Poštnina phftma ▼ gotovini.
Leto XXII., št. 143
Ljubljana, petek 20. junija 1941-X1X
Cena Din 2 - cent 60
Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
2KLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione Pnbblicita Italiana S.A., Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 81-24, 31-26. 31-2«.
Rokopisi se ne vrača Ja
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubbliclta dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. A* Milano
Zopet nov angleški poraz v Libiji
Velika angleška ofenziva pri Sollumu se je zaradi uspešnih protinapadov italijanskih in nemških sil izpremenila v velik pcraz - Uničenih je bilo 200 angleških tankov In sestreljenih v štirih dneh 42 sovražnih letal
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. junija naslednje 379. vojno poročilo:
V	Severni Afriki je letalstvo nadaljevalo napade na ostanke angleških čet, ki se umikajo. V teku je čiščenje ozemlja in štetje moštva in materiala, ki ga je sovražnik zapnstil. Sovražnih oklopnih vozil, ki so bila onesposobljena za borbo, je približno 200.
V	letalskih bitkah je bilo sestreljenih nadaljnjih 6 sovražnih letal, tako da znašajo izgube, ki jih je vojska osi prizadela angleškemu letalstvu v štirih dneh bitke pri Sollumu, skupno 42 letal.
Bombni napadi so bili izvedeni na postojanke pri Tobruku in na naprave pri Marši Matruhu.
Angleška letala so vnovič bombardirala Bengazi.
V	Vzhodni Afriki je v Galli in Sidamu položaj v celoti nespremenjen; udejstvo-vanje topništva v okolici Gondarja.
čijo. Vrženih je bilo nekaj rušilnih in za-žigalnih bomb, ki so povzročile nekaj škode in nekaj žrtev.
Hud udsrec angleški propagandi
Rim, 19. jun. s. Zmagoslavni zaključek bitke pri Sollumu je predmet živahnega zanimanja svetovnega tiska. Angleška propaganda je v svoji neprevidnosti pripravila javno svetovno mnenje na angleški uspeh, katerega je še napihnila v reklamne svrhe, zgodilo pa se je popolnoma drugače, kakor so upali Angleži. Po umiku čet generala Wavella se je potuhnila tudi angleška propaganda, ki je znova dokazala, da sama sebe sugerira s svojim upanjem in svojimi željami. Angleško povelj-ništvo uradno priznava neuspeh zaradi intervencije svežih italijanskih in nemških
-Tčleifiaidff^*" f

Fialia •
■ — -.
jnnu
"»BregaN ; ;Elaga #Bjr ^
'Ageila ^ I B I J A -..
• Capuzzojc ... S.0mar>U l
I I
MagdalcnaliS«gga
A />Hei'ra
/? A- i
.2 jiEG I PAT
--vg-l;.. j /__
Nemško vojno poročilo
Berlin, 19. jun. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	Severni Afriki so bili pri zaključnih bojih južno od Solluma uničeni nadaljnji angleški oklopni vozovi, v letalskih bojih pa je bilo sestreljenih 6 angleških leial.
Nemška bojna letala so 18. junija zjutraj ponovno uspešno obmetavala z rušilnimi bombami velikega kalibra vojaške cilje v angleškem pomorskem oporišču Aleksan-driji.
Na morja okrog Anglije je potopilo letalstvo zadnjo noč severno vzhodno od Cromera v močno zavarovanem konvoju dve sovražni trgovski ladji s skupno 50U0 tonami. Bojna letala so uspešno bombardirala pristaniške naprave v Great Yar-mouthu, kakor tudi letališča na jugovzhodu Anglije.
Polaganje min v številnih angleških lukah se je v zadnjem času nadaljevalo v večjem obsegu podnevi in ponoči. Angleška plovba po morju je zaradi tega utrpela nove hude motnje in izgube. Pri teh operacijah so imeli oddeiki bojnih letal zračne flotilje maršala Kesselringa poseben delež.
Pri sovražnikovem poskusu, da bi včeraj priletel nad kanalsko obalo v zasedenem ozemlju, je lovska obramba sestrelila štiri angleška lovska letala.
Sovražnik je odvrgel zadnjo noč manjše število rušilnih in zažigalnih bomb v krajih na severaozapadni nemški obali. Mod civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev, mrtvih in ranjenih. V stanovanjskih okrajih, med drugim v Hamburgu in Bremenu, je bilo nekaj poslopij razdejanih ali poškodovanih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je imelo pri obrambi posebne uspehe. Sestrelili so 8 napadajočih angleških letal.
Pri obrambi sovražnih napadov na nemško ozemlje so se izredno odlikovale naslednje posadke nočnih lovskih letal:
1.	višji narednik Gildner ter podčastnika Poppelmayer in Schlein,
2.	nad poročnik Prinz zu Lippe, podčastnik Renette in
3.	nad poročnik Semrau, podčastnik Peter in podčastnik Behrens.
Višji narednik Gildner je dosegel zadnjo noč svojo 12. zmago z nočnim lovcem.
Največja bitka
mehaniziranih sii
Rim, 19. jun. s. Vesti, prihajajoče iz Se-■ verne Afrike, poudarjajo vedno večjo važnost bitke pri Sollumu. ki se je končala s popolnim uspehom osnih sil. Bitka pri Sollumu je bila po splošni sodbi strokovnjakov eden izmed največjih uspehov mehaniziranih sil te vojne, nedvomno pa je bila ena največjih bitk te vrste v kolonijah.
V	bitki ie bila popolnoma uničena 7. sovražna oklopna divizija s 4. in 7. brigado. ki sta igrali v prošli zimi na bojišču v Cirenaiki značilno vlogo Zajetih ali popolnoma uničenih je bilo najmanj 200 oklopnih voz. Osno letalstvo, ki neomejeno gospodari v zraku, je bombardiralo in obstreljevalo sovražne čete. V raznih spopadih je bilo Sestreljenih 31 sovražnih letal. Po vsem tem je jasno, da so se visoko leteči načrti sovražnika, ki si .ie obetal, da bo razbil osno fronto pri Sollumu ter če-.blokiral oblegani Tobruk. na vsei črti izjalovili.
Angleška letala nad severno Nemčijo
Berlin, 19. jim. ir. Oddelki sovražnih letal so preteklo noč napadli severno Nem-
sil, ki so skušale obkoliti angleške čete. Da bi se preprečila obkolitev, so se angleške čete umaknile z bojišča. Da bi opravičilo umik pred javnostjo, je angleško po-
veljništvo izjavilo, da so se angleške čete umaknile, ker so opravile svojo nalogo. Angleži so hoteli samo izzvati sovražnika, da bi odkril svoje sile. Angleško povelj-ništvo hoče torej prikazati propadlo ofenzivo kot uspele izvidniške operacije. Iz-vidniške operacije, pri katerih so Angleži izgubili 200 tankov, seveda nimajo primera v zgodovini vojaških izvidniških akcij, angleška propaganda pa je morala vendarle priznati, da so angleške sile naletele na srdit odpor, da so morale prestati številne protinapade in da je bilo precej hudih bojev. Angleško prizadevanje, da bi se zmanjšal pomen bitke in prikril angleški poraz, je v odločnem nasprotju z velikimi upi, s katerimi je Anglija javnosti poročala o začetku te ofenzive. Dopisnik Reuterja je v soboto objavil, da je poveljujoči general pokazal novinarjem s palico na pesku smeri pohoda štirih napadalnih kolon. General je dejal novinarjem do-slovno: »Gre za velik napad, ki bo lahko še odločilen.« Dopisnik, ki je spremljal čete, 7e popisal pohod motoriziranih čet po puščavskem pesku ob zori. Italijanskih in nemških letalcev ni videl, ko so pa kolone prišle 8 km pred Fuenfer, je letalstvo osi že napadlo angleške vojake.
Dopisnik Reuterja je v nedeljo brzoja-vil v London, da gre za največjo libijsko bitko, ki bo odločilnega pomena. Vsa ta teatralična propaganda o bitki pri Sollumu se je končno spremenila v angleški taktični neuspeh, v umik angleških čet z izgubo 200 tankov in v splošnem strateški umik angleške propagande.
Bogat plen
Berlin, 19. junija d. Že doslej je ugotovljeno. da jc bilo v veliki bitki pri Sollumu uničenih ali zaplenjenih najmanj 150 angleških oklepnih vozil. Poleg tega so nemške čete nabrale še drug bogat plen, med drugim več poljskih :n protiletalskih
P$gO
o nenapadanju in prijateljskem sodelovanja
Ankara, 19. junija, s. Nemški poslanik v Ankari von Papen in turški zunanji minister Saradzoglu sta snoči ob 21. podpisala prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo. Pogodba se glasi:
Nemška država in turška republika sla se, prežeti želje, da bi postavili medsebojne odnošaje j.u osnovo vzajemnega zaupanja in prisrčnega prijateljstva, sporazumeli za sklenitev pogodbe, pri čemer ostanejo dosedanje obveznosti obeh držav nedotaknjene.
V	ta namen sta nemški kancelar in predsednik tui-ške republike imenovala za svoja pooblaščena zastopnika poslanika Franca von Papena in zunanjega ministra Saradzogla, ki sta se na osnovi svojih pooblastil sporazumela o naslednjem:
Čl. 1. Nemčija in Turčija se obvezujeta, da bosta medsebojno spoštovali integral-nest in teriterijalno nedotakljivost svojih držav ter da ne bosta ničesar ukrenili, kar bi bilo posredno ali neposredno naperjeno proti eni izmed njiju.
Čl. 2. Nemčija in Turčija se obvezujeta, da se bosta v bodoče posvetovali glede vseh problemov, ki se tičejo njihovih skupnih interesov in da se bosta sporazumeli glede postopati ja v teh stvareh.
Čl. 3. Pogodba bo ratificirana in ratifi-kacijski dokumenti bodo čimprej izmenjani v Berlinu. Pogodba se uveljavi z dnem, ko je bila podpisana in velja za 10 let. Obe strani se bosta ob primernem času sporazumeli glede podaljšanja pogodbe.
Pogodba je bila sestavljena v dvojnem nemškem in turškem originalu v Ankari 18. junija 1941.
Obenem sta nemška in turška država izmenjali tudi naslednji enako se glaseči noti glede gospodarskih odnošajev med njima:
V	zvezi z današnjo srečno sklenitvijo nemško-turške pogodbe, mi je v čast obvestiti Vašo Ekscelenco. da je moja vlada ukrenila vse. da bi kolikor mogoče pospešila gospodarske odnošaje med Nemčijo :n Turčijo ter da se je pri tem ozirala na možnosti, ki so podane spričo gospodarske strukture obeh držav in ria izkušnje, ki sta si jih pridobili obe državi v času vojne. Obe državi se bosta pričeli čim prej pogajata za pogodbo, s katero naj bi se izvedel ta razgovor.
Kot dodatek k pogodbi je bila objavljena za tisk in radio naslednja skupna izjava:
V	zvezi s srečno sklenitvijo pogodbe sta pooblaščena zastopnika obeh strani izrazila željo, da bi tisk obeh držav kakor tudi radio obeh strani v svojih objavah in oddajah stalno upoštevala duha prijateljstva in medsebojnega zaupanja, ki je značilen za nemško-turške odnošaje.
Vichy, 19. junija. Kakor javlja agencija OFI iz Carigrada, je na potek nemško-turških pogajanj ugodno vplivalo dejstvo, da ni v Siriji niti enega nemškega vojaka ter dejstvo, da Nemčija umika svoje vojaške sile z Balkana.
Izjava Saradzogla
Ankara, 19. junija d. Turški zunanj' mi-nisiter Saradzoglu je podal o priliki podpisa nemško-turške pri jat el iske pogodbe novinarjem izjavo, v kateri je predvsem izra-
zil sivoje veselje nad podpisom pogodbe. Nadalje jc poudaril, da sta si nemški in turški narod sedaj zopet v novi atmosferi popolne varnosti podala roke. Turški zunanji minister jc omenil tudi posebne zasluge, ki si jih je za sklenitev pogodbe stekel nemški veleposlanik v Ankari v. Papen.
Nemški komentar
Berlin, 19. jun. s. Prijateljska pogodba, ki je bila včeraj podpisana med Nemčijo in Turčijo, je dogodek, s katerim se pretežno bavi današnje jutrnje časopisje, ki objavlja na posebno viden način besedilo pogodbe ter dodatne izjave, poleg tega pa zeio številne komentarje, ki povzd;gujejo prijateljstvo in duh sodelovanja med Nemčijo in Turčijo, ki ga je prav ta pogodba na nedvoumen način vnovič potrdila. Tudi četrti zaveznik Nemčije v svetovni vojni, piše »Volkischer Beobachter« v svojem današnjem uvodniku, se nam je danes vnovič približal z oficielnim aktom zgodovinske važnosti. Mnogo tisočev Nemcev je znalo ceniti vrednost Turkov v bitkah, v katerih so se borili na Bližnjem vzhodu, prav tako pa je vsa Nemčija sledila z živim občudovanjem orjaškemu delu obnove, ki ga je pričel v tej državi režim Kemala Atatiirka. Zmage pri Galipoliju in pri Kut el Aamari so nadaljnja osnova medsebojnega prijateljstva, ki je bilo danes slovesno vnovič okrepljeno.
Potem ko list obsežno opozarja tudi na italijansko-turške odnose v zadnjih desetletjih ter na objektivne izjave, ki jih je podal Duce v svojem govoru glede Turčije pred Fašistično korporaciisko zbornico, zaključuje list z besedami: če je danes predsednik Ismet Ineni. razvijajoč ono politiko, ki je bila od začetka osnova politike Kemala Atatiirka, hotel zopet navezati s pomočjo slovesnega diplomatskega akta na še močnejši način staro tradicionalno prijateljstvo z Nemčijo, je to naravno, toda posebno značilno. Prav v času, ko se je Kemal boril za rešitev svojega naroda, je pričenjala Nemčija svojo veliko nacionalno revolucijo. Ko je Nemčija pričela borbo proti židovski demoplutokraciji, je Turčija ostala neprizadeta od nezvestega prijateljstva, ki ga ji je London vsiljeval, in danes, ko je vojna sil reda zmagovito v teku proti sovražnim silam nereda, je velike vnžnosti odločitev Turčije, da se z dejanjem svobodne in odločne volje priključi akcijskemu področju Nemčije in s tem osi.
Odmev v Ameriki
VVashington, 19. jun. s. Vest o sklepu prijateljskega pakta med Nemčijo in Turčijo je v tukajšnjih političnih krogih napravila, globok vtis. Mnogi listi smatrajo sklep pogodbe kot diplomatski poraz Anglije.
Japonski poslanik v Londonu na poti v Tokio
Lizbona, 19. jun. d. Z letalom ie prispel včeraj semkaj japonski veleposlanik v Londonu Sigemicu. Ob 14. je nadaljeval pot v Madrid. Jutri se Šigemicu vrne v Lizbono, nakar odpotuje preko Zedinjenih držav na Japonska	i________^____
topov. Neki nemški oddelek je v silovitem napadu vdrl v postojanko angleškega topništva in zajel več topov. Posebno pa se je v bojih izkazal poveljnik pehotnega polka ki je branil preflaz Halfayo. Z največjo smelostjo je ta polk, sestavljen iz italijanskih in nemških čet. tri dni branil prelaz proti ogorčenim napadom številčno nad moč nega sovražnika, dokler niso prišli močnejši oddelki na pomoč ter ga razbremenili.
Zaplenjeni zemljevidi angleškega štaba
Berlin, 19. junija, s. Iz verodostojnih virov se doznava. da ie bila v načrtu velika angleška ofenziva pri Sollumu. kakor sklepajo po zemljevidih generalnega štaba nilske armade, ki so prišli v roke sil osi. Na zemljevidih so začrtane napadalne črte. ki kažejo, da ie bil nameravan direkten napad v smeri proti Tobruku in Derni.
Washington, 19. junija s. V listih »VVashington Newsw in »New York Times« izhajajo te dni dopisi iz libijske puščave, ki j;h pošiljata Richard Mac Millan in Ha-rold Denny. posebna poročevalca ameriških listov na libijskem bojišču. Omenjena dopisnika sta 15. t. m. v svojih člankih govorila o nameravani veliki britanski akciji na fronti pri Sollumu ter sta z vso jasnostjo napovedala, da ima angleško po-veljništvo namen z napadom odpreti si pot na Tobruk in še dalje. 2e ta napoved obeh ameriških novinarjev je jasen dokaz, kako otročje je zatrjevanje britanske propagande, ki pravi, da je bilo to podjetje enostavno izvidniška akcija za preizkus sovražni moči.
Angleško priznanje poraza
Amsterdam, 19. jun. d. Kakor javlja uradno angleško vojno poročilo iz Kaira, objavljeno preko londonskega radia, so
morale angleške bojne sile pri Sollumu popustiti pod italijansko-nemškim pritiskom ter se pred hudimi napadi umakniti na svoje izhodiščne postojanke.
Italije
Madrid, 19. jun. s. List »Semana« posveča poseben članek intervenciji Italije v vojni ter ugotavlja, da je Italija dejansko v konfliktu z Anglijo že več nego 6 let, namreč od časa abesinske vojne ter intervencije v Španiji. Nadalje poudarja list. da je sedaj Jadransko morje italijansko, da je Albanija razširila svoje meje, da je Črna gora zopet dobila svojo neodvisnost, da je bilo pol Slovenije anektirane po Italiji, ki ima za sosedo prijateljsko Hrvatsko. List zaključuje z ugotovitvijo, da vse to kaže, kako Anglija doslej na dosegla drugega nego vrsto neuspehov tako na diplomatskem kakor tudi na vojaškem polju, kakor tudi, kako je kljub vsem angleškim prizadevanjem novi red v vsej Evropi v popolnem razvoju.
*
Napad na Aleksandrijo
Berlin, 19. jun. s. DNB doznava. da so 18. t. m ponoči nemški bombniki zopet uspešno napadli vojaške objekte v pristanišču Aleksandri je. Bombe velikega in največjega kalibra so povzročile ogromno škodo v pristaniških napravah. Protiletalske baterije Angležev so morale prenehati s streljanjem.
*
Letalski napadi na Anglijo
San Sebastian, 19. jun. ir. Uradno poročilo, ki je bilo davi objavljeno v Londonu, pravi, da so tudi preteklo noč nemška letala izvedla napade na Anglijo, zlasti na vzhodni del države in na Midland. Povzročena je bila škoda, katere obseg pa še ni povsod točno ugotovljen.
Velikodušen Ducejev dar
lir za knjižnice vseučilišča, srednjih šol in muzejev Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 19. junija.
Duce je podaril vsoto 600.000 lir v korist vseučiliške knjižnice in knjižnic srednjih šol ter muzejev Ljubljanske pokrajine.
Visoki Komisar je izrazil Ducejn zahvalo obdarovanih zavodov in prebivalstva.
Vdanostno in zahvalno brzojavko za velikodušen dar Duceja. ki je ponovno s tem dejanjem pokazal svoje živo zanimanje za kulturo in tradicije Slovencev sta poslala rektor univerze in župan Ljubljane.
Slovenski kulturni zavodi Ljubljanske pokrajine so bili v zadnjem času že ponovno predmet velike pozornosti italijanskih oblasti, znanstvenih zavodov in javnosti. Tak© je bolognska univerza podarila svoji posest rimi v Ljubljani dragoceno zbirko izbranih krpic, znanstveni zavod v Bologni pa svoje publikacije. Zlasti velikodušno pa se je v tem pogledu izkazal Duce, ki je že poprej zagotovil dograditev institutov •*•>?>-šega vseučilišča, sedaj pa je naklonil 600.000 lir za vseučiliško in srednješolske knjižnice ter za muzeie Ljubljanske pokrajine. Z Ducejevim darom bodo mogle naše knjižnice in muzeii zelo obogatiti svoje kulturne zaklade.
De Bono odpotoval v Novo mesto
Poslovila sta se od njega Visoki Komisar in Poveljnik
Armadnega Zbora
Ljubljana, 19. junija.
Potem, ko je inspiciral čete ljubljanske posadke, je maršal Italije Eksc. Emilio De Bono zaključil svoje bivanje v Ljubljani, izražajoč svoje veliko zadovoljstvo nad udarno silo in disciplino oddelkov, ki jih je pregledal. Vsi ti oddelki so imeli priliko, da pokažejo pred maršalom svojo vojaško pripravljenost.
Eksc. De Bono je zapustil Ljubljano davi ob 8. Spr mljan od Poveljnika Armadnega Zbora Eksc. Robottija se je podal preko mestne m v smeri proti
Novemu mestu. Ob mestni meji je bila postavljena častna četa z godbo in zastavo. Maršal je nregledal četo, ki je bila postavljena v pozoru ter je ore-zentirala orožje.
Takoj nato se je maršal prisrčno poslovil od Visokega Komisarja Eksc. Gra-ziolija, sedel v svoj avtomobil ter je v družbi Eksc. Robottija nadaljeval vožnjo v smeri proti Novemu mestu. Tam je pred odhodom iz Slovenije v navzočnosti generala Romera inspiciral čete divizije »Isonzo«.
Anglija se pripravlja za obrambo Indije
Lizbona, 19. jun. s. Britanska agencija »Exchange« poroča, da sta se general Wavell, vrhovni poveljnik britanskih čet na vzhodu, in general Auchinlech, vrhovni poveljnik britanskih čet v Indiji, sestala pretekle dni v Basri. Razpravljala sta o strateškem položaju, ki je nastal med Sredozemljem in Perzijskem zalivom zaradi dogodkov zadnjih mesecev. Po mnenju glavnega stana britanskih čet je vojni razvoj načel vprašanje obrambe Indije. V zvezi s tem je angleško poveljništvo začelo razna obrambna dela, ki se izvajajo z mrzlično naglico.
Sestanek v Basri se pripisuje dejstvu, da so do nedavna vsa britanska navodila zahtevala ojačenje obrambe Vzhodne Indije, zlasti Singapura in Birme, dočim prevladuje danes v Londonu nazor, da je
treba to ojačenje izvršiti zlasti na sever* nih in zapadnih mejah Indije.
Indija je največji dobavitelj surovin angleškega imperija ter osrednja točka kopnih zvez britanskega imperija. Omenjena agencija zagotavlja, da se pripravlja Indija za takojšnjo akcijo, ako hi bilo neposredno ogrožena.
Gandhi o civilni nepokorščini v Indiji
Teheran, 19. jun. ir. Kakor poročajo te Bombaya, je izjavil Gandhi novinarjem, da bo akcija za civilno nepokorščino v Indiji zavzemala vedno večji obseg.
Angleška križarka »Alcazar" hudo poškodovana
Rio de Janeiro, 19. d. V tukajšnje pristanišče je prispela včeraj v počasni vožnji angleška pomožna križarka »Alcšzar«, ki je očividno težko poškodovana.
Ljubljanski velesejem
pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja
V novih paviljonih bo z dobrohotno pomočjo Vlade omogočil nov razmah gospodarstva v Ljubljanski
pokrajini
Gospodarstvo
Novi tečaj lire in cene
Ljubljana, 19. junija.
Visoki Komisar je določil, da bo Ljubljanski velesejem od 4. do 13. oktobra.
Velesejem, ki je bil za mesto vedno
sijajna revija trgovine in industrije, bo letos potekel v novem razmahu pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja zaradi posebnega in velikodušnega zanimanja fašistične Vlade. Letos bo Ljubljanski velesejem prvič navezal obširnejše stike z industrijo in trgovi-
Ljubljana. 20. junija.
V zvezi z razglasom o zamenjavi dinarjev v lire se objavlja:
1.	Zamenjava se vrši v vseh osmih določenih dneh od 8. do 12. in od 14. do 18.
2.	V prvih treh dneh imajo pri izmenjavi popolno prednost imetniki tisoč-dinarskih bankovcev in morajo zaradi
Med dinarjem in lito je določeno novo valutno razmerje. Ne več 10:3, temveč 100:38. Razmerje med lirrv in dinarjem ni voč 3:10, temveč 38:100. Z2 vsak preračun jc torej treba množiti s 100 aii z 38. dobljeno število pa dcl;ti v prvem primeru z 38, v drugem primeru s 100. Računanje s 100 je popolnoma ere stavno. Celo število namreč množiš s sto. akrt mu pripi-in desetice odrežeš kot decimalki. Decimalno število množiš s 100 če premakneš decimalno vejico za dve mesti na desno1, pri deljenju s 100 pa premakneš decimalno vejico za dve mesti na leve Nekoliko več dela ti da množenje ali deljenje z 38 Paziti je treba samo na to, v katerem primeru zanesljivo množiš s 100 a'i z 38, da deliš potem dobljeno število z 38 ali s 100. V to svrho si zapomm naslednji preudarek: Če pretvarjaš dinarje v lire. moraš dobiti za rezultat manjše število: množil boš
Berlin, 19. junija, s. Bela knjiga št. 7., ki jo je objavila Wilhelmstrasse, je nedvoumno razkrinkala vojne hujskače z zapa-da in njihove beograjske in atenske prijatelje, ki so se dolgo časa kazali nevtralne. Dokumenti, ki se tičejo Grčije, neovržno dokazujejo, da je njej pripisati krivdo, da se je angleški ekspedicijski zbor izkrcal na grških tleh. To je bilo že dolgo v načrtu. Tudi vsa organizacija grške vojske se je uredila na ta način, da se je upoštevalo sodelovanje s Francijo in Anglijo. Za ti dve državi tudi ni bilo nikakih tajnosti, kar se tiče grških vojnih sil. Grčija je stavila na razpolago svojim zaveznicam grška letalska oporišča. V službo Anglije je postavila svojo trgovinsko mornarico. Preslišala je vsa resna svarila Ribbentropa, ki jih je naslovil 27. avgusta 1940 na grškega
\Vashington, 19. jun. s. Predlogi obupanih britanskih, vlastodržcev, ki jih podpira majhna peščica ameriških državljanov, glede 1'uzije med Zedin.ienimi državami in Veiiko Britanijo, so v javnosti zbudili ostro grajo pri večini ameriškega ljudstva ter pri večini poslancev kongresa. Timk-ham, član poslanske zbornice, je odločno zahteval, nai se z vso silo zatre pokret za združenje z Anglijo ter naj se odstavijo s svojih mest vladni funkcionarji in vojaški poveljniki, ki so pristaši tega združenja. Omenjeni poslanec je tudi v zvezi s tem omenil admirala Yarnella in Stendleya ter generala Stronga. češ, da delajo v smislu fuzije Amerike z Anglijo. General Strong je bil pred kratkim kot opazovalec poslan v Anglijo ter je v tem smislu poročal predsedniku Rooseveltu.
Listi Hearstove skupine so razpisali ljudsko glasovanje glede angleških zahtev. Po izvršenem glasovanju se je izkazalo, da je nad 95 odst. Američanov nasprotnih britanskemu predlogu. Listi poudarjajo, da so se za fuzijo Amerike z Anglijo izjavili le prebivalci Nevv Yorka, kjer je število Židov zlasti veliko.
Odpor proti okupaciji tujih kolonij
Washington, 19. junija s. Senator Geor-ge, predsednik zunanjepolitičnega odbora senata in pristaš Roosevelta, jc izjavil, da ni za nobeno vojaško zasedbo Martiniquea ali drugih evropskih posesti na ameriški strani, pa tudi ne za to, da bi sc ameriške silo zasidrale v Dakarju a'l; na Azorih. Čo bi se vojne sile osi polastile Dakarja, bi to še ne pomenilo nevarnosti za Zcdinjene države.
Amerika se hoče z vojno okoristiti
VVashington. 19. jun. d. Vojni minister Stimson je imel v parlamentu govor, v katerem je izjavil, da bo sedanja vojna trajala nad 4 leta. zaradi česar so potrebni ogromni novi krediti za oborožitev Zedinjenih držav, za regulacijo reke sv. Lovrenca in za graditev novih velikih elektrarn. Po reguliranju reke sv. Lovrenca bi bilo mogoče pošiljati vojni material iz osrednjega dela Zedinjenih držav v Anglijo. Stimson je nato pripomnil, da bo od vseh teh naprav imela tudi Amerika svoje koristi.
Navedeno samo potrjuje izjave kance-
no v ostalem delu Kraljevine ter bo obenem prireditev, ki bo nudila vsem potrošnikom Pokrajine z najrazličnejšimi razstavljenimi izdelki popolno sliko narodne produkcije. Velesejem bo z razstavami najboljših krajevnih izdelkov obiskovalcem iz drugih Pokrajin prikazal krajevno produkcijo in njene poljedelske, tehnične, industrijske in obrtniške ter umetniške vire, kateri bodo nudili popolno sliko gospodarske značilnosti nove Pokrajine.
tega prizadeti zamenjavati denar dvakrat in sicer lahko zamenjavajo v prvih treh dneh tisočdinarske bankovce, v naslednjih dnevih pa bankovce ostalih vrednosti.
Opozarja se nadalje, da vloži prošnjo za izmenjavo samo poglavar družine za vse svoje družinske člane.
torej z manjšim številom, namreč z 38, in dobljeno šitev;lo delil z drugim razmernim številom, s 100. Če pa pretvarjaš lire v dinarje, moraš dobit; za rezultat večje število; množil boš torej z večjim številom, namreč s 100. in dobljeno število delil z drugim razmernim številom z 38.
Na primer: Koliko lir je 267 d;n? Pomnoži to število z manjšim razmernim številom 38. Dobiš 10125 To število deliš s 100, dobiš 101.25. Odgovor: 267 din je 101 lira 25 ccnt Drug primer: Koliko dinarjev je 165 lir 30 cent., Dob;ti moraš večje število, pomnožiš torej s 100 in dobiš 16530. To število deliš z drugim razmernim številom in dobiš 435 Odgovor: 165 lir 30 ccnt. je 435 din. Delitev se seveda redko izide in moraš v takem prmeru prvi dve decimalki tako zaokrožiti, da bo za obe stranki prav.
zunanjega ministra. Tajila je, da bi se bile angleške čete izkrcale na njenem ozemlju, že od preteklega marca dalje so se tisoči <>n<?leških vojakov izkrcali na Kreti in v
Pireju.
Listi se podrobno bavijo z dokumenti, ki jih je objavilo nemško zunanje ministrstvo in »Borsenzeitung« opozarja, s kakšno brezvestnostjo je Churchill pravil, kako je bila napadena nedolžna Grčija, ki je bila zmeraj najstrožje nevtralna in nikoli ni imela niti najmanjše obveznosti do zapad-nih sil. Nesramna je bila spričo tega tudi Churchillova trditev, da Anglija ni hotela in tudi ni imela interesa, da bi se vojna razširila na Balkan. Nova nemška Bela knjiga je podrla tudi ta papirnati grad laži, ki ga je zgradila angleška, pa tudi ameriška propaganda.
larja Hitlerja, da se hoče Amerika s sedanjo vojno okoristiti.
Vpoklic ameriških mornariških rezervistov
Washington, 19. jun. ir. Mornariški minister Knox je odredil, da naj bodo vsi rezervisti vojne mornarice, ki še niso bili pozvani v službo, pripravljeni za vsak primer. Prav tako, je odredil, da naj se pospeši kampanja za ojačenje ameriške vojne mornarice.
Stavke na vseh koncih
Ne\v York, 19. junija, s. Listi objavljajo vesti iz Honolula. da je priredilo več sto stavkujočih delavcev, ki so bili nameščeni pri gradnji dveh letališč in obrambnih naprav na otoku Kemeni. demonstracije. Prišlo je do spopada s policijo, ki jih je hotela prisiliti, da bi se vrnili na delo. Delavstvo je začelo stavkati zaradi prenizkih plač in drugih nemogočih delovnih pogojev. Njihove zahteve pa so krajevne oblasti odbile. Delavstvu so zagrozili z najstrožjimi ukrepi. Kakor poročajo, se je včeraj neki mlajši delavec podal k oblastem. da bi se pogajal z njimi za ureditev spora. Policijski organi pa so ga nagnali s palicami, nakar je prišlo do spopada z delavci, ki so čakali na svojega zastopnika.
Argentina hoče ohraniti svoja evropska tržišča
Buenos Aires, 19. junija, s. Ne banketu trgovinske zbornice ameriških držav je imel argentinski zunanji minister Azeve-do govor, v katerem je med drugim izrazil svoje nezadovoljstvo spričo neravno-vesja v trgovinskem prometu med Argentino in Zedinjenimi državami. Govornik je dejaL da Zedinjene države ne uvažajo dovolj pridelkov Argentine. Spričo tega je imela Argentina v trgovinskem prometu z Zedinjenimi državami v poslednjih 20 letih že 3 milijarde pezov primanjkljaja. Nazadnje je izjavil, da Argentina nima namena zanemariti svojih starih tržišč v Evropi.
židje se selijo v Ameriko
Madrid, 19. junija, s. Iz raznih predelov Evrope prihaja v Barcelono še vedno mnogo 2idov. ki takoj nadaljujejo svoje potovanje preko Lizbone v Ameriko. Večinoma so to bogati trgovci, bankirji, industrij ci in špekulantje vseh vrst.
Vojna v Siriji
Vichy, 19. jun. d. Francosko vojno ministrstvo javlja v svojem snočnjem poročilu o položaju v Siriji:
Francoski napadi v južni in srednji Siriji. ki se razvijajo že od nedelje dalje, so se neprestano nadaljevali ter je prišlo do zelo ostrih bojev. Francoske čete so dosegle več uspehov. Kuneitra je bila zopet zavzeta in je bilo zajetih mnogo ujetnikov ter vojnega materiala. Pri Kisue-u je bil izveden uspešen napad na angleške in de Gaulleove čete. V goratem predelu Libanona je bil Mersajum zopet zaseden. Francoski izvidniški oddelki so na nekaj točkah zopet prodrli do palestinske meje. Ob obali so francoske čete v boju s sovražnikom severno od Saide. Na vzhodu je sovražni oklopni oddelek prodrl iz Iraka do Abu Kemala, ni pa se mu doslej posrečilo streti francoskega odpora.
Vichy, 19. junija, s. Službeno ie bilo objavljeno, da so francoske čete v noči na torek in v torek znatno ojačile postojanke, ki so jih v zadnjih bojih zavzele. Sovražnik je ponovno sprožil nekaj protinapadov, ki so pa bili vsi odbiti. Francosko letalstvo je izvedlo vrsto učinkovitih bombardiranj sovražnih topniških postojank ter cest v sovražnem zaledju.
Vichy, 19. jun. d. Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je izjavil včeraj novinarjem, da je položaj za francosko vojsko v Siriji zalo zadovoljiv. Francoska ofenziva poteka povsod ugodno. V južnem Libanonu, zlasti pri Mersajumu, je prišlo do hudih bojev. Tudi francosko letalstvo, se vedno bolj uspešno udejstvuje. S pomočjo ojačenj novodošlih lovskih in bojnih letal so dosegli Francozi velike uspehe. Izvedeni so bili napadi na angleške postojanke v južni Siriji in v Libanonu, pa tudi angleška vojna mornarica je bila učinkovito napadena.
Amsterdam, 19. jun. d. Uradno angleško poročilo sedaj priznava, da so morali Angleži v Siriji izprazniti Ezro, Mersajum in Kuneitro, ker so Francozi prodrli v zaledje za angleške postojanke.
Rim, 19. junija, s. Angleški tisk in javno mnenje pričenjajo kazati resnično vznemirjenje glede na razvoj dogodkov v Siriji. Dejansko opozarjajo v Angliji, da je bil pohod na Sirijo prvotno označen kot prvi poskus bliskovite vojne z angleške strani, ki naj bi se izvedel po angleških zamislih. Zaenkrat nič ne kaže, da bi bila stvar uspela. »News Chronicle« jasno beleži, da se operacije v Siriji obupno počasi razvijajo in da še dolgo ne bo videti uspešnega konca tega pohoda. List poziva odgovorne oblasti, naj opuste borbo z zvočniki in naj pritisnejo brez vseh ozi-rov, da bi le dosegli takojšnje in odločilne uspehe. Anglija bo lahko napravila vtis na svetovno javnost le. če ji bo vrnila zaupanje v angleške vojaške sposobnosti.
Carigrad, 19. jun. s. Poročila iz Jeruzalema javljajo, da se je neki vojaški strokovnjak zelo nepovoljno izrazil o položaju na fronti v Siriji. Dejal je, da se je francoskim četam posrečilo razbiti glavnino angleških in de Gaullovih čet ter potisniti svoje prednje straže v bližino Iblisa. Tudi iz drugih virov se potrjuje, da je položaj v Siriji zelo ugoden za Francoze. Baje sta Ezra in Kuneitra zopet v posesti Vichyju zvestih čet.
Bolgarsko-hrvatsko društvo v Sofiji
Sofija, 19. jim. rs. Tu je bilo danes ustanovljeno novo bolgarsko-hrvatsko društvo, čigar. naloga bo, da skrbi za večjo poglobitev prijateljskih odnosov med Bolgarijo in Hrvatsko.
Smrtne obsodbe na Hrvatskem
Zagreb, 19. junija, s. V Petrinji je po-?bno sodišče obsodilo na smrt dve osebi, ki sta skrivali orožje in vojni material. Enega izmed obsojencev je poglavnik po-milostil, nad drugim pa je bila obsodba že izvršena. V Gospiču pa sta bila obsojena na smrt dva bivša podoficirja orožništva, zaradi zločinov nad Hrvati v dneh prevrata.
Obnovljen železniški promet med Beogradom in Zagrebom
Zagreb, 19. junija, s. Tu so se zaključila pogajanja za obnovo železniškega prometa med Zagrebom in Beogradom. Promet se je z današnjim dnem obnovil.
Obsodba bivšega španskega ministra
Madrid, 19. jun. ir. Bivši minister rdeče španske vlade. Alvarez del Vajo je bil obsojen na globo 25 milijonov pezet. na 15 let ječe ter izgubo državljanskih pravic.
Velik požar pri Helsinkih
Helsinki, 19. jun. rs. V neki tovarni pri Helsinkih je nastal preteklo noč velik in silovit požar, ki je povzročil škode za približno 300.000 finskih mark.
Drzen rop na Finskem
Helsinki, 19. jun. s. V kraju Espoo pri Helsinkih je razbojniška tolpa vdrla v ta-mošnjo katedralo, kjer je z dinamitom razbila cerkveno blagajno in se polastila cerkvenega zaklada. Med eksplozijo se je cerkev tudi deloma zrušila. Ta dogodek je med prebivalstvom izzval silno presenečenje. ker je splošno znano, da so kriminalna dejanja slične vrste na Finskem izredno redka.
Največja tovarna čevljev v Rumuniji pogorela
Bukarešta, 19. jun. d. V tukajšnji tvornici čevljev Field je nstal včeraj požar, ki je tvornico skoraj popolnoma uničil. Tvor-nica je bila ena največjih in najmodernejši svoje vrste v Rumuniji. Zaposlovala je preko 400 delavcev. Domnevajo, da je požar nastal zaradi nepazljivosti.
Boksarska zmaga črnca Louisa
New York, 19. jun. rs. V navzočnosti 50.000 gledalcev se je vršila snoči boksarska tekma med nosilcem naslova svetovnega prvaka najtežje kategorije, črncem Joe Louisom in aspirantom za naslov prvaka Billy Connom. Joe Louis je zmagal v 13. kolu po ostri borbi s tem, da je nasprotnika onesposobil za borbo.
Določitev novega tečaja za zamenjavo dinarjev v lire, ki je, kakor smo že včeraj pojasnili, za imetnike dinarjev znatno ugodnejši, je prvi hip pri prodajalcih izzval nejasnost glede vprašanja, ali naj se dosedanje cene, ki so bile označene v dinarjih in lirah, prilagodijo novemu razmerju na strani dinarjev ali na strani lir. Ce je prej znašala cena določenemu blagu 10 dinarjev enako 3 Ure, je samo po sebi razumljivo, da mora tudi v bodoče cena v dinarjih ostati nespremenjena, to je 10 dinarjev, in da se mora cena v lirah dvigniti na 3.80 lire. Prejšnja relacija med dinarjem in liro je bila le začasna in velja kontinuiteta glede cen naravno za cene v dinarjih, ki so doslej tvorile podlago za vse račune in kalkulacije. Pri tem je treba prav tako upoštevati, da bo dobil imetnik dinarjev pri zamenjavi za vsakih 100 di-rarjev 38 lir namesto prejšnjih 30, in je treba tudi cene v lirah temu primerno dvigniti. O tem vprašanju je včeraj Visoki Komisariat izdal naslednje pojasnilo:
»Spričo Kraljevskega dekreta št. 492 z dne 2. junija 1941-XIX, s katerim je bil določen nov tečaj izmenjave dinarjev v lite, se bodo cene v dinarjih, kakor so bile določene z maksimalnim cenikom, kakor tudi cene blaga, storitev in rabokupov v dinarjih, kakor so bile blokirane 15. marca t. L, izenačile po novem tečaju v razmerju 38 namesto 30 lir za 100 din. Zaradi tega ostanejo cene v dinarjih nespremenjene. Od 26. t. m. dalje bodo vse cene izražene v lirah in. bodo morale ostati, preračunane v dinarje po novem tečaju, enake, kakor so bile v trenutku, ko so bile blokirane.«
Docela pogrešno bi bilo kontinuiteto cen v dinarjih razumeti tako, da bo povzročila podražitev blaga v lirah, kajti nova višja cena v lirah je zgolj posledica ugodnejšega tečaja za zamenjavo dinarjev v lire.
V tej zvezi je treba še posebej omeniti, da bo nova relacija med dinarjem in liro le pripomogla k ustalitvi cen. saj pomeni, da se dinarju prizna večja vrednost in kupna moč. Prejšnja relacija 30 lir za 100 dinarjev je ponekod dajala ljudem povod za zvišanje cen, češ da so bile cene, preračunane po prejšnji relaciji v lire, razmeroma nizke. S spremembo tečaja odpade sedaj ta razlog, zato lahko pričakujemo, da se bodo sedaj lažje ustalile.
Potek zamenjave dinarjev v lire
Včeraj so že mnogi pohiteli na finančno direkcijo, na davčno upravo za ljubljansko okolico (ki je v justični palači) kakor tudi na banovinski finančni oddelek na Bleiweisovi cesti, da bi čimprej zamenjali dinarje v lire. Prvi dan je zamenjava potekala bolj počasi, ker so morali ljudje najprej dvigniti formularje, da jih izpolnijo.
Nekatere je motilo besedilo formularja, na katerem je treba označiti: nominalno vrednost bankovcev, število bankovcev dotične nominalne vrednosti in skupni znesek vrednosti dotičruh bankovcev. For-mular navaja, da predlagatelj prosi, naj se mu dovoli zamenjava dinarjev v bankovcih po din (2)------ število...... din
• •••••••
Številka 2. ki je v oklepaju za besedo din. se nanaša na pripombo na koncu formularja, ki pravi, da je treba tu navesti
Gospodarske vesti
= Ureditev potrošnje živiL Preskrbo-valni urad Visokega komisarijata sporoča: Razdeljevanje racioniranih živil (krušna moka, testenine in riž) se bo zavleklo za nekaj dni, ker še niso na razpolago potrebni^ podatki glede količin. Zaradi tega je važno, da se pravočasno izvrši prijava potrebnih količin gornjih živil za mesec julij, in sicer potom naročilnih listkov (listki za zapis«), ki jih je treba odstriči na desni strani živilske nakaznice za mesec junij.
= Poslovanje zagrebške borze. Kakor smo poročali, je prejšnji teden po dvomesečnem odmoru pričela poslovati zagrebška borza, in sicer najprej z nemškimi klirinškimi markami. Od ponedeljka pa se določajo na zagrebški borzi tudi tečaji za italijansko liro, madžarske penge, slovaške krone, bolgarske leve, rumunske leje in ameriške dolarje. Vsi ti tečaji se določajo na osnovi paritete nasproti nemški marki.
= Nova nemška banka v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je ministrstvo za narodno gospodarstvo odobrilo ustanovitev »Bančnega društva za Hrvatsko d.d.«. To banko ustanavlja dunajska Kreditan-stalt-Bankverein in bo imela glavnico 100 milijonov din. — Kakor je znano je lani prešla glavnica Splošnega jugoslovenske-a bančnega društva v Beogradu v pretežnem delu v nemške roke, ko je manjšinsko udeležbo prejšnje belgijske skupine prevzela dunajska banka »Kreditanstalt-Bankverein«. V tej zvezi je bila takrat glavnica povišana od 60 na 100 milijonov. Nova banka, ki jo sedaj ustanavlja »Kre-dit-anstalt-Bankverein« v Zagrebu bo očitno prevzela posle dosedanjega Splošnega jugoslovenskega bančnega društva na področju Hrvatske.
= Kruh v Zagrebu. Zagrebško mestno poglavarstvo je izdalo nove predpise o peki kruha. Od 20. t. m. se mora peči kruh iz mešanice, ki vsebuje 35% enotne pšenične moke, 10% ržene moke in 55% koruzne moke. — Nadalje poročajo iz Zagreba, da je ministrstvo za narodno gospodarstvo dodelilo za potrebe Zagreba v juniju kontingent 30.000 kg jedilnega olja in bodo na potrošniške izkaznice razdelili v tem mesecu na osebo po 1 deciliter olja.
= Razlastitev židovskih tiskarn na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o tiskarnah, ki ima namen onemogočiti Židom udejstvovanje v tiskarski stroki. Hrvatska država ima po tej zakonski odredbi pravico v teku enega leta razlastiti za državne in narodne potrebe tiskarne, ki so last delniških družb, ki pripadajo Židom. Ta ukrep utemeljujejo s tem da so židovske tiskarne, zlasti v Zagrebu izdajale časopise in knjige brez kakega nacionalnega ali vzgojnega motiva, izključno z namenom napraviti kupčijo. Iz takih tiskarn je izšlo mnogo čtiva, ki je neugodno
znesek, za katerega se bankovec glasi. Kdor hoče torej zamenjati 5 bankovcev po 1000 din, mora izpolniti dotično vrsto formularja takole:
da dinari (2) — po din (2) .. 1000 .. N. — število .. 5 .. Din — din .. 5000 ..
Podobno se izpolnijo tudi ostale vrste za druge bankovce po 500, 100, 50, 20 in 10 din. Znesek kovanega denarja pa se navede le po vrednosti, in sicer ločeno za kovani denar v srebru in ločeno za ostali denar v niklju in bronu.
Samo pri bankovcih po 1000 din je treba navesti tudi številko serije dotičnega bankovca. To je pri tisočakih ona označba, ki ima pred številko še katero koli črko v cirilici .Ta številka serije se za vsak bankovec po 1000 din označi na praznem hrbtu formularja, to je na drugi strani, kjer ni nikakega besedila.
Poslovalnice zavoda »Banca d'Italia, ki so kakor znano pri finančni direkciji, pri okoliškem davčnem uradu na sodišču in pri banovinskem finančnem oddelku na Bleiweisovi cesti, poslujejo od 8. do 12. in od 14. do 18. Verjetno je, da bo posl<p/ni čas še podaljšan.
Tisočaki se zamenjajo samo še jutri
Kakor smo že včeraj poudarili, je za zamenjavo tisočakov določen samo tridnevni rok: četrtek, petek in sobota, tako da je jutri zadnji dan za zamenjavo tisočakov. Da se zamenjava tisočakov pospeši, sprejemajo poslovalnice do sobote v za~ menjavo le bankovce po 1000 din. Tako bo šlo delo hitreje od rok.
Mnogo nepotrebnega vznemirjenja povzroča bojazen pred tisočaki, ki jim ni priznana veljavnost. Razglas o zamenjavi pravi namreč, da se zamenjava bankovcev tistih serij, ki se jim ne prizna veljavnost odloži in se bankovci pridrže v pologu, o zamenjavi pa bo odločila komisija. Gre za bankovce po 1000 din, ki niso zakonito prišli v obtok. Takih bankovcev pa pri nas menda sploh ni v prometu. Pri Narodni banki odnosno pri podružnici zavoda »Banca d'Italia« doslej še niso od denarnih zavodov prejeli nobenega bankovca onih serij, ki se jim ne prizna veljavnost. Tudi pri poslovalnicah so doslej pridržali le nekaj bankovcev po 1000 din. To pa niso bili bankovci onih serij, ki jim ni priznana veljavnost, temveč so to le bankovci, ki so že izven tečaja, ali bankovci, glede katerih se ni dalo takoj ugotoviti, ali so pravilni. Tako se da sklepati, da v naših krajih ni tisočakov, ki bi prišli nezakonito v obtok.
Povečanje vložnega poslovanja pri denarnih zavodih
Včeraj je bilo opaziti pri denarnih zavodih povečano vložno poslovanje. Nekateri imetniki gotovine so prinesli svoj denar v banke in druge denarne zavoda kot hranilno vlogo, da na ta način najhitreje opravijo zamenjavo. Seveda pa denarni zavodi trenutno ne sprejemajo vlog a vista, ki so vlagatelju vsak čas brez omejitve na razpolago, temveč v smislu odredbe Visokega Komisarja o odpravi planičnega odloga, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 14. t. m., le vezane vloge s 3 ali 6 mesečnim odpovednim rokom ali pa navadne vloge, s katerimi morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10% celotne vloge odnosno s 30%' pri vlogah izpod 50.000 din.
uplivalo na moralo prebivalstva. Zagrebški listi pripominjajo, da je samo v Zagrebu 22 židovskih tiskam.
= Bivši generalni ravnatelj »Prizada«
dr. Tot bo po vesteh iz Zagreba imenovan za prvega hrvatskega poslanika v Bratislavi.
Nemški tisk o Churchillovih pozivih Ameriki
Berlin, 19. jun. s. Nemški tisk živahno komentira poslednji govor angleškega predsednika vlade, ki ga je imel ob priliki, ko je bil imenovan za častnega doktorja nekega ameriškega vseučilišča. Listi o svojih komentarjih ne štedijo s pikro ironijo.
»Volkischer Beobachter« pravi, da Churchill svojih zahtev Ameriki nikoli ni postavil tako neposredno in vsiljivo kakor v svojem zadnjem govoru. Z nekaj besedami je angleški ministrski predsednik skušal Ameriko prepričati, da se lahko vojna smatra za izgubljeno, če Amerika čim prej ne intervenira. Naše roke, je na nekem mestu Churchill premišljeno in patetično dejal, se morajo skleniti preko atlantskega prostora in naša srca morajo biti v enakem tempu. Take fraze, pripominja list, se javno spregovore samo, kadar ne preostane nič drugega in ko pričenja voda teči v grlo.
O isti stvari beleži »Deutsche Allge-meine Zeitung«, da Churchill niti z da-leka ni opozoril na možnost zmage, marveč zgolj na nujnost, da se vzdrži nasprotni pritisk, za kar pa je pomoč Zedinjenih držav skrajno potrebna. »Morgen-post« in drugi jutranjiki opozarjajo predvsem na okoliščino, da je moral angleški ministrski predsednik naravnost čudežno lavirati s svojimi govorniškimi izrazi, da bi vsaj delno nevtraliziral porazni učinek poslednjih italijanskih in nemških zmag, ki so ga napravile na anglosaško javnost.
Obramba Sueza
Rim, 19. jun. s. V britanski zgornji zbornici je odgovarjal na razna vprašanja in kritike lordov član Moyne v imenu vlade ter je pri tem omenil, da je odpor britanskih sil na Kreti omogočil znatno ojačenje obrambe Sueza. Govornik je tudi dejal, da so britanska letališča dobro hranjena ter da se bo obramba še močno ojačila, kadar bo obrambni sistem izpopolnjen. Povedal je lordom tudi zanimivo novost, da se v Siriji avstralski vojaki že prevažajo z ameriškimi letali.
Novo nemško lovsko letalo
Berlin, 19. jun. ir. Nemški listi objavljajo fotografije novega nemškega lovskega letala Heinkel 113, ki se }e v borbah z angleškimi letali odlično izkazalo, zlasti ponoči. Letalo je opremljeno z več strojnicami in z enim topom novega modela.
Zamenjava dinarjev v lire
Preračunavanje valut
Nemška „toela knjiga"
Ameriška javnost proti predlogom za združitev z Anglijo
Ogromna večina ameriških državljanov protestira proti prizadevanju za Suztjo Zedinjenih držav z Anglijo
Saphki na rodu
Zastrupljenje z bilkami
Če se v letošnjem poletju iz tazumljivih razlogov odrekamo večjim potovanjem, se vend&r ne moremo o počitnicah odreči tega ah onega krepilnega izieta v pokrajino. K takemu popotovanju neizbežno spada, da se vležemo v travo in sanjarimo A ne bodimo kakor otroci, ki morajo imeti vedno kaj v ustih! Vsekakor je boljše, da prepustimo konjem in govedi da puli travo in jo poje. Mnogo ljudi ima na\~ado vzeti v usta travne >n žitne bilke, ki jih žvečijo, ne da bi slutiti posledice take nepremišljenosti. S ten namreč, da z bilkami pridejo v usta številne, na rastlinah živeče klice, nc. staja jo pogosto težka in neredko smrtna obolenja.
K nevarnim rastlinskim parazitom spada predvsem neka zaiedalska gliiva, ki je zelo pogosta po žitr.ih poljih Če pride ta v usta, se zaje v mthke dele ah v zobno meso in povzroči huda vnetja. R;,zvije jo se gnojne tvorbe. Če pride klica v razpadajoči zob, ima to za posledico da začne razpadati tudi čeljustna kost. Z vdihavanjem lahko dospe vjijiva tudi v dihalne organe. Če pa jo pogoltnemo in dospe v črevesje, povzroči hude spremembe na različnih organih. Celo koža, ki je ranjena, more služiti temu paraziti, za vhodišče v telo.
Možnosti zdravljenja na žalost niso velike. Z večine je potrebno k;rurgično zdravljenje, seveda, če se bolezen ni že preveč razrasla Tam kjer operacija zaradi življenjske nevarnosti ( v grlu) ni izvedljiva, poizkušajo zdravljenje z Ront-genovimi žarki F najnovejšem času so pri zdravljenju uspešno uporabljali tudi zdravilni serum ozdravljenih. Kratko: na sprehodili in izletih ne žvečite bilk/
Ljubljana in pruroda
Učiteljica, ki se je po dolgoletnem službovanju v štajerskih krajih preselila v Ljubljano, nam je takole opisala svoje vtise o današnji Ljubljani:
Nedeljsko popoldne. Ptiroda s soncem in cvetjem vabi Bezgovi grmi. jasmin, akacije, vrtnico opojno dehte. Druž'ne z deco, puri, posamezniki, vse hiti iz pustih zidin. l'se se odziva klicu prirode. Kako bi se ne!? Živi sokovi zelenja in cvetja v širni mestni okolici pritezajo kar sami od sebe kakor ogromen magnet zdravja in svežine, trume prebivalstva nase. Rožnik in šišenski hrib, Grad in Tivoli, Golovec, poljane ob Savi in na Barju so kakor čebelni panji. Ljudski roji srkajo medico zdravja in svobode ob njiju sončnem viru. Pesem brenčanja se smeje in dviga krila proti nebesni sinjini. Vse ena sama pesem! Tisočeri odtenki barv: zelenja m cvetja in utripov, šelestenja, gibov, dihov, čustev med čisto belino cesta in oblakov, med modrino voda in neba! Vse ena sama visoka pesem, mogočno ubrana!
V	ozadju veličast snežnih gora! Kolikšno nasprotje! Kolika raznolikost, a vendar tolikšno soglasje!
V	svetovni dalji in v spominih nekje — o saj še prav biizu — udarna silovitost bojnega gtoma. rušenje, smrt. Že sama misel na to vse — a arov disakord, zanesen v pesem življenja, čemu? Oj, čemu? Morda zato, da nam tem jasneje sije vrednota miru. lepota stvarstva, blagoslov življenja, enako kakor se od trdih ska! oddaljenih vršecov tem topleje in mehkeje odraža hujnost našega zelenega cvetnega raja ob Savi in Ljubljanici.
Melodije ptičjih zborov in src mladine, valovi godbe se h jo vseokrog, plemeniti jo čustva, vodijo duše k medsebojnemu ume-vanju, zbliževanju, tolažeče celijo rane, ozdravijajo moči in voljo, dvigajo duha. Rožnik pred mano! Tvoje cerkvice obris — dvignjen kazalec — simbol stremljenja navzgor. Opominja in vodi nas tvoj lik. Krog tebe in krog Gradu so vrt eče množice. nje joče življenje. Vidva govorita o davnih dneh, pripovedujeta zgodbe o viharnih časih. Tudi takrat so se zatekali k vajinim in sosednim, vama enakim zidinam cerkvic in gradov kot koprneči golob je pred kraguljem trpeči rojaki. In tudi zdaj jih je mnogo, premnogo našlo zavetje krog vaju. Pripovedujta, obujajta davnino, obenem tolažita, bodrita nadalje! Sivi priči, bedeči nad nami, kako resno motrita sedanjost!
Poživljene, okrepčane z zanosom kipečih moči se vračajo pred večerom množice romarjev iz svetišča prirode v naročja svojih domov. Z rajajočimi zvoki vojaške godbe se druži živahnost tivolskih poti in stezic, vodi nas še za slovo k spomeniku pevca ljubezni, kjer se življenje žarnega dneva polagoma pretaka v rahli mir blage noči s poslovilnimi akordi neumornih godal. Mrki bron v svoji turobi, obdan od jasnih mladih brez. sličiš nočni halji zemlje, obliti s srebrnino lune. ki bledo vzhaja nad bolj in bel j se umirjajočo valovitostjo življenja. Sličiš trpečemu srcu .objetemu od miline miru. Mladi pari. kos in slavček še oživljajo dremotne gaje. Kmalu usnuje tudi naj-skritejše zatišje življenja
Med rastlinjem in cvetjem z vsega sveta
Poznopomladni obisk v cvetličnjakih ljubljanske mestne vrtnarije
Ljubljana, junija
Vso zimo, ko n; bilo življenja v naravi, je v cvetličnjakih mestne vrtnarije, v toplem zraku, ki so ga segrevale centralne peči, klilo in poganjalo nešteto bilk m od-ganjkov. Velike palme, ki krase zdaj tivolski park. so zelenele, asparagosi so poganjali nove veje, najrazličnejše lončnice so odpirale cvetove, kakor da z;me sploh ni na svetu.
S prvimi pomladnimi dnevi pa so odprli cvetličnjake, odkrili so grede, ki so bile vso zimo ped steklenimi strehami in začelo se jc presajanje. Narava in človek sta ;zpremenila Tivoli v prekrasen vrt, ki je prišel letos, ko je dobila Ljubljana toliko novih gostov, še do posebne veljave. Sredi Tivolija, ob ribniku, kjer se kakor lične majhne jadrnico vozijo snežno beli labodi, leži mestna vrtnarija s svojimi cvetličnjak' in gredami, ki so zdaj prepolno raznovrstnih rož tn zelenja. Prav živahno ie vse te dneve v mestni vrtnariji. Že ob pol osmih pride vsako jutro okrog 20 učiteljev in učitelj;c, ki so zaradi vojne izgubili službo in potem ves dan zalivajo, presajajo, iopafjo in okopavajo...
Stopili smo v cvetličnjake. kier stoje še vedno dolge vrste lončnic, ki so bile presajene in potrebujejo še enakomerno toploto raznovrstnih kaktej, slakov, praproti. Med vrsto rdeče cvetoeh pel argon i j že poganjajo kumare majhne plodove. Zelene fuksije bodo kmalu odprle svoje rdeče popke, eševerije v majhnih lončkih pa čakajo. da jih bodo picsadili na grede v parku. Tu stoji v:sok t^obcnkovec z dolgimi belimi cveti, tam vitka, palma. Toplota v tem cvetličnjaku je redno 6 stopinj. Nekoliko toplejši je drugi cvetličnjak, sredi katerega kraljujejo velike »palme miru«, stare 60 do 70 let. Svojih let nc morejo skriti ker vsako drugo leto poženo nov venec listov. Nekje da'eč v Avstraliji je njihova domovina. Izpod stropa vise s ko--nr orhideje, kraljevske be-gonije pa razkazujejo svoje široke rdečkaste liste, vsaka drugačna od druge sa j nh 'e kar tule pred nami nič manj kakor 20 različnih vrst. Potem je tu kraljica noči — čudovit kaktus, ki odpre svoj prekrasni cvet le enkrat na leto in še takrat samo z<j nekaj ur ob;čaj-no med 23 in 3 u*o ponnč1 Novost vrtnarije so !ončn'ce gelrmenes. k; so s svojimi vijoličastimi cveti prav prikladne za nasade.
Tretji cvetličnjak. ki je najtoplejši — temperatura znaša 25 do 28 stopinj — in jc tudi najstarejši, saj ga segrevajo še s staro pečjo, je poln močvirnih tropskih rastlin. V lončkih kicr rastejo je več mahu kakor zemlje in vse imajo zračne ko'-rcnine. Tu je pandamus z dolgimi, ozkimi zelenimi listi ki so poln bebh prog. tam je anthurin, katerega lepi cvetovi stoje po cel mesec v vazi. Potem je tu slak. o katerem bi človek težko verjel da je sorodnik našega navadnega domačega prosa. Pa tittonia z gostimi, rdeče be'i;m: in zeleno belimi lističi. Zunaj se je zrak že toliko segrcl. da so lahko večje tropske rastline za nekaj časa presadili na grede. Citro-no imajo že drobne plodove Gumijcvec z velikimi mesnatimi listi srka iz zraka vlago in toploto', poleg njega raste drevesce, ki daje znani argentinsk5 »Mate« čaj. Sobna lipa ima nežno zeleno listje, tam jc ccla vrsta pravih banan, ki zrastejo 3 do 4 metre visoko, a ne obrede. Voščcnka z debelimi listi bo kmalu vsa posuta z belimi cvetovi, ki so kaker iz voska.
Vse ostale grede so polne sadik, letnih rež za nasade, tu jc ccla greda hortenzij,
tam so arabije in eševerije. bele perunike že odevetajo, na drugi strani je gozdiček iglavcev, za njim pa velika greda prekrasnih vrtnic. Od ribnika sem počasi stopa med gredami labod.
Vse leto je dovolj dela v vrtnarij?, zlasti pa zdaj, preti koncu pomladi. Vsak dan je treba nahraniti vsako, tudi najmanjšo bil-
ko in ji zrahljati zemljo. Koliko vode je treba prenosi t i v kangljicah. preden tudi zadnja lončnica dobi svoj obrok! Ena sama velika palma popije na dan do 60 l1-trov vode. Ker smo imeli letos dolgo in mrzlo pomlad, se je šele v zadnjih lepih dneh pričelo v vrtnariji pravo pomladno brstenje in delo.
Vedno nove nesreče s strelivom
Eksplozija patrone je nevarno ranila dva brata
Novo mesto, 19. junija.
Po svetovni vojni se je mnoga leta dogajalo, da so ljudje, še prav posebno otroci, postali žrtve razmetanega strelliva. Zlasti tam, kjer je bila fronta ali so bila vojaška skladišča, so se in se še dogajajo nesreče. Nova vojna je žal tudi po naših krajih razmetala mnogo streliva ;n ponovne nesreče kažejo, da so še vedno zaman svarila, naj bodo ljudje previdni. Zlasti otrokom ie težko dopovedati, da bi krotili radovednost in nepremišljenost. In tako moramo še vedno poročati o novih nesrečah. Poslednja taka huda nezgoda je bila v Malih Laščah, kjer sta plačala igro z granato dva kmečka sinčka z življenjem, a tretja žrtev — sestrea obeh bratcev — še vedno leži v bcflnišnaci s hudimi jjoškod-bami. In še moramo poročati o novi nezgodi, ki se je pripetila v Luterškem se-lu pri gradu Otočcu v Dolini gradov. Uso-dcpolna :gra z vojaško patrono v Luterškem selu sicer ni zahtevala smrtne žrtve, vendar pa bodo posledice za oba ponesrečenca dalekosežne. Dognali smo naslednje:
Nekje na vasn v Luterškem selu sta_ našla sinova posestnlce Tratnikove — 1 kletni Vinko in I21etni Tonček — vojaški naboj, s katerim sta se brž začete igTati. Na nesrečo obeh je pričel starejši Vinko tolči po naboju Naenkrat je mečne počilo in že sta se oba nesrečneža zvijala v bolečinah po tleh. Drobci patrone *so hudo ranili Vinka na glavi, na desni nogi in desni
roki, mlajši Tonček pa je dobil nevarne rane na glavi in na prsih Vaščani. ki so brž prihiteli na kraj žalostnega dogodka, so obema ranjencema nudil' zasilno pomoč, nato pa so ju prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji Poleg bolečin, ki jih trpita oba, grozi mlajšemu Tončku še nevarnost, da utegne za vedno 'zgubiti vid.
Tri prometne nesreče
V Boštanju se je z avtom ponesrečil 55-Ietni posestnik Alojz Zurn iz vasi Loga pri Mokronogu. Mož se je bil napotil v boštanjsko okolico iskat svoje konje, ki jih je bil oddal za vojsko Na povratku domov pa ga je zadela nesreča: avto se je prevrnil in Zurn si je hudo poškodoval desno nogo. Prepeljati so ga morali v bolnišnico.
Trgoivski potnik Franc Jerkič iz Kočevja se je odpravil na poslovno pot z motorjem. V Koprivniku ie 401etnega moža zadela huda nesreča. Nasproti mu je privezi! neki avtomobilist. Motor in avto sta trčilla ;n avto je Jerkiea po dri na tla. Padec je bil tako usoden, da si je Jerkič zlomil levo nogo.
Na cesti pri Velikem Gabru pa se je s koilesom ponesrečil Adojzij Štepec. Pri vožnji so se mu na kolegu zlomile vilice in Štepec je zle+el s kolesa na cesto Dobil je hude notranje m zunanje poškodbe, vendar upajo, da bo v boln'šn'ci okreval.
Navodila za rabo živilskih nakaznic
Ljubljana, 19. junija.
Po razpisu Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino bodo v soboto 21. junija uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Od tega dne dalje smejo trgovci, peki in gostilničarji oddajati ta živila izključno samo za ustrezajoče odrezke nakaznic.
Danes so trgovci v mestnem preskrbo-valnem uradu dobili nakaznice za svoje odjemalce, prebivalstvo naj jih pa pri svojih trgovcih zahteva jutri v petek, da v soboto in nadaljnje dni ne bo brez kruha alS moke.
Kakor smo že objavili, bo imel vsak državljan ne glede na starost ali spol pravico na eno živilsko nakaznico, glasečo se na njegovo ime, z odrezki te nakaznice pa na 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha ter na 1 kg riža in na 1 kg testenin na mesec.
Pridelovalci žita in njih družine, prav tako pa tudi oni, ki imajo še zalogo moke, bodo pa imeli pravico samo na 1 kg riža na mesec ter bodo zato dobili živilsko nakaznico brez odrezkov za moko ali kruh in testenine.
Naši lepi dolenjski kraji
Poleg Dolenjskih Toplic ima zdaj Ljubljanska pokrajina v svojem obmocjn se šmarješke toplice, ki se jim obeta v novih razmerah zelo velik razvoj. Že sama pot v šmarješke Toplice, ki vodi skozi Dolino gradov in ob Krki, je zelo vabljiva. Pred zadnjo vojno je poštni avtobus tod vzdrzeval zvezo med Novim mestom in Krškim. Pričakujejo, da bo promet v kratkem obnovljen, šmarješke Toplice imajo tri kopališča pri samih vrelcih, iz katerih tece voda, topla' 32 C. To je tihotno zdravilišče sredi gozdnih gričev, v katerih se povsod nudi prijeten oddih. Vabljivi so izleti na Otočec, v Belo cerkev, v Šmarjeto na prazgodovinsko zanimiva tla, dalje na Vinji vrh, od koder je krasen razgled na spodnjo dolino Krke in na Gorjance, dalje h gradu Klevevzu, kakor tudi
v šent Jernej in v Kostanjevico.
Živilsko nakaznico mora podpisati lastnik nakaznice ali njegov namestnik (varuh, skrbnik).
Nakaznica je neprenosna. Zato ne smemo nakaznice odstopiti ali prodati drugemu, da bii jo izkoriščal zase.
Odrezek nakaznice odstriže trgovec, pek ali gostilničar takrat, ko da dotično živilo. Te odrezke morajo trgovci in peki nale-
piti na papir in sicer po 100 odrezkov po 200 gr moke ali po 200 gr kruha na stran. Te pole morajo imeti žig trgovca ali peka ter jih mora trgovec datirati in podpisati.
Trgovcem in pekom bo mestni preskr-bovalni urad obnavljal zaloge moke edmo na podlagi predloženih odrezkov po enkrat na teden in sicer po razporedu, ki bo še objavljen.
Lastnik nakaznice ne sme izročiti od-rezka trgovcu ali peku ali gostilničarju, ne da bi dobil ustrezajočo količino živil.
Duplikatov živilskih nakaznic ne bo mogoče dobivati.
Osebam, ki se hranijo v gostinskih obratih. odstriže gostilničar odrezek za kruh, riž in testenine ali za juho z rižem ali s testeninami za dotični koledarski dan. S kuponi, ki je njih veljavnost zapadla, ni v gostinskih obratih mogoče nabavljati naštetih živil. Odrezki za kruh so deljivi na dva dela. da se jih lahko poslužujejo tjsli, ki dobivajo hrano po gostinskih obratih. Lastniki gostinskih obratov ne smeio do-streči niti s kruhom niti z rižem. niti s testeninami, ne da bi dobili ustrezajoči odrezek. Z dobljenimi odrezki si nabavi lastnik gostinskega obrata racionirana živila pri svojem trgovcu ali peku.
Vsaka nakaznica ima na desni strani 3 naročilne listke (na karti označeno kot »listek za zapis«) in sicer za riž. testenine, moko ali kruh za mesec julij. Ti naročilni listki so samo za merilo potrebe za prihodnji mesec.
Vsi lastniki živilskih nakaznic bodo morali takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojim trgovcem pravkar omenjene naročilne listke za riž. testenine ali moko. Tudi oni. ki so se deloma odločili za moko in deloma za kruh. naj odrezke za moko ali kruh izroče svojemu trgovcu. Oni pa. ki so se odločili samo za kruh, naj pa odrezke za kruh izroče peku.
Trgovci in peki morajo predložiti te naročilne listke (listke za zapis) mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do srede 25. t. m. Naročilni listki naj bodo zbrani za vsako vrsto blaga posebej nanizani na nitkah do skupne količine 100 kg. Tvrd-ka naj k vsakemu takemu svežnju naročil-nih listkov pritrdi košček lepenke s svojim žigom, številom naročilnih listkov, z 'vrsto blaga, datumom in podpisom trgovca ali peka.
Trgovec ali pek mora ob prevzemu na-ročilnega listka potrditi prejem tega listka na nakaznici zgoraj na desni strani, kjer je tiskano »Žig ali podois peka« oziroma »Žig ali podpis trgovca«.
Kruh bodo prodajali peki po dosedanji ceni in teži. t. i. 1 kg kruha za 5 din. trgovci pa bodo prodajali kilogram moke po 5.50 din.
Sleherni državljan mora strogo in vestno upoštevati ta navodila ter bo zlorabi strogo kaznovana. — To nam je poročil mestni preskrbovalni urad v Liub"jani.
Preosnova hrvatskega šolstva
po načelih ustaškega gibanja
Nazaj v goriški raj
Z bolnim Opelom, ki ga je vedno huje klalo, so se začele velike težave in sitnosti. Ugibati smo začeli, ali bomo vso dolgo pot do Gorice prevozili ali prehodili. To nas je v nedeljo skrbelo! V Kanalu smo ga zapeljali k avtomobilskemu veterinarju, na katerega pa nismo kaj dali in to po krivici... Odprl je velikansko žrelo vozila in začel temeljito pretipavati pa preiskati jekleno drobovje, da se ie meni in tudi dobremu Bradivoju silno zijajoči revež kar smilil. Rajši sva odšla po opravkih, ko da bi prisostvovala operaciji. Ko sva vse uredila, je Bradivoj zavil v gostilno k Garlattiju in sedel k mizici pred vhodom, jaz pa sem se skušal zriniti v cerkev. V levem stranskem vhodu mi ri uspelo potisniti vrat, tako je bila cerkev polna ljudi, sel sem okoli cerkve in poskusil pri desnem vhodu. Le toliko sem mogel potisniti vrata, da sem pornolel glave v notranjost. Gospod župnik je s prižnice doli prosil ljudi, naj bi se še malo stisnili, da bodo mogli še oni, ki do še zunaj, notri. Toda, kar je polno, je pač polno. Kratek pogled v notranjost te gorske cerkve pa je zadostoval, da sem vidčl izredno lepi gotski presbiterij in freske na stropu, ki* morajo biti, kolikor sem naglo presodil, lepota zase. škoda, da si nisem mogel bolj ogledati tega lepega gorskega
| božjega hrama. Stopil sem čez cesto k Bradivoju in opazil, kako ga neka dama ' neprestano opazuje; celo mimo njega je šla večkrat, da ga je lahko do dobra pre-motrila. Toda, prijatelj vsega tega ni opazil, najbrž je bil zatopljen v mislih na dom na Mirju. Prisedel sem k mizici na prigrizek. Spet pride gospa mimo in ga ostro ošine. Zdaj je zaleglo. Kakor, da ga je v peto pičilo, je planil na noge in po nekih korakih dohitel gospč.
—	Ali ste?
—	Seveda sem, — je dejala vsa nasmejana. In veselega rokovanja ni hotelo biti kraj. Predstavil me je gospe, podjetni gospodinji Garlattijevi, s katero je bil naš bradati mladenič šele pred dnevi v prijetni družbi. Vesela prijaznega gosta Bra-divoja, je pohitela šq po svojega soproga in kmalu nas je bilo za malo dobro razpoloženo družbo, ki si je imela mnogo lepega povedati. Kramljanje je teklo ko na traku. čez čas sem šel pogledat, kako napreduje pregled in masiranje avta, ki je še vedno široko zijal.
Spomenik, ki ni stal daleč od zijajočega vozila, je v meni vzbudil nemalo zanimanje, zakaj markantna, izrazita glava in ostre, klene poteze v vojščakovem obrazu t so me pritegovale nase. Kameniti doprsni
kip na visokem podstavku razodene na mah, da ga je izklesal odličen kipar. Kdo je in odkod, ta mož, ki so mu tu, sredi kanala, postavili spomenik?
Leta 1804. je gori v rebri, v vasi Pri škodnikih zagledal luč sveta deček-sirota, ki je postal, kakor zdaj še njegov spomenik priča, da se lahko tudi mali ljudje, otroci revnega stanu, povzpnejo na visoka mesta, če so nadarjeni in marljivi. Doli v trgu, v Kanalu, je živela blaga sodnikova gospa, ki se je lepega občinskega dečka usmilila. Vzela ga je s seboj v Split, kjer se je marljivo šolal in dorasel v krep-pega in odločnega fanta. Potem ga je gospa poslala v Milan v častniško šolo, kjer je pokazal vse zanimanje in vrline za ta častni poklic, šolo je dovršil z odličnim uspehom in rad je šel študirat še vojaško akademijo, kjer so odkrili v njem ne-le vse sposobnosti za vojskovodjo, za generala, marveč tudi za profesorja vojaške akademije, kar je potem tudi postal. V vojni za združitev italijanskih dežel leta 1866. se je odlikoval ne le ob strateški mapi, marveč tudi na polju junaške časti in slave. Italija, ki vedno rada izkaže svojim borcem za svobodo vse zaslužene časti in priznanja, je tudi temu svojemu borcu in zaslužnemu vojaškemu učenjaku, generalu Francescu škodniku postavila spomenik, ki je hkrati vidno bodrilo vsem mladim revnega stanu. Za Italijo zaslužm borec, sin kanalskih gora, je umrl leta
Zagreb. 19. junija
Hrvatski informativni dnevnik »Novi list« prinaša ob zaključku šolskega leta dolg članek, v katerem poroča o velikem govoru, ki ga je imel pred zagrebško srednješolsko mladino prosvetni minister dr. Mile Budak v Zagrebškem zboru.
Zagrebška srednješolska mladina je (letos prejela posebna jubilejna spričevala za preteklo šolsko leto, da se bo mogla spominjati tudi preko teh spričeval ustanovitve neodvisne hrvatske države. Kakor je pristavil v svojem govoru doglavnik, so takšna jubilejna spričevala dobili tudi šolarji, pripadniki drugih narodnosti, s čimer so jim domačini izkazali »ne le znak svojega veselja, ampak so jim s tem hoteli pokazati tudi svojo velikodušnost«.
V daljših izvajanjih je zatem doglavnik naglasa! potrebo, da bo šola v bodoče skrbela za boljšo izbiro nadarjenega in nenadarjenega šolskega naraščaja. Država, zlasti pa pristojne ustanove bodo temu vprašanju posvečale vso potrebno pažnjo. Kdor ne bo za šolo, naj se loti kakega drugega poklica, tako da bo vsak član naroda stal na pravem mestu po svojih sposobnostih. Šolski pouk pa bo seveda zgrajen na ustaških načelih. Vsakemu, ki bi se temu prizadevanju postavil na pot, bo delo onemogočeno. Doglavnik je pozval vse, naj v bodoče delajo po teh smernicah pošteno* in nad vse lojalno do poglavnika. Izkazalo se bo, če bo sploh treba potem pogledati v preteklost, kdo vzgaja mladino, kajti novi oblastniki bodo na to pazili.
Vsako vtihotapljanje tujih ;dej — po mnenju dr Budaka so tuje ideje vse tiste, ki nasprotujejo ustaškim načelom — bo zatrto na ustaški način Neusmiljeno bo iz hrvatskih ŠO! izkoreninjeno varan je mladine s tako zvanim marksizmom. Kakor je v govoru napovedal dr. Budak, še nihče ni ne videl ne slišal kaj takšnega, kar so oni pripravili za takšne lažne apostole. Kot najboljše sredstvo v borbi proti vsem nezdravim idejam in končno proti sfcraho-petnosti in veleizdajstvu države. in naroda vidi dr. Budak v temeljitem poznanju ustaških načel. Šolnik*, bodo po njih dela-
1877. Spomenik, pred katerim stojim, so mu postavili 10. maja 1936.
Za menoj je zabrnela Opelova duša, zdaj že ob zaprtem žrelu. — »Zdaj pa bo!« — sem si dejal in skočil v voz. V njem je že Bradivoj častitljivo dremal in si pihal krotovične brke izpred ust. Mehanik je še opozoril krmarja, da je malo verjetno, da bi gladko privozili v Gorico, ker nima nadomestnega dela, ki bi ga bilo nujno treba izmenjati. Prisedel je, češ, da se bo nekaj kilometrov peljal z nami in da bo potem povsem prepričan, če je bila njegova diagnoza pravilna. Spočito vozilo je ob začetku prav dobro brzelo proti Anhovi, nad katero se je na zeleni solnčni polici, visoko gori nad cementarno grela mala vas pod Polarji. Po nekaj sunkih v motorju smo pa. v Anhovi spet obstali. Mehanik je znova začel z delom, mi pa smo izkoristili čas in se vselili v »Caso Cantoniero« ter se spravili na delo. Ura je šla na dve, ko smo snet pognali in se brez mehanika odpeljali. Nekaj kilometrov zunaj Deskle pa se je Opel dokončno uprl, na nobeno hantiranje ni več revknil! Vodja je izstopil in nama nekam obotavlja je se ta obzirno naročil, naj lepo korakava nazaj iskat telefona, po njem pa naj potem pokličeva iz Gorice avtomobilsko priprego, ki nas bo potegnila v Gorico. Sprijaznila sva se z dobljenim naročilom. Po širokem, trdem asfaltu sva koračila nazaj in v Deskli zavila — v prvo gostilno. In kako prav sva storila! Sam
li tako v zasebnem kakor tudi v javnem življenju in v šoli. enako bo tudi mladina doma in v šoli srkala misli in smernice svojega poglavnika tako da ne bo nc v srednjih in ne na visok:h šolah nikogar, ki ne bo ustaš.
Med doglavnikovim govorom so srednješolci židje in pravoslavni čakali pred poslopjem Zbora, potem pa so skupno z drugo deco odšli po spričevala. V dveh dneh
je bilo razdeljenih okrog 11.000 spričeval.
*
Zidje in Srbi ne morejo biti člani Fe-rialnega Saveza. Za 20 din vpisnine se morejo dijaki srednjih in visokih šol, kakor tudi slušatelji vseučilišča včlaniti v Hrvatski FS. Člani uživajo za časa počitnic 50 odstotni popust na vseh osebnih in br-zih vlakih na jx>dročju hrvatske države. Srbi in Zidje pa ne morejo postati člani Hrvatskega FS.
*
Delavec mora dobiti 7.30 din na uro.
Po službenem indeksu stroškov za življenjske notrebščine, ki ga je izdelal hrvatski državni gospodarski zavod, je izkazano, da bi moral samec zaslužiti mesečno za življenje povprečno najmanj 1440 din, to se pravi, 7.20 din na uro. če bi upoštevali potrebe cele rodbine, bi se ti stroški seveda dokaj povečali. Za prehrano se kot osnova preračuna morajo vzeti podatki o fiziološki potrebi človeka, ki se peča z ne pretežkim delom, prav tako tudi za ženo in deco nad devet let starosti. Za uredbo o racioniranju oblačilnih in obutvenih potrebščin so služili podatki, ki so bili ugotovljeni kot najbolj normalna potreba za vsakega moškega, za ženo pa je služila relacija v razmerju z moškim, to je 80 % potreb moškega. Kakor poročajo zagrebški listi, je bilo v Zagrebu v zadnjem času prijavljenih na novo 738 brezposelnih moških Ln 250 žensk. V evidenci je ostalo nezaposlenih skupno okrog 4000 delavcev in delavk, izplačanih pa je bilo v tem času 175.285 din podpor.
strogi gospod Marjan naju je blagor oval za ta »skok čez mejo«, zakaj v gostilni je postaval mehanik iz Kanala, ki se je na najino pojasnilo, po kaj sva se vrnila, začudil in naju zavrnil:
—	Kaj še! Ne v Gorico, ta je predaleč, v Kanal bom telefoniral pa bo priprega z vsemi pripomočki v četrt ure tu.
—	Toda, odkod boste telefonirali?
—	Od tu, iz te oštarije! — se je odrezal. — Takoj grem telefonirat!
In že je odhitel v sosedno sobo, naju pa je gostilničarka gospa Zimičeva postregla z dobrotami, ki jih je ob 14. uri še zmogla. Ko pa smo odšli spet na pot, nama je dala za popotnico še meseno posebnost tega kraja! Od daleč zahvaljeno, srce predobre oštirke!
In res, kmalu je pridrvel Fiat, naložili smo se nanj in odbrzeli na pomoč našemu Opelu. Za vozili srno preden in trdo smo upornika priklenili z dolgo verigo nanj. Bradivoj je sedel v priprego, z vodjo pa sva sedla v našega. Oddahnila sva se, pa tudi Bradivoj je skozi šipo sprednjega voza zadovoljno pazil na naše vozilo, da se ne bi brez njega in brez naju znašel v Gorici. Ko je vse ko namazano teklo, se je namah pretrgala veriga, Fiat pa je hitel sam naprej, čez čas se je vrnil in ponovno smo naš voz priklenili nanj, zdaj še trše. In tako smo naposled njega in nas privedli v Gorico, naravnost v kliniko Fiat,
>JUTRO« 2t. 143
4t
==4
V&&, 20. VL l$4i-XIX
Sirija in
non
Sirija in Libanon sta najrodovitnejši deželi arabskega sveta. Na dobro nama-kanih tleh imata še mnogo prostora za poljedelsko naselitev. Med obema gorskima verigama Libanona in Antilibanona, ki se razprostirata od severa proti jugu in sta deloma gozdnati ter bogati s padavinami, leži globoka dolina, ki se na jugu nadaljuje v dolini Jordana.
Na površini 161.000 štirjaških kilometrov je obdelanih samo 6,7 odstotka zemlje, in sicer po treh četrtinah z žitaricami, zlasti s pšenico (1. 1938.: 660.000 torl) in ječmenom (385.000 ton). Važna je tudi kultura prosa, koruze in riža. Med industrijskimi rastlinami je bombaž na prvem mestu. Okrog Haleba sadijo tobak, sezam in konopljo. Znatni so nasadi murv, oranž, mandljev, pistacij, smokev in ci-tron. Dosti je oljk (88.000 ha) in vinske trte (55.000 ha). Prebivalstvo se bavi ■mogo tudi z živinorejo, z mlekarstvom, alrarstvom in pridobivanjem masla.
Domača industrija se je krepko razvila, posebno predilniška in tkalniška. še leta
1938. je Sirija uvažala za 200 milijonov frankov tkanin, danes uvaža že dosti manj. Cementna industrija proizvaja letno okrog 220.000 ton. cementa. Omeniti je tudi izdelovanje konserv, sadnih proizvodov, pivovarne in oljarne. V okolici Hom-sa so v novejšem času nasadili sladkorni tr«.
V zadnjem letu pred sedanjo vojno je znašal izvoz Sirije 360.000 ton v vrednosti 1290 milijonov frankov in uvoz 375000 ton v vrednosti 585 milijonov frankov. Upoštevan ni uvoz zlatih in srebrnih novcev ter iraški petrolej, ki gre skozi cevovod do Tripolisa (Tarabulisa). Znaten Je bil tranzitni promet. Najvažnejše države, ki so uvažale v Sirijo, so bile Anglija, Francija in Japonska. Dobavljale so pred vsem tekstilne in vse mogoče kovinske izdelke do strojev in avtomobilov, dalje kemične izdelke, petrolejske derivate, stekleno, papirno in električno blago. Med deželami, v katere je Sirija izvažala, so bile na prvih mestih Palestina, Francija in Anglija. Izvozno blago je predstavljalo v glavnem žito, sadje, sočivje, sadne kou-
Iz zgodovine piva
Pivo je človeštvo poznalo že v davnih časih. Njegova prvotna domovina je Jutranja dežela. V Egiptu je »tekoči kruh« imel že pred 5000 leti tolikšna ulogo, da je predstavljalo pivo važno daritev bogovom in pokojnikom. Mesto Peluzij je v deželi Nila kot mesto piva uživalo velik ugled po tedanjem svetu. Pivo so Egipčani izdelovali na ta način, da so kvasili kruh rezali na majhne kose in ga pustili pa več dni vreti v nilski vodi. Kašnato brozgo so sužnji steptali z bosimi nogami in jo ob dodatku vode skozi sito napolnili v vrče. Neka nastenska risba prikazuje, da je mož, ki je šel pivo pit, jemal po dva sužnja s seboj z rogoznico, na kateri sta ga potem prenesla domov. Račun s kraljevega dvora na nekem papiru, ki je star okrog 4000 let, nam poroča, da so kraljevi mizi dobavljali vsak dan 130 vr-čev piva. Od teh jih je kraljica osebno prevzela pet.
Tudi v Babiloniji so cenili pivo. Neka natakarica iz pivske točilnice je postala celo kraljica v mestu Kisu, ki je tedaj gospodarilo nad Babilonom. Prestolonaslednik se je bil zaljubil v dekle, se z njo poročil in ustanovil z njo 3. dinastijo kraljev iz Kisa.
Tej zgodbi je treba pridružiti bajko, ki jo pripoveduje starogermanska Edda. Nordlanski kralj Alrek ni vedel, kateri izmed dveh lepih žensk naj bi naklonil svoje srce. Tedaj si je izmislil tekmo v pivovarski kuhinji: tista, izmed obeh ple-menitažkih hčera, ki bi zvarila najboljše pivo, naj bi postala njegova žena. Tako se je tudi zgodilo. K temu je pripomniti, da je bilo varjenje piva poleg peke kruha v starih časih, do srednjega veka, večinoma žensko delo. Še pred nekoliko stoletji so ženske lahko bile priznane članice pi-vovarskih cehov.
Flinij poroča o pivski zvrsti scerevesia«, ld jo znajo ženske v Galiji in Španiji si-
jajno pripraviti iz pšenice. Tam so ženske v ostalem uporabljale svoj izdelek tudi kot kozmetikum. Cez noč so si namazale lica z debelo plastjo pivske pene in to jim je dajalo baje zelo nežno polt. Kakor stara orientalska ljudstva, so tudi evropska poznala daritve bogovom in pokojnikom s pivom. V raznih slovanskih deželah so pokojnikom še v novejših časih dajali steklenico piva v giob ali pa zlili skodelo piva v odprto jamo, češ: »Pij, kakor si pil prej!« Galski brodarji z Orkneyev in He-bridov so bogovom darovali pivo, isto tako stara germanska ljudstva. Tudi pri svečanih pogodbah je pivo v starih in novih časih imelo svojo ulogo.
serve, olivno olje, kokoni sviloprejk, volna, bombaž, kože, jajca. Znaten je bil tudi tujski promet.
železniško omrežje v Siriji in Libanonu, ki predstavljata skupaj francosko mandatno ozemlje Sirijo, se je od prve svetovne vojne dalje razširilo od 800 km na 1800 km. Glavne ceste obsegajo 3500 km, motornih vozil vseh vrst. skoraj samih velikih vozil, je imela Sirija pred vojno okrog 12.000. Pristanišča, zlasti Bejrut, razpolagajo z obsežnimi napravami. Posebno veliko letališče za živahni potniški promet je imel Bejrut. Namakalni prekopi odpirajo obdelavi nova ozemlja, zlasti v okrožju Homsa in Bekaški ravnini. Razumljivo je, da se je gospodarski položaj Sirije, ki se je tako dobro razvijal, od začetka vojne dalje čedalje bolj slabšal, danes pa je sploh na tleh. Prebivalstvo, ki šteje 3,12 milijona duš, je plemensko zelo neenotno. Sestavljajo ga poleg Arabcev močne armenske, asirske, druzijske, grške, kurdske in turške manjšine, poleg tega seveda še nekaj belokožcev.
Moderni Tokio
Dovolj bencina. . •
V bolnišnico v Hazletonu so pripeljali pred dnevi moža s težkimi opeklinami na obrazu in rokal. Izjavil je, da nima niti pojma, kako se je mogel tako opeči. »Napravil sem samo to,« je pripomnil, »da sem s prižgano svečo pogledal, da-li je v posodi za bencin v mojem avtomobilu dovolj bencina.«
Nu, bencina je bilo dovolj..«
Eno največjih časopisnih podjetij v japonski prestolnici ima sedež v nebotičniku sredi mesta
Zimske endivije
Ker sejemo zimsko endivijo običajno zelo pozno, v začetku junija do julija, nam v zgodnji dobi prav dobro nadomesti razno zelenjavo, kakor špinačo, fižol, grah in tudi zgodnji krompir. Zahteva krepka, redi Ina tla, ki jih moramo gnojiti s preležanim hlevskim gnojem, če jih nismo že za prejšnji pridelek bogato založili z redi-vom.
Razdalje med poedinimi rastlinami so
Pristanišče v
Je bilo te dni hudo bombardirano
nekaj večje nego za navadno glavnato solato, in sicer kakšnih 40 cm.
Da bi rast čim bolje uspevala, zimske endivije ne smemo saditi pregloboko. »Srca« morajo biti vedno prosta. Poznejše osipavanje bo skrbelo v tem pogledu samo od sebe za potrebno izravnavo. Za obleditev izbiramo vsakokrat najkrepkej-še rastline, ki jim liste ob vrhu povežemo s slamo ali ličjem. Vezati pa smemo le ob suhem ali nerosnem vremenu, da se izognemo morebitnemu gnitju. Istočasno zemljo malo prisujemo. Po dveh., treh tednih je endivija, ki vsebuje mnogo vitaminov, pripravljena za porabo.
Rastline obledimo lahko tudi na drug način. Popolnoma razvite jih vzamemo a koreninami iz zemlje in jih potem narobe, torej s koreninami navzgor, tesno drugo ob drugo položimo v peščeno zemljo v kleti ali v globoko gnojno gredo, če se to zgodi na prostem ali pa v hladni gnojni gredi, je treba rastline rahlo pokriti z listjem ali slamo. Kot najboljša pavrsta za bleditev se je izkazala »eskariolka«, pri nizkih, nakodranih pavrstah je delo nekaj bolj zamotano.
Enoten kruh v Bolgariji
Bolgarska vlada je odredila, da se sme na bolgarskem ozemlju peči kruh samo iz enotne krušne moke. v katerem bo nad polovico koruzne moke. Beli 'kruh bodo smeli poslej uživati samo bolniki.
Finska izstopila iz DN
Finska vlada je pojasnila nemšk* vladi v Berlinu, da se ne smatra več za članico Društva narodov v Ženevi.
v sedanjem času za prijetno nožno kopel, če ni na razpolago tekoče sladke vode ali pa
slanega morja
Zemlja požrla 40 oseb
Posebno tragičen dogodek so ugotovili st-daj v zvezi z nedavnim potresom, ki je razsajal v raznih krajih Male Azije, pred vsem v okrožju Mugle in Smirne. Med iskalnim in reševalnim delom, ki ga vršijo sedaj, so dognali tragično usodo, ki je zadela prebivalstvo majhne vasi v okolici Smirne.
V vasi se je ob potresu zrušilo več hiš. Niso se pa samo zrušile, temveč so se pod njimi odprla do petdeset metrov globoka brezdna, ki so požrla ruševine in vse ose-
be, ki jih je potres presenetil v hišah. Zaradi tega sprva niso mogli doznati, kam so te osebe izginile. Gre za nič manj nego štirideset ljudi. Resnico o tem, kam so izginile, so zvedeli šele sedaj, ko so reševalci obiskali poedine porušene hiše. Ugotovili so pod njimi globoke razpoke, v katerih so ležala trupla. Ta trupla je izdajal strašni smrad, ki se je dvigal iz brezden. Vsak poskus, da bi te ljudi rešili, pa bi bil že ob katastrofi zaman, kajti žrtve so se gotovo takoj zadušile.
Električno oko
proti pobegom iz ječ®
Iz Michigana poročajo o ponesrečenem pobegu dveh kaznjencev. Ko sta se vzpenjala na kaznilniški zid, je začel nenadno streljati samokres, čeprav ni bilo videti nobenega paznika in električni zvonec je pričel brneti na vso moč. Oba moža sta prišla v območje »električnega očesa«, izuma inž. Edwina Vedderja, ki naj bi preprečeval takšne pobege.
To električno oko je ena izmed mnogih modernih uporab fotoelektrične stanice. Žarki nevidne svetlobe padajo na skrito nameščeno stanico in proizvajajo v njej električni tok. Čim kakšen predmet prekine te vpadajoče žarke, se prekine tudi nastajanje toka in v tem trenutku prične delovati priprava, ki pritisne na petelin samokresa in sproži svarilni zvonec. M o-
Smrt zaslužnega generala
V Turinu je umrl te dni general Omililo Grosei, senator Kraljevine Italije in predsednik komisije za premirje s Francijo. Pokojnik je začel svojo vojaško kariero pri alpincih. Minule svetovne vojne se je udeležil v činu polkovnika, kjer je bili načelnik intendance pri Tretji armadi. Lani v decembru je bM imenovan za predsednika italijanske komisije za premirje s Francijo. Rimskemu senatu je pripadal od 23. marca 1939.
Bolgarske vesti
Bolgarski kralj Boris, ki se je mudil tri tedne v inozemstvu, se je vrnil domov. V ponedeljek 16. junija je obhajal bolgarski prestolonaslednik Simeon svoi četrti rojstni dan.
ža, ki sta skušala zbežati, sta na vrhu zida s svojimi telesi, ne da bi to vedela, prekinila nevidni žarek, ki je padal iz skrito nameščene žarnice na električno oko. Jetnika sta bila od krogel iz samokresa ranjena in sta padla na tla. Pazniki so ju prenesli potem v kaznilniško bolnico.
N A M E S T ANEKDOTE
Igropisec je korakal z velikimi, odmerjenimi koraki in globoko zamišljen čez oder pravkar dozidanega gledališča. Ravnatelj ga je opazil ter vprašal: »Kaj prav za prav delate tukaj?« »Kaj delam?« je odvrnil igropisec. »Mero jemljem za novo žaloigro.«
VSAK DAN ENA
»V listu pravkar berem, da so našli pisano, ki ga je Napoleon pisal Mariji Luizi.«
»Saj v edin o pravim, pošta dela z velikansko zamudo!«	^
(»Tidens Tegn«)
Kulturni pregled
Feljton Iz Rima
Doživetje katakomb
Staro Appijsko cesto v Rimu bi dal za ne vem koliko modernih cest in ulic. Morda zato, ker se mi je pojavljala v sanjarijah že zdavnaj prej, preden sem jo videl v resnici: morda zato. ker je pri/nana za »cesto cest« in ker je cesta zame že od nekdaj nekaj velikega in skrivnostnega. Ž;-fa sveta, črta. ki izginja na obzorju, pot v svet, v njegovo svobodo in neskončno raz-noličracst. Dandanes imamo vse drugačne ceste, toda največje in najlepše so ustvarjene za vozila, v katerih se krajina spreminja v filmske podfbc. Moderne ulicc in ccstc nimajo na sebi nič sanjskega, ker ne poznajo preteklosti. Na njih si kvečjemu lahkot zamišljaš bodočnost s še večjim; arhitektonskimi liki in še drznejšim prometom. Stare ulice pa vodijo v sanjski svet, v pravljice; stare ceste so zraščene s krajino in na njih si laže zamišljaš popotnika in romarja, kakor pa sodobnega dirkača.
Zdelo b;. se mi, da nisem bil v Rimu, če ne bi bil na V i a A p p i a a n t i c a. Na nji se poteze Rima včlenjajo v njegovo krajino. prehajajo v zeleni mir Rimske Kampanje Človeku, ki ima naravo pasati-sta in je dojemljiv za svojski čar starinskih reči in pojavov, se na h'pe zazdi, da je stari Rim na tej cesti bbžji današnjemu člo-veku nego na sami Via del Impero, kjer je pogled vprav oblegan od tolikih slavnih razvalin. Vtis korenini nemara v občutju, da je na Appijski cesti Rim združen & prirodo. s star mi etruškimi tli, z nečim, kir -sprav izdihava vonj preteklosti. Ciprese tn
pinije, ki tako značilno izpopolnjujejo čedalje redkejše arhitektonske sledove davnega človeškega selišča. imajo ob tej cesiti, ki je videla tol'ko minljivih tokov človeškega življenja, več kakor samo vegetacijski značaj. Zdi se, da jih je postavila v podobo krajine umetnikova reka in ii jc tako z nekaj potezami vtisnila čisto svojevrsten obraz. Ko sva ondan hodila s tovarišem po tej cesti, bi bil kmalu hvaležen prometnim omejitvam, samo da bi lahko čim dalje hodil peš po ccsti, ki sta jo občudovala Goethe in Chateaubrand. Zavidal sem" Gregoroviusa za njegova pota z nahrbtnikom in s palico v roki — pota. ki so bila bližja romanju kakor našemu motoriziranemu begu. s katerim drvimo dostikrat mimo največjih in najintimnejših lepot, ne da bi ujel5, kaj več. kakor slabo razviti duševni film, ki mu manjkata ozadje globina in jasna ostrost potez.
Pot h katakombam sv. Kalista vodi čez vrt, ki ima ob tem času ves čar poznega razcvita pomladi; grede cvetočih lilij in grmovje vrtnic se s svojimi barvnimi učinki prilegajo pobožni straži črnih cipres. Kraj, v katerem je izginil zadnji hrup Rima in ki združuje s svojo mirno dejal bi klasično poezijo prvo lepoto Rimske kampanje, je kakor ustvarjen za samotne meditacije. Ure ki bi jih mogel tu preživeti, bi utegnile bolj kakor karkoli drugega pomiriti duha in mu odpreti sredi blaznega vrtinca današnjih dejstev nekoliko mirnih linij, podobnih modrim črtam obzorja nad
Tircnsikim morjem. Toda »bes hitrosti«, ki je bolezen današnjega časa, je tud: tu za-kril tisto »soif d'infini«, ki se nam pojavlja samo na posebnih in izrednih mestih, kjer duh zasluti pravo podnebje svoje pre-osncve.
Treba je bilo pohiteti. Zunanjost najznamenitejših rimskih katakomb ne napoveduje v ničemer cd;nstvencga pokopališča prvih kristjanov. Šele ko zapustiš zemeljsko površje in kreneš s svečico v roki v stare rovo. ki so jih izrile v tla Rimske Kampanje zdavnaj strohnele roke pobožnih kristjanov iz prvih stoletij, sc ovedeš, da si vstoipil v čudovito preprosto in s s'jem vero razsvetljeno mekropolo V štiri nadstropja pod zemljo se spuščajo rovi in za-obsegajo do malega dvajset kilometrov. Tri sto tisoč mrličev je našlo ob teh rovih prostor za peščico svojega prahu m za večni mir, čigar slutnja jim je obenem s prividom drugega, boljšega sveta lajšala bolest smrti. Skoraj banalno žuhor v teh temnih hodnikih, med tolikimi mrliči iz prvih štirih stoletij krščanstva, ciceronova beseda, ki je cd tolikega ponavljanja postala gladka kakoT očenaš.
Ponekod se vidiš napise ki so ganljiv4 v svoji preprostosti ter ostanke fresk in reliefov, med katerimi prevladuje motiv dobrega pastirja, kakor ustreza slikoviti besedi evangelija, ki s>e izraža v prilikah in podobah Tu in tam opaziš kakšno okostje, vendar je ogromna večina trupel že zdavnaj strohnela v prah ki se je vlegel kakor tanka plast v vdolbine. Ko se tako opotekaš s svečko po neravnih hodnikih pod zemljo, imaš občutje, da vdihavaš vase atome teles nekdanjih srečnih in nesrečnih ljudi ki so živeli v jutru krščanstva in ki jim je bil nauk evangelistov ne le časovno, marveč tudi duhovno bližje negr more biti nam — tudi onim, ki menijo, da so mu bli-
zu. V tej ogromni grobnici sem bolj kakor v vseh bazilikah doživel preprosto velič;no starokrščanskih občin z njihovo medsebojno povezanostjo, z vzajemno požrtvovalnostjo vernikov, s samoumevnostjo odpovedi in z voljo do mučeništva. ki se je vedno v zgodovini najbolj maščevalo nad zatiralci; ki je pognojilo s svetim hranilom sile-hern ideal :n posvetilo sleherno prepričanje.
Ta pot DO' katakombah ni trajala niti toliko časa, da bi dogorela v roki skromna svečka, ki jo plačaš z vstopnico. In vendar sem stopil med lilije in ciprese, ki ra-sto blizu teh posvečenih tal, z močno vizijo nekega čisto drugega sveta, nego je naš današnji. Ko sva s tovarišem nekaj časa hitela peš po stari Appijski cesti, da ujameva najhitrejšo zvezo s središčem Rima, sem s« moral vpraševati, čemu je pot po starokr-ščanski grobnici zgubila sleherno grozo pred ničevalno silo smrti in čemu se je njeno delo v teh podzemnih prostorih zdelo tako naravno, kakor če je šla kosa čez zrelo žito? Morda je trsto tisoč trupel v tej me-kronoli za nu stil o v prostoru nad svojim prahom tudi duševne atome svoje vere v višji stnisel življenja, kakor je zapustilo molekule svoje strte telesne podobe?! Z melanholijo sem še dolgo misli' na sveti mir njihovih prostorov.
Novi nastopi v Operi
V poslednji uprizoritvi »Fausta« sta pela vlogi Margarete in Mefista Heybalova in Lupša. Heybalova je bila pevski odlično razpoložena ter je v tem pogledu podala svojo vlogo z jasnim, svežim glasom, tehnično izvrstno pripravljeno in izdelano, kultivirano ter z močno naglaše-nim čustvenim doživetjem, ki se je stop-njevajo od slike do slike in je vtisnilo nje-
nemu prikazu podobo vernega, prepričevalnega dogajanja. Dinamičnost, impulzivna razgibanost in temperamentni izraz, ki ga je pevka vložila v svoje glasovno izvajanje, je skupno s prej omenjenimi značilnostmi ustvarilo močno aktiven lik Margarete, kakor je običajno sicer v tej vlogi nismo vajeni; bilo pa je v polnem soglasju z močnim doživljanjem, ki ga že pevski izkazuje Heybalova tudi v drugih svojih vlogah. Kakor pevski, pa je bila zelo dojemljiva in po dinamični stopnjevitosti pevskemu ustrezajoča tudi v igralskem pogledu. v katerem je prav tako kreirala izrazit, dovolj nežen pa hkrati strasten in prefinjen lik Margarete. Tako pevski kakor igralski njena kreacija glede na stopnjevan izraz sicer ni bila v popolnem skladu s stilom vloge, vendar je bila izborno izdelana ter učinkujoča in je dala celotnemu poteku dejanja velikega poleta ter zlasti v pevskem pogledu kvalitetni porast.
Lupša je oblikoval Mefista pevski zelo dobro; posebno srednja lega. ki mu je najbolj izdelana, je zveneča ter še zavoljo prijetne barve njegovega glasu bolj simpatična. V višjih legah je nekoliko forsi-ral, zato se pojavljajo neke vrste prizvoki, ki njegovo, sicer ugodno kvaliteto nekoliko zmanjšujejo; podobno opažamo tudi v nizkih legah, kjer je glas tudi nekoliko slaboten in ne dobi potrebnega zvoka. So pa to malenkosti, ki jih6 bo pevec s sistematičnim delom mogel odpraviti. Vsekakor je bil njegov Mefisto v pevskem pogledu ugoden, estetski lepo oblikovan lik. ki pa ni našel pravega odziva na igralski strani. Mefisto je psihološki težka vloga, ki potrebuje posebne poglobitve in razumevanja. Lupia, ki je po maski in igri prevzel Popovljev prikaz, omenjenim zahtevam prav gotovo še ni zadovoljil ln ni nudil
. >JUTRO« št 143
t
Kronika
*	Preosnova Šolstva na Gorenjskem.
Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, je v sredo prispel v Celovec meetni državni minister Rust, da razmotri vprašanja, ki so se pojavila s povečanjem Nemčije na jug-u. Tu bo ostal več dni ter bo obiskal Celovec, Beljak in Borovlje. — šef civilne uprave na Bledu je sprejel nekatere nemške ' predstavnike, s katerimi je razpravljal o bodočih nalogah šolstva na Koroškem in Gorenjskem.
*	Trojčke je povila. V bolnišnici Regina Elena v Trstu je rodila v sredo zvečer trojčke tridesetletna Viktorija Dusičeva iz Novigrada, n sicer dva dečka in deklico. Srečna mati jih je krstila z imeni Luiza Marija, Renato in Lidij. Mati in novorojenčki so zdravi.
*	Pogrešani Ferdo VVigele ml., bivši ka-petan I. stopnje, je v nemškem vojnem ujetništvu, baje nekje na Nižjem Avstrijskem. Nazadnje je pisal 1. aprila t. 1. pod naslovom :>Komanda mesta Caribrod ob bolgarski meji«. Toliko v vednost njegovim prijateljem.
*	Najvišje cene živil v Trstu. Zdaj so veljavne v Trstu sledeče maksimalne cene živil: kruh 150 do 200 g Lit 2.35, 200 do 500 g Lit 2.15, 500 do 1000 g Lit 2.05: testenine 3.30, jajčne testenine 7.40, maslo Lit. 28. Nakupovanje po v.'šjih cenah bi oviralo redno razdeljevanje živil, zato ni dopustno.
*	Državni tožilec Longo zapušča Trst.
Grand' uff. avv. Amedeo Longo. državni tožilec za Julijsko Krajino in Zadar. je bil postavljen za državnega tožilca Pie-monta in bo odpotoval na svoje visoko mesto v Turin dne 1. julija.
*	Delavci s Tržaškega za Nemčijo. Pri Ufficio Germania v Trstu sprejmejo kovače, težake, monterje in poljedelce. Vs! brezposelni delavci imenovanih poklicev, ki so že podpisali potni list, se predstavijo v Ufficio Germania, via Duca d'Aosta št 12. v svrho podpisa sprejemne pogodbe. Odhod bo 25. L m
A. T. I, L. A. TORINO Via Pesaro 48
Indnstria bianeheria nomo eeroa introdutto
RAPPRESENTANTE. Industrija moškega perila išče uvedenega ZASTOPNIKA.
*	Smrtna nesreča Gradčanke v Mariboru. Ko se je gospa Edita Pichler v spremstvu svojega moža, asistenta gra-ške otroške klinike dr. Rudolfa Pichlerja, ki je trenutno zaposlen v Mariboru, v ponedeljek peljala na kolesu skozi Maribor, jo je nenadno od zadaj zgrabil tovorni voz in jo podrl na tla. Dobila je tako hudo lobanjsko poškodbo, da je kmalu po prevozu na drugi kirurški oddelek okrožne bolnišnice v Gradcu podlegla poškodbi. Mlada gospa je zapustila dvoje otrok.
*	Bodite previdni na drevesih! Crešnje zorijo in mladi in stari se veselijo sočnega rdečega s?.du. Toda prav pogosto se pri obiranju črešenj primerijo nesreče, čreš-niev les je krhek, zato se veja pod količkaj večjo pezo rada odčesne in že telebne onirač na tla, kjer obleži z zlomljenim udom. če ne še s kakšno hujšo poškodbo, že prihajajo poročila o takih nesrečah. Z Dolenjskega nam poročajo, da je 121etni šolar France Dragman iz Suhorja pri Prečni splezal na drevo. Naenkrat mu je spodrsnilo, dečko je padel na tla, se prav občutno pobil in obležal z zlomljeno levico. "Enako se je poškodoval deček France šega iz Stopič, ki se je najprej povzpel na kozolec, pa je padel z njega in obležal z zlomljeno roko.
*	Potujemo v Beograd. Zagreb in Mari bor. Naročila trgovskega in privatnega značaja sprejemamo do vštevši sobote 21. t. m »Servis biro«. Ljubljana. Sv. Petra c. 29-11.. tel. 21-09 (—).
*	Odiseja ameriškega mornarja. V sredo popoldne sta dva karabinerja srečala na cesti Videm—Tricesimo sumljivega moškega. Kc sta ga ustavila, jima je začel neznanec govoriti v tujem jeziku, da se niso mogli sporazumeti. Na bližnji kara h: -nerski postaji pa je bil dogodek pojasnjen s pomočjo tolmača Možakar je povedal. da se imenuje Louis Bergery. star 27 let, doma iz Detroita, ameriški državljan. Bil je kurjač parnika »Bristol«. ki je februarja lani odplul iz Southamptona proti Port Saidu. natovorjen z orožjem in vojaštvom. Iz Port Saida je ladja nadaljevala pot proti Malti, med vožnjo pa jo je torpedirala italijanska podmornica. Od posadke so se redili samo štirje možje, med njini Bergerv. in se prepeljali z rešilnim čolnom do Taranta. kjer so se ponoči izkrcali. Cetvorica je v nočeh prepotovala
vso Italijo. Šli so skozi Rim, Firenco, Bo-
logno in Benetke, kamor so prišli minuli torek. Tu so se ločili. Bergery je nameraval v Nemčijo na delo, ostali trije v Francija Mož je imel pri sebi bodalo, nož. 25 mark in 2 italijanski liri. Pridržali so ga v preiskavi
* Kronika nesreč v Trstu. V sredo popoldne je dveletna Angela Ramano, stanujoča v via Navali 56, popila manjšo količino strupa iz steklenice, ki jo je kdo iz neprevidnosti pustil na mizi. Dekletce je prenesel oče v bolnišnico. Šestletni Fulvio Tomezza pa se je na cesti silovito zaletel v voz, da je obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Nepreviden kolesar je v sredo povozil 541etno hišnico Josipino Zefrio, stanujočo v via Ruggero Manna 28. Pone-srečenka je bila precej poškodovana prepeljana v bolnišnico. Istega popoldne je bil povožen 81etni šolarček Romano Fran-co, stanujoč v S. M. M. Inf. 272. Je precej poškodovan. Na via Muggia je padel s kolesa 321etni natakar Josip Scamperle, stanujoč v via Concordia 7. Izpahnil si je levo zapestje in si močno poškodoval levo laket in desno dlan. 181etni kmet Anton Urban iz Buj je padel s kolesa v bližini domače hiše in se poškodoval po obrazu. Dveletni Flavio Zollia, stanujoč v via delle Lodole, si je zlomil pri padcu desno go-lenico. Pri padcu si je poškodovala levi komolec 131etna Silva Stuc iz via Battera 9. Vsi ponesrečenci so se zatekli v bolnišnico Regina Elena.
Iz Ljubljane
u— Lepo vreme smo dobili po daljšem presledku. Bilo je res že skrajno potrebno. Zemlja je dovolj napojena. Po obilnem deževju se je zelenje močno razbohotilo in pi«v zdaj je solnčna toplota najbolj potrebna Sadje dozoreva in potrebuje soln-ca. Po vinogradih pa je začela cvesti trta. Nastavki letos zelo lepo kažejo. Ce ne bo primanjkovalo galice in če bo zdajle po-trajalo solnčno vreme, se obeta prav dober pridelek, kolikor seveda ne bodo poletne ujme prizadele vinogradov. Dnevi so prav prijetni, kljub solncu in jasnini ni vročine. Spet so oživeli naši parki, a po vrtovih se ne manjka dela. Najvažnejša pa je košnja. Trava je letos gosta in visoka in če po j de ta teden po sreči, bo pridelek sena zadovoljiv.
u— Nova grobova. V 79. letu starosti je umrl zasebnik Franc Bregar in bo njegov pogreb danes, v petek, ob 17. uri iz kapele sv. Krištofa na Žalah. — Včeraj popoldne ob pol 15. uri je pri Sv. Križu legel k večnemu počitku posestnik g. Josip M o h a r. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Društvo sodnikov v Ljubljani poziva vse semkaj došle sodnike, državne tožilce. pristave in sodniške pripravnike naj se zaradi nujno potrebne evidence zglasijo v sobi št 133. v uradnih urah od 11. do 12. Socialni odsek.	f
u— Koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi v korist Rdečega križa bo priredil pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« dne 7. julija t. 1. v Filharmonični dvorani. Položaj, v katerem so se znašli v zadnjih tednih številni naši rojaki, terja od Rdečega križa silno povečanje dela in znatnih gmotnih sredstev. O delu pričajo dosedanji uspehi dveh novih odsekov — za poizvedbe in za socialno pomoč — del sredstev za njih nadaljnje delovanje pa naj pribavi Rdečemu križu prireditev enega naših najboljših pevskih zborov.
u— Absolventi Glasbene akademije Rija Roegerjeva, Zorka Bradačeva in Z žmond Janez bodo izvedli spored druge sklepne produkcije, ki bo danes ob pol 19. uri v veliki filharmonični dvorani v korist brezposelnim slovenskim glasbenikom ter bo obsegala Bach-Taussigovo »Toccato in fugo v d-molu«, Scarlattijevo »Suito«. Veracini-jevo »Sonato v e-molu« za violino. Seve-racov »En Tartane«, Gregorčevo »Arietto in kolo«, Bruchov violinski koncert v g-molu, Debussyjeve »Danseuses de Dee-phes«, »La Fille aux cheveux de lin« in »Reflets dans l'eau« in Haydnov »Klavirski koncert v D-duru«, ki ga bo pod vodstvom abs. Hubada spremljal orkester Glasbene akademije. Navedeni absolventi < so iz šol profesorjev A Ravnika, Zarniko-ve, Pfeiferja in dr. Švare. Vstopnina za občinstvo je 15 din, za vojake 8 din. za dijake pa 3 din; sporedi so na razpolago v predprodaji v Matični knjigarni. Na kvalitativno glasbeno prireditev najvišjega slovenskega glasbenega zavoda opozarjamo.
u— V štirih hišah Pokojninskega zavoda na južnem delu bivšega nunskega vrta napredujejo zidarska in druga dela in je pričakovati, da se bodo najemniki lahko čez nekaj mesecev vselili. V vseh štirih
hišah bo 60 uodenfc stanovanj, aa kalen
je seveda precej zanimanja. 27 stanovanj je trisobnih, 15 je dvosobnih, štirieobnih je 6, samskih pa 10. Ker so stanovanja odprta svežemu zraku, bo bivanje v njih gotovo prav prijetno, četudi nekoliko dražje. Prijav je bilo že več sto, vendar so se razmere v toliko spremenile, da še ni znano, kdo vse se bo vselil.
Vesti iz Hrvatske
Razdelitev živilskih nakaznic. Pred dnevi so bile v Zagrebu razdeljene živilske nakaznice. Računajo, da se je v Zagreb v zadnjem času priselilo okrog 50.000 beguncev iz raznih delov bivše Jugoslavije, ki so seveda dvignili število živilskih nakaznic na okrog 200.000. Unadništvo je bilo zaposleno z razdelitvijo teh nakaznic in je imelo polne roke dela, saj je samo drobiža, ki ga je bilo treba plačati za tiskovine in manipulacijo pri razdelitvi, bilo zbranega okrog 700.000 kg. Zagrebški župan je medtem izdal odredbo, s katero "je bila povečana dnevna količina krušne moke za 1.25 vagona. Prav tako je župan naročil mestnemu aprovizacijskemu uradu, naj da v promet del tiste masti, ki jo je mestna občina svojčas kupila iz posojila za rezervno hrano.
Most pri Ludbregu je obnovljen, železniški most na reki Bednji pri Ludbregu, ki so ga ob razsulu Jugoslavije pognali v zrak, je bil te dni po pospešenih delih spet izročen prometu. Z vzpostavitvijo mostu bo železniški promet na progi Varaždin— Osijek, ki se je vršil doslej deloma s prestopanjem potnikov, a tovorni promet je šel preko Hrvatskega Zagorja, spet krajši za 150 km.
Ureditev blagovnega in potniškega prometa s Srbijo. Pred dnevi je iz Zagreba odpotovala v Beograd skupina prometnih strokovnjakov zavoljo ureditve blagovnega in potniškega prometa med Hrvatsko in Srbijo. Hrvatske strokovnjake vodi načelnik prometnega oddelka g. Ružič.
Muslimanske molitve za poglavnika. Ob priliki poglavnikovega rojstnega dne. ki bo sredi prihodnjega meseca, bodo za njegovo zdravje in dolgo življenje v vseh sarajevskih džamijah opravili dove (molitve). Zagrebški »Novi list« pa poroča, da bo v kratkem rešeno tudi vprašanje, kje bo postavljena nova džamija v Zagrebu. Poleg te bo zgrajena hiša za imama oziroma muftijo, pa tudi prostori za novo muslimansko šolo.
2ena naj bo glavni steber vsake hrvatske družine. Društvo »Hrvatska žena« sklicuje svoje članice na sestanek v Zagrebu, na katerem se bodo zbrale tudi odposlanke številnih podružnic. Ob tej priliki bo imela ga. Marija Kumičičeva predavanje o roditeljih in otrokih iz vseh slojev, zlasti o materah, ki morajo biti glavni steber v vsaki hrvatski družini, »Hrvatska žena« želi pridobiti čim več Hrvatic za ustaški pokret.
Zagrebška Zakladna bolnica pred dograditvijo. Od države je te dni prejela zagrebška Zakladna bolnica 15,000.000 din za dovršitev novih poslopij na Rebru. Dela naglo napredujejo, da bi bila čim prej gotova ta prepotrebna ustanova, ki bo po zatrjevanju oficioznega »Hrvatskega lista« največja na jugovzhodnem delu Evrope in gotovo najimenitnejša zdravstvena zgradba v Zagrebu. Zanjo so v zadnjem času nabavili iz tvornice v Kranju večje količine tkanine za perilo, pričakujejo pa, da bodo v kratkem iz tujine prišli tudi potrebni medicinski instrumenti, ker so glede teh že sklenjeni dogovori. Pod streho je že osem zgradb, ostala poslopja in dela z notranjo ureditvijo pa bodo po možnosti dokončana v enem mesecu. Kakor list poroča, bo ta najnovejša bolnišnica zelo dobro oskrbljena z vsemi potrebnimi glavnimi in stranskimi prostori, med katerimi bo baje najlepše urejen od drugih povsem ločeni oddelek za otroke. Predvideno ie tudi nekaj prostorov za starše, da bodo mogli prebivati v neposredni bližini svojih bolnih otrok.
Odredbe zoper sabotažo. Zagrebške oblasti so izdale stroge odredbe proti Zidom, ki skušajo sabotirati ali kakorkoli otež-kočati oskrbovanje prebivalstva z najnujnejšim blagom na področju glavnega mesta.
V Slavoniji urejajo novo letovišče. V šumetlici, blizu Nove Gradiške, kjer je okrevališče za slabotno deco, namerava veliki župan urediti zelo zanemarjena jezera in zgraditi dobro kopališče. V ta kraj hodijo namreč na počitnice ne le novo-gnadiščani, temveč tudi drugi iz bližnje in daljne okolice, zlasti pa starši, katerih otroci prebivajo v okrevališču. Tu je nekaj vil, ki se bodo dale dobro izkoristiti za penzione. Postavili pa bodo tudi šotore in delovni tabor za hrvatsko omladino. ki ho v času svoje obvezne službe v tem kiasnem kraju uredila jezera.
Italijanski tečaj
XMI.
Čas. II tempo che passa.
Viviamo nel ventesimo secolo del-l'čra eristiana. Un secolo ha cento an-ni, un anno commune ha trecento ses-santacinque giorni, mentre un anno bi-sestile (z) ha un giorno di piu, dunque e di trecento sessantasei giorni. L'anno si divide in dodici mesi, chiamati: gen-naio, febbraio, maržo, aprile, maggio, giugno, luglio, agosto, settembre, otto-bre, novembre e dicembre. Nella data, gli ultimi quatro si serivono spesso ab-breviati 7bre, 8bre, 9bre. Xbre.
Per domandare della data i modi piu usuali sono questi: »Quanti ne abbiamo oggi? Che giorno del mese č?« La ri-sposta sara: »Siamo al primo, al cin-que« o anehe: »£ il primo, il cinque, 1'dtto.« Nella data la lingua italiana adopera i numeri cardinali — contra-riamente alla slovena che ci mette i numeri ordinali — eccettuato il primo del mese. Nelle lettere si serive: Lubiana, il 20 Giugno 1941 (mille novecento quarantuno). Roma, il primo Luglio 1941-XIX0 (XIX0 dell'era fascista). Leta 1941. si dice in italiano: nel 1941, nell'anno 1941 o l'anno 1941; meseca junija: nel mese di giugno, nel giugno, di giugno p. es.: A Lubiana le fiere campionarie si tengon ogni anno di giugno e d'ottobre.
Vocaboli.
Vivere živeti, il secolo vek, l'era doba, l'anno leto, commune navadno, bi-sestile (bizestile) prestopno, dunque torej, esser di = avere. dividere deliti, il mese mesec, la data datum, abbre-viare okrajšati, domandare di qc vprašati po čem, — di qd — po kom, il mo-
do način, usuale običajen, la risposta odgovor, contrariamente a v nasprotju
z, mettere postaviti, djati, il numero ordinale vrstni števnik, eccettuato iz-vzemši, la fiera sejem, il campione vzorec, campionario vzorčni, tengon — tengono.
Glavni števniki. Numeri cardinali.
1.	uno, una	21. ventuno, -a
2.	due	22. ventidue
3.	tre	23. ventitre ecc.
4.	quattro	28. ventotto
5.	cinque	29. ventindve
6.	sei	30. trenta
7.	sette	31. trentuno, -a
8.	otto	32. trentadue
9.	nove	38. trentotto
10.	dieci	40. quaranta
11.	undici	41. quarantuno, -a
12.	dodici	48. quarantotto
13.	tredici	50. cinquanta
14.	quattordici 51. cinquantuno, -a
15.	quindici	58. cinquantotto
16.	sedici	60. sessanta
17.	diciassette 70. settanta
18.	diciotto	80. ottanta
19.	diciannove 90. novanta
20.	venti	100. cento.
Uno mora odpahniti svoj o pred samostalniki. ki se ne začenjajo z esse impura, tudi v sestavljenkah: ventun fiasco ali ventun fiaschi, toda fiaschi ventuno. Pri ventuno. trentuno. qua-rantuno ecc. stavimo lahko samostaL nik v ednini ali množini za števnik ali pa v množini pred števnik Ventuna bottiglia ali bottiglie. bottiglie ventuna. Končnica desetič od venti dalje odpade ored uno in otto: ottantunrv nnvant-otto.
E. I. A. R. Radio Ljubljana
Parliamo Pitaliano
Schema della IX lezione che verr& te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben, venerdi 20 VI 1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. zvečer.
LEZIONE NONA Autocolonne nel deserto.
Nel deserto le marce sono lente, esa-speranti. I motori degli automezzi arran-cano, i carrelli stridono. Invano i condu-centi tentano di evadere dai solehi trac-ciati nella sabbia molle, alla ricerca di un terreno piu solido tra i bassi cespugli dello sparto. Fuori delle carreggiate, il terreno e troppo accidentato per essere praticabile e gli autieri finiseono sempre per ritornare nella pista anehe a costo di sollevare un compatto polverone che infa-stidisce gli uomini e nuoce alle macchine. Ad esso si aggiungono ondate di sabbia mosse dal vento desertico, che si annuncia con le sue prime raffiche. Le colonne compiono prodigi di fatica per mantenere il collegamento nel deserto. Cercano di accelerare il pili possibile la difficile mar-cia per non essere sorprese dalla notte in questa desolata solitudlne.
Aggettivi quantitativi poco coraggio, poehi soldati, poca neve,
poehe čase. molto danaro, molti errori, molta paura,
molte signore. troppo sole, troppi nemici, troppa pioggia,
troppe mosehe. tanto lusso, tanti amici, tanta bontš,,
tante bandiere. quanto lavoro! quanti sforzi! quanta pa-
zienza! quante cose! tutto il libro, tutti gli alberi, tutta la citta,
tutte le persone. tutto quanto il mondo; tutt' e due le čase.
Iz Medijatove hiše
Medijatova hiša na Tyrševi cesti 17 ima glavno poslopje na cesto in stransko eno-nadstropno zgradbo na dvorišču, ki je samo prehodno. Glavno dvorišče je bilo prodano za stavbe. V tej dvoriščni zgradbi je Stavbna družba, dvoje večjih stanovanj, Zadružna tiskarna, Doganovo mizarstvo, tapetniško podjetje. Kohlerjeva delavnica
podobe preračunanega, ironično-ciničnega Mefista, ki mu mora biti celotna mimika v skladu s posebnostmi njegovega duševnega izraza ter najti potrebnega odmeva tudi v pevski interpretaciji. Ko bo Lupša mogel izpolniti te potrebne pogoje, bo svoj sedanji, relativno prav lep lik, kvalitativno lahko dvignil mnogo više in se bo mogel verneje približati Mefistovi tipiki.
V poslednjih dveh uprizoritvah »Don Kihota« pa je pela vlogo lepe Dulsineje >'uša š pano v a, ki je pevski izvedla svojo nalogo docela zadovoljivo; intonativno je bila točna, tehnično debro pripravljena In po interpretaciji ustrezajoča potrebam vloge. Tudi igralski je nudila prav simpatičen lik. ki mu bo pa morala dati še več sproščenosti, rla bo s stopnjevano razgibanostjo lahko uveljavila svoje pevske in igralske sposobnosti v celoti. cd.—
Zapiski
IT A LIJA NSK O-SLOVENSKI LITERARNI VEČER Za dne 23. t. m. pripravlja Narodno gledališče zanimivo literarno prireditev — prvo te vrste, ki bo tudi na zunaj dostojno manifestirala italijansko-slovensko kulturno zbližanje in sodelovanje.
Tega dne ob pol osmih bo v opernem gledališču večer italijanskih in slovenskih pesnikov. Uvodno besedo bo imel znani slavist, prevajalec in književni kritik prof. Umberto Urbani. Nato bodo članice in člani nase Drame recitirali izbrane pe^mi italijanskih pesnikov od Danteja do sodobnih poetov v slovenskem prevodu dr. Alojzija Gradnika, vmes pa slovenske pesnike v ita'iianskih prevodih prof. Salvl-rija, prof. Urbanija, ge. šinkovcc-Majer
in gdč. M. Samer. Na prireditvi bodo sodelovali : gospe Boltarjeva, M. Danilova in šaričeva in gg. Debevec, Jan, Kralj in L e v a r.
Pozdravljamo večer, ki bo prvi združil v lepoti pesniške besede Dantejev in Prešernov jezik ter pokazal občinstvu, kako se v slovenski besedi odraža lepota pesniških misli in čustev slovečih predstavite-ljev svetovno pomembne italijanske poezije in kako z druge strani zvene v sladkem jeziku Italije verzi vodilnih slovenskih pesnikov. Na prireditev opozarjamo že sedaj naše kulturno občinstvo.
HRVATSKE KNJIŽEVNE NAGRADE
Na predlog oddelka za literaturo, umetnost in tisk in z odredbo prosvetnega ministra dr. M. Budaka so bile podeljene naslednje književne nagrade:
Nagrada bratov Radičev, ki se deli v nagrado za znanstveno in v nagrado za umetniško delo, je bila za znanost podeljena zunanjemu ministru dr. Mladenu Lorko-viču za njegovo knjigo »Narod i zemlja Hrvata«, ki je izšla leta 1940 pri Matici Hrvatski. Nagrado za umetnost je. razsodišče priznalo dr. Mile Budaku za roman sOgnjište«, vendar se je nagrajenec izjavil, da naj jo dobi delo, ki bi kot drugo prišlo v poštev in tako je nagrado prejela Sida Košutič za roman >S naših njiva«, ki je tudi izšel pri Matici Hrvatski.
Nagrada Silvija Strahimira Kranjčeviča za najboljšo pesniško zbirko je bila priznana Olinku Delorku za knjigo »Razigrani vodoskoci«. Ante Kovačiča nagrada za najboljšo novelistlčno zbirko je bila priznana Juri Pavičiču za knjigo »Krčevina«. Avgusta šenoe nagrado za najboljši roman si delita delavski pisatelj Ivan Softa
za »Nemirni mir« in Jakov Sekulič za roman »Za srečom«. Oba nagrajenca sta izšla iz delavskih vrst. A. G. Matoša nagrada za najboljše delo jezikovnega značaja je bila priznana knjigi dr. P. Guberi-ne in dr. Kr. Krstioa »Razlika izmedju hrvatskog i srpskog jezika«. Vse nagrajene knjige je izdala Matica Hrvatska.
ARNE NOVAK
Ob koncu leta 1939. je češki narod izgubil enega svojih najpomembnejš h delavcev, tankočutnega esteta, kritika in slovstvenega zgodovinarja prof. dr. Ame-ja Novaka. Njegovo ime in delo je bilo znano tudi pri nas, zlasti iz člankov, ki so izšli v Ljublj. Zvonu, kjer je B. Borko priobčil v prevodu Novakov krasni esej o velikem češkem poetu O. Brezi ni. V Pragi je nedavno izšla s podporo Češke akademije znanosti in umetnosti in v izdaji Praškega lingvističnega krožka 164 strani obsegajoča bibliografska publikacija »Sou-pis vedecke a kriticke oinnosti Arne Novaka«. Knjiga je zanimiva tudi za naše slaviste, saj podaja natančen seznam celotnega književnega in znanstvenega dela enega najmarljivejših čeških kritikov in literarnih teoretikov, ki je s svojimi nazori in merili značilen in po svoje izviren interpret estetskih teorij, kakor so jim postavili temelje Dilthey, B. Croce in drugi predstavitelji sodobne kritike. S to publikacijo, ki je vzgledna tudi glede metode in ureditve, smo dobili najpopolnejšo bibliografijo vsega obsežnega dela Arneja Novška, tega nepozabnega arbitra dobrega okusa, Žive tradicionalnosti čuta za lepoto in ubranost ljubitelja Italije in njenih neprecenljivih umetnostnih zakladov in gorečega delavca na domačih slovstvenih poljih. Tako je dragocena književna
zapuščina Arneja Novaka, tega tovariša in vzornika našega dr. Ivana Prijatelja, dokončno inventarizirana in vsak. kdor se bo poslej bavil z njegovim delom, bo imel v citirani knjižici prepotreben priročnik.
Iz zagrebškega gledališča. V Hrvatskem državnem gledališču so imeli v zadnjih dneh med drugim naslednje predstave: V velikem gledališču so igrali Iva Parača glasbeno dramo »Adelova pjesma« (po Botičevem epu »Bijedna Mara«), dalje Goethe je vo »Ifigenijo na Tavridi« (premiera) z gospo Viko Podgorsko v glavni vlogi in v režiji drja. Branka Gavelle ter Puccinijevo »Tosco« s Teo Laboševo v glavni vlogi. V malem gledališču so igrali komedijo Guglielma Gianninija »Pomah-nitali rob«, v kateri nastopajo med drugimi Bela Krleža. Janko Rakuša in v glavni vlogi Viktor Bek.
Slovaki in Cehi. »Hrvatski narod« (Zagreb) poroča, da se kulturno sodelovanje med Slovaki in Cehi nadaljuje za sedaj zlasti na filmskem področju. Na Slovaškem mnogo igrajo umetniško vredne češke filme. Bratislavski »Slovak« je pred dnevi poročal, da bo češka filmska produkcija v bližnjem času obogatena z ne-kateremi pomenljivimi filmskimi novostmi. Tako izdeluje praški »Elekta - film« večji film iz življenja pesnika »Maja« K. H. Mšche, v katerem bo igrala eno glavnih vlog mlada, nadarjena članica praškega Vinogradskega gledališča Nataša Gollo-va. Tudi letos bo v Zlinu prirejena v prisotnosti številnih filmskih strokovnjakov in igralcev tako zvana »filmska žetev«, na kateri bodo prikazali najnovejše češke filme, med njimi film z naslovom »Izdajam lastno ženo« a slavnim gledališkim in filmskim komikom Vlastom Burianom,
ESERCIZI
1)	Traducete: Malo upanja (speranzat imam. — V (a) Ljubljani je preveč dežja in premalo sonca. — Poslušamo (aseolta-: re) z mnogo pozornosti (attenzione, f.).
—	Preveč pisem (lettera) prejema (rice-vere). — Malo jezikov (lingua) govori. — Zakaj se tako zelo bojite (avere paura) ?
—	V mestu ostane (restare) malo vojakov. — Vse te stvari so zanimive (inte-ressante). — Oba avtobusa prideta (arri-vare) danes zvečer. — Ves dan delam, zvečer (la sera) sem truden (stanco). — Koliko naporov, preden (prima di z nedo-ločnikom) se človek nauči italijanščine!
—	Koliko lepih stvari je na svetu (al mondo)!
2)	Coniugate al presente indicativo le frasi seguenti: D'inverno studiare piCi vo-lentieri che d'estate. — Rivedere dopo tanto tempo il paese nativo. — Preferire restare a časa. — Accorgersi delierrore.
Spored radijskih oddaj
Petek, 20. junija 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Pesmi in melodije. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini.
—	12.45: Mešana glasba. — 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkester Angelini. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Mešana glasba. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert pianista De Mi-trija. — 17.40: Koncert sopranistinje Gar-bijeve. — 19: »Parliamo l'italiano«. Pouk italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Komorna glasba. — 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20,20: Komentar k dogodkom dneva v slovenščini.
—	20.40: Godba na lok. — 21.15: Filmska glasba. — 21.45: Slovenska glasba. — 22.45: Poročila v slovenščini.
itd. Vmesne zgradbe so skladišča papirja in konoplje ter lanu, na južni strani prehodnega dvorišča je velika lesena drvarnica.
V tej hiši prebiva okoli 30 strank. Da je v tej hiši vse polno otrok je samo Po sebi umevno. Nekateri so dobro vzgojeni, mnogi so pa žal bolj samim sebi prepuščeni. Ti slednji imajo tudi svoje kolovodje, in kar počno zadnje čase, presega vse meje.
Na njihovo vpitje in kričanje ter razgrajanje smo se celo sosedje privadili, pomi-lujemo samo gg. uradnike in uslužbence omenjenih podjetij, ko jih morajo poslušati dan za dnem. Po dvorišču in hodnikih drve s kolesi ko pri dirkah in človek ni varen, da ga ne podro, če gre na dvorišče. Tako so zadnjič povozili 51etno deklico. Metanje kamenja ie na dnevnem redu. tudi žvenket pobitih šip se sliši. Nič čudnega ni, če ti prileti nogometna žoga v glavo. Kar pač počno zadnje dni. je strašno. Po dvorišču kurijo ogeni in sicer pred drvarnicami, poleg skladišč in celo med skladovnicami desk! To delajo 15—161etni fantje vpričo malih otrok! Ali so taki otroci sploh kaj vzgojeni?
In če hišnica v dobrobit hiše nastopi, ji zabrusijo v obraz: »Vi bodite tiho, vaše delo je. da pometate.« O vsem tem je bil obveščen gospodar hiše. a o kakem ukrepu ni sluha. Zadošča ena sama iskra in skladišče konoplje se spremeni v žerjavico. Kar veliki delajo, to majhni otroci posnemajo. Zgodilo se je, da je deček v podstrešnem stanovanju v loncu zažgal šolske zvezke.
Prebivalci hiše in sosedje zahtevamo, da se napravi konec zažiganju in razgrajanju. Ni dosti, da gospodarji vsakega prvega vestno kasirajo. dobro najemnikov pa puščajo v nemar. Ni' zadosti, da so starši samo roditelji otrok, treba je v prvi vrsti skrbeti za njih vzgojo.
Dar za atenske otroke
Duce, ki je doznal za težak prehrambeiii položaj otrok v Atenah, je določil nujno pomoč, in sicer v obliki večie količine mleka, ki bo zadostovala za dobo šestih mesecev. Vest o Ducejevi velikodušnosti j,e napravila povsod na Grškem, posebno pa v Atenah, najgloblji vtis.
ŠPORT
štirje najboljši med seboj
V nedeljo prvi polfinalni tekmi za pokal SNZ
Pokalno tekmovanje SNZ, ki smo mu v začetku pripisovali bolj ali manj prehodni pomen — včasi bi kar dejali, da zanj niti med moštvi niti med občinstvom ni pravega veselja — je zdaj v teh suhih športnih časih dobilo značaj velikega športnega dogodka. Ne mislimo zaradi tega, ker se tisoči tresejo za usodo tega ali onega izmed udeležencev, niti zato, ker je ob nedeljah na nogometnih igriščih ljudi kakor ob godbi pred Prešernom, temveč samo zato. ker v teh dnevih prav za prav
—	z redkimi izjemami med atleti — samo nogometaši vztrajno biieio športno ledino. odkar nas je potegnil v svoj vrtinec
—	novi čas...
Tekmovanje, ki ie v teku že nad mesec dni. ie zdaj , prispelo tako daleč, da bo menda postalo zanimivo še za mnoge takšne. ki so mu do zdaj še obračali hrbet. Po dveh izločilnih kolih s po dvema tekmama med vsemi 11 ljubljanskimi klubi •o do polfinalov prispeli vsega štirje — najboljši ali najsrečnejši — in med njimi se bo v prihodnjih nedeljah začela ona prava borba za prestiž in tudi pokal, ki že ne bo brez vsake privlačnosti.
Da ponovimo kandidate! Mars. Ljubljana. Hermes in Slavija. imena, ki menda
že dolgo niso bila zapisana tako tesno drugo ob drugem kot nasprotniki v isti konkurenci. Zelo različna je njihova forma že na papirju, še boli pestra je pot, ki jih je privedla do sedanje pozicije v tem tekmovanju. Bodisi kakor koli, zdaj so dosegli polovico poti. zdaj so vsi štirje semifinalisti v tekmovanju za pokal SNZ, prvi nogometni konkurenci, ki je bila izvedljiva v novih razmerah.
Prihodnja nedelja bo prinesla prvi dve srečanji v tem polfinalu. in sicer po naslednjem razporedu:
HERMES : SLAVIJA ob 10. na stadionu Hermesa in
MARS : LJUBLJANA ob 18. na igrišču Ljubljane.
Na oba para se bomo do nedelje še povrnili.
Nogometni spored te nedelje obsega razen gornjih dveh tekem še tri prvenstvene tekme iuniorjev. in sicer:
Slavija : LJubljana ob 15.30 in Mars : Grafika ob 16.45. obe na igrišču LJubljane. ter Jadran : Korotan ob 9.30 na igrišču Korotana Agilni SK Moste pripravlja razen tega še poseben pokalni turnir s sodelovanjem vojakov, Grafike in Jadrana.
Iz razgovora s Franjom Punčecem
Kaj pripoveduje frčvšS najjačji jugoslovenski teniški igralec, ki se je po 7 mesecih te dni spet vrnil v Zagreb
Tudi letos je prizadevanju berlinskih športnih krogov uspelo, da sc izvedli tradicionalni binkoštni teniški turnir. Ker so italijanski igralci odpovedali sodelovanje, je bilo treba č:mprej najti novega dobrega nasprotnika in tako so se v Berlinu spomnili na močne hrvatske igralce, da bi z njimi priredili dvoboj med Zagrebom in Berlinom. Toda od siavnih štirih »mušketirjev«, Punčeca. Palade, M:tiča ter Ku-kuljeviča, ki so si med drugim leta 1938 priborili evropsko prvenstvo v tekmah za Davi sov pokal, je bil saino Mitič doma. Kukuljevič živi že nekaj let v Ind'ji kot gost nekega maharadže, ki ga je spoznal na svojih številnih uspešnih turnirjih po vsem svetu. Punčec, ki spada razen najboljšega nemškega igralca Henckela in Madžara Asbotha med najboljše evropske igralce, ter znani levičar Pallada sta med tem prebivala »nekje« na francoski rivieri. Od njunih zadnjih nastopov v Španiji sredi februarja t. L prav za prav ni nihče natančno vedel za njune bivališče.
»Prve dni februarja smo nastopili proti najboljšim španskim igralcem v Barceloni in zmagali s 3:2«, tako je pripovedoval Punčec cnermi izmed nemških športnih poročevalcev na klubskih prostorih Rot-Weis-sa v Berlinu o pril;ki medmestnega turnirja med Zagrebom m Berlinom fletos o bin-koštih. »Ko simo bili na povratku preko francoske riviere in Italije v domovino, so nas v M en tonu ustavili, češ da nam je potekel vizum. Ko smo čakali na njegovo podaljšanje, simo izvedeli, da je na Balkanu izbruhnila vojna. Seveda nismo več mislili na nadaljnjo pot, temveč kar ostali v Monte Carlu. V zgodovinski dobi od tedaj pa do danes smo prebili marsikatero
uro v skrbeh, pa tudi v veselju. Mnogo smo sedeli za radijskim aparatom in pazno poslušali oddaje domačih in tujih postaj.
Čas pa je kljub vsemu potekal zelo počasi. in potrebne formalnosti nikakor niso hotele biti urejene. Slednjič me je dne 28 maja letos zastopnik DNB v Vichviu — mimogrede rečeno je imel ta novinar ogromno posla, preden nas ie odkril — poklical in vprašal, ali bi hoteli sodelovati v teniškem turnirju med Berlinom in Zagrebom. Vse ostalo se je potem od;£ra1o s filmsko naglico. Dne 30. maja snno zapustili Monte Ca rio. kjer so nas nemška oblastva oskrbela z živili, ki jih sicer zelo primanjkuje. Iz Vichvja smo se z avtom odpeljali do Pariza preko meje med zasedeno in nezasedeno Francijo in prispeli v nedeljo dne 1. nnvja v Berlin Bili smo brez vsake teniške opreme, ker simo morali zaradi pomanjkanja denarja v Monte Cariu sčasoma spraviti v denar vse, kar smo imeli, da celo dragocene strune za rakete. ki simo jih prinesli s seboj iz Španije. Toda nemški športni tovariši so nam pomagali vsakemu, jaz sam sem lahko igral z raketom Henckela samega. Čeprav se ta dvoboj n; končal z zmago za nas. smo vendarle preživeli v Berlinn marsikatero (epo urico. Povsod smo videli prijazna lica in res ponosen sem na to, da spadam med prve športnike, ki so mogli zastopati našo mlado nezavismo državo v Nemčiji.
Pri vsem tem pa se le od srca veselim na povratek v domovino, ki je nisem videl že 7 mesecev. Ko bom tam, bomo spet pridno vežbali, da bomo lahko dne 29. junija v turnirju z Nemčijo na Dunaju nastopili v nekdanji in čim močnejši formi.«
Sem in tja po športnih terenih
V Zagrebu so preteklo nedeljo — kljub trdim časom za pogonska goriva — otvorili tudi motociklistično sezono z znanimi gorskimi dirkami na Jelenovec v izvedbi Motokluba Zagreba. Razen hrvatskih dirkačev so tekmovali tudi vozači nemške oborožene sile. Prireditev je potekla brez vsake nezgode in je prinesla tudi dva nova rekorda, in sicer v kategoriji športnih motorjev s prikolico do 1200 ccm, v kateri je dr. Hribar na BMW vozil rekordni čas 1:18.4. Drugi rekorder se je pojavil v kategoriji športnih motorjev do 350 ccm, in sicer v osebi znanega zagrebškega vozača Jerka Babiča, ki je prevozil progo v novem najboljšem času 1:09.4.
Kakor smo že včeraj zabeležili, so bili Hrvatje v nedeljo z nogometno žogo v gostih na dveh krajih. Na Dunaju so proti reprezentanci Nemčije izgubili z 1 : 5, v Gradcu pa je moštvo Zagreba izgubilo proti reprezentanci Gradoa z 1:2 (0:1). O slednji tekmi smo mogli šele zdaj zaslediti nekatere podrobnosti, od katerih objavljamo najzanimivejše tudi tukaj.
Gledalcev je bilo na tekmi v Gradcu do 3800. Graško moštvo se je v tej tekmi po-
kazalo v odlični formi in je čisto zasluženo spravilo zmago. Zagrebčani so zaigrali v W-sistemu, tako da so imeli vso ofenzivo v rokah domačini. Pri tem pa so se od gostov še zmerom odlikovali branilec Kra-mer, srednji krilec Pavletič in srednji napadalec Muradori. Gradčani so si že do odmora zagotovili zgoditek v dobro, pa tudi v drugi polovici igre so še oni povišali izid na 2:0. Dve minuti pred koncem je Pavletič iz prostega strela zadel v mrežo in rešil čast Zagreba.
Med važnimi športnimi prireditvami bližnje bodočnosti je treba omeniti meddržavno »rečanje v atletiki, ki bo v nedeljo 19. t. m. med Nemčijo in Italijo v Bologni in za katero se na obeh straneh živahno pripravljajo. Preteklo nedeljo so imeli v Firenci prvi izbirni miting Italijani med seboj, ki je pokazal v splošnem dobre rezultate, vendar se je videlo, da bo treba nekaterim še posebnega treninga. V posameznih disciplinah so bili med drugim doseženi ti-le najboljši izidi:
V štafeti na 4X100 m je najboljSa čet-vorica, v kateri je tekel tudi Lanzi, dosegla čas 41.6. Disk je zalučal najdlje Biancani, in sicer na 48.11 m. Na 400 m z zaprekami so tekli v dveh skupinah, v katerih je dosegel najboljši čas (56.4) Mis-soni. Na 200 m so trije najboljši, med
njimi tudi Lanzi, dosegu enako mam ko 21.9. V teku na 800 m je za desetinko sekunde s časom 2:02 zmaga] Dorascenzi, medtem ko je v teku na 1500 m brez prave konkurence prišel prvi Colombo s 3:59.4. V teku na 10.000 m se je spet uveljavil znani dolgoprogaš Bevilacqua, ki je pustil daleč za seboj vse ostale tekmece in prišel na cilj v času 31:22.4. Pri skoku v daljino je bil najboljši Tržačan Pellarini z znamko 7.20.
Nedavno smo pisali, da je ameriški skakalec warmerdam v Los An ge lesu s palico preskočil znamko 4.75 m, kar pa ni čisto točno. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je ta fenomenalna znamka znašala »samo« 4.71 m in 8 mm Tako torej znaša novi svetovni rekord, brez računa z milimetri »samo« 4.71 m, kar je vsekakor izreden rezultat. Ta najboljša svetovna znamka se je potemtakem od leta 1912. ko je bila zabeležena prvič s 4.01 m, popravila do zdaj za natančno 70 cm. Spominjamo se še, kakšno senzacijo je nekoč vzbudil znani Norvežan Hoff, ki je leta 1922 prišel na 4.12 m in eno leto pozneje celo na 4.24 m, dokler ga niso v poznejših letih prehiteli številni Američani, med njimi kot zadnji ponovno sedanji rekorder.
Pri tekmah za kolesarsko prvenstvo Italije na dirkališčih, ki so bile preteklo nedeljo na dirkališču Vigorelli v Milanu in o katerih smo na kratko pisali že v torkovi številki, je med drugimi z dosego prvega mesta v zasledovalni dirki postavil tudi nov svetovni rekord zmagovalec Coppi. ki je prevozil 5 km dolgo progo v času 6:14.2.
V Švicarskem nogometnem prvenstvu je bila zadnjo nedeljo na sporedu tudi odločilna tekma med Luganom in Nordster-nom, ki se je končala neodločeno 1:1.. Po tej tekmi je postal novi Švicarski prvak Lugano pred Young Boysom in Servet-teom.
Nov svetovni rekord na 20 km je dosegel Argentinec Ibarra, ki je prekosil dosedanjo najboljšo znamko na tej progi s časom 1:03:33.1 za 27.1 sekunde. Tudi prejšnji najbofljši čas na tej progi so dosegli Argentinci. Novi rekorder se je lotil tudi svetovnega rekorda na 10 m5lj. ki ga brani veliki Finec Nurmi, toda pri tem pa ni imel uspeha.
-
Nase gledališče
DRAMA: Začetek ob 19.30 url
Petek, 20. junija: ob 15. tiri: »Revizor«. Izven. Cene od 14 din navzdoL Ob 19.30: Via mala Izven. Cene od 20 din navzdoL Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Cene od 14 din navzdol. Nedelja. 22. junija: ob 15. uri: Ana Christie. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Ob 19.30: Cigank Izven. Cene od 14 din navzdol.
V petek 20. t. m. bosta v Drami dve
predstavi in sicer bodo ponovili ob 15. uri Gogoljevega »Revizorja«, igro iz ruske komedijske literature. V njej je razkril Gogolj korupcijo uradništva in meščanstva v predvojni Rusiji, pokazal je kompleks ljudi, ki jih veže slaba vest, da nasedejo sleparju, ki se izdaja za revizorja. S humorjem in duhovitostjo prežeta igra je slika nekdanjih razmer, podana na satiričen način. Naslovno vlogo bo igral Danes. glavne pa: Cesar, Nablocka, Levarjeva in Kralj. Režiser: dr. Kreft. Opozarjamo na izredno znižane cene. — Zvečer ob 19.30 bodo igrali mariborski slovenski igralci »Vio malo«. John Knittl, znani švicarski pisatelj je napisal dramo »Via mala«, ki vsebuje prizore velike dramatike. Bralci epično in dramatsko razgibanega romana prav tako ko tisti, ki ga doslej še niso imeli priložnosti brati, naj ne zamudijo obiska te v vsakem pogledu svojevrstne predstave Delo je zrežiral Peter Ma-lec. Igrali bodo: Mira Danilova, Kraljeva, Nakrst, Košuta, Rakarjeva, Starčeva, Ko_ šič, Blaž in J. Boltarjeva. Cene so od 20 din navzdol.
Ferda Kozaka sodobna drama »Lepa Vida« spada med tiste igre letošnje sezone, za katere je občinstvo kazalo nenavadno zanimanje. Snovno zanimiva, igralsko učinkovita in udarna slika konflikta v industrijski rodbini, je našla v javnosti živahen odmev. Naslovno vlogo bo igrala Mira Danilova, glavne pa: Levar, Kralj, Jan in Avgusta Danilova k. g. ter: Vida Juvanova, Bratina, Plut, Tiran. Slavčeva, Praprotnikova, Presetnik in Intiharjeva. Režiser: dr. Kreft. Opozarjamo na izredno
znižane cene, ki so od 14 din navzdol. *
OPERA:
Začetek ob 19. url
Petek, 20. junija: zaprto.
MBAKOV O GLEDALIŠČE
Frančiškanska dvorana
Sobota, 21. junija: ob 20. uri: »Sinovi Starega Rimljana«, četrtič. Cene od 2 din do 20 din. Prodaja dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. pri blagajni pred dvorano.
Navdušeno občinstvo pri treh dosedanjih izvrstno obiskanih predstavah je dokaz prodornega uspeha tega najnovejšega Mrakovega dela. (—)
Rumunski petrolej
Iz številk za prvo tromesečje letošnjega leta je razvidno, da so v tem času iz Runi unije izvozili 650.743 ton petroleja. Lansko leto so v istem času izvozili 826.703 tone. Vzrok nazadovanja je v vojni, ki je pretrgala zveze med pristaniščem Kon-stanco in nekaterimi deželami, ki so prej uvažale rumunski petrolej.
Mali oglas!
Službo dobi
Briv. pomočnika
in vajenca
ali vajenko sprejme takoj brivec Vaca Rudolf, Ježica pri Ljubljani.
11538-1
Šivilje
za damska kostume ter plašče, sprejmem. Pred-ribst imajo mlajše moči ali praktikantke. Franjo Miklavž, krojač, Cojzova 9, Ljubljana.
11536-1
Boljše dekle vajeno vseh gospodinjskih del, išče mesto k boljši družini s 15. julijem, najraje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11533-2
Uradnica
8 15 letno prakso, vešča slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, knjigovodstva. strojepisja itd. išče službo uradnice, blagajnlčarke aH prodajalke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Lepj izpričevala in skromna«.
11513-2
Kupim
Preproge
perzijske in druge kupim od privatnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj gotovina«.	11466-7
Fotoaparat
na film boljše optike ali Leica, kupim. Sterle, Sv. Vid nad Cerknico.
11521-7
Električni ali
plinski kuhalnik
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Štajerski izgnanci«.
11531-7
Prodam
Otroški voziček
hitro ln dobro prodate pr! »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90.
30-6
Si
Učiteljico za
italijanščino
iščem, ki po možnosti govori nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi hrvaško«.
11537-4
Glasbila
Kromatično
harmoniko
na gumbe, kupim. — Pretnar, Vodnikova 69.
11517-26
Sobo odda
Sončno sobo
prazno ln eno opremljeno, za eno ali dve solidni stalni osebi oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11535-23
Opremljeno sobo
za 2 ali 3 solidne osebe ter malo skromno sobico takoj oddam. Kopalnica. Strossmayerjeva 4, I., desno.
11514-23
Lepo sončno sobo
opremljeno, za dve osebi, oddam. Možna uporaba kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 11534-23
Pohištvo
Pohištvo
kupim, kuhinjo, kompletno spalnico ali dnevno sobo z 1 ali 2 kaučema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod šifro »Lepo pohištvo«.
11520-12
Sobe išče
2 opremljeni sobi
z uporabo kopalnice in s posebnim vhodom, ali celo opremljeno stanovanje, najrajši v vili, — iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena nI važna«.
11456-23a
Prazno suho sobo
za shrambo mobilij. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Shramba mobilij«.
11516-23a
Sobo s štedilnikom
Išče mirna stranka kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«.
11519-23a
Posest
Stavbeno parcelo
lepo, prodam na lepi sončni legi na Tyrševi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Takoj 1676«.
11540-20
Prodam hišo
enostanovanjsko, 2 sobi kuhinja v Zeleni Jami za 180.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odpotujem«.
11532-20
ACQUISTO: legna da ardere, motori elettrici, trasformatori usati,
usati, buono stato. VENDO: cipolle, pesehe, prugne, pere, mele.
Scrivere: BOTTICELLI LIVIO, Corso Giovecca 47, Ferrara.
KUPIM: drva, električne motorje, transformatorje, rabljene, a v
dobrem stanju. PRODAM: čebulo, breskve, slive, hruške, jabolka. Naslov: BOTTICELLI LIVIO, Corso Giovecca 47, Ferrara.
INTERESSAMI ACQUISTI LEGNO COMPENSATO produzione Slavonia nonchč rappresentanza per vendita tutta Italia. Scrivere PETTRIGNET, Via Volturno, Genova.
ZANIMAM SE ZA NAKUPOVANJE VEZANIH PLOŠČ slavonske produkcije ter za zastopstvo za vso Italijo. Naslov: PEYTRIGNET,
Via Volturno, Genova
• REAMTEIA«
posestna posredovalnic* v Ljubljani je saao » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt* Telefon U - 20
Hišo v Ljubljani
najraje z malim vrtom na periferiji mesta, kupim, proti takojšnjemu plačilu od 200.000 do din 300.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša z vrtom«.
11484-20
Kupim hišo
v LJubljani ali bližnji okolici za ceno 200.000 din. Plačam takoj, ev. prevzamem še vknjižbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rentabilna«.
11539-20
48.000 din posojila
iščem na desetkratno vrednost hiše proti mesečnemu odplačevanju 500 din in obrestlm 5% ali pa dam dvosobno stanovanje za 10 let. Po-nndbr na ogl. odd. Jutra pod »Prvo mesto«.
11515-20
POZOR!
Prodam trgovsko hlllo V centru Ljubljane. 3 tr-rotski lokali, več stanovanj. dve in enosobnih, letni brutto donos din 100.000. Cena 1,200.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11525-30
BANDIERE MARCA WAY
impermeabilizzate — inattaccabili dalle tarme — senza
stampa
21, Via Fontana — MILANO — Via Fontana, 21
^ ZASTAVE ZNAMKE WAY
nepremočljive, ki jih moli ne morejo uničiti, brez tiska. Via Fontana 21 — MILANO — Via Fontana 21
Mestni pogrebni zavoa Občina Ljubljana
Javljamo tužno vest, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil dobri oče, stari oče, stric in brat, gospod
Bregar Franc
18. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 20. junija 1941 ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 25. junija 1941 ob 8. uri v farni cerkv: Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 19. junija 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Tovorni avto
za 1.500 ali 2.500 kg nosilnosti, z dobrimi gumami takoj prodam. — Avtobus Rojina, LJubljana vn.
__11530-10
Avtomobil
DKW ali Fiat Topollno, škoda, malo rabljen, kupim takoj. Plačam dobro ceno. Ponudbe na ogl, odd. Jutra podi šifro »Avtomobil«.
11397-10
Filatelija
Serijo letalskih
znamk
s prežfgom Commisariato clvile, kupim. Ponudba z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »B. R. Ljubljana«.
11524-39
Dopisi
Dvgnite dospele ponudbe v oglasnem oddelka
Brodar Ivo, aBnka. 'Center, Ciril, Delnice, Delam vse, Dom. Diskretnost častna zadeva. Do« bra plača, Dober postopek, Dobra služba. Dežela, Dve osebi, Elektrotehnika, Gorenjsko, Gozdni manipulant, P. M. F., Hvaležna gejenka glasbe, Industrijalce • begunec, Imerzija, Ino-zemec, Komfortno, Kon-verzacija, Krpanje, Les, Ljubljana 350, Lesni manipulant, Ljubljana, Mesečni donos 3200, Miren, Milano, Nemka, Nujno. Junij, Plinski rešo. Peč, Plačam takoj, Pošteno dekle, Plačam takoj 66, Plačam takoj 1941, Podjetje, Privatno, Rešo. Ruščina, Ravnatelj, Redka prilika, šofer mehanik, Spomlad, Strogi center. Samska, Skrbna, Solidna stranka 999, Sigurnost, Stranka, Sodar, Srečna bodočnost, Stalna služba, Sonja, Sprejeta, Skupno razumevanje, Takoj soba, Takojšnje plačilo, Trgovec 1888, Takoj gotovina, Trieste Milano, Takoj 222, Uspešno in hitro. Ugodno 16, Urna, Vedno, Velike sobe,. Velik promet 16, Veselje do vrta. Za gotovino 49, Zelo komfortno, 5000, 33.000, 325, 333, 5454.
B. S-aigari:
34
BOJ ZA NOMPRACEN
Pustolovski roman
Mož se je zvrnil po tleh, ne da bi utegnil zavpiti.
Ostali, preplašeni nad tovariševo usodo, so se rajši umaknili.
»Ljubše bi mi bilo, ko bi nas hoteli napasti,« je rekel Portugalec. »Naša postojanka je precej močna, kajti veje nam dajejo dober zaslon.
Gospa Lucy, ne kažite se, če vam je življenje drago.«
Iz grmovja, kamor so se bili umaknili napadalci, sta počila dva strela.
»Prijatelja,« je rekel Yanez, »streljajta samo tedaj, kadar bosta videla, da lahko zadeneta. Z naboji moramo varčevati.
Ti lopovi nas hočejo zapeljati, da bi potrosili vse strelivo.«
»Kje neki tičijo sultanovi ljudje?« je vprašal Ind. »In naše spremstvo? Ko bi bili naši tu, bi s to drhal jo hitro opravili.«
Mahoma se je razlegel žvižg, ki se mu je Yanez takoj odzval.
»Mati!« je radostno vzkliknil. »Rešeni smo!
A kaj mu je neki bilo, da je zapustil mojo jahto?
Nič dobrega ne slutim.«
Spustil se je na tla ter pomagal tudi lepi Nizozemki, da je zlezla z drevesa.
Tisti hip se je pokazal M4ti s spremstvom dvanajstih mož.
»Ti, Mati!« je vzkliknil Yanez. »Kaj pa delaš tu?«
»Gospodarja prihajam reševat,« je Mati odvrnil.
»In kaj se je zgodilo v moji odsotnosti?«
»Zelo neprijetne reči, gospod Yanez. Ta čas, ko so vam tu pripravljali zasedo, so poskusili tudi zaskočiti jahto.«
»Kaj se je zgodilo, MSti?«
»Kitajec, ki je prišel na ladjo, da bi po vašem naročilu prevzel orožje, mi je rekel, da vas bodo skušali ubiti na lovu.«
»Kdo? Mornarji s potopljenega parnika, kaj?«
»Da, gospod Yanez.«
»Kdo poveljuje na moji jahti?«
»Pardar.«
»Ga mar napadajo?«
»Ne vem, gospod. Toda ob vhodu v zaliv so se pokazale tri topničarke, dve angleški in ena nizozemska, in so zaprle izhod.«
»Kaj pa prebivalstvo Varaunija?«
»Naši ljudje ne morejo več na suho, ne da bi jih nadlegovali Malajci, ki se pojavljajo z vseh strani.«
»Ali so napadli jahto?«
»Ne še, a mislim, da ne bo treba dolgo čakati. Sultan jim gotovo ne bo branil, gospod Yanez.«
»Kaj meniš, kaj naj storim?«
»Tu ostanite, gospod Yanez,« je rekel neki mornar z jahte, ki je ves potan in blaten mahoma stopil pred Portugalca.
»Tudi ti si tu?« je vzkliknil Yanez. »Se je mar zgodila nesreča?«
»Včeraj zjutraj so na ukaz poveljnika topničark
zasegli vašo jahto,« je odvrnil mornar.
»Kaj se je vse zaklelo zoper nas?
Ves naš trud bo zaman? Kaj nam je storiti?«
»Tudi jaz bi svetoval, da ostanete tu, dokler ne pride Sandokan,« je rekel Mati.
»V Varauni ju zdaj ne bi bili varni,« je dodal mornar.
»In kaj je storil Pardar?
Ali se ni uprl zaplembi moje jahte?«
»Razgrnil je angleško zastavo po palubi in rekel, da vrže v morje vsakogar, kdor bi se drznil stopiti na ladjo.«
»To je bilo edino, kar je mogel storiti,« je prikimal Yanez.
»Poiščimo torej sultana.«
16. poglavje Zarota
Sultanov pogon se je bil bogato obnesel.
Nekaj pred pričetkom lova na panterje so bili izsledili močno čredo slonov, ki je prihajala s Kristalnih gora. Posrečilo se jo je nagnati v past.
Takšna past sestoji iz dveh vrst kolov, ki imajo višino odraslega moškega.
Lov na slone je zelo nevaren in terja vsakikrat mnogo žrtev. Ker pa človeškega življenja v teh krajih ne cenijo kdo ve kako visoko, se tudi nič dosti ne spotikajo ob njih.
Mnogo slonov je ušlo, toda kakih trideset velikanov se je bilo dalo nagnati v past, kjer so si zaman prizadevali, da bi predrli ogrado.
Sultan je bil, ne da bi se nadalje brigal za
panterja in Portugalca, jadrno krenil nazaj v svoj tabor.
Ko je Yanez prišel v njegov šotor, ga je našel obdanega od gonjačev, dvorjanikov in vojakov, ki so zaganjali silen hrup.
Sultan je vstal in ga pozdravil.
»Odkod prihajate, milord? Upam, da ste panterja ustrelili?«
»Dobil sem boljši plen, visokost,« je Yanez suho odvrnil. »Če hočete imeti koži dveh orangutanov, pošljite svoje gonjače tja, kjer smo lovili.«
»Mislil sem milord, da ste pobegnili, ko ste zagledali slone.
Pa ste mi vendarle izvrsten strelec.«
»Če vam bo drago, visokost, lahko kasneje govoriva o lovu. Zdaj sem prišel zahtevat pojasnila.«
»Mar niste zadovoljni z menoj, milord?« je pod-smehljivo vprašal sultan.
»Ta čas ,ko si prizadevam, da bi vas obvaroval, visokost,« je odvrnil Portugalec, »skrivate vi v svojem taboru zavratne morilce. Za las je manjkalo, da niso ubili mene in moje nizozemske spremljevalke.«
»V svojem taboru sem videl samo ljudi, ki jih dobro poznam.«
»In vendar, visokost, sem le po čudežu ušel napadu lopovov, ki so bili skriti v grmovju.«
»Pa veste, kakšni ljudje so bili?«
»Prav tisti, ki trdijo, da sem jim potopil ladjo.«
»Ti ljudje mi postajajo nadležni Dovolim vam, da jih postrelite kakor pse, kjer koli naletite nanje.
Untfaja fluroria fiaTJjcn. — Jadaja aa fcooaorcU
Stanko ffinat. — Za Nanrriim tiakaoo d. d. Ju* tjakarnaifr Jftaa
— Za inaamtni dei je odgovoren AJojs Novak. — .Val t Ljubljani