Poštnina plačana v gotovini.
Sped. n alb. pos. 2. Or.
mmimmMasc
di?EiSN,ŠTVO ,n UPRAVA v Gorici v ulici n j r*azutta 18— Cena oglasom po dogovoru. uoprto vsak delavnik od 10. - 12. ure___
Leto Ul. 3tCV. 17
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni čekovni račun št. 9/17768
GORICA DNE 23. APRILA 1947.
Cena L. 6.
PISMO IZ SLOVENSKE BENEČIJE
-Najprej moramo omeniti, da so ausko leto 24. maja verni beneški venci v velikem številu (okrog l>^) s svojimi duhovniki poromali na svojo priljubljeno Staro goro pri edadu, da se Materi božji javno }valijo s-a varstvo med zadnjo vojno ter se ji priporočijo za pomoč 'naprej. Beneški Slovenci so na »tari gori, ki je bila od nekdaj slovenska božja pot, saj so jo do tega s oletja upravljali slovenski duhov-i, Pri popoldanski službi božji navdušeno peli litani je Matere bolje v domačem slovenskem jeziku. °da to so gotovi krogi v Beneški loveniji označili za »težak inei-ent,« ki da bo imel posledice. Žalo-je to, da se nova demokratična nuja še ni izkopala iz fašističnega nasljenja narodne nestrpnosti, da ne zna ali noče narodnim manjši-HUn Priznati in dati tega, kar jim Po naravnem pravu gre, niti ne pravice do rabe lastnega jezika v cer-vi, šoli in pri civilni upravi. Glede tare gore in Št. Petra pri. Nadiži 0(ti to povedano, da se jc med zadnjo vojno tam v cerkvi slovenski mo-,	’ Pridigalo in spovedovalo. Zdaj,
0 jo fašizem odpravljen, pa se celo v cerkvi slovenskim vernikom zo-Pct kratijo najosnovnejše pravice. ^Ameriška Domovina« v Clevelan-nn je dne 20. dec. 194G na prvih dveh t v,aijeh Prinesla obširno poročilo o .p žalostnih razmerah v Slovenski onečiji. Uredništvo »Ameriške Do-111 ovine« bo poskrbelo, da bo svetovan javnost sproti informirana o Glivicah, ki jih nova »demokratična« Italija povzroča dobremu, po-®dtemu slovenskemu ljudstvu v cnoški Sloveniji. Fašistični duh narodne nestrpnosti gre v Beneški k m veni ji tako daleč, da vsakdo, ki v Beneški Sloveniji govori javno * ovenski ali se potegne za pravice ® ženskega ljudstva, velja pri dr-^nvnih in cerkvenih krogih za »ti-°vca«, to obrekovanje, ki je prišlo v navado tudi v italijanskem časo-'nsiu, je za kulturni italijanski na-l'°d sramotno), ]>a naj bi branilec Poštenega vernega slovenskega ljudstva v Benečiji 'bil Slovenec ali Fur-l£>n ali šo tako svet duhovnik. 01) Priliki biserne maše msgr. Ivana rinka, 84 letnega starčka, ki ima Vfclike zasluge tudi za italijansko slovstvo, ni niti on italijanski, uiti ferski list prinesel kakega pozdrava r[!*. v°ščila, dasi jo znano (priim.
ri tikovo izjavo v »Slovenskem 1 rimoreu« meseca junija 1946!), da r,jsgr. Trinko odločno zavrača komunizem. Pač pa se je v g. msgr. •cinka grdo zaletel ilegalni listič »Vedetta al Na tiso ne«. Ko je neki J*8'leden furlanski duhovnik v o-v ram bo msgr. frinka napisal kratek članek, ga ni hotel objaviti noben videmski list, niti »Vita cattolica« ®e- Pač pa so na uredništvu tega li-stu rekli v zadevi msgr. Trinka same: »Za stare grehe nova pokora«. 0 mišljenju tega uredništva in še j »Vedetta al Natisone« in dru kih starih fašistov, ki so še vedno '!u svojih mestih, jo torej biti zave-( n Slovenec in pravi slovenski do-^^Ijub za te kroge greh in velik ' °ein, za katerega je treba naložiti Pokoro.
^>a da ne bo kdo mislil, da kaj ‘retiravamo, bomo navedli dva dru-av zgleda narodne nestrpnosti. V začetku oktobra je delegacija najbolj ^grizenih nestrpnežev, predvsem z ^kpanstev, šla v Videm k prefektu. Šp IUV VSe slovenske duhovnike, ki v pridigajo po slovensko, prestavi ^Jtolobrijo. Hvala Bogu, jo bil pro-•o a	pameten	in	pošten, da je
delegacijo oštel, da smo vendar
v dobi demokracije in da tudi tam, kjer je on doma, namreč v Piemontu, francoski duhovniki svojemu ljudstvu francosko pridigajo. Kljub temu pa to svarilo prefektovo, kot vse kaže, ni nič zaleglo. Letos 16. frobruarja je v Št. Lenartu kakih sto nahujskanih oseb vdrlo v župnišče preč. g. Angela Craccina, razbilo vrata in preteplo njegovo domače, ker g. župnik v docela slovenski župniji pridiguje ljudem slovenski. Ta g. župnik, ki je po materini strani Furlan in ki njegovi uiti slovenski ne znajo, se samo zaradi poverjenih mu slovenskih vernikov trudi, da jim božjo besedo razlaga v domčem slovenskem jeziku, kar bi ta gospod in vsak pravi dušni pastir storil tudi pri vsakem drugem narodu, seveda tudi Italijanom kje na Tirolskem ali v Dalmaciji ali pa na Madagaskarju.
Ta grdi primer narodue nestrpnosti v novi demokratični Italiji, in to v Slovenski Benečiji , ki je 90 odstotno volila demokristjane, se bo vsekakor razglasil precej daleč po svetu. Samo eno zadoščenje imamo, da so v videmski škofiji in med Furlani še poštenjaki, ki take stvari najodločneje obsojajo. Tako je n. pr. grdo početje z gnusom odklonil furlanski tednik »Patine dal Friul«, ki se je tudi sicer v članku »Med Sočo in Terom« v pravem demokratskem duhu potegnil :,a pravice slovenskega ljudstva. Mi Slovenci, ki nas je doletelo toliko gorja kot noben drug narod na svetu, bomo to plemenito gesto našega zapadnega furlanskega soseda s hvaležnostjo ohranili v srcu.
ga je poverila božja Previdnost. Spoznala je zlo Cerkve in Italije in zato je nastopila kot apostol miru in sprave. Velikokrat jc posredovala za mir med strankami in italijanskimi republikami, prizadevala si je za moralno obnovo življenja po mestih in med duhovščino. Zlasti si je pridobila neprecenljivo zasluže-nje, ker je pridobila papeža Gregorja XI., da se je 1377 vrnil v Kirn.
Sv. Katarina je tudi veliko pisala in slovi kot izborna ital. pisateljica. Posebno važna so njena pisma, ki jih je pisala najodličnejšim osebnostim tedanjega sveta. Italija jo časti kot svojo drugo glavno zavetnico, posebno odkar jo jo sedanji papež skupaj s sv. Frančiškom Asiškim proglasil za posebno zavetnico Italije. Za njeno 60C letnico so na programu razne proslave v Sieni sami, pa tudi v drugih ital. mestih. Proslav se uradno udeležuje tudi ital. vlada, ki je na otvoritev poslala v Sieno prosvetnega ministra Gonello, ki je imel tudi otvoritveni govor.
SESTST OLETN1CA
st. Katarine Sijenske
Letos bo 600 let, odkar se je rodila v Sieniii ena največjih žena svetovne zgodovine sv. Katarina Sijenska. Ta velika žena jo živela v časih, ki so bili zelo težki za sv. Cerkev in za njeno domovino Italijo. Sv. Cerkev jo trpela neizmerno škodo zaradi »avinjonsko sužnosti«, ker so papeži živeli v Avinjcnu na Francoskem in bili tam popolnoma pod vplivom francoskih kraljev, ki so Cerkev in papeže zlorabljali za svoje politične namene. V tedanjo Cerkev se je vkradla nepokorščina, potratnost, posvetno življenje papeškega dvora in visoke duhovščine, prodajanje cerkvenih beneficijev itd. Poleg tega so začeli nastop iti prvi krivi reformatorji (Wickleff, pozneje Huss), ki so pozneje povzročili! zapadni razkol v Cerkvi ter pripeljali končno do Lutrove verske reforme.
Tudi Italija sama je bila v zelo žalostnih razmerah. Ker je odšel papež iz Kirna, je rimsko mesto skoro popolnoma propadlo. V njem so se razne stranke bile za nadoblast. Rim je v tem času tako propadel, da je postal navadno podeželsko mesto s par deset tisoči prebivalcev in povrhu še zelo nezdravo zaradi malarije. V ostalih deželah Italije so se v neverjetni meri razvili strankarski boji v različnih malih republikah: eni so bili beli, drugi črnk Drug drugega so uničevali in pošiljali v pregnanstvo. Potem so so pa še različna mesta med sabo bojevala, večkrat za prazen nič. Lahko rečemo, da je bil tedaj položaj Italije zelo podoben sedanjemu stanju v Evropi.
V takih časih je nastopila sv. Katarina iz Siicne. Šla je v samostan dominikank, da je tem uspešneje mogla vršiti veliko poslanstvo, ki, ji
V znamenju
enotnosti
V današnji FLRJ je vse enotno: enotna stranka, enotni delavski sindikati, enotna prosvetna organizacija, enotno mladinsko udruženje. Človek so ob tem zmisli nekdanje tržaške »Edinosti«, ki je vodno obžalovala vsako razcepljenost in zaklinjala mili narod, naj se vendar združi, seveda pod njenim edinstvenim vodstvom. Dai.es je taka edine st v Sloveniji. Eno je vodstvo — in to je komunistična partija. Ena je tudi ljudska masa, ki se mora pokoravati strogi diktaturi. To je pojav, ki je lasten vsem diktaturam. Tako je bilo v nacistični Nemčiji: ena edina nacistična stranka, ' eno udruže-nje delavcev, ena prosvetna organizacija »Kraft dureh Freude«, ena mladinska organizacija »Hitlerju-gtnd«. V Italiji smo videli isto: ena sama stranka, fašistična ena sindikalna organizacija, ona prosvetna zveza »Dopolavoro«, ena mladinska organizacija:. »Balilla, Piccole Ita-liane«. Enak pojav imamo v Sovje-tji. Tega je posnela FLRJ. Zanimivo je, da so poleg enotne šole, v kateri gospodari komunizem in zavaja mladino v materialistični svetovni nazor, ustanovili! tudi mladinski organizaciji, ki nosita isto ime kakor v Rusiji. »Pionirji« so organizacija ljudsko-šol-tke mladeži, ki naj se pod komuni-fUčnim vodstvom vzgaja v »novega človeka«, odtegnjenega kolikor mogoče vplivu Cerkve. Sovjetskemu »Komsomolu« (Koinumstičeskij so-juz molodoži — komunistična zveza mladine) odgovarja jugoslovanski »Skoj« (Suvoz komu,listnate Omla-dine Jugoslavije — zveza komunistične mladino Jugoslavije). Ti dve organizaciji sta zelo pogubni naši krščanski mladini. Verni starši naj pazijo, da jim popolnoma no pokvarita otrok.	%
Tako je v doželah, kjer vlada diktatura, vse drugače je pa pri res demokratičnih narodih. Tam vidimo več političnih strank, več prosvetnih udruženj, več mladinskih organizacij, ki se svobodno gibljejo in med seboj tekmujejo. Tam ima tudi Cerkev tisto potrebno svobodo, da ustanavlja mladinska udruženja, v katerih vzgaja mladino v krščanskem duhu, jo varuje moralnih zablod modernega poganstva in kle sa iz njo dosledne in delavne katoličane. Ko beremo o velikih priredit vah in uspehih katoliško
IZ ŽIVLJENJA
IZ ISTRE
V Buzetu so je prigod.il žalosten dogodek. Kot poroča list »Gore srca«, so neznanci neko noč sneli križ iz dveh vaških kapelic. Ljudstvo je šlo nato v procesiji do onih kapelic in župnik je bosonog nosil snete križe ter jih zopet postavil na prejšnje mesto. Toda hudobija si ni dala miru. Ponoči so zopet prišli, sneli križe ter enega na kose razbili. Pravijo, da je oblast obljubila, da poišče krivca. Radovedni pa smo, če ga bo tudi našla. Istrsko ljudstvo obsoja iz dna srca tako bogoskrun-stvo.
Na otoku Krku se versko življenje še razmeroma dobro razvija. Ljudje radi hodijo v cerkev. Radii so tudi poslušali pastirsko pismo svojega škofa mons. Sreberniča, ki jim je govoril o veri. Devetega marca pa so praznovali papežev dan, kar je našlo lep odmev med narodom. V stiskah čutijo krščanski narodi še bolj svojo povezanost s Cerkvijo in njenim poglavarjem.
Tudi šibeniški škof dr. Mileta je napisal pastirsko pismo o veri in poziva vernike kakor sv. Pavel k vztrajnosti v veri. Ljubljanski pomožni škof, kot smo poročali, je tudi govoril o veri v svojem pastirskem pismu. Iz tega se vidi, da so potrebe vernikov v Jugoslaviji povsod enake.
IZ LJUBLJANE
Msgr. Vovk je v Ljubljani napovedal birmovanja, ki se bo vršilo tekom poletja v raznih delih širne ljubljanske škofije.
S praznikom sv. Jožefa so se letos po nekaterih cerkvah ljubljanske škofije pričele s posebnim dovoljenjem sv. očeta večerne maše ob nedeljah in praznikih. S tem posebnim dovoljenjem je sv. Cerkev hotela poskrbeti za tiste vernike, ki so v dopoldanskih urah kakor koli zadržani, da ne morejo k sv. maši, in za tiste župnije, ki nimajo duhovnika in more šele proti večeru priti duhovnik iz drugo župnije, da jim opravi sv. mašo. V Ljubljani se večerna maša vrši v stolni cerkvi sv. Nikolaja in jo verniki v velikem številu obiskujejo.
-f- dr, Peter Šorli
Umrl jo v Ljubljani dne 21. marca dr. Peter Šorli, profesor verouka in prirodoslovja. Pokojni jo naš goriški rojak. Rodil se je na Kneži pri Podmelcu 26. junija 1876. Duhovnik je postal 1. 1900. Bil je v raznih službah na Goriškem, nazadnje pa vikar v stolni cerkvi v Gorici. Nato pa je kot begunce prišel 1. 1916 v Ljubljano. Postal je profesor verouka na realki, kjer je poučeval do lani. Zaradi široke razgledanosti, izredne dobrote in duhovniške požrtvovalnosti je bil zelo priljubljen pri dijakih in profesorjih. To je pokazal tudi njegov pogreb, ki ga je vodil kanonik g. Josip Šimenc in se ga je udeležilo zelo veliko njegovih prijateljev in znancev. Bil je na-
Francije, Italije, Švice, Belgije, Anglije, Portugalske, Amerike itd. se tega zelo veselimo. Žalostni smo pa, ker naši mladini vsega tega manjka. Saj smo imeli v preteklosti lepo razpredene mladinske organi-
zacije, ki so vzgojile ioš: najboljše može in žene. Fašizem jih je zatrl in. komunizem jim ne pusti, da bi na novo zaživele. Krščanska mladina, misli na svoja udruženja, da postaneš enakovredna mladini drugih krščanskih narodov.
Tistim, katerim tako zelo ugajata lesedi edinost in enotnost, priznamo, da je edinost in enotnost v Bo-mladine gn najlepša stvar. Toda vedo naj,
da je pra v tako najpogubnejša stvar edinost in enotnost v zmoti in hudobiji. Prva edinost spominja na e-diiiost pri Bogu v nebesih, druga pa na prisiljeno enotnost v obupu pogubljenja.
rodno zaveden duhovnik, ki se je že-iel vrniti v svojo domovino na Goriško, pa ga je Gosp id prej poklical k sebi.
bružinski rožni venec
Širokopotezno akcijo za družinski rožni venec vodi po radiu v Los Angelesu p. Patrik Paten. V ta namen ima tedenske radijske večere, pri katerih sodelujejo tudi najuglednejši filmski igralci iz Hollywooda. Nedavno je izjavil, da je prepričan, ua jo med hollywoodskim osebjem mnogo pravih svetniških duš, ki redno molijo rožni venec in so dnevno prii sv. maši in obhajilu. Njegove večere za družinski rožni venec prenaša okoli 300 radijskih postaj.
Lep protest
Bojkot vsem filmom so za on mesec napovedali dijaki v Kaliforniji v znak protestu proti zelo pohujšlji-vemu filmu s naslovom: »Dvoboj na soncu«. Bojkotu so se pridružili tudi protestantski dijaki in akademiki. Računajo, da je sodelovalo okrog 6 milijonov ljudi.
VZAJEMNOST
Kljub morebitnim nesporazumom v preteklosti in morda tudii v sedanjosti je povezanost med poljskimi in češkimi katoličani vendarle velika. Ta povezanost izvira iz skupnega češčenja sv. Vojteha, praškega nadškofa, ki je odšel misijonarit med Poljake, kjer go ga poganski Prusi umorili 1. 997. Njegov grob je bil najprej v nadškofijski cerkvi, v poljskem Gnezuu, potem pa so njegove ostanke prenesli v Prago. Letos praznujejo Poljaki, Cehi in Slovaki v bratski vzajemnosti prav slovesno 950 letnico njegovega mu-čeništ.va. Na čelu češkoslovaškega odbora za proslavo je praški nadškof dr. Beran. Sv. Vojteh je vneto gojil dediščino sv. Cirila in Metoda, pospeševal slovansko bogoslužje in cerkveni slovanski jezik. Slovaki in Poljaki imajo katoliško književno društvo sv. Vojteha, ki jo podobno naši Družbi sv. Mohorja.
Desni razbojnik se vrača
Japonski kapitan Ota, strah taborišča v Makassarju v holandski Indiji, ki čaka na sodbo zaradi grozodejstev, ki jih je izvršil med vojno, je izrazil željo, da bi se dal krstili. Neki holandski vojaški kaplan ga ,jo podučeval v krščanskem uauku> ga pred kratkim krstil iu mu podelil prvo sv. obhajilo. Ves čas svetih obredov so ga stražili. Sedaj pa čaka na sodbo, ki bo verjetno smrtna obsodba. Tako se pouavlja zgodba desnega razbojnika.
Med večnim ledom
Strahovit mraz so imeli prpteklo simo tudi v Alaski in ob severnem tečaju. Čeprav so vajeni na mraz in zimo, kaj takega tudi tam še niso doživeli. V severni Alaski so 2. februarja dosegli rekord v mrazu. Toplomer je kazal 63,1 pod ničlo, kur je uajnižja temperatura, ki so jo do sedaj zaznamovali. Leta 1910. je zlezel toplomer do 6131. Mraz je bil tako hud, da so nekemu misijonarju psi zmrznili in jih je moral pustiti na snegu. Sam se je rešil tako, da so je zatekel v neko indijansko kočo.
Slovenec na odličnem mestu
Slovenski fraučiškan p. dr. Hugo Bren je postal dekan bogoslovno fakultete na mednarodni frančiškanski univerzi Antonianum v Rimu. P. Hugo jo v mednarodnih bogoslovnih krogih zelo znan kot odličen moralist. G. patru iskreno če-
titamo.
51ra n . 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Sievj7
NOVIČK Z MOSKOVSKE KON-PERENCE. Francoski zunanji minister Bidault je sprožil svoje velike zahteve:	priključitev	Posarja
Franciji , neodvisnost Porurja in Porenja. Prvo so mu ugodili, drugo odbili. Nato so razpravljali o štiri-sirauski pogodbi, ki naj zagotovi razorožitev Nemčije. Predlagal jo je .Marshall, in sicer po načrtu, ki ga je bil zasnoval že Byrnes. Bevin in Bidault sta pristala, Molotov je iznesel proti ameriškemu načrtu toliko popravkov, da je ta praktično padel v vodo. Ob tej priliki je Marshall izrekel nekaj zelo trdih in ostrih besed na račun Sovjetov. Naj večji dogodek tega tedna pa je bil toliko pričakovani obisk Marshalla pri Stalinu, ki se je vršil ld. t. m. O razgovoru ni znano drugega, nego da jo trajal 90 minut. Po o-bisku so zunanji ministri opustili Vprašanje štiristrunskega sporazuma in prešli na druge probleme.
ZNAMENITI KITAJSKI GLASBENIK Ki AN G WEN YE, ki m kristjan, se je lotil velikega umetniškega dela: uglasbiti ves psalterij’ ki je bil pred nedavnim preveden v kitajski jezik. »Nobena glasba mi tako ne ugaja«, je dejal ob tej priliki, »kot nabožna. Hočem izvršiti to delo, da počastim nebeškega duha (Boga) in proslavim kitajsko glasbo«. Kiang Wen Ye ima šele 37 let m je napisal že več kot 500 glasbenih del.
VSTAJA V PARAGUAYU se še vedno nadaljuje iu je zaenkrat še težko predvidevati, kako se bo končala. Razne odlične osebnosti — med njimi zlasti nadškof iz Asunciona — so ponudile obema strankama svoje posredovanje. Toda predsednik vlade Moriuigo je odklonil vsako posredovanje, češ da bi to le okrepilo položaj komunistov-upornikov.
VELIKA OFENZIVA PROTI U-FORNIKOM. Grška vlada je začela z veliko ofenzivo proti upornikom. Operaciji izvajata dva armadna zbora,, ki štejeta skupaj okrpg 60 tisoč mož, ob podpori topništva in letalstva. S svoje strani pomaga tudi mornarica.
FRANCOSKA OBLIKOVANJA.
Francoski poslanik pri sv. stolici je v imenu francoske vlade izročil najvišje odlikovanje častne legiji kardinalu Evgeniju Tisserandu in še nekaterim drugim francoskim cerkvenim dostojanstvenikom v Rimu.
ZDA PROTESTIRAJO. Vlada ZDA je poslala vladi FLRJ protestu^ noto, češ da se je Jugoslavija
Podp. Mestnih straž
hrani sledeč« najdene predmete: 1. vsoto denarja, 2. nalivu:) pero,
Hlapec Ferjan
Drugo jutro sta zapustila Gabrov Llaž in Koprivčeva Katra zabavljajoč hišo, drugi poslii pa so deli reke navzkriž to so se branili, da bi delali. Opoldne je bil Bregar zopet tam, izplačal stavkujočim delav-etm plačo iu izjavil, da lahko sedaj tudi gredo. Če jim kaj ni všeč, se lahko tudi na sodniji pritožijo. Na to pa niso mislil:!, ampak so le zabavljajoč povezali svojo culice in zvečer odšli od hiše. Ko jo zanikrna svojat zapustila hišo, se je Ferjan vedro nasmejal, gospodinja pa je vzdihovala in jokala.
Naslednji dan je prišel Bregar z vi-emi svojimi posli dol na Dolinarjevo poljo in so se lotili dela. Jerica se je od vsega srca smejala; pri delu je šlo vse v rodu in urno izpod rok m Ferjan je imel prijeten občutek, kot bi bil zopet doma pri Bregarjevi hiši. V nedeljo se jo podal Bregar nekaj ur daleč dol v deželo iu zvečer je res pipeljal k Dolinarjevim tri nove hlapce in tri dekle. Bili so sicer postarni in deloma betežni ljudje, toda Dolinarjeva hiša jo bila z njimi vendar na boljšem kot s prejšnjim* zanikrnimi posli. Gospodinja se je sedaj oddahnila in se botru za to ureditev tudi zahvalila, Ferjan pa je hodil odslej popolnoma varno in zanesljivo po svojem dolu. — Prejšnji, posli n ir, o mogli v vsej občini dobiti službe in h o se morali podati jo iokat na tuje VII.
Hudoverniikova Milka je z bojaz-
poJastila italijanskega dobroimetja ua tržaškem področju brez dovoljenja iu brez odškodnine lastnikom. Državni podtajnik Dean Acheson je izjavil, da vlada preudarja možnost podvzeti nove mere, ako bo Jugoslavija ostala gluha na to noto.
NOV PETROLEJSKI VRELEC. V Iranu so odkrili nov petrolejski vielec, ki je menda najbogatejši na vzhodu, ker more proizvesti uič manj kot 1 milijon ton petroleja.
J U2N O - AFRIŠKA ZVEZA šteje: dva milijona in pol Evropejcev (največ Angležev in Burov), sedem milijonov in pol afriških domačinov Bantu, en milijon mešancefv in četrt milijona indijskih priseljencev, skupaj 11.250.000 prebivalcev.
ZDRUŽENJE FRANCOSKEGA LJUDSTVA. Akcija, ki jo je začel general De Gaulle, je dobila svojo stvarno obliko v novi politični tranki, ki se imenuje Združenje francoskega ljudstva. Predseduje ji general sam, njegova desna roka pa je bivši obveščevalni minister Jacftues Soustelle. Program obsega sledeče glavne točke:	1)	preosnova
ustave, ki naj okrepi vlado; 2) okrepitev enotnosti francoskega imperija; 3) poglobitev sodelovanja z Ve-iiko Britanijo in ZDA na zunanje političnem polju; 4) sodelovanje med delom 111 kapitalom v notranji politiki. De Gaulle je pozval vse Francoze, naj se mu pridružijo.
WALLACE KRITIZIRA. Bivši ameriški podpredsednik Wallace ne štedi s kritiko ameriško politike-kot jo v-jui Truman. Wallace se nahaja trenutno v Veliki Britaniji, ima govore in kritizira zlasti pomoč, ki jo je Truman obljubil Grčiji in Turčiji. S to pomočjo, pravi W allace, aočo Truman zaustaviti naval komunizma. »Toda pohod komunizma se no da zaustaviti, s tanki in puškami. Ta ideologija se po njegovem mnenju da premagati samo z boljšo ideologijo iu bo prenehala, ko bo- zavladala prava demokracija brez revščino in izkoriščanja. Komunizem ne more zadovoljiti vseh potreb človeškega rodu. Demokracija pa jih lahko zadovolji, ako se ji posvetimo z vso vdanostjo«.
Morda je proti komunizmu še boljša zdravilo potencirana revščina in izkoriščanje, ki ju prinaša komunizem sam.
Komunizem imponira masam samo tako dolgo, dokler le kritizira in nima prilike, da bi z dejanji pokazal, da res ne zna drugega kot podirati in razdiralno kritizirati.
BYRD SE JE VRNIL. Admiral Byrd, ki je vodil odpravo na južno-tečajno ozemlje, se je vrnil s svojim
brodovjem in baje prinesel mnogo dragocenih podatkov.
JUGOSLOVANSKI BEGUNCI V ITALIJI. Britanske oblasti nameravajo prepeljati 12 tisoč jugoslovanskih beguncev, ki se nahajajo po Italiji, v Nemčijo na britansko Zasedbeno ozemlje. Jugoslovanska vlada je sporočila britanskim oblastem imena 1000 vojnih zločincev. Britanci so od teh dosedaj ugotovili le 80. L gotavljanje »kvislingov« med ju-gosl. begunci je zelo težko, ker se britanska in jugoslovanska vlada ne morete sporazumeti!, kdo naj se smatra za »kvisliuga«.
Sčasoma bo gotovo prišlo na cmovni red vprašanje: kateri »kvi-slingi« so večji zločinci, sovjetski ali nacistični'?
ZAKAJ JE V SV CENZURA? Harold Slasseu, ameriški politik, je bil sprejet pri Stalinu. Ta mu je med drugim pojasnil, zakaj je nemogoče odpraviti cenzuro med SZ in med ZDA. Glavni razlog je veli-
ka netočnost, s katero ameriški časnikarji poročajo o SZ. »Molotov je skušal že večkrat odpraviti cenzuro«, je dejal Stalin, »toda moral jo je spet upostaviti. V jeseni 1945 je bila cenzura odpravljena. Jaz sem bil na počitnicah ih časopisi so začeli takrat poročati, da me je Molotov prisilil, da sem šel na počitnice. Ko se vrnem, so pisali, bom dal Molotova ustreliti. Vse te novice so prikazovalo sovjetsko vlado kot neke vrste zverinjak. Naše ljudstvo se je razburilo iu zato smo morali sptt vpeljati cenzuro«.
Čudno je io to, da se tudi ljudstvo ZDA ne razburja radi cenzuriranih poročil iz »neke Vrsto zverinjaka.«
TRŽAŠKI GUVERNER. Pri Varnostnem svetu se je začela razprava o tržaškem guvernerju. Sovjeti so končno le prišli na dan s svojim kandidatom. To jo švedski, socialistični poslanec Jurij Branting, ki ima 60 let. Kaže, da se bosta Velika Britanija in ZDA tej kandidaturi uprli
UUMACt NOVICE
PLAiSINA Piti VIPAVI
Na belo nedeljo je bila na Pianini nova masa. Daroval jo je roj ali c. g. Anton Sirancar. .Lepo vreme je privabilo na ±’iamno mnogo ljudi iv. celo Vipavske. Vas je bna vsa v siavoiiokih, župna cerkev pa vsa v cvetju in vencin. Novomasni govor jo imel č. g. dr. Mocnia is Gorice, i o Kazal nam jo, da je duhovnik največji dobrotnik m prijatelj ljudstva. Veuno bolj bpoznavamo tum .jami to resnico, da je edini duhovnik Usti, ki uam v vsakem času in ob vsakih razmerah kuže s Kristusovim naukom pravo pot k časni in večni sreči. Ko so nas duhovniki pred letii svariti, jim nismo verjeli, preveč smo bili zaljubi jeni-le v svoj narod, danes pa čutimo na svoji lastni koži, da so imeli prav in smo jim iz sroa hvaležni. Vsaj nekdo jo, ki govori resnico in ki ljudstva m varal in ne vara. Zato ni nič čudnega, če rdeči funkcionarji nič kaj radi ne vidijo duhovnika, čeprav na vsa usta vpijejo, da niso proti veri.
VOLITVE V OF
Marsikaj lepega in zanimivega je človek lahko opazil pretekle dni ob volitvah v OF.
V' nekem kraju (n. pr. Ilirski Bistrici) je zvočnik ob treh popoldne slovesno naznanil, da se čas volitev podaljša do štirih radi prevelikega navala na volišče. Ljudje, kii so šli mimo volišča okoli treh, pa so ugotovili, da je bilo volišče pusto in prazno iin da ni bilo na njem žive duše.
Drugod si videl na volišču slede-
uijo opazovala potek dogodkov pri sosedovih. Ko se je sedaj za Ferjana vse srečno izteklo, so je za to na tihem v srcu zahvalila ljubemu Bogu. Ferjanu pa deklo ni več zginilo spred oči, odkar mu je bila v resnici angel varuh. Nekega naslednjega večera je zaslišal Ferjan, ko je imel ravno opravek pred hišo, sem od Hudovernikovaga dvorišča glasno zmerjanje in kričanje. Milka je pravkar prignala napajat starega jpitanega bika, Hudovernik sam, čo-cat in prihuljen možieek, je stal v svoji živordeči maji prad hišnimi rati. Rdeča barva obleke je oči vidno dražila bika, ki je začel stresati z giavo, kopati po tleh z zadnjima nogama in grozeča sopihati. Stari Hudovernikov možic se je začel razbur-Jt jati in je zavpil na Milko:
»Poženi ga noter! Udari po ujemi«
»Si ne upam, stric. — Bik je hud in razdražen,« jo odvrnila deklica boječe.
»Ti si tudi prava bojazljivka in
za nič drugivja pri hiši, kot da ješ,« je rohnel stari možičik.
V tem trenutku jo pristopil Ferlan k plotu. Videl je zdaj, kako se je Milka počasi in s prijaznimi besedami bližala besni živali. Ta pa se ni dala pomiriti, ampak je srdito za~jula .Deklica se je umaknila nekaj korakov nazaj, zato pa se je približal sedaj Hudovernik sam.
»Stric, pojdite v hišo,« je prosila Milka, »sicer se bo zgodila nesreča.«
Pa že je planil bik s sklonjeno grlavo proti staremu možičku. Ko je deklica to zagledala, je naglo pri
tekla in udarila s palico žival po glavi. Divje živinee se je tedaj okre-niio zopet proti dekletu. Ta je bežala iu tudi stari Hudovernik je skušal tedaj doseči hišna vrata, toda bik jo bil urnejši in je preprečil o-bema umik. Tedaj se je zavihtel Ferjan s silovitim zagx>nom čez plot, dohitel z nekaj skoki zdivjano žival, jo zagrabil za visoko švigajoči rep in jo potegnil nazaj. Peneč se od jeze je šinil bik naokrog proti Ferjanu; ta pa je urno prijel z levico za rog in z bliskovito naglico segel s desnico biku v nozdrvi, krepko mikastil iu stisnil — iu v naslednjem trenutku je ležal bik stokajoč na tleh. Tako znajo prijeti za nosnice samo izurjeni krotilci bikov in lauinskl pastirji. Je pa treba za to medvedje moči in izredne spretnosti; Ferjan jo imel oboje in zato je bik podlegel. Hlapec je otvezel žival z motvozom in jo odvedel nato v Ut v. Ko je prišel zopet ven, ga je srečala tresoča m jokajoča se Milka na hlevnih vratih.
»O Ferjan,« je zaplakala, »ti si nama rešil življenje in Iji ga pri tem lahko sam izgubil. Veliko si tvegal!«
»Zate, Milka,« je odvrnil Ferjan, »bi bil pripravljen tvdgati še več.«
Tu je pa že prišel stani Hudovernik in se začel znova jeziti nad Milko, češ da je s svojim letanjem in pretepanjem splašila iu zdivjala bika.
To je pa bilo Ferjanu že preveč. Ves žareč v obraz je stopil pred možica in rekel ostro:
»Sosed gmon, Milka je popolno-
či uapis »Prve svobodne volitve v FLRJ«. Torej so imeli io prav časopisi, ki so pisali, da lanske volitve iv«so bilo svobodne, ko so šele te »prve svobodne volitve«.
Po nekaterih krajih so volili v OF le člani, drugod pa so silili na volišče vso brez izjeme, čeprav niso vpisani v O F.
Zanimivo jo, kako »tajno« so volili ljudje, ki so radi bolezni priklonjeni na dom. Prinesli so jim na uom voliviueo, na kateri je bolnik prečrtal par imen. Nato so jo deli v ovitek iu ga zapeč itili, na ovitek pa so naphali ime in priimek volivca, tako da je lahko vsak vedel, čigava volivnica jo v ovitku. Po zidovih pa si lahko bral »Živele tajne volitve!«
Ponekod so volivci pokazali izreden srd do žensk, katerih imeua so bila na voiivnican. Vso so prečrtali, tako da bi ponekod morali zastopati AFZ mošk«, če bi odbori sami pri štetju glasov ne popravili izidov.
Razni funkcionarji so se po nekaterih krajih pritoževali, da je bilo na volivnieali vse prečrtano, spodaj pa si bral razne opazke, kot,: »Dol s komunizmom!«, »Živali križarji!«, »Dol s koritarji!« »D l z lumpi!« ii. še mnogo drugih opazk. — Lump ni lepa beseda, lepa stvar pa je zna-čajnost, po kateri se toži mnogim poštenim ljudem.
čudno svobodno so bile volitve preteklih dni. V muogih krajih so hodilii iskat ljudi po hišah, jih silili in jim grozili, če ne gredo ua volišče itd.
Marsikje se jezijo na duhovnike, ker niso šli na volišče. Povsod se ponavlja, naj se duhovnik ne vrne lava v politiko. Ker 'pa je OF popolnoma politična organizacija, bi
ma nedolžna, medro je ravnala z bikom iu bi ga tudi spravila v hlev. Toda vi — ne štejte mi v zlo, da vam povem — ste s svojo rdečo majo in s svojim nesmiselnim vpitjem zdivjali bika. Na vas samih je krivda. Bili ste v največji nevarnosti za življenje in samo po očividni božji pomoči ste odnesli zdravo kožo. Morali bi se zato zahvaliti sedaj ljubemu Bogu, namesto da stresate še sitnost nad drugimi ljudmi!«
Hudovernik je ošinil Ferjana ;in dekle s strupenim pogledom, ki je izražal:	»Sedaj nekaj vem; toda le
čakajta, še sem tu jaz, Hudovernik.«
Pazil je odslej z budnim očesom nad razmerjem med Ferjanom in Milko. Toda vkljub uajvečji pažnji ni mogel zaslediti mč pozornost vzbujajočega. Oba mlada človeka nista imela nikdar kakih dogovorjenih shajanj, in če sta se kdaj slučajno srečala, kar se ja tudi zgodilo prav redko, sta spregovorila nekaj prijaznih besed in šla nato na videz brezbrižno zopet narazen. Forjan je pa imel odprte oči in je od dne do dne bolj spoznaval lepe Milkine lastnosti in jo vedno više cenil.
Kar je moralo dekle prestajati pri Hudoverniku, je bila bridka preizkušnja v potrpežljivosti iu čednosti iin pri tem se je izvrstno izkazalo. Hudovernikova zakonca sta bila v vsakem oziru najbolj čudaški par med ljudmi. Pri možu Šmonu si videl sama nasprotstva. Po eni strani je pustil, da je šlo vse po zlu in rakovo pot: imel je le revno živino in zanemarjeno polje — največ ga je dal sploh v najem —, najbolj-
sineio bitimesta Mnogi duhovniki
vojih nasprotnik0'
0F.
za duhovnike ne pri teh volitvah, so zahtevali od sv< io doslednost.
To je par glasov o volitvah v Treznemu človeku marsikaj Pove,°’ Škoda je za Jugoslavijo, ki si P1 sama jemlje ugled pred svetom.
Duhovnikom, katerim sia® povedujojo vmešavanje v politi^0' so spet z grožnjami nalagali nekih političnih izjav v prid i
Taki podpisi kajpada ninntjo
lioba-
ob
ne veljave, kikor so tudi pris1 c volitve bre’i vrednosti pred ^uiul njim svetom m brez praktične ’0-risti doma.
Vse udarniško — celo voliti
Nek jo na Primorskem sta dve va sici tako blizu, da m niti 10 nuuU hoda iz prve v drugo. Na belo ne « ijo je bilo treba udarniško volil-1, ' se pokaže veliko navdušenje 't »blagor domovine«. Kdo bo pi‘&l ** čel, Kdo bo prvi končal, kdo bo sW odstotno spravit ljudi ua volišče, so bila najvažnejša vprašanja teg Gospodovega dne. Nihče ne bi rad poražen. Pa so zvedeli voiiv' vasi B, da so v vasi A sklenili ti z volitvami že ob 5h zjutraj.
Kaj si zniisii Hasau paša, ki se Turicom prav ponaša?
Prehitimo jih! Če oni začnejo 5. uri, bomo mi v B začeli ob P1'j* nedeljski minuti, t» j. takoj po P° noči. Rejeno — storjeno. NajnaVuV šenejšj, tisti večer niso šli niti sp®jj zaspance in zamudnike pa so 0 dveh do treh ponoči metali iz P° stelji. Zdramite se, zaspanci, volit* 'i mudi! Zmaga mora biti na vsak na čin naša.
Pa recite, da to ni udarniško!
Seveda so smeli voliti le enotn0 usto zanesljivih vaščanov, ki jiMe prej prerešetala K1J. in zmagali s®-Kako lopo bi bilo po naših vaseh, 00 bi vsi tako tekmovali v krščanske^ življenju in hoteli stoodstotno P11 v nebeško domovino na podlagi . notue liste desetih božjih zapoved1
Če bi te stvari ne bile tako žal° stne m za narodni ponos do s kraj »osti poniževalne, bi bile smešne.
Darovi
Neimenovana 500; neimenovan 500; iz Bovca 950; iz Čezsoče 550;
N., da bil brat k bratu neovirano h«* dil, 100; N. N. iz cone B 150; N-iz cone B za svobodo tiska 100;
N. iz cone B za rešitev i« rdeče suZ' nosti 50; iz Titrenč 200; N. N. 35; 12 Trsta, da bi so vrnil Žef, 100; S. morou za sv. Jožef pozdrav s Spot njega Krasa 300; Medana za Sl0'-Primorca 1G00; iz Kozauo z željo, da bi bil S. Prim. še naprej luč zaPc' ljanim, 500; N. N., da bi prišla v Brda prava svoboda, 400 L.
Bog povrni!	^
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. 1. S.
ših virov dohodkov ni znal izrabi'1’ njemu samemu delo hi; preveč dišalo, pač pa je rad dobro jedel. Po drugi strani je pa bil zopet praV1 skopuh in stiskač. Bil je bogat ia je imel mnogo denar ja naloženega ^ posojilih z visokimi obrestmi Pr' svojih sosedih. Ko jo dobil v roke obresti od teh glavnic ali izkup’-ček od kake prodane živine, je držal k«1 z železnimi kleščami vsak belič ^ ga zlepa ni dal iz pestu. Naspro*1 vsem ljudem in tudi proti Milki Je bil Šniou nezaupen iu sumljiv; vsa' kega človeka je imel že vnaprej za slabega in dobil jo vedno znova pretveze, da je preizkušal svoje domače ljudi. Milka je bila tega že va' jena, kajti večkrat je pustil de»al na tleh ali na kakem drugem vid' nem kraju, kot da bi ga bil izgubi« da bi dekle preskusil, čo jo zanesljiv3 in poštena. Milka je denar pobrala in mu ga veduo točno m vestno AZ' ročila; tedaj je Šmou zagodrnjal 111 ni rekel nobene besede. Svojega sumničenja pa -*e vkljub temu »j znebil in je še bolj uezaupno gledal na vse. Če je prejel kak večji zne' sok, se mu denar ni zdel varen v de narnici, ampak ga je skrival n*1 vseh mogočih in nemogočih krajih’ na pr. med špranjami lesene steue’ med sliko in podlogo kake stenske podobe, tudi v stare čevlje itd.; J*’ celo na dno predalov za moko je kopal bankovce in tako se je zgod1' lo, da so potegnili včasih pri Hudi>' vernikovih iz juho ali močnika k«' bane petake in d ose take.
(Nadaljevanje)
it