MOVI TEDNIK ^ direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 4. \mi 1991 • številka 26 • leto XLV • cena 25 ainarl^ Slovenija bo svobodna jutri je nov dan če je hila osrednja sloves- ustob razglasitvi samostoj- fgli in neodvisnosti Slove- «1 v Ljubljani že v sredo jiier motena z nizkimi pre- 4 vojaških letal, je bilo Celja in na našem širšem toočju spokojno, praznič- en slovesno. ^3 slovesnostih ob osamo- ^itvenem dejanju je bilo, \tatko rečeno, veselo in vnično. V Celju, odkoder \^snetki na 8. strani, se že igo ni zbralo toliko ljudi. \wične slovesnosti so mi- raJe v duhu pozdravnega mčila slovenskega pred- inika Milana Kučana: Koj SO dovoljene sanje. In je nov dan.« In tisti ju- M dan, prejšnji četrtek, m je prinesel vojno. Dru- iče/ie moremo reči oboro- m spopadom med jugo- mnsko armado in pripad- teritorialne obrambe slovenske vojske, v kateri 'padaie smrtne žrtve na straneh, prizanešeno "li bilo niti civilistom, ^veselja, očitkov, da gre ^(vforijo, smo padli v ža- ^ Žalost zaradi življenj, ki P^o, in zaradi sporov, ki poglabljajo. Le-ti nas ne "^c pripeljali v tako želeno boljšo in svetlejšo pri- "^ost, ki si jo želimo ali pa ^^glašamo na obeh stra- ^ iz prve pretresenosti, Jfofovosfi in strahu raste ^^nost. Ljudje ravnajo ^^no, čeprav smo pre- panike ni bilo opa- med alarmom za ne- . -^j^it zračnega napada. Se J^oveicu trga srce, ko po- ^ starejše, ki so eno voj- doživeli, in gleda naj- ki (k sreči) strahot sebe ne razumejo, ^^^s potrebno, da zaradi ^["^Pravijenosti na pogo- ^^^^S^janjain vsajposku- ^plomatskih reše- ^ političnih sporov umi- ti Jj^^j^- Ljudje, ki si želi- ^If^Sa, varnega in bolj- •- l^ijenja zase in za svoje ''■ 3 namesto tega do- ''Jz dneva v dan večje ■^''Va ugašajo tudi za *^ th^°- samo v Sloveni- liflj;^^ v ostalih delih nek- %rj "^^goslavije - zato: k^^^^^ljena, Slovenija« ^da^ P^^^bite - jutri je . ^^ANA STAMEJČIČ Foto Edi Masnec 2. STRAN - 4. JULIJ 1991 dogodki Učinkovita mobilizacija Med prostovoUcI ptlpatlnlkl ¥seh narodov - Pri preskrbi še brez težav v celjski občini so ob vpo- klicu pripadnikov teritori- alne obrambe beležili izred- no dober odziv - takšnega, ki se ga nikakor ne da pri- merjati s prejšnjimi vpokli- ci v primerih orožnih vaj. Vodja vojaškega odseka pri celjskem občinskem se- kretariatu za Ljudsko obrambo Branko Krajnc nam je povedal, da so se ob vpoklicu odzvali tudi tisti, ki bi bili sicer po zakonu oproš- čeni sodelovanja v enotah TO (gre za primere nujnih službenih obveznosti, težke- ga oziroma neprimernega so- cialnega položaja, očetje-sa- mohranilci oziroma tisti, ki skrbijo za dojenčke ipd.). Občinskim upravnim or- ganom se je javilo tudi izred- no veliko prostovoljcev, ki sicer niso razporejeni v teri- torialno obrambo. O števil- kah je težko govoriti - a po besedah Branka Krajnca je iz celjske občine kar dobršen del od 260 prostovoljcev iz 81. območja teritorialne obrambe. Če vzamemo pod drobnogled narodnostno se- stavo - so se v Celju prosto- voljno prijavljah pripadniki vseh narodov nekdanje Ju- goslavije. Največ je bilo se- veda Slovencev, ob njih pa Hrvati, Albanci in tudi. Mu- slimani, Makedonci, Črno- gorci in dva Srba. S prosto- voljci so se dogovorih, da ostanejo v pripravljenosti in jih ob morebitni potrebi vpo- kličejo, nekatere pa so takoj razporedili v enote TO. Ob tem pa se v celjski ob- čini vse bolj oglašajo občani, ki slovenski vojski ponujajo materialno pomoč - občani so pripravljeni pomagati z osebnimi avtomobili in to- vornjaki, ponujajo pa tudi opremo (npr. daljnoglede), denar in ostalo pomoč. Težave sproti uspešno rešujejo čeprav je dostop do Sloven- skih Konjic močno otežen, življenje v kraju tako kot tudi sicer v občini poteka dokaj normalno. S preskrbo ni te- žav, zato tudi niso potrebne nikakršne omejitve pri naku- pih. Težave, ki so jih prinesle spremenjene razmere, uspeš- no rešujejo. Ena izmed takšnih težav so bili na primer starejši kmetje s posestvom in živino v hlevih, ki so zaradi vpoklica mladih v enoto teritorialne obrambe ostali sami doma. Njihove te- žave je reševal sekretariat za ljudsko obrambo v dogovoru z enoto teritorialne obrambe. V takih primerih smo dodatno vpoklicali druge obveznike in omogočili mladim kmetom vr- nitev domov. Prepričan sem, da smo take probleme dolžni reševati na človeško razume- vajoč način,« nam je dejal ob- činski sekretar za ljudsko obrambo Janko Kovač. Takšen način reševanja te- žav je možen tudi zato, ker se je vpoklicu odzvalo več kot 90 odstotkov poklicanih. Njim se je pridružilo tudi 25 prostovolj- cev, ki so bili sicer prej razpo- rejeni v druge enote. Zaradi svojih specialnih znanj so bili v teritorialni obrambi še pose- bej dobrodošli. Iz občine Slovenske Konji- ce služi vojaški rok v enotah Jugoslovanske armade še vedno 15 konjiških fantov. Občinski sekretariat za ljud- sko obrambo nima stikov z njimi, vendar imajo vsi raz- en enega stike s starši. Od nedelje v občini delujejo tudi štabi civilne zaščite. Ne- deljski alarm je razkril, da pre- ko 2 tisoč zaklonilnih mest v občini sicer za silo zadošča, vendar so odkrili precej po- manjkljivosti - predvsem pa so bila potrebna čiščenja. Učinkovito in uspešno Božidar Preskar, pomočnik sekretarja za upravne in go- spodarske zadeve občine La- ško, odgovoren za delo LO: »Naša ocena na odziv vpokli- canih v enote TO je odlična. Fantje so pokazali maksimal- no pripravljenost sodelovati v hranjenju mlade, svobodne in neodvisne Slovenije. Res- nično nismo imeli nobenih te- žav. Resno so izpolnjevali vse naloge, mobilizacija pa je bila opravljena v izredno kratkem času. Vse to nam vliva dosti poguma za podobne interven- cije, do katerih pa upamo ne bo prišlo. Tudi naši delavci, ki jih je malo, so delo dobro opra- vili. Hitro smo se ustrezno or- ganizirali in danes lahko pove- mo, da smo učinkoviti in uspešni. V času vojne se je javilo tudi deset prostovoljcev, med kate- rimi sta bila dva častnika, ki sta sedaj že v TO.« Šentjur - brez panilce Ko smo poklicali v ponede- ljek šentjurski občinski se- kretariat za ljudsko obrambo, so povedali, da se na Šentjur- skem doslej ni zgodilo nič po- sebnega. Povedali so, da posebne na- kupovalne mrzlice ni bilo, Šentjurčane ni zajela panika, občani pa so, lojalni in tudi ob- veščajo o sumljivih osebah. Enote teritorialne obrambe so vpoklicali nemoteno, izredno malo pa je bilo tistih, ki se niso ozdvali, pa še ti so imeli opra- vičljive razloge. Javili so se tu- di prostovoljci, povedali pa so nam tudi o pogumnem pobegu šentjurskega vojaka iz vojašni- ce v Dalmaciji, ki pa je v pone- deljek že bil na varnem. Stoodstoten vpoldic Na območju šmarske občine so pravočasno pripravili več blokad in cesta v Poljčane v ponedeljek, ko smo se pogo- varjali z občinskim sekretari- atom za ljudsko obrambo, še ni bila prevozna. V tej občini ni, z izjemo Bo- ča, nikjer uniformiranih pri- padnikov agresorske armade. Vpoklic v enote slovenske Te- ritorialne obrambe je bil v tej občini stoodstoten, prijavilo pa se je tudi 32 prostovoljcev, ki so različnih narodnosti. V obmejno šmarsko občino je doslej prišlo iz vojašnic Jugo- slovanske armade 15 hrabrih domačinov, trije pa tudi iz dru- gih slovenskih občin. Ves čas so v pripravljenosti štabi civilne zaščite ter poseb- ne enote, na primer za uničeva- nje neeksplodiranih ubojnih teles. Med nedeljskim pričako- vanim zračnim napadom so občani pravočasno odšli v za- klonišča, pripravili pa so tudi zaklonilnike v vseh smereh, kjer je mogoče pričakovati vdor okupatorja. Ves čas so v polni pripravljenosti tudi ga- silska društva, ki so v nedeljo posredovali v požaru v Dek- manci. V nekaterih krajevnih skupnostih so se za varovanje lokalnih infrastrukturnih ob- jektov organizirali že kar sami. Nekateri občani v šmarski ob- čini so ponudili pripadnikom slovenske vojske različno pomoč. Prestop v TO Nekoliko dru^gačen položaj je v mozirski občini, kjer je največ tesnobe povzročal ma- loobmejni prehod Pavličevo sedlo. Po besedah sekretarja za LO v občini Mozirje Nika Purnata, so z vojaki jugoslo- vanske armade, ki so stražili maloobmejni prehod, kmalu dosegh dogovorno predajo. Okrog karavle so mozirski teri- torialci postavili blokado, ime- li so nasploh premoč, tako da vojakom JA ni preostalo dru- gega, kot predaja. Vojake so kmalu odvedli na določena zbirna mesta, komandir kara- vle pa je podpisal izjavo lojal- nosti in prestopil v vrste TO. S to izjavo ga tudi država Slo- venija ščiti in nudi pravno, ma- terialno in varnostno podporo. Purnat tudi meni, da je v obči- ni visoka stopnja organizirano- sti in pripravljenosti TO, saj kljub ogromnim premikom sil in tehnike ni prišlo do nikakrš- nih poškodb, nesreč ali žrtev. Ocenjuje tudi, da je bil med Mozirjani izreden odziv na vpoklic, ki so ga opravili tri- krat. Od vojakov TO se je na vpoklic odzvalo kar 91 odstot- kov vseh obveznikov, medtem ko so se starešine na vpoklic odzvale 100-odstotno. V nede- ljo zvečer so teritorialce na te- renu obiskali mozirski župan, izvršnik in sekretar za LO, vsi pa menijo, da je na terenu iz- redna pripravljenost, čeprav mozirski občini v tem času ni grozila neposredna nevarnost. Na mozirskem sekretariatu za LO so imeli tudi precej prosto- voljcev, vendar se je, tako kot v drugih občinah pojavil pro- blem zaradi pomanjkanja ustrezne opreme. Na vpraša- nje, kdaj bodo teritorialci lah- ko odšli domov, pa je Purnat odgovoril, da ne zaupajo več raznim besedam o premirju. Torej mora priti do daljšega premirja, odhod domov pa bo možen, ko bodo ustrezni orga- ni na republiški ravni ocenili, daje minila nevarnost v Slove- niji. Nenehno pripravljeni v občini Velenje, kjer je se- kretar za LO Viki Robnik, raz- en nedeljskega alarma za ne- varnost zračnega napada, ni bilo hudih pretresov. Ljudje so v nedeljo takoj od- šli v zaklonišča, upoštevali vse oznake, vendar pa je tudi v ve- lenjski občini prišlo do težav zaradi zaklonišč. Ponekod so ta neprimerna, jih je premalo, ponekod pa so v nedeljo zaklo- nišča ostajala prazna. Nasploš- no so vsi v občini v nenehni visoki pripravljenosti, čeprav v tej občini strel še ni padel. Tudi odziv na vpoklice v vrste teritorialne obrambe je bil zelo dober, na prvi vpoklic se je ja- vilo 80-90 odstotkov naborni- kov, pozneje pa so enote terito- rialcev še dopolnjevali. V teh vrstah ni prostovoljcev, ki jih je bilo v velenjski občini veli- ko. Zaenkrat so jih le evidenti- rali, saj zanje ni bilo dovolj po- trebne opreme. Zaenicrat še brez težav Razmeram v žalski občini v dnevih vojne je bila posveče- na izredna seja izvršnega sveta občinske skupščine. Anton Vesolak, član izvr^rie^ in sekretar občinskeg^^ tariata za ljudsko ob^^ povedal, da je oskrba?^ zadovoljiva in da kh\i\.'^ nakupom v četrtek in"'* pomanjkanja osnov gih živil. Tudi osk skih podjetij je kljut. kacijskim oviram še va, zato ni potrebna panika. ^ Dobili smo tudi nekai^ kov o vpoklicu. Odziv več kot devetdesetodi nihče od pripadnikov uS alne obrambe ni poškoZ oskrbovanje enot je br^ Tistih nekaj odstotkov^ se jih ni odzvalo na vpok imelo opravičljive razloj; vilo se je tudi precej ps voljcev, vendar niso , sprejeti vseh, ker zatou potreb ali pa je šlo zaljuii, sebnimi znanji. Vse soe\i tirali in jih bodo vpoklicj jih bodo potrebovali,Gtfp vsem za pirotehnike. V ponedeljek je proizvo v tovarnah in drugod p« normalno, razmeram pii pač. Največji problem] manjkanju delavcev, ki vpoklicani v različne vsaj do ponedeljka pa mov z oskrbo s surovi repromateriali še ni bilo jo pa se, da se to utegi kmalu zgoditi. Tudi vtis mah, ki opravljajo tako i vane lohn posle za tuje nerje. Kot zanimivost zapižii to, da je v enote terito obrambe hotel vstopiti JA, sicer Slovenec - S čan, vendar je že upoki? njegove ponudbe zaenb so sprejeli. Promet po( zaenkrat normalno p< V enotah JA služi trenut 41 mladih fantov iz obbi foveijnik »i. območja torialne obrambe AdiVi jer: »Odziv na vpoklicu šem območju je bil 841 ten, število prostovolja tem območju je okoli 2* vilo prebeglih vojakov slovanske armade pase| med 70 in 80.« Odprto pismo generalpolkovniku Konradu Kolšku Spoštovani komandant V. armadnega območja dobra dva meseca je od tega, kar smo se srečali na Dobrni, na 8. Celjskem večeru. S posre- dovanjem Iva Tominca, ge- neralpodpolkovnika, sem v aprilu ponovil decembrsko povabilo, da pomembni čla- ni ožjega vrha JLA sodeluje- te na pogovoru o JLA danes in jutri. Večkrat sem se na- mreč spomnil srečanja z Va- mi v uredništvu Dela, bilo je pred dvema letoma, ko ste povsem brez ovinka izrazili nestrinjanje s politiko Slobo- dana Miloševiča. Takrat se mi je zdelo, da sem spoznal liberalnega in demokratične- ga človeka, generala, ki ven- darle ne sprejema v celoti fi- lozofije beograjskega voja- škega vrha. Ko sem se z Vami in z Ivom Tomincem v hotelski sobi na Dobrni pogovarjal, kakšen naj bo v grobem sce- narij 8. Celjskega večera, ni- sem skrival dvojega: simpa- tij do Vas kot liberalnega ge- nerala, ki realno presoja po- ložaj JLA v novih odnosih v Jugoslaviji, ter mojega zna- nega nestrinjanja s potezami nekaterih strank in sloven- ske vlade pri urejanju razme- rij z Juogslavijo v procesu slovenskega razdruževanja oziroma osamosvajanja. Pred zbranim avditorijem na Dobrni sem Vas nato med drugim zavestno in ho^i vpraševal o funkciji zdaj že znamenitega štaba vrhovne- ga poveljstva JLA, o Vašem stališču do osamosvojitve Slovenije, o odnosih Slove- nije z JLA, posebej s V. ar- madnim območjem, soglašal pa sem tudi, da natančno po- jasnite, kako je JLA poma- gala prebivalstvu našega ob- močja ob katastrofalnih po- plavah. Dejali ste namreč, da so bila nekatera dejstva v na- ših medijih zamolčana, kar je bilo res. Želeli smo torej odkrit pogovor in jasne od- govore. Tako se je tudi zgo- dilo. Z Ivom Tomincem se nista izmotavala. In čeprav je bilo že takrat nekaj razlo- gov za napet in netoleranten pogovor, je večer minil v ko- rektnem in kulturnem ozrač- ju. Ni bilo provokacij. Takrat, na Dobrni, ste bili povsem nedvoumni, ko ste odgovorih, da bo JLA spo- štovala plebiscitno odločitev državljanov Slovenije - ste pa, to priznam, tudi dodali, da bo JLA zavarovala inte- griteto in zemeljsko celovi- tost Jugoslavije. Paradoks te izjave je bil takrat manj raz- poznaven, ker ste pač zago- tavljali in to na prvem me- stu, da bo JLA spoštovala odločitev o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Saj, kaj naj počnemo z državo, ki jo morajo pri življenju ohra- njati nasilje, tanki, žrtve. Ta- ko lahko rečem danes. Tisti petek na Dobrni pa sem bil prepričan, da sicer sloven- ska država ne bo nastala brez zapletov, vendar sem upal, da bodo vseeno zmagovali razuma, dialog in zgodovin- ski spomin s pogledom v pri- hodnost. O dialogu in mirni demokratični rešitvi jugoslo- vanske krize ste govorili tudi Vi. Zmota. In na čelu te zmote ste Vi, spoštovani komandant V. ar- madnega območja, naš sa- vinjski rojak, generalpolkov- nik Konrad Kolšek. Od prvih spopadov v Slo- veniji razmišljam, kaj bi lah- ko spremenili Vi, če bi se uprli ali zoperstavili ukazu štaba vrhovnega poveljstva. Vedeli ste, da državnega predsedstva ni, potemtakem nimate vrhovnega koman- danta. Naše zahodne meje niso ogrozili zunanji sovraž- niki. Vaš vojaški vrh je rav- nal protiustavno in samo- voljno ne glede na to, da po- skuša zdaj vojaški poseg v Sloveniji opravičiti s sklepi zvezne vlade in zveznega zbora jugoslovanske skup- ščine. Navsezadnje sploh ne gre več za razglasitev neod- visne države Slovenije, mar- več gre za nekaj, kar že ve vsak povprečen politični analitik - Jugoslavija, kakrš- no hoče srbska politika, pač ni vsem narodom po njihovi meri. In če hočejo Slovenija, Hrvaška in katerakoli repu- blika živeti po svoje, pri tem brezuspešno ponujajoč po- gajanja in sporazum za dru- gačno sožitje na Balkanu, se lahko samo najbolj kratko- vidni politiki in generali od- ločajo za brezobzirno, nečlo- veško in necivilizacijsko vo- jaško agresijo. Ob tem ne- spornem dejstvu je povsem brezpredmetno, ali je tudi v posameznih krogih v Slo- veniji nekoliko preveč mili- tarističnega duha. Zakaj ste izponili ukaz? Zakaj se niste raje tisti hip odločili za upokojitev, saj ste to možnost napovedovali na Dobrni? Zakaj niste najprej razmišljali kot človek in Slo- venec, šele nato kot general oziroma vojak? Ali ste mor- da pomislili na to, da ste bili glavni izvajalec okupatorske vojaške akcije v Sloveniji? Ali zdaj že veste, da ste sood- govorni za žrtve in da so vaši vojaki neprizadeto zadevali celo civiliste in civilne ob- jekte? Povejte, kako boste lahko to, dokler boste živi, nosili v sebi, kako boste to pojasniU Vašim nafd in kako nam, državi} Slovenije? Ali ste zdn paj z Blagojem Adact Veljkom Kadijevičet spoznali, da ste med & dokončno razbili J^^ dolgo zakopali upe. * Balkanu, v bivši Ji^Š^i vsaj še malo zaupanji Vem, rekli boste, d^^^ nija ni ravnala prav' onem, navajali boste ^ drugačne ugovore, s PJ boste pokazah na po^^ še vojske v spopadil^ ^ Z vso pravico lahko |^ te, toda pri tem nikof^ zabite, kdo je začel J Ijem in vojaško zaseo^ venije, potem koje^ publika razglasila nost in samostojnost, ^ tem ko je še zmer^ ^ vso pripravljenost^^ nje dogovore o r^'- nju in o novi skup'^' renih držav. Spoštovani koj^ff ravnah ste sicer ko^j toda ravnali ste /le^^] nehumano. Unifor^^ more opravičiti. pravita Vaša človeS^^- cionalna vest in za^ S spoštovan^em^Q^ P.S. Z zamenjavo,'^ na to, k^j je njet^". ^ vam vojaški vrh ^ nobene usluge. ^ NAMESTO KOMENTARJA 4. JULIJ 1991 - STRAN 3 Ha CeljsKem hrez žrtev 1^ pdeljo zvečer je tlskov- ^" ferenco sklical Viki ^ nic poveljnik teritori- obrambe in vodja ope- il^^ne skupine za Zahodno ^'irsKo pokrajino, sode- •%a pa načelnik ^^^ktorata milice Franc % in Mladen Mrmolja iz 'Iretariata za ljudsko Irainbo in ki je koordina- , obrambnih priprav za Jodno Štajersko pokra- jDO. i^upna ocena vseh je bila, 'o se teritorialci, pripad- ;i, jnilice in upravnih orga- \,. iz omenjene pokrajine 'h dneh okupacije Slo- izkazali za zelo uspeš- , disciplinirane. Ijitjvne priprave TO Ijod jeseni Viki Kranjc je dejal, da so jeintenzivne priprave terito- rialne obrambe pričele že je- seni lani, maja letos pa se je to reorganizirala. Na uspo- sabljanje so v drugi polovici maja poklicali precejšnje število teritorialcev, zato da bi bil del enot v neprestani pripravljenosti za primer in- tervencije Jugoslovanske ar- made. Zadnje dni so v Za- hodni Štajerski pokrajini an- gažirali več tisoč pripadni- kov teritorialne obrambe kar pomeni, da je aktiviranih okoli osemdeset odstotkov vseh pripadnikov teritorial- ne obrambe. »Nekatere eno- te TO so bile sprva brez orož- ja, zanemarljivo malo orožja je imela že prej TO shranje- nega v skladiščih Jugoslo- vanske armade, upam pa si trditi, da je bila vsemu nav- kljub TO v naši pokrajini morda od vseh ncybolje obo- rožena,« je dejal Viki Kranjc. Žrtve in ranjeni tudi v TO Do torka je bilo v Zahodno Štajerski pokrajini v bojih petnajst oseb ranjenih (štiri na Koroškem, šest v Zasav- ju, ob bombardiranju odd^- nika na Kumu, ter pet pri- padnikov mihce), trije pa so umrli (dva pripadnika milice in pripadnik TO). Nihče od žrtev in ranjenih ni s Celjske- ga. Organom za ljudsko obrambo se je do ponedeljka prostovoljno javilo 366 Slo- vencev, 3 Hrvati in 2 Alban- ca, ki se želijo včlaniti v eno- te TO. Viki Kranjc je na tiskovni konferenci dejal, da so na Celjskem zasedli teritorialci skladišči v Pečovniku in Bu- kovžlaku, po dvodnevnih pripravah pa še skladišče v Zaloški Gorici. Povsod se jim je straža brez boja pre- dala. »Iz tistega dela skladišča Bukovžlak, kjer je imela TO svoje orožje, in ki gaje Jugo- slovanska armada maja lani prepovedala uporabljati TO, smo vse izpraznili. Zajeli smo za dvajset kamionov municije in orožja. V nedeljo smo zasedli še eno največjih skladišč minsko-eksploziv- nih sredstev v Sloveniji, ki jih je imela armada na našem območju, v Zaloški Gorici. Teh rezerv je bilo za petdeset kamionov samo za TO, za korpusne rezerve pa še goto- vo dvakrat več.« Viki Kranjc se je večkrat srečal tudi s komandantom vojašnice Jože Menih Rajko, Nikolo Poznanom. Vsa sre- čanja so bila na komandan- tovo zahtevo. »Postavljal je pogoj, da deblokiramo pro- stor okoli kasarne, da jim vr- nemo elektriko, omogočimo preskrbo ter telefonske zve- ze. Mimo ukazov in ukrepov, kijih izvajamo, nismo mogli, zato sem mu lahko zagotovil le zdravniško pomoč, če bi bila potrebna. To dobro vo- ljo smo v nedeljo skušali po- keizati, vendar je bila odklo- njena. Ker Nikola Poznan že dalj časa živi v Celju, se je zavzemal za to, da se stvari rešijo na miren način, brez žrtev. Ni se hotel primerjati s kolegi iz drugih vojašnic, ki so ostreje nastopali in se brezkompromisno spuščali v boj s teritorialno obrambo. Po informacijah, ki jih ima- mo, ni zadrževal nikogar, ki je želel pobegniti. Vs^ tako zagotavlja. Dejstvo je, da je nekaj vojakov in oficirjev vo- jašnico zapustilo, imamo pa tudi podatke, da si jih večina želi čim prej rešiti nastalo si- tuacijo. Zakaj se ne odločijo za predajo, kljub našim pozi- vom in propagandi, ki jo vr- šimo okoli kasarne, je ta tre- nutek težko reči. Imamo po- datke, da je prišlo znotraj vo- jašnice do sporov med njimi. Pozivamo jih naj se predajo in da jim bomo omogočili va- ren odhod v rojstni kraj,« je dejal Viki Kranjc. VIVICR deiuje v izrednih razmerali normaino Teritorialci so blokirali vojno medicinski center v Rimskih Toplicah v sobo- to, vendar drugače kot vse ostale. Prisotni so v bližini tega medicinskega, vojaške- ga objekta, pustili pa so jim vodo, elektriko, telefonske zveze, tudi oskrba je normal- na. Nekateri vojaki in oficirji so se iz tega centra odločili oditi in se predaU teritorial- cem. Civilne osebe, zaposle- ne v tem centru, so to storile že prejšnje dni, niso se vrača- li več v VMCR. Kakšna bo usoda tega centra v prihod- njih dneh, še ne vemo,« je dejal Viki Kranjc, ki tudi me- ni, da občanom ne sme biti žal denarja, ki so ga prispe- vali za novo slovensko voj- sko. »Prepričan sem, da smo povsod po Sloveniji, in tudi v naši pokrajini, upravičili svojo vlogo in opravili tiste naloge, ki so jih od nas priča- kovali občani.« Izpolnjujejo ukaze! Po besedah Vikija Kranjca izpolnjujejo teri- torialci iz Zahodno Šta- jerske pokrajine ukaze nadrejenih, zato nismo mogli izvedeti, zakaj so še v ponedeljek vztrajali, naj se preostanek voja- kov in starešin v celjski vojašnici, ki je že več dni blokirana, vda. Precej je bilo namreč tistih, ki so nas klicali in menili, da to ni v skladu z dogovor- jenim premirjem in pozi- vom, naj se pripadniki Jugoslovanske armade vrnejo v vojašnice oziro- ma se predajo teritorialni obrambi. Dobre želje Iz Grevenbroicha župan mesta Grevenbro- ich Hans Gottfried Bern- rath je partnerskemu mestu Celje v petek, 28. junija, po- slal telegram z dobrimi že- ljami. V njem je zapisano: »V imenu prebivalcev mesta Grevenbroich vam želimo skup^ z rnestnim upravite- ljem gospodom Kvepperjem sporočiti naše dobre želje ob na novo zakoračeni poti v slovensko neodvisnost. Skupaj z vami smo prepriča- ni, da ta pot ne bo lahka. Danes zjutraj (v petek, 28. junija) sem s telegramom sporočil nemškemu zunanje- mu ministru gospodu Han- su-Dietrichu Genscherju za- skrbljenost naših slovenskih someščanov in someščank o reakciji v Evropski gospo- darski skupnosti. Ne glede na pravico ljudstva, je trud, da se zadrži enotna država, po vdoru vojske utrpel težek udarec. Zato vam želimo iz- recno sporočiti naše simpati- je in vam ter vašim vojakom, posebej še vsem v Celju, pre- nesti dobre želje. Celjskemu županu Antonu Rojcu je to pismo poslal Hans Gottfried Bernrath, žu- pan partnerskega mesta Gre- venbroich in poslanec nem- škega Bundestaga. I. S. Anton Roječ, predsed- lik skupščine občine Ce- je in republiški posla- lec v zboru občin RS: »V teh dneh so bile raz- nere v Celju ves čas nor- nalne, stanje je bilo mir- «0, če seveda izvzamemo napetosti okoli vojašnice lože Menih-Rajko. Dbrambne naloge na na- Sem območju suvereno« Kajajo pripadniki Teri- ^rialne obrambe in i.'NZ. Vsa naša pričako- ^'anja so h^la v tem času presežena, kajti nismo Jričakovali takšne profe- sionalnosti in požrtvoval- nosti. Ves del državne ki ga pokrivaj_o teri- '^nalci zahodne Stajer- '•'f. je pod nadzorom, "tem času pa je seveda "loteno gospodarstvo, "^lo in življenje v števil- ^ ustanovah in delov- ^ kolektivih. Pričaku- da se bodo ljudje ' «h okoljih čim bolj sa- Jjorganizirali in poskr- da se poslovni in stiki ohranijo in na- ^Jujejo. Slovenija je ta j7 v težki preizkušnji, ^^'^lostjo, s katero seje upI ^' ^^^^ ^ svetu raste Mislim, da bodo na ^Jo usodo v bodočnosti ^liki meri vplivali zu- JJ' faktorji, zato je po- fj/^j^o težo problemov fj^"0lj internacionaliži- ""aicem V5^^^'ilka NT. ki je pred j3;je nastajala v pone- ljl^-l.invtorek2.juli- afJ^^. ure. Ker se situ- iJ"* izredno hitro menja st '^hko berete NT, da ^'rn?k '""^^ držimo, pro- tij^^ bralce za razumeva- ^Č, upoštevanje tega, številka nastajala J^^dnih razmerah. Javna zaklonišča v občini Celje Vprašali smo za vas Kot je običaj na tiskovnih konferencah novinarji za- stavljajo vprašanja. Jgo<:e. Udarilo nas je kot ,?'zneba. ko smo pri poro- , "ekje na Škotskem slišali, 5\ %aja. Tudi osamosvo- smo praznovali ob angle- "* poročilih, nedolgo zatem L morem opisati tišine, 5'"^.. ki nas je zajela. Vsi vsi z otroki, naši pa daleč in sami. Pr- , ki me je preletela, je *o w bomo domov že ne- eni, je pripovedoval 5^^«med četverice. \iC^\- ki so spreletavale *Oswf^ Angliji, najbrž ni 'ojnii . Koliko je resnice to^j. Je res tako hudo, kot Diio^- So najbližji na var- il' bomo sploh lahko vr- il^J'obveščanje je bilo na itij tla vrhuncu. Neprene- lahko poslušah d So .^■'^^h razmerah, dopis- ' Slov ^^^^J^l' iz ^seh kon- - , '^f^ije in Jugoslavije, '^'h so bile cele strani dogajanjem v Slo- i'^ pripovedovali ne- 'Jni avanturisti. »Pre- " na J*^' so vsi novi- ilno ^sakem koraku zelo *sko^f°ročali o dogodkih, s,^_^^^°^jevali napad na Slovenijo kot okupacijo, tudi novinar, ki se je javljal iz Beo- grada.« Po besedah mojih sogovor- nikov pa je bilo najhuje takrat, ko so izvedeli za bombardira- nje, tako Brnika kot mejnih prehodov. »Kako domov, je bilo vpra- šanje, kije vse bolj vrtalo v nas in se zažiralo vse globlje. Pred- vidoma n^ bi se vrnili šele v nedeljo, toda mi smo se že v petek odločili za odhod. Go- stitelji so nas prepričevali, naj ostanemo, naj se v teh razme- rah ne vračamo, toda mi nismo niti za trenutek pomisUli na to možnost. Na srečo smo lahko telefonirali, tako da smo vede- li, daje z našimi domačimi vse v redu. Toda iz glasov je bila slišna nenehna skrb, strah in trepet. Da bi mi ostali med tuji- mi! Nikoli! Ko smo se odločili za odhod, so nam gostitelji v desetih mi- nutah uredili vse potrebno. Po nasvetu smo se odločili za pot z avionom in pristanek v Grad- cu, potem pa bomo že... smo razmišljali. Brez težav je bilo urejeno vse, od menjave rezer- vacij do avionskih kart,« je pri- povedoval velenjski potnik. Na letalu in poti v Avstrijo niso imeli nikakršnih proble- mov, v Gradec so prispeli v pe- tek ponoči. V hotelu, v kate- rem so prespali, je bilo tudi ne- kaj ljudi, ki so hoteh v Jugosla- vijo. Med njimi tudi Zagreb- čan, ki se je po 20 letih življe- nja v Ameriki nameraval prvič vrniti domov, k materi in se- stri, toda kaj takega ni bilo mo- goče. »20 let sem čakal na vrni- tev, prišel pa sem v takšnem trenutku. Kako naj sedaj vi- dim svoje domače?« je menda tožil nesojeni obiskovalec Ju- goslavije. Tudi v Avstriji so na- še Velenjčane prepričevali, naj se nikar ne vračajo v Slovenijo in naj počakajo na ugodnejše razmere. »Pripravljena so be- gunska taborišča, urejena je zdravniška pomoč in vse po- trebno, Slovencev pa od niko- der,« je Velenjčanom pripove- doval uslužbenec v rent-a-car- ju v Gradcu, srečah pa so še mnogo Avstrijcev, ki niso mo- gli verjeti, da Slovenci ostajajo doma ah da želijo domov. Vse- eno pa naša četvorica avtomo- bila ni mogla najeti, vse dokler se ni na rent-a-car pripeljal av- to z ljubljansko registracijo. »Takrat so nam dali ta avto, dogovorili smo se, da ga lahko pustimo v Velenju, in brez te- žav smo se prepeljali domov. Mejo smo prestopili na Viču, se pozdravili z teritorialci, za- radi blokad vozih čez Paski Kozjak in že smo bili tu, med svojimi in pri svojih.« Domov so se vrnili brez daril in spominkov na svoje potova- nje, toda to ni prizadelo niti otrok, ki so bili najbolj veseli, da so njihovi atiji doma. Nič drugega ni bilo potrebno. Že v nedeljskem jutru pa je naše potovalce prebudila kruta stvarnost - skupaj z domačimi so odšh v zaklonišča. Toda tu- di to je Slovenija v tem tre- nutku! URŠKA SELIŠNIK Nekoč, pred vojno »v Srbijo pojdem!«, sem se važil na začetku pretekle- ga tedna in v Kragujevcu, ter Beogradu so naju z Markom prisrčno sprejeli, kot Srbi znajo. Da že dolgo niso imeli slovenskih gostov so tarnah in skupaj smo bentili proti politično-no vinarski vojni, ki je pripeljala tudi do popol- nega zloma kulturnega sode- lovanja. »Slikal se bom z Hendrixovo sestro,« je v za- nosu pripovedoval prisrčni Koja, ko nama je povedal o vabilu na festival v ameri- škem Seatlu, rojstnem me- stu legendarnega kitarista. Živahnost Terazij me je nav- dajala z optimizmom, saj se je izkazalo, da je najbolj ne- varna varna vožnja s taxi- jem, v katerem se ti kaj lah- ko razlije vino iz že odprte steklenice v prtljažniku. Prišel je dan D in vrnitev v Ljubljano, kjer so odri in šanki rasth kot gobe v kopal- nici. Z Damjano sva odšla po nakupih, da se dobro podlo- žimo za večerni koncert v Križankah. Nizki preleti le- tal in policaji na konjih so me nervirali, ko sem se basal z hrenovko tam v Prulah. Prijetno presenečen sem sre- čal pred vhodom celjsko kljubsko sedežno garnituro, ki je prišla navijat za Baby zdravo in Strelnikoff, ki sta bili moški predskupini ženk- semu triu Babes in Toyland. Za prve sedaj že lahko re- čem, da nimajo kaj povedat in so dolgočasni, Streljaki pa niso streljali čisto v prazno in so le nekako obdržali svoj obraz, ki pa se mu že poznajo leta, ki so nevarna predvsem v pogledu celulitisa. Z hrb- tom proti ognjemetu sem pozdravljal redke znance in seveda tudi prijatelje, pa so na oder le prišle babe. Odločno so napadle in pre- mik v ospredje ni dosti po- magal zaradi slabega ozvoče- nja, vendar je bil širok snop energije z odra zadosten in jasen. Fatalna kitaristka v belini je kričavo vodila bar- ko po morju razburkanih emocij občinstva, ki mu je v hipu uspelo pozabiti na kranjsko euforijo okoli nas. Evangeliji, ki jih je zapela čvrsta bobnarka so sedali globoko v srce in bosonoga basistka ni omagala v pe- klenskem tempu. Škoda, da ne vem kaj več o njih, vseka- kor pa je to ena najboljših skupin, ki sem jih slišal. Euforičen sem pričakal ju- tro v zaklonišču na Gerbiče- vi, kjer je Ogrinc vrtel obup- no muziko in sem pijan od vsega skupaj zaljubljeno tra- pal v Silvo za šankom. No, potem pa se je začelo. Saj veste - tisto kar pišejo vsi tu okrog. Škoda! ALEŠ JOŠT 14. STRAN - 4. JULIJ 1991 PREJELI SMO Sporočilo Javnosti Pred nami je nepredvidlji- va bodočnost in čas, ki smo ga mnogi tako dolgo priča- kovali, čas ko si bomo ustva- rili svojo suverenost. Prav tako kot druge organizacije smo Neodvisni Sindikati Slovenije, vključeni v te pro- cese. V svojem programu imamo zapisano, da se zavze- mamo za suvereno državo Slovenijo zaradi socialnih in ekonomskih vzrokov, saj nam Jugoslavija ne omogoča blagostanja in svoboščin. V njeni kratki zgodovini je bilo preveč krivic in nepri- jetnosti, tako, da ne verjame- mo več, da bi v bodoče bilo lahko bolje. Vedno seje izva- jalo drugače kot je bilo dogo- vorjeno (leta 1918 in 1945). To kar so doživljale genera- cije prej in kar doživljamo sedaj, potrjuje naše nezaupa- nje. Ali bi se to sploh lahko kdaj končalo? Predlagamo, da se narodi v miru razidemo, vsak na svojo stran. Skupaj naj osta- nejo tisti, ki imajo ta interes. Zakaj bi morah živeti skupaj kot nasprotniki, ko pa se še lahko pravočasno razidemo. Sovraštvo še nobenemu na- rodu ni prineslo nič dobrega. Kaj si bodo mislile o nas ge- neracije, ki bodo prišle za na- mi? Priložnost imamo, da dobimo svojo državo. Samo narod, ki je zrel, jo lahko ima. Zrelost pa v tem prime- ru pomeni znati poskrbeti zase. Države ni lahko ustva- riti še manj pa jo ohranjati. Tisti, kise zanjo zavzernarno, moramo v popolnosti prev- zeti vso odgovornost in bre- me, ki izhaja iz tega. Prav tako ni vseeno kakšna bo na- ša slovenska država. Kateri so naši resnični cilji in kaj sploh želimo? To so vpraša- nja, ki jih moramo rešiti. Ne bodimo preveliki optimisti in ne pričakujmo preveč od prihodnosti in sveta. Kvali- teta življenja bo odvisna iz- ključno od našega dela. Last- na država je pravi izziv za katerega se je vredno potru- diti. Vsako potezo je potreb- no dobro razmisliti. Prisotna mora biti izredna previdnost in budnost. Verjetno nihče ne ve, kaj nas bo čakalo v prihodnosti. Ne smemo pričakovati, da, ko bomo do- segli cilj, da je vse za nami. Šele takrat se bo pričelo pra- vo delo. Ohraniti bo potreb- no doseženo in stremeti za novimi cilji. V kolikor sedaj ne bomo uresničili samostojnost naše države, nas ne bo nihče več resno jemal. Evropa in svet nasprotujejo naši odločitvi. Pravice, da nam to prepreči- jo, nimajo, imajo pa moč. Še vedno je bolje, da se za drža- vo potegujemo, čeprav ver- jetno ne bo šlo vse gladko, kot pa, da bi nam jo podarili. V kolikor bi prišlo do eko- nomske blokade in izolacije se bo pokazala demokracija zahoda kot lažna, ki temelji samo na določenih interesih in računici, ter se uporablja v povsem določene namene. Evropska in svetovna demo- kracija se v tem primeru raz- blini kot milni mehurček. NSS v tem času ne bomo nudih popolnega socialnega miru. Neglede na dogodke se bomo potegovali za delav- ske pravice. Podpiramo pa vse dejavnosti, ki so v skladu z interesi prebivalcev Slove- nije in njeno državnostjo. Pozivamo slovensko oblast, da deluje napram na- rodu odkrito in pošteno, naj ne dela računice brez njega, ker se država dela zanj. Lju- dje naj bodo seznanjeni o vseh dobrih in slabih stvareh. Pozivamo prebivalce Slo- venije, politične in druge or- ganizacije, da v teh težkih trenutkih delujemo za cilj, za katerega smo se tako dolgo zavzemali. Le s skupnimi na- pori imamo možnosti do uspeha in lastne države. RASTKO PLOHL Predsednik predsedstva NSS Predanost narodu Te dni, ko moja Slovenija doživlja vrh dostojanstvene hrabrosti za osnovne pravice človeka in naroda, ves čas razmišljam, kako bi ponov- no kot stari partizan poma- gal in prispeval svoj delež. Odločil sem se napisati teh nekaj stavkov z željo, da jih objavijo občila. Želim izraziti priznanje in zahvalo vsem, ki v našem po- litičnem in vojaškem vrhu operativno vodijo odpor agresorju. Ne zanimajo me njihova politična ideološka naziranja. Vsi so potrdiU in pokazali visoko stopnjo stro- kovnosti in predanosti svoje- mu narodu, ki si želi le to, da postane enak med enakimi. Take ljudi si verjetno želi vsak narod in privoščil bi jih, predvsem vsakemu malemu narodu. Življenje teče dalje. Imena naših sedanjih voditeljev, od parlamenta do posamezni- kov izvrševalcev narodove volje, bodo zapisana z zlati- mi črkami v slovenski zgo- dovini. Več ne morem stori- ti. Hvala! V svojem imenu, in mislim, da delim te misli tu- di z vsemi še živečimi borci skupnosti 2. bataljona III. brigade slovenske vojske dr- žavne varnosti. IVAN SUŠA, Laško Le ena domovina z velikim veseljem prebi- ramo rubrike vašega časopi- sa, s katerimi nas zelo obšir- no seznanjate z dogodki v naših domačih krajih. Z va- šim časopisom smo na ta na- čin tesno povezani z našo slovensko domovino, v kate- ri nam je zibka tekla, sloven- ska mati pa kruhek pekla. En lep domovinski spomin je več vreden kot zlat cekin. Zato nam je ostal materin je- zik ključ, slovenska domovi- na pa luč. Doma sem iz ŠkoQe vasi pri Vojniku. Minilo je že par desetletij odkar mi tujina re- že kruh za telo in dušo - v Dortmundu, Westfalija, ki je sedaj moja krušna do- movina. V Nemčiji pravza- prav ni bilo zares hudo. V službi, doma, med sode- lavci, povsod je bilo v redu, vendar... Človeka vedno vleče domov. Doma pa si sa- mo v enem kraju. Vsak ima lahko samo eno pravo domo- vino. V tujini ostaneš tujec in globoko v sebi nisi prav srečen. V letih, preživetih v tujini, se zaveš, kako lepo je doma. Želja za domačijo, za rodnimi otroki našega ju- ga v vseh nas, ki smo odtrga- ni od domačega gnezda, bu- di spomine na otroštvo, do- mačo hišo, starše, vrstnike, podnebje... Zato sklepaj mo roke v krog, saj nam je Slo- venija vsem mati. Zavedam se tega in se tudi močno tru- dim za ohranitev vrednote jezika, slovenske zemlje in vere tudi v tujini. Sem Slove- nec in to bom ostal do smrti. Vsem sodelavcem vašega časopisa želim vse dobro, ve- liko korajže in da bi nas še naprej obveščali kot ste nas doslej. Vaš zvesti bralec H. R. STEPISCHNIK Dortmund Več skrbi naimlaišim Poziv v naslovu je pogosto žal le parola ah morebiti še obljuba ob koncu šolskega leta ali v tednu otroka. Kruta resničnost nam dokazuje, kako hitro lahko pozabimo na obljube. Podobno je tudi z vohlnimi obvezami, ki so že zdavnaj šle v pozabo. Var- čevati in zmanjševati smo pričeli nekatere programe prav pri najmlajših. V števil- nih občinah postaja položaj otroških vrtcev in osnovnih šol vse težji. Nerednemu do- toku proračunskih sredstev se je pridružilo še neredno plačevanje staršev za razne storitve, ker v družinah eno- stavno zmanjka denarja. Na žalski občini so šli ob- činski ljudje celo v takšno skrajnost, da brez pristojno- sti ukinjajo delovno mesto poklicne sekretarke Občin- ske zveze društev prijateljev mladine. S tem bodo močno prizadeli to sicer izredno raz- vito dejavnost, verjetno bo počasi povsem zamrla. Pro- svetni delavci trdimo, da vseh teh poslov zlasti dru- štvenih ni možno opravljati v upravnem organu občine. Vse manj je sredstev za na- ložbe v vzgojnoizobraževal- ne institucije, še za redno vzdrževanje jih zmanjkuje. Naša zaskrbljenost postaja vedno večja. Ni več vesti o odpiranju novih vrtcev in šol ah vsaj prizidkov in ob- novljenih zgradb. Vse manj je občinskih in krajevnih sa- moprispevkov, novi referen- dumi ne uspejo več. Kako bomo nadomeščali dotraja- no opremo in nabavljah no- va modernejša učila? Vodstvom vrtcev in šol priporočamo, da se poslužite podobnih akcij, kot jih še vedno uspešno izv^ajo kra- jevne skupnosti pri izgradnji cest, vodovodov ali telefon- skega omrežja, župnišča pri nabavi novih zvonov, gasilci pri nabavi gasilskih vozil itd. Gre za enkratne akcije zbira- nja dodatnih sredstev. To si- cer niso prijetne stvari. In marsikdo nam lahko poreče, da bi država sama morala po- skrbeti za to. Vendar žal ni poskrbela že v prejšnjem sa- moupravnem sistemu, niti ne sedaj ob novi demokratič- ni oblasti. Nasprotno, še vse slabše postaja. Takšne akcije bi morali prevzeti in voditi predvsem sveti staršev. Pa če se v eni akciji zbere le za novo opre- mo ene učilnice ali igralnice ali za ureditev dela igrišča in podobno, je lahko to velik uspeh - in celo razlog za majhno svečanost v začetku šolskega leta ali ob drugi pri- ložnosti. JANEZ MEGLIC Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec PRITOŽNA KNJIGA Gostišče Špital, ne hvala! Razmišljal sem, kako napi- sati tole antireklamo, da ne bi dobil nešteto odgovorov oziroma zagovorov početja, ki ga bom popisal; in da bi po nekem nesrečnem nak- ljučju ne prišlo do polemike. Edini način, da do tega ne pride je, da se pač postavim v vlogo mojega navideznega nasprotnika. Zdaj pa zgodba: na osamo- svojitveni dan, ko so policaji sprva hodili po mestu, da bi preprečili divjim Srbom ma- sovni masaker in ko se je končno izkazalo, da so naj- nevarnejši Slovenci v vseh obUkah, predvsem tisti, ki so že dolgo čakali na samostoj- no Slovenijo, ker so se ga lahko šli v mesto z razlogom napit, sem sedel z družbo na okusno urejenem vrtu pri Vodnem stolpu, kjer je sku- pino tečnih in pijanih gostov morala streči dosti manjša skupina natakarjev. Gosti so tečnarili, da nimajo natoče- no pivo do črte in podobno; skratka pijani gosti so spre- gledali, da so poleg njih mo- rali natakarji postreči še ne- šteto prav tako tečnih go- stov, ki povrhu vsega še vsi za isto mizo govore o vedno enaki temi v neštetih variaci- jah (o politiki seveda) in vse to je vedno bolj in bolj oneje- voljalo naše, po duši prijazne kelnerčke. Večer je počasi prešel v pozne nočne ure in nasled- nji dan je bilo potrebno dela- ti; tako gostom kot tudi nata- karjem. Zdaj pa prihaja tisto, kar se mora zgoditi ob vsem tem. Natakarji že pospravlja- jo, tisti, ki so bili le honorar- ni, se že oblačijo, da jim bo lastnik lokala, v skladu s profitno logiko, ki seje mo- ramo Slovenci hitreje navze- ti, izplačal kakšno uro manj, nekaterim gostom pa se prav nič ne mudi. Nekdo celo po- piva za šankom v gostišču Spital samem in na koncu, ko se mu že ne ljubi več piti ali pa ne more več, je ta bara- ba preprosto hotel oditi. Am- pak lastnik, ki pozna vse na- kane takšnih in podobnih zmenet, ga ujame in mu predloži račun. Ta mu verjet- no nekaj ugovarja, žali last- nika in natakarja (ki je celo redno zaposlen in ima čin višje kot honorarci) in zgodi- lo se je. Ne le račun za šankom, še več je zd^ ta simbolični predstavnik tečnih gostov plačal. Plačal je za vse žah- tve, ki jih je moral lastnik in natakar pretrpeti tisti dan in mogoče še kdai otrok, s^ vemo va je podzavest n?^ Gospod SotovLk°^ ten mladenič sr^'^^ krepke postave sk za naslovnice ali n ker sem opazil d- di odhčno desni kr čutiti je bilo tudi r va kitajskega boks- udarja tudi s kolen' palom) je nesra^V bohčnega gosta pi zrak, mu nekaj krt mazal, zraven pg „ magal njegov varč ga je gospod Sotovš," no pripravil; da ne samo gospod Soi njegov natakar, na r čemu gostu pokazal'!'* da je pred redno 2an5 natakarjem še ho^! gost pa je samo gost 2 še nekajkrat votlo 'S kakšen od odlično nZ udarcev, na trgu z J akustiko. ' Gospod Sotovšekjes da odhčen mož, saj s«, vedal, da ima naša ^ tisti dan ogromno dela^ je spomnil odličnega vora: kadija ti sodi, kad« toži; ali pač - obratnq ne malenkosti je paf saj ravnal in olajšal deloi čajem. Zgodilo pa se je, dai mu od gostov ni bO pa votel zvok udarcev, ki] redno zaposleni nataka menjal gostu-pujsu, ki valjal tam po prahu, g poskušal gospodoma I nima osebama razložil tudi pujsa lahko kgj j No, gospoda se nista st la in sta poskušala pujs družiti še enega pujsa krat se prične moja vest, ker sem pristop: spodoma in sem jim da bi pa zdaj že resničn dovolj. Gospod Sotc prijazen kot zmer^, obrisal nos, me zanj v malo gor in dol, češ: ti hanec, me izpustil, in k seda. da besedo me Iji valno pokhče: haš-bib veda ob mojem nesrar vztrajanju, da ni lepo| pati nikogar, tudi pujse Zdaj pa šalo na stran konkreten predlog, ki gospoda Sotovška tife; ogibajte se ga, običajno zadržuje v gostišču Spit vodnem stolpu. HUDEJ MOl! Hej vi dama! Dne 21. 6. 1991 sen malo pred sedmo uru' govnici Potrošnik v W si. Nisem veliko saj je bilo že pozno, bilo dovolj, da sem sej la napisati ček. KervM vino zahajam dok^ sem vzela račun in stoP pulta, kjer je možno P« viti stvari iz vozička , ko, pa tudi napisaU ^ kakih posebnih poJ? blagajni v tej trgovuj. temu, da je dovolj fv> majo. Tedaj pa zasliSJ blagajničarke: ''"^vi, ma, počakajte m^i^ stinktivno sem se čeprav v kavboj ka^, ci nisem bila podoD"^ Ker pa poleg men^ kake gospe, sem ta'^ j, vila, da je klic vej^. Vsa kri mi je šinila J komaj sem sprav""*^ odgovor, da bom J ček. Z muko sem Š^J in oddala. Nobene opravičila ni bilo, P sem ostala brez be- da je čedalje iti^"\;, vendar pa Tnis\i^'^^i pravi način preveq, štenosti kupcev čarkin sum, da bi ^ za borih dvesto a^' boh in sklenila S' v to trgovino ne p kmalu. . MARIJA ^'^ y NOVI MEJNI ZNESKI Obveščamo vas, da od 1. julija 1991 dalje veljajo novi mejni zneski pri poslovanju s ČEKI PO TEKOČIH RAČUNIH: - minimalni znesek na katerega lahko glasi ček 200,00 din - maksimalni znesek čeka za gotovinsko izplačilo imetnikom TR bank in filijal skupine LB d.d. znaša 3.000,00 din - maksimalni znesek za gotovinski ček na poštah in bankah s katerimi ima LB d.d. sklenjeno pogodbo 1.500,00 din - maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo v matični v višini sredstev enoti banke ira tekočem računu - maksimalni znesek za brezgotovinski ček 3.000,00 HRANILNIMI VLOGAMI: - maksimalni gotovinski dvig iz HK brez primerjave stanja na poštah in bankah s katerimi ima LB d.d. sklenjeno pogodbo 3.000,00 din - maksimalni gotovinski dvig iz HK hranilno kreditne službe 3.000,00 din 4. JULIJ 1991 - STRAN 15 ^Tnrmora odgovarjati - Ponosni na slovensko politično In vojaško vodstvo .irn Beg, upokojenka: ena sem na slovensko navdušena nad mo- vej5''°'lovenskimi politiki, ^l!'ko razočarana nad na- r JA in prepričana, da '^^^^niso bile zaman. Poz- ^^^ežke čase, vendar kaj ' nisem pričakovala. , mož je bil miličnik nad temi našimi fanti nes navdušena. Moj ičastniškim činom je ian agresije na Slove- estopil v slovensko Tudi zato sem ponos- .11 o jugoslovanski ar- ;/"pravzaprav nikoli ni- - ela lepega mnenja. Ta e razpadla, ker je sla- inalo disciplinirana in :.V-ialo znanja. " .^av Slovenci nismo vali takšnega genoci- se vendarle moramo Lomniti na tiste začetke Pod leti, s procesom četveri- lučajno sem bila po- a k omizju, v gostilni V.iinskem, kjer so doma- - pripravili sprejem za ;na Borštneija, ki se je te- ".rnil iz zapora. Ni veliko a še vedno slišim besede: to, kar se je v.:.iO, še ni nič. Hudo bo ao,kar šele pride. Potem je lipovedoval o tem, kako ga tBrovet zasliševal, ko je vr- dIpartijsko knjižico, vendar so bili to le drobci tistega, iarnam je smel in mogel po- redati. S političnimi dogaja- 1)1 sem bila vselej na teko- m. saj imam kot upokojen- ia dovolj časa za pozorno premljanje radia in televizi- [in tudi branje. Tako je člo- tk na vse bolj pripravljen.« Vasilij Četkovič, akadem- B kipar: »Po rodu sem Čr- ;;gorec, predvsem pa sem iiovek, ki želi mir in sožitje led ljudmi. Vsak umetnik i!ora imeti mir, če hoče, da lahko ustvarjal in mishm, * ga ni na svetu, ki mish !^gače. Umetnost in agresi- vne gresta skupsu in noben ■'■'iliziran človek ne more bi- •pnstaš nasilja. Nasilje ni- "2 opravičila in to, kar se je JJilo pri nas, tudi ne. Svo- '^aje bila vedno tista moč, t omogoča človeku, da raz- ^•^Ija s svojo glavo in ^"^'arja s svojimi rokami. 2jaravi sem optimist. Vsi ^«kega tudi poznajo, a se f ^aj v meni nekaj poruši- *upam na najboljše.« JJarinka Jevšenka, mati gonalca: »Naši fantje se J^o držijo, enako mislim ' za naše vodstvo, ki se je ii^ za odločno in nepo- Svo Sina so prejšnji ij^edeljek vpokhcah med s^''^nalce in med tem ča- i^^^ enkrat prišla v stik J- Toliko, da mi je pove- ii z njimi vse v redu, dobro hrano in da napeto. '•^e in A '^^^ dobro iz- rriaiu ^^.^iniprej spet nor- Precj ^^živimo, brez strahu tirugj^^^^ovnim alarmom in -oiL pritiski nad samo- mlado državo.« Božo Babic, upokojeni major JLA, Srb: »Mishm, da je bila agresija JLA nepo- trebna, nesmiselna, za vse to početje pa mora agresor do- govarjati, predvsem pa Mar- ko vič, ki je bil ozadje okupa- torski vojski. Prepričan sem, da si brez njega generalski vrh ne bi upal speljati. Gene- rali niso za vse odgovorni, važno je politično ozadje. Kljub temu pa je bila ar- mada neusmiljena. Mladim fantom je ukazala naj zase- dejo tanke in jih poslala v boj proti agresorju, ob vsem tem pa nekateri niti ve- deh niso proti komu naj bi se borih. Naši fantje, naši teri- torialci, so v boju postopali humano in le temu dejstvu lahko pripišemo, da ni bilo še več žrtev. Ti so reševah situacijo, vojaki JLA pa so bili izgubljeni in poudarjam še nekrat, da je agresija po- šastna prav zaradi tega, ker so neodgovorno pošiljali mlade fante v smrt. Obsojam to dejanje, svet pa bo tudi spoznal končno resnico o Sloveniji in Jugoslaviji.« , Tone Suhar, upokojenec iz Celja: »Sem proti vsaki vr- sti nasilja, predvsem pa takš- nega, ki se je sprožil v naši domovini. Sem zagovornik dialoga in mishm sem, da se bodo stvari pri nas reševale po mirni poti. Pa je del ljudi še vedno prepričan, da se de- mokracija pri nas dosega le z vojaškim posegom in to so si tudi upah, ker ni bilo pra- vega vodstva, ali pa je bilo to skrbno prikrito v ozadju. Izrekam vse priznanje naši teritorialni obrambi in lju- dem, ki so zdržah tako vehk psihološki pritisk. Mislite, daje bilo fantom, ki so sedeli v tankih, lahko streljati na lastni narod? Učili smo jih enakopravnosti, bratstva in enotnosti, pa je bil ves nauk v nekaj urah poteptan, izdan. Vesel sem odmevov v sve- tu, saj so našo samostojnost nepravično ocenjevah. Res smo pri nas nekatere stvari tudi prehitevali, vendar člo- vek ni pričakoval takšnih posledic. Zdaj se bo treba vsesti za pogajalsko mizo ter reči bobu bob. V pravni dr- žavi, na katero vsi prisega- mo, morajo dogovori držati, ne pa tako kot je bilo doslej, da je slehernik ravnal po svoje. Še armada si je vse upala.« Ignac Sivec, upokojeni major JLA, Slovenec: »Agre- sija, ki jo pravkar doživlja- mo, je posledica srbske poh- tike. General Kadijevič se je podredil Miloševiču in Jovi- ču, vse skupaj pa je blagoslo- vila Markovičeva garnitura. Vsi skupaj so bili prepričani, da si bodo. v enem_dnevu. podredili Slovenijo. Motiva- cijo za napad na Slovenijo so hitro našli in ko bi bila Slo- venija na kolenih, bi si po- dredih še ostale repubhke. Zdaj armija išče vsemogo- če izgovore, da bi opravičila to dejanje, a mislim, da ga bo zelo težko. Enkrat za vselej je izgubila zaupanje ljudi, Slovenija pa si je s svojim obnašanjem pridobila ugled v svetu. N^brž ne bo več te- žav z našo samostojnostjo. Čeprav sem doslej na našo mlado slovensko vojaško vodstvo gledal z nezaupa- njem, sem zdaj ponosen nanj. Izkazali so se bolj od preizkušenih generalov.« Z. S. Martin Žibret iz Celja, tre- nutni bolnik na internem od- delku celjske bolnišnice: »Bolnikom je v teh razme- rah verjetno še težje kot zdravim ljudem. Lahko re- čem, da v bolnišnici tudi ob alarmu ni bilo preplaha. Ta- ko zaposleni kot mi bolniki smo vse sprejeli normalno in zelo hitro smo se umakniU na varno. Drugače pa... Vse bi nagnal. Najprej Markovi- ča. Ta je največja baraba. Po- tem Broveta... Ti ljudje so zame zločinci. Mi jih ne rabi- mo. Kar naj jih drugi plaču- jejo. Če pa me vprašate, kako se bo vse razpletlo, vem sa- mo, da se bo. Pravica vedno zmaga. In pravica je na naši strani.« Simona Ocvirk, medicin- ska sestra iz ŠkoQe vasi, za- poslena v celjski bolnišnici: »V bolnišnici smo okrepili ekipe. S strahom mora opra- viti vsak sam. V taki službi te ne sme biti strah, saj moraš poskrbeti zase in za bolnika. Za bolnika tudi odgovarjaš. Sevfeda smo pretreseni, ven- dar v pripravljenosti. Kaj ta- kega nihče ni pričakoval, še manj želel. 45 let smo jih podpirali, jih vzdrževali, se- daj pa so nam pokazali zobe.« Milan Siter, voznik reše- valnega avtomobila iz Po- nikve pri Grobelnem: »Napeto je bilo. OkrepiU smo našo službo. Kadar ne delamo, smo doma v pri- pravljenosti. Pripravljeni pa smo na vse. To je naše delo, naša služba in ne vidim po- mislekov, da ne bi svojega dela opravljah v vsakršnih razmerah. Seveda to ne po- meni, da nas ni strah. Koga pa ni? Prvič smo doživeh ne- kaj takega. Žehmo si lahko le, da ne bi nikoh več. Am- pak sedaj moramo vzdržati. Brez popuščanja. Vsa čast našim voditeljem od skupš- čine do predsedstva, vlade, do komande teritorialne obrambe. Prav ravnajo. Upam, da se bomo sedeg do- končno reših vseh teh...« Veronika Korošec, Slo- venka iz pobratenega Gre- venbroicha v Nemčiji: »Zadovoljni smo, da se je Slovenija napadu uprla, ni pa lepo da niso pravočasno pripomogle druge države, tudi Nemčija in so poslušah le kaj pravi Srbija. Mož, sino- va in zet so rekh, da so se pripravljeni priti boriti in braniti Slovenijo. Hočejo nam vzeti domovino. Zelo smo razočarani, ker svetovni politiki Sloveniji ne dopusti- jo samostojnosti.« Andrč Blumauer, glasbe- nik in skladatelj iz Kanade: »Kot Kanadčan, ki že tri desetletja živim v ZDA in Kanadi, sem ostal pri sinku v Ljubljani, čeprav smo bih tudi državljani pravočasno obveščeni da lahko zapusti- mo Slovenijo. Moram pove- dati, da je najlepše, kako ta mah narod drži skupgj in se v prvih dneh samostojnosti bori, da jo obrani. Povem vam, videl sem veliko sveta, toda malo je takih fantov, vo- jakov. Žehm, da bi se vse do- bro izteklo, še vedno ne mi- shm na svojo kožo. Kregah smo se in se bomo, mi Slo- venci, toda zdaj ni nikakrš- nega dvoma, da bi ne držali skupEO- Zd£U smo v mislih si edini, v mishh mi gori srce.« Ena številnih cestnih blokad na Celjskem. Gojence poslali domov v četrtek dopoldne so v Zidanem mostu ustavili vlak zaradi suma, da so v dveh vagonih vojaki v civilnih oblekah, z orožjem in strelivom. Pripadniki TO in policisti so vlak pregledali in ugotovih, daje v dveh vagonih sto gojencev srednje vojaške šole iz Zagreba, ki so se peljah na poletno usposabljanje v Barbarigo pri Pulju. V dogovoru s šolo in vojaško komando v Zagrebu so se gojenci prvih letnikov vrnili v Zagreb. Obnašanje njihovih oficirjev je bilo izredno korektno, so poudarili pohcisti in pripadniki TO po končanih pogajanjih, od koder je tudi ta fotografija. JANEZ VEDENIK, Foto: EDI MASNEC Mednarodni mejni prehod Holmec. Včasih smo se ponosni hvalili o najbolj odprtih mejah. Turistom smo še letos ob prihodu k nam hoteli deliti odišavljene lipove liste. Vsi upi so se v hipu razblinili zaradi ciničnega balkanskega primitivizma, cinizma in pomanjkanja zdravega razuma. Toda takšnim gospodom bo slej ko prej odklenkalo, tako kot jim je že skoraj vsepovsod. S^vestilo '.oslušalcem "iiilia Celje izl ^'■imeru, da pride do naših oddajnikov na SoSl^cah 100,3 MHz in lila ^1 ^' boste spored Ra- ? n^^enija in spored RC Prek^^^^jnejšimi sporočili lahi,r'^icem s Celjskega, ^^bili na rezervni f>aii^'}^' 105,5 MHz, torej V^^(FM) območju. 16. STRAN-4. JULIJ 1991 150 let Londonske knjižnice Pohvali se lahko z različni- mi imeni: nekateri ji pravijo Harrods učenosti (po znani prestižni londonski trgovski hiši Harrods), drugi jo ime- nujejo lekarna za dušo, tisti malo manj romantični s kančkom zlobe dodajajo, da je idealno mesto za prijet- no spanje, vsi pa govorijo o eni izmed najslavnejših londonskih literarnih insti- tucij - Londonski knjižnici, ki je v začetku maja prazno- vala 150. rojstni dan. Neki priznani literarni kri- tik je v dvajsetih letih tega stoletja zapisal, da se lahko Britanija pohvali s tremi po- membnimi stvarmi: kraljevo družino, mornarico in Lon- donsko knjižnico. Nekateri trdijo, da knjižnica ponazar- ja možgane človeštva, njen čar pa ni v tem, daje »tipično britanska«, temveč pred- vsem dejstvo, da je tudi »ti- pično civilizirana«. Znani člani knjižnice Londonska knjižnica je že od prvih začetkov pred 150 leti zatočišče celotnega bri- tanskega literarnega sveta. Charles Dickens si je od tod na primer sposodil dva vo- zička knjig, ko se je priprav- ljal na pisanje romana Po- vest o dveh mestih. Med čla- ne te ustanove so se zapisah tudi William Thackeray, av- tor znanega romana Semenj ničevosti, pesnik Lord Al- fred Tennyson, pisateljica Mary Ann Evans, ki je pod psevdonimom George Eliot zaslovela z romanom Mlin na reki Floss, ameriški pisatelj Henry James, ki je med dru- gim napisal znani roman Portret neke gospe pa tudi angleški pesnik in dramatik Thomas Stearns Eliot in Ed- ward Morgan Forster, avtor romana Pot v Indijo, po ka- terem je letos preminuli bri- tanski režiser David Lean pred šestimi leti posnel tudi istoimenski film. Vsako pra- vilo pa ima tudi svoje izjeme in v tem primeru je izjema pisateljica Virginia Woolf: bila je ena izmed redkih zna- nih literarnih osebnosti tega stoletja, ki je Londonsko knjižnico naravnost sovraži- la in je v njej prebila le toliko časa, da je izbrala knjige, ki jih je potrebovala za svoje delo, nikdar pa ni tam tudi brala, študirala ali pisala. Od ustanovitve do danes Londonsko knjižnico je le- ta 1841 ustanovil vehki filo- zof 19. stoletja Thomas Car- lyle, ker ni maral knjižnice v Londonskem muzeju, kjer si knjig ni mogoče izposoditi tudi za branje doma. Carlyle je poskrbel za finančna sred- stva in odprl knjižnico svojih sanj s tri tisoč knjigami in petsto člani. Do leta 1962 je knjižnica delovala kot klub: nove člane so lahko pripelja- li samo stari člani knjižnice, dandanes pa je v njihovih vr- stah dobrodošel vsak knjižni molj, ki si lahko privošči pre- cej drago članarino - 80 fun- tov letno (malo manj kot 240 DEM). Trenutno ima knjižni- ca osem tisoč članov. Nadih starinskega Knjižnica je privlačna že zato, ker je odigrala vodilno vlogo v britanski literarni tradiciji in je ohranila nostal- gično atmosfero minulih ča- sov. Stavba sama je zavetje miru in tišine na sicer hrup- nem trgu v strogem centru Londona, samo dobrih pet minut hoda oddaljenem od Piccadilly Circusa. V notra- njosti je vse tako staromod- no, kakor da bi še vedno ži- veli v prejšnjem stoletju. Kartoteke so še vedno na kartončkih, čeprav so del seznama knjig - kljub jasno izraženemu preziru nekate- rih članov - vnesli tudi v kompjuter. Sedeži so kom- paktni in težki; nekateri trdi- jo, da so tam že vseh sto pet- deset let. Pisatelj in humo- rist John Wells, ki je tudi član Londonske knjižnice, je prepričan, da vse to daje knjižnici še poseben čar in starinski nadih. Pisatelj John Wells opisuje »še najbolj je podobna klubu za stare gentlemane. Veliko ljudi je udobno zlek- njenih v foteljih in pokritih s precej dragimi literarnimi revijami, okoli pa frčijo na pol nori aristokrati, zasanja- ni pesniki in precej^ ekscen- trični zgodovinarji. Člani pri- hajajo sem, da si oddahnejo od svojih partnerjev in part- neric, prismuknjene vojvo- dinje iščejo v knjižnici zavet- je pred svojimi še bolj pri- smuknjenimi možmi, mnogi si želijo samo v miru predre- mati popoldne ob kaminu, ki pa je zdaj, žal, električen. Londonska knjižnica je tudi kraj, kjer vidite veliko slav- nih obrazov.« Tako pisatelj John Wells. V Londonsko knjižnico pa prihajajo mojstri besedne umetnosti tudi pisat. Anto- nia Byatt, lanska dobitnica najpomembnejše britanske pisateljske nagrade Booker prize, redno zahaja v to sta- rinsko stavbo na Trgu Svete- ga Jamesa 11 in prav tu je tudi napisala nagrajeni ro- man Imetje (Possession). Drobna veselja članov knjižnice člani Londonske knjižni- ce izredno radi tudi tavajo od sobane do sobane in sami br- skajo po policah. V čuda- škem labirintu v jeklo vpetih polic, ki so jih vgradili ob koncu prejšnjega stoletja kot najnovejši modni krik knjiž- ničarske opreme, se pogosto srečajo slavni umi in izza po- lic je večkrat slišati vzklike navdušenja ob nenadejanem snidenju, ki mu sledijo tihi, toda živahni pogovori. Govorjenje prepovedano v čitalnici govorjenje ni dovoljeno, ker je to pač pro- stor, namenjen študiju. V tri- desetih letih je pisatelj Hila- ire Belloc rad klepetal prav tam, kjer se ni smelo, zato mu je morala knjižničarka ob vsakem takšnem »pre- stopku« pred nosom poma- hati s tablo Zaželena je tiši- na. In če je kdo v fotelju ven- darle preglasno zasmrčal, so ga zbudih na ne preveč ne- žen način: knjižničar se je sprehodil po čitalnici in glas- no prestavljal stole, dokler ni prebudil spečega prestop- nika. Tudi dandanes nekateri člani veselo, predvsem pa glasno smrčijo v svojih na- slonjačih, knjižničarji pa uporabljao drugačno tehni- ko prebujanja: po novem se smrčalcu kar se le da pribli- žajo s kupom knjig v rokah, nato pa jih hrupno spustijo na tla. PISMO IZ LONDONA Piše Mojca Belak Zaradi »zakj dog^ajaiij«sepo]9 drama spiJ _ v grozljivko.^ Premočna svM v fotog^rafiji ijM njevanje našihB kov imata nek A nega - nejasnosijjl Zaradi živik, v obiakih se je^ g^im - Poobi^ v g^lavi. ^ Ideologija in mal« imata neJcajskupJ _ prenašaici so U sesi. Politologi se | bolj spremi - v koritologe in Ijologe. Se kar pozna, da mo dobro pos - čakamo, da Evropo prinesejo 1 krožniku. Samo zamislite si bi se oceani širiliii kot naše morie p blemov! Pri tistih, ki jim resnica trn v peti reakcija enaka kol bi imeli trn v n ganih. V izložbah vefl opazimo napis: ska prodaja - Aaj akcijsko dvigi cen? ^ MARJAN BM 11. nadaljevanje Nekateri »bumpi« so označe- ni z opozorilnimi tablami, drugi z belimi zebrastimi čr- tami, mnogi pa so čisto brez oznak in jih skoraj gotovo večina avtomobilov »prele- ti«. Tu, v miru in zelenju nad mestom, se skrivajo »mini- strstva«. Za kmetijstvo, zdravstvo, izobraževanje. Embu je namreč upravno središče pokrajine z istim imenom. Kot se za pomemb- ne upravne stavbe spodobi, jih stražijo vojaki. Včasih lahko vidiš zastražen lepo urejen dovoz, ki se izgublja med zelenjem, še redkeje si lahko oglodaš negovane tra- te in uradne stavbe, ki so ves oktober okrašene z zastava- mi in trakovi v nacionalnih barvah, zeleni, rdeči, beli in črni. Oktobra namreč praz- nujejo kar dva državna praz- nika, prvi je Moi-jev dan, de- set dni kasneje pa dan, po- svečen Jomu Kenyatti, prve- mu kenijskemu predsed- niku. A tega dne zastav še ni bi- lo, bilje še september in suš- no obdobje in šele v Embuju smo videli prve zares zelene trate in prva polja koruze in prve banahovce. Nato je bilo polj zmeraj več, zmeraj več je bilo tudi bananovcev ob kočah, ob ro- bu njiv, pokrajina je postaja- la vse bolj gričevnata. Zagle- dali smo prve nasade čaja, na strmih pobočjih, posajene na ozkih terasah. Najprej nismo bili čisto prepričani, a Aleks, ki nas je vozil in je sam doma iz teh rodovitnih krajev, nas je spomnil: »Look! This is kenyan tea.« To je zanje pomembno! Kenijski čaj. Drugače diši in drugačen okus ima od indij- skega, mnogo boljši je. In tu- di kuhajo ga drugače, kar v mleku, ki ga malo razredči- jo z vodo in močno osladijo. Tako nastane sladek, dišeč napitek, bolj podoben kaka- vu kot čaju. Trpkejši okus ima verjetno za kmete, ki ga pridelujejo, saj so odkupne cene nizke, pridelava pa na teh strmih pobočjih napor- na. A kljub temu se za vsa- kim ovinkom odpre nova do- linica, obdajajo jo strme tera- se, sredi pobočja stoji lesena sušilnica, v dnu dohne pa majhna koča ali dve. Čeprav se zde doline redko naseljene, vasi pa so sploh oddaljene ena od druge tudi po deset kilometrov, poteka ob robu ceste ves čas živa- hen »peš-promet«. Videli smo celo nekaj »poslovne- žev« v dobro krojenih oble- kah in z diplomatskimi kovčki, ki so jo mahah peš po opravkih. Kasneje sem pomislila, da so bili mogoče učitelji, kajti navadno se oblačijo lepše od večine lju- di, v službi pa sploh nosijo obleko s kravato, kot so jih naučili Angleži. Koles je tu še manj, seve- da, ko pa je cesta strma in ovinkasta in je^ vzpon vse prej kot užitek. Čeprav bi bil spust... sanjski! Skoraj bi jo spregledah! Tablo na ničtem vzporedni- ku. Malo je že zarjavela, nek- do je vanjo vpraskal napis Jugoslavija, zraven pa še tež- ko prepoznavno letnico. No, prvi Jugoslovani na tem me- stu nismo, kljub temu pa se je Janoš korajžno razkoračil in, z levo nogo na severni in z desno na južni polobh, po- žiral za zgodovinski posne- tek. Ostali, tudi zgodovinski posnetki, so bili manj dra- matični. Računali smo na- mreč, da nas glavna doživet- ja dneva šele čakajo, zato smo varčevali z navduše- njem, da bi ga ostalo za leve in slone. Morali smo še skozi Meru, še bolj zelen od Embu- ja, a nič večji. Kljub očitne- mu obilju, saj so tu celo kra- ve podobne švicarskim in so travniki pravljično zeleni, mehki, kot da bi jih preraš- čal mah in ne trava, so hiše prav take kot drugje po deže- h. Pa čeprav nekako neza- vedno pričakuješ, da bodo lepše. Nekaj kilometrov od Me- ruja se cesta še zadnjič vzpne na dolgo rjavo planoto, viso- ko več kot tri tisoč metrov. Druga dežela. Podobna vrhu Pohorja, če bi ga razgrnili med še višje hribe, tiha in prazna, skoraj brez življenja. Na koncu planote se odpre še tretja podoba. Zlat pesek v daljavi, suša v Kamburu ni nič proti temu. Za nami se na horizontu zariše Mount Ke- nya, z ostrim vrhom sredi mogočnega hrbta, obsijana s strani. Veter prinaša v avto puščavski pesek, rodovitna polja in nasadi čaja so samo še pravljica izpred pol ure, to tukaj je zlata pravljica. Le pesek in redka drevesa, na- vajena vsega hudega. Kam vendar odhajamo gledat ži- vah? A po nekaj deset kilome- trih, prevoženih skozi »zlato praznino«, smo se vendarle znašli pred vhodom v park. Prvi hip se mi je zazdelo smešno. Nikjer na poti ni- smo videli nobene živali, ne zeber, ne gazel, še manj kakšnih slonov. Na drugi strani vhoda v park, ki seve- da ni nič ograjen, je pokraji- na čisto enaka, pesek je enak, trava, suha in porume- nela, je enaka. Kako naj ver- jamem, da ne bo to vožnja v prazno? Toda ne! Nadaljevanje prihodnjič 4. JULIJ 1991 - STRAN 17 18. STRAN -4. JULIJ 1991 INFQ|J RADIJSKI SPORED od 4. julija do 10. julija RADIO CELJE Četrtek, 4. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- čem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 5. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 6. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 7. 7.:_8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 8. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 9. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 10. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. RADIO VELENJE Petek, 5. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Za konec tedna, 16.30 Duhovna iskanja, 17,00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč. Nedelja, 7. 7.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia Vele- nje. 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, novih pa ne bomo sprejemali. To oddajo bomo v spored uvrstili spet jeseni), 12.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 8. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Najboljše, najnovejše, 19.00 Na svidenje. Sreda, 10. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele- nje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi, 19.00 Na svidenje. Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 97,2 in 88,9 MHz. Veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popol- dan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, telefon: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri- narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 7. julija bo dežural Drago Zagožen, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-769, od 8. julija dalje pa bo dežural Ciril Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-769. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete- rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. do 7. ure naslednjef,a dne pa je organizirano dežurstvo. Do 4. julija bo dežural mag. Janez Hrovat, dipl. vet. iz Šentjurja, tel. 741-04L od 5. julija dalje pa bo dežural Marjan Drešček, dipl. vet. iz Šentjurja, tel. 741-660. GREMO V KINO KINO UNION od 4. 7. dalje: PREBUJANJA - ameriški film KINO MALI UNION od 4. 7. do 6. 7.: HENRY V. - ameriški film od 8. 7. dalje: POLKOVNIK REDL - madžarski film KINO METROPOL od 4. 7. do 8. 7.: TAM. KJER JE SRCE - ameriški film od 4. 7. do 8. 7.: EDEN ZA DRUGIM - ameriški film od 9. 7. dalje: RULETA STRASTI - ameriški film KINO DOM 4. 7.: ŽIVETI IN UMRETI V L. A. - ameriški film od 5. 7. dalje: BIGFOOT - VESOLJČEK - ameriški film od 5. 7. dalje: TRAPASTI PSIHIJATER - ameriški film KINO VELENJE od 4. 7. do 5. 7.: TOTAL RE- CALL - ameriški film od 6. 7. do 7. 7.: ZELENA KARTA - ameriški film Nočni kino od 4. 7. do 6. 7.: RAZVEZ- DANKA - ameriški film KINO DOM KULTURE 8. 7.: Filmsko gledališče: Filmski ciklus - komedija leta 8. 7.: TRIJE MOŠKI IN MLA- DA DAMA - ameriški film 9. 7.: ZELENA KARTA - ameriški film 10. 7.: GLEJ, KDO TO GO- VORI II. del - ameriški film 11. 7.: PREVEČ DENARJA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 8. 7.: ZELENA KARTA - ameriški film Nočni kino 7. 7.: RAZUZDANKA - ame- riški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 5. 7.: ZELENA KARTA - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA od 4. 7. do 5. 7.: GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. del - ameriški film od 6. 7. do 7. 7.: LJUBEZEN- SKA ŠOLA JOSEPHINE M. - nemški film Nočni kino od 5. 7. do 6. 7.: POREDNE IGRE - ameriški film TRŽNICA Precej gozdnih sadežev i Zaradi znanih razmer, ki vladajo v Sloveniji celjska tržnica slabše založena, kot običajno. Dost . in to se tudi pozna pri pestrosti pridelkov, '^'■^aI Kupci zlasti pogrešajo odlično sadje, kot so bresk ''N marelice ter paradižnik in krompir s Primorske. Ot dostava iz Ljubljane, medtem ko je nekoliko latia*^ V teh dneh je možno kupiti tudi nekaj dobro znanih^l češenj s Svetine, ki so sicer drobnejše od '^inogihdf!^ izredno okusne. V zadnjem času je tudi dovolj g02d!ii kjer borovnice prodajajo po 100-150, jurčke 3nn 1 200-250 din. ^ H BORZA DELA O prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni enoti Celje, dne 1. 7. 1991. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih. Delovne organizacije Srednja tehnična šola Celje Srednja tehnična šola Celje Mladinska knjiga Celje Zavod za delovno usposab. M. Pinter Zavod za delovno usposab. M. Pinter Poklic prof. slov, jez, s knjiž. prof. angl. jezika ekonomist specialni pedagog varuhinja Delovno mestp učitelj slov. jezika učitelj angl. jezika organizator v podjetju specialni pedagog varuhinja Celje Rojenih je bilo 22 15 deklic Celje ! Poročilo se je se od teh: Damir LEL seniškega in Gol VAJC iz Štor, Drag( Frankolovega in M LOŽNIK iz Lindeia der ŠKOFLEK iz pri Strmcu in Mil SOVNIK iz Celja,; PEČAN iz Zadobro VIDOVIČ iz Zadob Žalec Zakonsko zvezo! Tomaž PEČNlKizC dreja VREČAR iz Pon! Celje ^ Umrli so: Marija CB 71 let iz Petrove, Barba TEGEL, 81 let iz Tre: FERJANC, 67 let LIPIČNIK. 81 it Viktor HERLAH nika, Frančiška let iz Celja, Jakot • 76 let iz Medloga, M NIK, 61 let iz Celi? " KLAVŽINA. 62 Stanko KRAJNC fengozda, Franck- 78 let iz Olešč. M;- 80 let iz Celja, F: LAK, 54 let iz > Anton BENCER. Ija, Jakob PEČN Potoka, Vmko , iz Lastine, Danica > 66 let iz Laškega. IP^ TEK, 37 let iz Lač' zija TANŠEK, 67 - pri Grobelnem. Žalec Umrli so: Gei JAK, 86 let iz U REDNAK. 67 let Preboldu, Janez NIK, 73 let iz Mik Velenje Umrli so: MaUJ 84 let iz Grajske PETEK, 66 let iz BOGATIN, 90 let^ ka, Marija MEH,» ka, Marija KOLE Slatine. Elizabeta 1 NIK, 83 let iz Va ROJC, 72 let izj JAMNIKAR, 59 Anton HREN. 6.8 Štefanija TAVCAJ). Arnač, Konrad let IZ Sp. Kaplje. 72 let iz Celja. ^ 4. JULIJ 1991-STRAN 19 20. STRAN - 4. JULIJ 1991 4. JUUJ 1991 - STRAN 21 IrTjjufcujeino redakcijo, še ne vemo, kako bo pri- 1^"-leden s položajem v Sloveniji. Kljub temu objav- jnj' Lpam načrtovanih prireditev, o katerih so nas jni",* torji obvestili že pred okupacijo Slovenije. "f^*'"ni priporočamo, da se pred obiskom prireditve ali i^r^l'^ » ori organizatorjih prepričajo, če prireditev jstalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četr- "^iulija ob 20.30 uri koncert ansambla Zagrebških f ki bodo izvajali dela Corellija, Parača, Mozarta in ' \q, V soboto, 6. julija pa bo tam ob 20.30 uri medna- :"čsni turnir v standardnih in latinsko-ameriških Sodelovah bodo plesni pari iz dežel Alpe-Jadran. 9. julija ob 20.30 uri pa bo v Kristalni dvorani I koncert, na katerem bosta nastopila violinist Zrimšek in pianistka Vlasta Doležal-Rus. Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v petek, 5. julija ob 20.30 uri koncert priljubljenih '■■''inih melodij s sopranistko Norino Radovan in kitari- Žarkom Ignjatovičem. v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz- z naslovom Anton Novačan 1887-1951. Razstavo je 'f ravila prof. Božena Orožen. V MU2«J" novejše zgodovine v Celju je na ogled raz- .-va z naslovom Sprehod s Pelikanom. sa celjskem starem gradu je na ogled razstava del jožidarja Ščureka. r Vojniku pri Celju je na ogled razstava v spomin ^arki Doroteji Hauser. Vavli hotela Dobrna razstavlja shkarka Tatjana Jenko. V kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju so na ..jed dela diplomantov Akademije za likovno umetnost, ;--ta!a na drugi shkarski koloniji. Va Velenjskem gradu bo jutri, v petek, 5. julija ob 20.30 -•koncert mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, jjncert nosi naslov Pa se shš'. Xa Velenjskem gradu bo v soboto, 6. julija ob 20.30 uri [itarski večer s sopranistko Norino Radovan in kitaristom Žari(om Ignjatovičem. V hotelu Celeia razstavlja Srečko Škoberne. V Pokrajinskem muzeju v Celju je na ogled razstava feltina Celjskem. V razstavnih prostorih galerije Klek v Pregradi bo toes, v četrtek, 4. julija ob 18. uri otvoritev razstave del letošnjega nagrajenca mednarodnega shkarskega eks- lempora v Rogaški Slatini, slikarja Nika Ignjatiča. 22. STRAN-4. JULIJ 1991 J!!AiiJ 4. JULIJ 1991 - STRAN 23 24. STRAN-4. JULIJ 1991 Sod smodnika v Savinjski dolini Teritorialci so pravočasno In Urez bela prevzeli volaška skladišča Teritorialna obramba na Celj- skem je zasedla vsa večja vojaška skladišča na območju in zasegla za približno 170 tovornjakov orožja in druge opreme. Del tega orožja je pravzaprav tako last TO, del pa je korpusnih rezerv jugoslovanske armade. Medtem ko je na Črnem vrhu nad Idrijo gorelo in je eksplozija naredi- la precej škode v okolici, ko so se v Mokronogu pri Trebnjem bali ka- tastrofe večjih razsežnosti, smo na Celjskem lahko bili mirni kar se teh nevarnosti tiče. Teritorialna obram- ba je pravi čas spoznala pomen in nevarnost teh skladišč in jih pravo- časno nevtralizirala. Orožje in opremo iz skladišča v Bukovžlaku - šlo je za približno 20 tovornjakov - so teritorialci odpe- ljali v dogovoru s poveljstvom celj- ske vojašnice. Gre za orožje, ki ga je jugoslovanska armada ob znanih dogodkih lani maja odvzela teritori- alni obrambi in ga odpeljala v svoja skladišča, tokrat pa ga je le vrnila. K sreči je takrat v celjski vojašnici še poveljeval zmerni Nikola Poz- nan, s katerim se je bilo mogoče pametno dogovoriti, tako, da je pre- daja tega orožja minila brez inci- dentov. V skladišču v Pečovniku je bilo le za približno dva tovornjaka orožja, tamkajšnja straža pa seje vdala brez nepotrebnih incidentov. Zato pa je bil pravi sod smodnika v Zaloški gorici pri Žalcu. Kot je na tiskovni konferenci povedal mag. Viki Krajnc, komandant Pokrajinskega štaba Zahodne Štajerske, je bilo v Zaloški gorici za približno 150 to- vornjakov orožja in opreme, od tega precej minsko eksplozivnih sred- stev iz korpusnih rezerv jugoslo- vanske armade. Ogromen sod smodnika, torej. Gre za sistem vojaških skladišč v krogu približno deset kilometrov, teritorialci, ki so akcijo kar nekaj časa pripravljali, pa so skladišče zavzeli brez strela ali kakšnega dru- gega incidenta, material pa začeli razvažati v več drugih, manjših skladišč. Teritorialni radiu 1 v soboto pop,^ je vladalo nek^^ dežno premirje jj sem odšla v slu* naključno obis^ mozirskih teri( nekje v mozirsltj Ze daleč pred do) mestom so me pj, vili, znanec iz skih« časov pa ^ skoraj neznanec uradno in skrajijj sionalno je poteljj vor med nama, p s človekom, s smo bili v navadn veliki prijatelji. Po pogovoru me stil dalje in ko seg v tabor teritorialci skrajno preseneti stala. Straža pre dom, nikjer sled« puščenosti, ne oblekah, nič ni \ tleh. Roko na sr se spomni orožn preteklosti, ne mi ti stroge profesio ki so jo pokazali alci. Vsi v oblek? zapeti do vratu,] v rokah, so stali, čepeli - ob i sprejemniku in najnovejše dogo Kolikor sem pogovarjala z nj ti, so povedali, krat nimajo n težav, razen do pa čeprav njiho^ dražji niso daleč i »Toda ko prvič odick mov, je še slabše, nenehoma čakaš, kd spet možnost odhoi pa ni v redu. Zato ostajamo vsi tukaj i odhajamo domo zaupal eden u Kar nekako z 1^ cem sem se PO^H mimo blokade^H kjer so me Pi^^^f z orožjem v roj^l Koišl(ov viicend še stoji Dolga leta so ga imeli skoraj za domačina. Po pripovedova- nju sosedov se je rad vračal v počitniško hišico v Letušu. Govorimo o generalu polkov- niku Konradu Kolšku, bivše- mu poveljniku V. armadnega območja. Na vikendu je že vidnih ne- ka) posledic srda in besa do- mačinov, ki, tako kot mnogi Slovenci, Kolška krivijo za grozote, ki se dogajajo v Slove- niji. Takoj po začetku okupaci- je so Letušani nameravali vi- kend zažgati in ga popolnoma uničiti, vendar pa tega le niso storili. U.S. Zdravilišča še oaze miru Tako so v torek povedali v zdravlllščlb regije Nihče ni pričakoval tako brutalne vojne, kako pa so bi- li na takšno, komaj mogočo možnost, pripravljeni v zdra- viliščih našega območja, kjer se je v vojni vihri znašlo tudi veliko domačih in tujih go- stov, ki so iskali zdravja. Ka- ko so poskrbeli za varnost tu- jih zdraviliških gostov, ki po- ložaj manj razumejo in pre- prečili paniko? V Rogaški Slatini, izložbe- nem oknu slovenskega zdravi- liškega turizma je bilo v torek še 250 gostov, med njimi kar 95 tujcev iz Italije, Avstrije, Nem- čije in tudi iz Izraela. Turistom so po začetku vojne povedali, da je najvarnejše, če ostanejo v zdravilišču, tisti z osebnimi avtomobili so odšli na lastno odgovornost in so jih seznanja- li s prevoznostjo poti in avto- vlaki. Po prihodu domov, v tu- jino, so sporočah, da so, po večjih ali manjših težavah, pri- speli srečno. Poskrbeli so tudi za varen odhod avtobusnih go- stov, ki so želeli oditi, tako re- cimo za skupino v ponedeljek. Večja skupina Italijanov se je odločila ostati, če bi želeli odi- ti, pa jim bodo to omogočili. Ostali so zlasti stalni gostje, ki položaj poznajo, zaupajo in menijo da bo v kratkem mir. V Rogaški jim pripravljajo tu- di primerne prireditve, v času nedeljskega alarma pa so, tako kot v vseh drugih zdravihščih, poskrbeli za namestitev v po- sebno zaklonišče za goste. Pro- metne zveze proti Celju in Za- grebu so neovirane. V Atomskih Toplicah so bih po začetku vojne skoraj iz- ključno domači gostje. Skupi- ne Avstrijcev se je v soboto srečno vrnila, v torek pa je bilo v zdravilišču 174 gostov, priha- jali pa so celo novL domači gostje, zlasti s Celjskega. V kampu sta dva tujca, ki na- meravata ostati kar tri tedne. Gostje se zdravijo, življenje po- teka tam normalno, so pove- dah. Od 80 najavljenih gostov je v ponedeljek prišlo v zdraviliš- če Dobrna le 15 gostov, vsi iz Slovenije. V soboto seje manj- ša nemška skupina srečno vr- nila čez Vič, pa tudi avstrijski gostje, ki so imeli lastni pre- voz. V zdravilišču je še skupi- na iz Berlina, najavljenih 30 nemških gostov pa svojega na- povedanega bivanja ni odpo- vedalo in kaže da pričakujejo mir. V torek je bilo v Dobrni 169 gostov, med njimi 10 tuj- cev. Življenje je tam sicer brez posebnosti, zaradi barikad pa imajo s Celjem neovirano zve- zo po drugi poti. Iz zdravilišča Zreče so vsi tujci varno prispeli v tujino in to tudi potrdili. V objektih s ti- soč ležišči ni skoraj nobenega gosta več, vojna jih je presene- tila približno 80, odhajati pa so začeli že prej. V vodstvu so po- vedali, da imajo za čas poletne sezone odpovedanih 40 tisoč pričakovanih nočitev tujih go- stov iz Velike Britanije, Nizo- zemske, Italije, Avstrije in Iz- raela ter čakajo na razplet. Gosti so odšli prav tako iz Term Topolšica. Ostalo je 40 domačih gostov, tujcev ni. V tem koncu je mirno, so nam povedali v zdravilišču. Prejšnji četrtek je bilo v Termah še 120 gostov, zlasti počitnikaijev, ki so ob prvi možnosti odšli do- mov na Primorsko, v okolico Ljubljane in na Gorenjsko. V hotelu so bili štirje poslovni gosti Gorenja iz Britanije in 7 športnikov iz Češko-Slova- ške, za katere so poskrbeli go- stitelji. Iz zdravilišča Laško do zak- ljučka redakcije nismo dobili podatkov. BRANE JERANKO Olivestilo poslušalcem Radia Celje v primeru, da pride do izpada naših oddajnikov na frekvencah 100,3 MHz in 95.9 MHz, boste spored Ra- dia Slovenija in spored RC z najnujnejšimi sporočili prebivalcem s Celjskega, lahko dobili na rezervni frekvenci 105,5 MHz, torej na UKV (FM) območrju. ;, LISTAMO PORUMENEU STRANI Zbira: Miloš Ukar Slovenski poročevalec, 1945 - PrvG poročilo'iz osvobojenega Celja: Bilje že mrak. Čim bolj smo se bližali Celju, tem bolj so bile ceste zatrpane. Povsod vse polno orožja. Narodna zaščita nas je pogosteje ustanavljala in opo- zarjala, da so tu in tam četniki, ki nočejo izročiti orožja. Ob cestah smo slišali tudi streljanje. Ob pozni uri smo prišli v Celje. Vse je bilo v zasta- vah. Ljudi skoraj nismo videli. Vsepovsod polno topov, kamionov in druge ropotije. Ko smo zavozili v mesto, smo videli kupe opek in ruševin. Letala so prizadejala letos Celju veliko škodo, saj so ga bombar- dirala. V temi smo si ogledali ruševine: del Narodnega doma je odtrgan, nekatere hiše so docela porušene, prav tako tudi Breg (ah breg). Farno cerkev je dokaj streslo. Trpela je tudi grofija, okoli pa je polno ruševin. Res, slika ni vesela. V smeri proti Teharju je polno ustašev. Drugi dan smo si zopet ogledovali to naše mesto, v katero prihaja vse več naših. Mnogi gredo peš, večjih je na vozovih, večina pa na težkih avtomobilih. V mestu je danes res velik promet. Povsod je polno vojaškega materiala. Vse je v zastavah, vendar je videti, da se ljudstvo še ne znajde. Manjka mnogo ljudi, ki bi bili sedaj nujno potrebni. Nemcev nismo videli, večina jih je ušla preko meje. Naglo minevajo dnevi v Celju, ki ima tak promet kakor še nikoli. Oglasi se vojaška godba. Prispela je V. armija. Mnogo pota so prehodili, a takoj hočejo dalje, da najdejo ustaše. Med njimi je tudi Krajiška brigada. Tu in tam se sliši pokanje. Orožja je veliko in streljajo tudi zato, da poskusijo kako to gre. Ves dan spuščajo rakete v zrak. Celje je svobodno. Prebivalci polagoma dojemajo ta dogodek. Mladina je vsa na delu. Povsod hočejo pomagati. Gradili bomo novo Celje in z njim novega človeka. Slcrivnostni »rdeči jugo« Krajanka iz Trnovelj, ki zara- di razmer želi ostati anonimna, nam je pripovedovala: »V so- boto sem bila dežurna v kra- jevni skupnosti. Ko sem se vr- nila domov, sem bila vznemir- jena in nisem mogla zaspati. Ob 2.30 uri sem zaslišala avto- mobil. Stipala sem k oknu in videla nasproti naše hiše avto- mobil. Pozorna sem bila, saj bi lahko kdo prinesel kakšno sporočilo. A nihče ni izstopil. Potem sem med vrtnicami za- gledala moškega. Videti je bi- lo, kot da nekaj koplje - to je bilo ravno tam, kjer smo kopa- li glavni vod za PTT. Stopila sem k drugemu oknu, da bi bolje videla. Takrat so se odpr- la vrata avtomobila, zagorela je lučka in videla sem človeka za volanom in drugega, ki je sko- čil v avtomobil. Videla sem tu- di, da je avtomobil rdeči jugo. Registrske številke nisem ime- la časa videti. O tem, kar sem videla, sem povedala tudi drugim. Telefon je daleč, zato nisem takoj po- klicala. Drugi dan so mi sicer govorili, da to ni nič, da me je pač strah, vendar so tuji avto opazili tudi drugi, zato smo tu- di prijavili na 985. Ne more nam biti vseeno, saj sta v bliži- ni tako Petrol kot tudi plinar- na. Na mestu, kjer sem videla moškega, so bili vidni sveži ko- raki in polomljena vrtnica. Razkopavati si sama ne upam.« Več naša krajanka ni videla in ne ve. Iz drugih virov pa smo zvedeli, da so območje preiskali in menda tudi našli posebne naprave, s pomočjo katerih lahko letala natančno določijo svoj cilj. Te pripovedi so nepotrjene in so jih tako na štabu teritorialne obrambe kot na upravi za notranje zadeve zanikali. Karkoli že je res, prav je, da so krajani pozorni na do- gajanja v svoji okohci, pa četu- di vidijo kaj več kot je v resni- ci. Mimogrede - o rdečem jugu kroži še več neodvisnih go- voric. MBVP Z bojišč na Koroškem. Foto: EDO Ei^"-