Borko, novinar,	KonaaniSi'*®******