posamezna trevnita 5 vinarjev.; # lrim, t sopoto 16, januarja 1H letnik XLIII :*iiaja viak dan /jutraj. :it*Ji ob nedeljah in praznikih. - L'rcdnltt\o: L'lic« ?pfo K (?■ 20. pni jt-ta K 3*60 L iiu 'it rran«.i>Ka j. uaasir, — «<*} • uredništvu. - Neii;nikir.ina pisma m: ne sprejemajo, rokopisi — izd;?ji!tetj in udgovurni urednik Ste;:u Godina. — Lastnik koi »Edinosti Tisk tiskarne .F.d::v-.stivpisane zadruge z omejenim EDINOST Posamezne Številke no » vin., zastarele 10 vin. Oi»la«i se rakuna: . v. milimetre v širokosti euc kolone. Cene: ogiasi trgovcev in jhrtnikov mm nn 10 vin osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm rv- "»0 vin oglasi v tekstu lista do pet vrst K ; v^aka naJaljna vrsta K J - M di »>£flasi po fi vin. beseda. najmanj pa dO vin. c^fase sprejema Inseratnt oddelek .ftiiuosti'. Naročnina m reklamacije posiijajo upravi lista. Plr je sc izključno i« upravi „Edinosti-. plač* in toži se v frstu. Uprava in Inseratni »nidelek stale diference se mi vendar ne zde tai^ velike, da bi ne zamogel razgovor dovesti k zbližan Tu. Po tej izjavi sledeči debati hvali med drugimi poljski socijalni' demokrat Oaszinskl polno zaslugo grofa Czernina, kateri ima. če še govori tako odkrito za Mik, \$e narode na svoji strani. Napadi nemških amksiionistov pomenijo -lajlepšo pohvalo trezne politike grofa Czernina. < iio-ic .poljskega vprašanja poudarja govornik potrebo volitve ustavnega deželama zbora v Varšavi hi želi, pripustitev poljskih zastopnikov k pogajanjem v Brestu Litovskem. Nt liŠki socijalni dem. Elleubogen izra-,ža zaupnico socijalnih demokratov glede mirovne politike ministra in konstatira z zadovoljstvo, da se zamore današnja izdava ministra o \V i ponovi noti smatrati /za nadaljni korak k splošnem miru. Zaže-, ljeno bi bilo. da sporoči zunanji minister sv>j namen po eni nevtralnih držav Ameriki. Tudi nemški član gosposke zbornice, deicgat grof Nostltz pripoznava delovanje ministra za zunanje zadeve za mir, katero k a ero zasluži priznanje. Jugoslovanski de! gat dr. K rošec utemeljuje pomanjkanja zaupanja v grofa Czernina z ozirom na njegovo -stai išče v jugoslovanskem vprašanju. Želi. da se izraz jo vsi zavezniki za mir brez a nek-;! j "n da }rri poznajo samoodločbo narodov za pogajanja v 3resi Litovskem, da se zamore skleniti poseben mir v Rusijo, kar bil prvi korak k splošnemu miru. DUNAJ, 25. (Kor.) Orof Czernln je reagiral na včerajšnje govore. Glede govora generala Hoffmanna je izjavil, da bi bil smatral polemiko proti Hoffmamm za po-j polnoma nepravo, češ da se zaradi njegovega govora v BreŠču-Litovskein ni razburjal nihče, tudi ne Trockij. Glede Ttalije, Romunske in Srbije da je bil njegov govor tako jasen, da n# treba nadalinih pojasnil. Vmešavanje v notranje nemške stvari odklanja odločno. Glede vojnih ciljev Nemčije ie dejal, da Nemčija z ozirom na izgubo kolonij ne more dati iz rok osvojenih ozemelj, dokler nima poroštva, da se Ji vrnejo njene kolonije. Avstrija ki je izvzemši majhen del vzhodne Galicije, povsod na sovražnih ileh, ne potrebuje takih zastav. V nadaljnent je odgovarjal na govor del. Stranskega glede avstro - ogrske diplomacije, češ da se Čehi ne zanimajo za diplomatsko službo. Glede češke in jugoslovanske kritike de-legacij je izjavil, da ni drugega fora, na katerega bi< se mogel obrniti. Glede češkega vprašanja ie dejal, da se češko državno pravo ne da obenem razpravljati s pravico narodov do samoodločbe, vsaj ne v boljseviškem smislu, kajti boljševiki stoje na stališču, da je razdelitev na dvoje tre ur. izvesti vse do najmanjših okolišev, do najmanjše vasi, kar se pa ne strinja s češkim državnim pravom. I>elegat Miklas je stavil naslednji predlog: Odsek jemlje z zadovoljstvom na znanje obširna ministrova izvajanja ter priznava njegove zasluge, da v sedanjih pogajanjih stremi po miru, pri katerem ne zahtevamo aneksij in odškodnin, pač pa p o n i. i s TFK __ Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesiteur. Njene solze torej niso b:!e solze straho-petnosti, omahujoče čednosti, temveč solze strastne ljubezni. V tem trenutku se je šele zavedela končno, kako neizmerno ljubi tega človeka.... tega človeka, ki jo ljubi prav tako, fcot ona njeiga----In sedaj bo odpotoval!____Videla ga ne bo nikoli več!____Ob tej pomisli se je je polastila silna bojazen in bol. Potem pa je poljubila lahne -rdeče pege na zapestjih, sledove strasti, ki je v njeni oblasti grofica Nadja Miranova prvikrat vzdrhtela v sladostrastju. IX. Ta večer in prihodnji dan se grofica Mi- noče z druge strani žrtvovati uobeue j&iv-; Ij-cnjske koristi mona-rhije, temveč jo hoče' za bodočnost zavarovati gospodarski in politično. Odsek pozdravlja odločnost, s katero minister ozuača sodelovanje vseh krogov prebivalstva ter edinost 'm trdnost zaledja za neobhodno potrebni predpogoj dosege skorajšnjega dobrega in častnega miru. Odsek mu je hvaležen, da je opozarjal na ogromno važnost prehra-njevanskih razmer ljudstva, ter se strinja žnjiin, da se mora v teru oziru z uporabo vseh razpoložljivih sredstev doseči zboljšanje, za kar je pač predvsem treba boljše organizacije. Odsek je z odobravanjem vzel na znanje ministrovo izjavo o pravici samoodločevanja ukrajinskega naroda in narodov v zasedenih ozemljih, In se strinja popolnoma i izgradbo tajske države ter udeležbo zastopnikov poljske vlade pri pogajanjih. Odsek zaupa bodočnosti, da je minister ponovno označil zvesto, nerazdružljivo sodelovanje z našimi zavezniki za temelj svoje politike. Z ozirom na to izreka odsek popolno zaupanje ministru. v nadi, da se mu kmalu posreči prekrčiti pot miru. — Delogat Tomašek je izjavil, da njegova stranka ne more izreči zaupanja ministru, ker le-ta odklanja zahteve češkega naroda glede -samoodločbe ter odklanja sosvet zaupnikov pri mirovnih pogajanMh. Razprava se je nato zaključila in seja prekrnila ob 4 popoldne. Kemiki kenceicr o Lloyd Geor$ev> in Ullsonovl izjavi BEROLIN, 25. (Kor.) V včerajšnja seji glavnega odseka državnega zbora je državni kancelar grof Hertling razpravljal o zadnjih izjavah Lk»yd Georgea in predsednika Wilsoiia in glede na te izjave o obrambnem značaju nemško-avstrijske zveze, poudarjal ekroževalno angleško politiko in zvezo med Rusijo in Francosko ter na njeni oboroževanji in dejal, da. bi bilo zanemarjanje dolžnosti, ako bi se ne bila oboroževala tudi Nemčija proti bodočim sovražnikom. Kar se tiče Alzaske-Loreue, leta 1871. ni šlo za osvojitev tujih tal, temveč pravzaprav za to. kar se danes imenuje »des-aneksija«, in to desanek&igo je leta 1871. francoska narodna skupščina izrecno priznala. Nato se je bavil drža\ ni kancelar s spomenico in mirovnim programom predsednika W i bona ter ugotovil, da Wilson nic več ne govori o zatiranju nemškega naroda po avtokratski vladi ui da ne ponavlja svojih prejšnjih napadov na hohenzollem-sko vladarsko hišo. Kar se tiče 14 Wilso-novih programn% to ček. je izjavil kancelar glede 1. točke, da bi mogla biti Nemčija pripravljena, proglasiti javnost^ pogajanj za splošno politično načelo. Točka 2.: Svoboda morja tvori eno prvih in najvažnejših zahtev Nemčije za bodočnost. Tu torej ni nikakršne razlike v mnenjih. Glede točke 3. -se Nemčija popolnoma strinja z odstranitvijo vseh gospodarskih ograj, ki p<> nepotrebnem ograiajo trgovino, ter tudi obsoja g'^rodarsko vojno, ki bi ne-izogibno vsebovala vzroke bodočih vojen. Za točko 4. — omejitev oboroževanja — je izjavil kancelar, da je popolnoma raz-prav\iiva. Prve štiri točke bi torej ne delale nikakšne težave za sporazum. Praktična izvedba 5. točke — poravnave kolonijalnih sporov m zahtev — b*> naletela najbrž na težave. Kar se tiče 6. točke — izpraznitve ruskega ozemlja — mora kancelar v imenu zaveznikov odklanjati naknadno vmešavanje, ko 90 ententne države odklonile soudeležbo pT»it pogajanjih. Ta vprašanja se tičejo samo Rusije in zveznih vlasti. Glede 7. točke — Belgije — je izjavil kancelar, da nasilno pridruženje Belgije Nemčiji nikdar tli bilo na programu nemške politike. Belgijsko vprašanje nripada onim vprašanjem, katerih j>odrob-nosti morajo urediti mirovna pogajanja. K točki S. — osvoboditvi francoskega ozemlja je izjavil kancelar, da so zasedena francoska ozemlja, dragocena zastava v naši roki. Toda tudi tu ni govora o kaki nasilni« pridružitvi. O pogojih za izpraznitev se morata dogovoriti Nemčija in Francoska. O odstopitvi Alzaške in Lorene ne more biti govora nikdar in nikoli. Odgovor na vprašanja 9., 10. in 11. — italijanska mejna vprašanja in bodočnost balkanskih držav — sc tičejo avstro-ogrskih interesov, kater Mi obrambo bi prepustil državni k ancelar avstrijskemu ministru zunanjih stvari. Ozka zveza s podonavsko tno- ranova, kakor je rekla, ni počutila dobro in je ostala v postelji. Nadja ni imela poguma za vsakdanje življenje, ki s svojim za vsako uro že naprej določenim metodičnim delom brez-miselnim osebam daje nekako vnanjo dušo. \\orda bi bilo pametneje, ko bi bila mlada žena svoje srčne >anje skušala omejevati z vnanjiini stvarmi in dejanji, s trezno resničnostjo. Toda ona si je prizadevala nasprotno, da bi pozabila čas in kraj ter usodepolne okolnosti, iz katerih ie izšla njena ljubezen m njena bol. Ne da bi pomislila, da je spoznala Huberta le, ker je postala grofica Miranova, in da bi bil en sam mankajoč člen v verigi izpreinenil vso njeno usodo, ie sanjarila samo, kaj bi se bilo zigodiio, če bi bil Hubert prišel v voroneško okrožje, dokler je še svobodno bivala, tamkaj pri svojem dedu in babici. Dvoril bi Ji.... šepetal -bi ji.... šla bi nartiijo je jedro aaše današnje politike in mora ostati vodik) za bodočnost. Vojno bratstvo, ki se je obneslo tako sijajno, mora učinkovati tudi v miru, m tako tudi mi s svoje strani zastavimo vse. da se za AvstroOgrsko sklene mir, ki bo odgovarjal njenim upravičenim zahtevam. Glede 12. točke, ki se tiče Turčije, ne bi« državni kancelar hotel prehitevati stališča, ki ga zavzamejo turški državniki. Nedotakljivost Turčije in varnost glavnega mesta, ki je v ozki zvezi z vprašanjem morskih ožin, ste tudi* važni živlienski koristi Nemčije. Glede 13. točke — Poljske — poudarja kancelar, e nt en ta ni nikdar pri Rusiji posredovala za Poljsko, temveč da ste Nemčija in Avstro-Ogrska osvobodili Poljsko carske vladavine. Tako naj se tudi prepusti Nemčiji, Avstriji šn Poljski, da se zedinijo o bodočem ustroju te dežele. Kar se tiče zadnje točke — zveza narodov — ie nemška vlada rada pripravljena, ko se u rede vsa tekoča vprašanja, tla se loti presoje podlage take zveze narodov. Državni kancelar fe izjavtt nato, da govora Uoyd Oeorgea n VVHsona vsebujeta neka načela » sertošen svetovni mir, katera odobravamo tudi mi in ki bi mogla tvorite izhodišče za pogajanja. Kjer pa gre za konkretna vprašanja, kr so za nas in naše zaveznike odločilnega pomena, tam je volja za nar man) vkhia. Naši nasprotniki nočejo uničiti Nemčije, pač pa poželjivo šk>K)o na dele naših in naših zaveznikov zemlja. Tako še vedno govori zmagovalec premagancu. Državni« kancelar je poudarjal nato. da militarični položaj še nikdar ni bi4 tako ugoden, kot je sedaj, in je opozarjal na svoje besede, izgovorjene 29. novembra, da pri p-r a vi jen ost Nemčije za mir nikakor ne sme dajati svobode errtenti, da bi vedno zopet podaljševala vojno. Ce nas naši sovražniki prisMijo v to, naj trpe oni posledice. Će voditelji sovražnih vlasti v resnici hočejo mir, nai ponovno revidirajo svoj program-. Ce nri-dejo z novimi predlogi, jih bomo tudi resno presojali Na5 cilj je vzpostavitev trajnega, splošnega miru. t'>da trajni nrir tako dolgo ni mogoč, dokler n.i zagotovljena nedotakljivost Nemčije, zavarovanje nje-n§i živijeirskih kor:sti in Čast domov me. Dot M je treba mimo vztrajati. Zmaga bo naša, dober miT nam pride in mora priti. (Živahno odobravanje.) Nemški državni tajnik Kiihhnann o političnem položaju. BEROLIN, 25. (Kur.) V glavnem odseku državnega zbora je govoril državni tajnik dr. pl. Kiihhnann o političnem položaju. (Zaradi pomankanja prostora v da-iašn>š števitki objavimo njegova izvajanja jutri. — Uredi.)___ Imm oralna poroSM. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 25. (Ker.) Uradno *e poroča: 25. januarja 1918. Nič posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. L?LROLIN, 25. (Kor.) VVotifov urad po-reča: Veliki slavni stau. 25. januarja 191S. Zapadno bojišče. Med Poelka-pelie in Lyso. pri Lensu in a obeli straneh Scarpe je popoldne oživelo bojno delova-ujt. Na ranih mestih fronte poizvedovalni boji. Z drugih bojišč atč novega. Prvi generalni kvamrmojster d1. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 23. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonsiia fronta: Med Ohrido in Presp^krm jezerom, severno Bitolja, v kolenu Orne In južno Dobreganolia se je rd časa do časa ojačllo streljanje. Pri Alčjk-mahle zap. Vardarja za nas ugodna po-zve-dovjilna podjetja. Na več mestih fronte med Vardarjem In Dekanskim jezerci! Ie bil artiljerijski ogenj silner-ši. V stnnn -ki dolini živahno letalsko delovanje. . TURŠKO. CARIGRAD, 23. (Kor.) Poročilo generalnega štaba: Ob Dardanelah živahno letalsko delovanje. Naši letalci so napadli sovražno letalsko pristanišče na linbru. Onazovali so se dobri učinki sredi letališča. Po izvedbi že »avijenlh operacij je oklopna križarka »Sultan Javus Selim«, ki ie vozila mimo naše minske zapore pri Nag2ri lahno nasedla Iz nepojasnjenih vzn.kcv. Ko zopet s r lava, česar je pričakovali v kratkem, bo ladja zopet porabna. skupno v park .... sedla bi ob ribniku kramljala neskončno dolgo.... Počasi bi v legla na zemljo noč----zrla bi na nežne. izgubljajoče se barve večernega neba. grmovja in nepremične vodne gladine ____ćula bi njegov strastveni* glas tik ob svojem ušesu----Ko bi posijale prve zvezde, bi se počasi vrnila domov po vi-sokem. temnem kostanjevem drevoredu. Tedaj bi Hubert obstal. Ovil bi ji roko o-koli pasu, in skoraj b* skoprnela, ko bi hipoma začutila n}agove goreče ustnice na ,v >iih____Potem bi stopila skupaj v prosi rano. s svečami le bomo razsvetljeno vrtno dvorano____ded in babica bi ju sprejela z razumevajočim smeškom in na mesto tega smeška b: stopile solze radosti, ki bi ju prosila blagoslova svoji za- rOW- ^ v fDalje.) Z ITALIJANSKI: FRONTE. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Ob travno slabem vremenu je bilo tudi včeraj streljanje v arsierskem okolišu in na asiaški plaiawi ter vzhodno Brente Živahno. Ob Piavi sa-imo motiven ogenj. V očigled napram našim zračnim napadom na jugovzhodnem bojišču z italijanske strani uprizarjane sistematične gonje, poudarjamo med dru-gimt da je bilo r>rš 22. t. m. ravljenem sovražnem letalskem napadu na Drač ob-inetano z bombami nekdanje italijansko šolsko poslopje, dasiravno se nahaja v njem bolnišnica in je le-ta tudi označena kot takšna. Obmetavanje z bombami ni«, kakor že javljeno, po sreči napravilo nikakršne škode. Romntlle o Rusiji, Boji med boljševiki in Ukrajinci. PETROGRAD. 21. (Kor.) »Pravda< javlja. da so boljševiške čete zasedle Poltavo, Ahtpnsko in Trorsk, kier so potolkle kozake hetmana Dulzova. Kongres sovjetov odgoden. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vsled dogodkov zadnjih dni m ker še niso dospeli semkaj vsi delegati, je kongres sovjetov delavskih. vojaških En kmetskih delegatov, ki bi se imel sestati danes, za dva do tri dni odgoden. K razpustu ustavodajne skupščino. PETROGRAD, 23. (Kor.) Včeraj dopoldne je bil aretiran štab smrtnega bataljona, ki je stal na razpolago desničarskim socijal-norevolucijcnarskim članom konstituante. Danes je bila v^sa organizacija aretirana. Našlo se je orožje, veliko število bomb in kompromitujočih spisov. STOCKHOLM. 23. (Kor.) CHasom poročila iz Haparande so sklenili socijalni' re-vohicijonarcr, da se razpust konstituante ne pripozna, temveč da se b dovolj poguma, skrivajo za cesarjevo osebo, da poriv aro cesarja v ospredje, da naj s svojo avtoriteto pokriva njihovo nemoč. Tako je storil včeraj tudi naš ministrski predsednik. V svojem odgovoru na interpelacijo se sklicuje na voljo najvišjega činitelja v državi, na najvišje pooblaščenje. Pred kratkimi tedni se je nekaj podobnega zgodilo na oni strani; Litve, kjer se je ministrski predsednik dr. NVekerle nasproti našim stremljenjem, in sicer, to poudarjam, proti našim zakon i trni stremljenjem tudi skliceval na vladarjevo avtoriteto, da bi obeležil ta stremljenja za nevarna in sovražna državi in jih pobijal. Izjavi sem že, da ie .to strahopetstvo, kuka vno strahopetstvo, ki »gotovo ni v čast dotičnemu ministrskemu predsedniku. Zakaj torej dela vlada tako? Predvsem je to nezaupanje v lastno avtoriteto, v lastno moč. Sama si ne zaupa toliko avtoritete, da bi varovala svojo voljo in jo izvedla. To je neustavno, je pa tud;' nevarno. Mi parlamentarci znamo razlikovati med ministrovo ne spretnostjo, nezmožnostjo in nedotakljivo cesarjevo osebo, toda med ljudstvom pa more tako počenjali je porajati najhujše posledice. (Prav res!) Je pa tudi še drug vzrok, in prepričan sem, da je ta vzrok tudi merodajen. In tudi takoi povem ta vzrok. iz svoje orakse se spominjam nekega kazenskega slučaja, šlo je za obtožbo zaradi zločina razžaljenja veličanstva. Obtožen je bil neki kraški slovenski kmet. Kraševci so ^cer nekoliko robati, toda kar se tiče patriotizma in dinastičnega čustva, ne zaostajajo za nikomer. Nimajo sicer Avstrije iai h u>r a patri jo t i zrna večino na jeziku, kajti zanje je to nekaj satno po sebi umijivega. Čudno je torej, kako je ta slovenski kmet prišel do obtožbe zarada razžaljenja veličanstva. Sedel je v gostilni z drugimi kmeti — bilo je v nekem rnajlmem kraju na Krasu — in za sosednjo mizo so sedele tri uradne o«sebe, ia se tako stvar nI zboHlala. na sprotno, kmetje so bili zato še bok ogorčeni in so začeli zunaj zabavljat* pro;i tem takormenovanim uradnim osebam. In kaj se tc zgodilo potem? Namesto de bi bil Pustil kmete, da mirno zabavljajo dalje, se je v davčnem praktikantu vzbud i čut državne avtoritete. Stopil je k vratom in začel kričati na kmeta. Kmet ie seveda odgovoril no svoje precej robato, in tedaj je dejal davčni praktikant: »Ali vendar ae veste, kdo sem?- Kmet je dejal nato zelo robato: »To mi ni nič mar, iahko ste, kar hočete, vi.......« in potem je sledil znameniti citat iz »Gotza von Ber-Iichingen«. (Veselost.) Na to pa je dejal davčni praktikant: »Al> ne vidita vendar, čigavo čepico nosim»To mi ni nič mar, vi.......« Ponovno. (Veselost.) »Kaj, ali velja to tudi cesarju? Na to je dejal kmet, ki je b?l že tako izzivan in raz-bui jen: »Tudi njemu!« Seveda: raz žaljenje veličanstva. Sedaj pa vprašam in sem vprašal tudi pred sodiščem: Kdo je pravzaprav žalilec veličanstva, kmet. ki je bil potegnjen za jezik, ali ta nesrečni', nespretni in kukavni davčni praktikant, ki je zaradi gostilniškega prepira zavlekel cesarjevo osebo v prepir? Sodni dvor. ki po črkah zakona moral obsoditi kmeta zaradi razžalitve veličanstva, ga je obsodil v zelo majhno kazen, toda na predsednikova uetfa ie primerno poučil tudi davčnega praktikanta, kako je treba spoštovati cetsarjevo osebo. In tako se mi zdi stvar tudi ta, Z vladne klopi se vlači cesarjeva oseba v razpravo, stiskajo se za cetsarjevo osebo, da naj bi blato, ki se meče na ministrsko klop, padalo na cesarjevo osebo in da potem more vlada do ličnega govornika in neprevidnega zunaj med narodom, ki ponavlja to, dolžiti p roti dinastičnega mišljenja, da se more pritiskati na maie dulvove in dokazati. kako njegovi' zastopniki hujskajo in zapeljujejo ljudstvo, kako ie zavajajo v protidinastična čustva. Gospoda moja! Visoka vlada i u /lasti gospod ministrski predsednik se zelo motita, če mislita, da se vsedemo na te lima-nice. In res, v vsej razpravi do danes še ni bila izrečena oseba, ki naj bi na kakšeu-koli način kršila spoštovanje, ki smo je dolžni cesarjevi osebi, in mi tudi ne storimo kaj takega. Prvič čutimo predstavno, kar žal zelo pogrešamo pri ministrskih predsedniških tostran in onostran Litve -čutimo takn ustavno, da nočemo, da naj bi cesar trpel za ono, kar so zakrivili njegovi odgovorni, svoje odgovornosti pa se žal ne zavedajoči svetovalci — in drugič imamo tud^'oseben vzrok: mi poznamo osebo našega mladega cesarja, vemo, da ima dobre namene, in da je, žal, kot je že omenjal neki govornik pred menoj, nesrečne roke v izbiri svojih ministrov, v izbiri svojih svetovalcev in svojih zastopnikov v ljudski zbornici. Spremlja ga ista zla sreča, ki je spremljala tudi starega cesarja od njegovega IS. leta do njegove smrti, da nikdar ni našel dobrega, nikdar odkritosrčnega, nikdar pravega svetovalca. In zato ostane cesar za nats izven razprave. Odgovaijah pa bomo vladi in na-sprotniškim strankam. Gospod ministrski predsednik je včeraj oč-ial vsemu zastopništvu češkega naroda in indirektno tudi češkemu narodu samemu sovražnost proti državi, da, eelo veleizdajsko početje, sporazum s sovražnikom, in sicer neprikrito in nedvoumno. Ravno tako neprikrito in nedvoumno se je v izjavah alpskih Nemcev s strani profesorja Waldnerja, potem s strani gospoda tovariša Marckkla in že prej s strani grofa Barbota in grofa Auersperga očitala nam sovražnost proti državi«, državi sovražna stremljenja in veleizdajsko mišljenje. Čitajte le najnovejšo interpelacijo, ki jo je zopet včeraj vložil tu gospod tovariš M are k hI: tam je vse polno takih obrekovanj. (Medklici.) Torej, gospoda moja. izjavljam lu popolnoma mirno in ne da bi ine razburjala ta obrekovanja, da nas to očitanje ne skrbi prav nič. Ne, go^ oda moja. M i smo hladni napram temu očitanju. Jaz sicer msern poklican, da bi govoril v imenu češkega naroda, toda mišim da moreni reči tu: proti narodu, proti kateremu je v husitski dobi papež vodil kr./aiske vojne drugo za drugo, proii naroda. ki je kljuboval vsej Evropi, vsei posvetni in duhovniški moči, in ne samo kljuboval. temveč organiziral zmagovit odpor, proti narodu, ki celo po bitki na BJi gori, po kateri se je plemstvo iztrel 'iaJo ter meščanstvo ponemčevak) in za. alo, ni izgubil svoje narodnosti, svojega jezika, proti narodu, k: je za časa meščanskih ministrstev prebil najhujša politična preganjanja, in jih ne samo prebil, temveč je radu se ni treba bati tako nezasluženega, ue-\elitnega in tako kukavnega očitanja, kot je bilo včeraj vrženo -proti temu narodu z niinisttske klopi. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Medklici.) (Konec >u?r:.) JUGOSLOVANSKE ŽENE IN DEKLETA, PODPIŠITE IZJAVO ZA JUGOSLOVANSKO DEKLARACIJO ! .EDINOST- štev. 2Š V Trstu, dne 20. januarja 1918 Rbku« a^SltUne v®sti., r^SS 26. Sama negacija — brez Ktej! Prejeli smo: j.. VVj Bertuk. ul. Artisti 4, (cena 50 v. k*;). Od r^kdaa ,»e zanimam za {Katione do-|_ Stara mitnica: št. 40? -600 (ob. št. 3), godke. Razume se. da posebno za tiste, ?6. I.. pri Galopin, ui. Scttcfoniane, st. i^ngiraio Mitični j oložaj naseda naroda]col—750 (ob. št. 3), 26. I.t pri Sankovich, in ki so v zvezi z našimi narodno-politič-, Settefontane 52, (cena 20 v. kg). — Sv. nami borbami in od katerih Tazvoja je od-! Jakob: št. 101-^00 (ob. št. 3), 26. I., P" vis en uspeli ali neuspeh nas:»h trudov, našega dela za bodočnost našo. Ko sem povedal to ni ni treba šele naglasiti, s koliko nape- i jo zasledujem dotike Jniih mesece/ v parlamentu avstrijskem in na pozornici velike mednarodne politike, ki sta 3mi velika me?n ka zgodovinske znamenitost, z, naš jugoslovanski rod: ^a deM^ra-c ia in mirovna pogajanja ^ pestn-Litov- ;n Med znamenite dogodke je šteti tudi zadnji govor avstrijskega metrskega predsednika etra. Sead-lerja v dunajskem parlamentu v odjovor na praško resolucijo < Edinost« je rekla, da je bil ta govor pohi be*ed in fraz, adaje bil — brez idej. Vel;a Jaz bi pa dostavil še, da je bil le «ola negacija. Le po tej strani mu pr*pisu-ion pomembnost. Dr. Seidler je le govori! kako da Cehi ne uvažujejo potreb države, česar ne bi smeli storiti, čemu bi se marali izogibati, v čem da greše; niti tega ni povedal pozitivno in konkretno. Kaj bi Cehi morali storiti! Karti govorni je le o patrijotizmu, a -patrifotičnih tradicijah, o d 'ržnosti Cehov, da se povrnejo k »avstrijski izpovedi«. Viđano torei, da Je brio vse govoričenje brez vsake pozitivne ideje kakor bi na vse zadnje mogel govoriti 'vsak le količkaj brihren politični abece-dar Mi to ni še najslabša stran Seidterje-V. ga nastopa. Ko je že govoril Cehom hude lekciie, kaki ne smejo biti in ko jih ie tako vabil k povrnitvi v tabor drržave m nje misli ('ki ga m zahtevalo od ministrstva za javna dela. da naj poskrbi za to, da bo Tr$t dobival d >volj premaga m da se more zopet i-ričeti obrat v plinarni. Da se vsled ustavitve plinarne prizadetemu prebivalstvu omogoči vsaj najpotrebnejše 'kurivo za kuho. se bo razdeljevanje oglja, koksa in premoga na rumene izkaznice izvajalo ka najhitreje m nadaljevalo rudi. v nedeljo. ♦ * * Oglje. 10 kg na izkaznico. — Rumene izkaznice. Staro mesto: št. 151—250 (ob. št. 3). 2t). I., pri Antoniutti ul. deHa Corte 4, št. 251—350 (ob. št. 3), 26. I., pri Bertok. ul. Artisti 4. (cena 84 v. kg). — Nova mitnica: št. 501—74») (ob. št. 3), 26. 1.. pri Ambro-sich, ul. del Toro, (cena 84 v. tog). — Sv. M. M. s^odiiija: št. 1—64 (ob. št. 3), 26. 1., pri Fran\, Bivio S, (cena 84 v. kg). Politično društvo »Edinost*. Odborova seja se i »o vršila v ponedeljek, 28. t. m. ob 3 pop. v društvenih prostorh. Vsi odborniki in namestniki sr"< raprošeni, da se k udeleže určno. Za majniško deklaracijo v Trstu. Vse Slovenke in druge Slovanike, ki niso še podpisale pol za majniško deklaracijo, a bi, to hotele storiti, so vabljene, da pridejo v nedeljo v »Narodni dom« v slov. čitalnico. Od 9 ure zjutraj dalje bodo tam razložene podpisne pole. Podpisovalo se bo lahko ves dan do 7. ure zvečer. Ob enem .so naorošene vse cenjene nabiralke podpisov, da iziročene jim pole prinesejo čim prej. Vojaški urad za potne »ste v Palače Hotelu ima samo nemško - laški napis! Ker je ta urad namenjen vsemu tržaškemu prebivalstvu in ker je slovenščina v Trstu deželni jezik, pričakujemo, da se omenjeni nedostatek takoj odpravi. Občinski gospodarski svet je imel 19. t ni. sejo. v akteri se je predvsem razpravljalo o poslovanju gospodarskega sveta. Po dolgi razpravi, katere so se udeležili skoraj vsi navzoči, je gospodarski svet ozironi na odlok urada na ljudsko prehrano. ki določa, da naj gospodarski sveti poslujejo kot sosveti občinskih oblasti aprovizacijskili stvareh, in z ozirom na posebne razmere v Trstu, kjer se je ustanovila aorovizacijska komisija, katera je odvzela občini aprovizacijske posle, se je izrazilo r.nenje, da naj gospodarski svet ne iHjsluje samo kot sosvet vladnega komisarja, temveč tudi aprovizacijske komisije. Gospodarski svet je zato vztrajal tia svoji zahtevi, da naj zastopnik aprovizacijske komisije prisostvuje sejam gosi>o-d ar skesa sveta, da podaja potrebne podatke. Ker pa aprovizacijska komisija zaradi preobloženosti z delom ne more nobenega svojega dosedanjega člana pošiljati k sejam gosjxxlarskega sveta, se je sklenilo, da se naprosi namestnik, da imenuje novega člana aprovizacijske komisije, kateremu naj se poveri naloga, da bo zastopal aprovizaoi^sko komisijo v občinskem gospodarskem svetu. Nadaljevanje razprave o raznih aprovizacijskili vprašanjih se je preneslo na prihodnjo seio. Za jugoslovansko deklaracijo! Poživljamo ponovno vse naše zavedne Jugoslo vanke pri Sv. Jakobu in v okolici, katere še niso podpisale izjave za jugoslovansko deklaracijo, naj se zglase v trgovini Justa Mauriča v ulici del' Istria št. 14, kjer bodo ixi»ne pole na razpolago do 31. t. m Dramatično društvo v Trstu vabi vse one, ki so sodelovali kot člani dramatič nega društva na našem odru, in vse one ki bi se želeli posvetiti v prihodnje take mu sodelovanju, na sestanek, ki se bo vr šil jutri, v nedeljo, 27. t. m., dopoldne ob 10 uri v veliki dvorani »Narodnega doma« Predsednik. Razpisana nagrada. Dni- 2. decembra 1917 je b?! ukraden na kolodvoru v Divač iz voza železniške pošte Divača-Pula vrednostni zavitek, namenjen za Rovinj, v vrednosti SOOO kron. Storilcu se $lo sedaj še ni moglo priti na sled. Z ozirom na občutno škodo, ki je bila i>o tej tatvini povzročena erarju. se razpisuje s tem v smislu odloka c. kr. trgovinskega mir.istrscva z dne 17. januarja 1918 št. 1522/P 1918 v svrho. da se ukradena vrednost a lit pa del te vrednosti zopet .najde, nagrada 10 odstotkov za najdeno vrednost z opombo, da si pridržuje poštna uprava pravico, da .lisiiiCin prcvvk pravne pot;. Zs begunce! Preskrbovalnka za begunce z juga (oooblaščenec Karel Zirkounig/ v Welsu na Gorniem Avstrijskem, August Gollerichsfcrasse št. 3. nam sporoča: Po železniških tarifnih predpisih (T. V. st. 400 1915, »splošne stvari«, točka 3, in scfrngi del poglavje IV) imajo osebe, ki so »brez sredstev« (»mrtteloss«), to so one osebe, k: tekom svojega begunč. vanja ne a " vajo di .lavne podpore, je tud niso potrebne in i.iso popolnoma brez sr;dstev (:nicht vollig unbemittelt«), pri odprem? z železnico pravico na znižano vožnj:* državne železnice 50%) in na pogodnost-ni ore voz svorih stvari (državne železni-c: 0f4 vin. za 100 kg in 1 km, na zasebnih železnicah za vrnitev v domovino 50%. — Pomožni odbor za begunce z uga v Welsu, August G&llerichstrasise štev. 3. Razdeljevanje tobaka v mesto. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da prične danes, 26. t. m., trinajsto razdeljevanje tobaka za mesto Trst Vsak astnik tobačne izkaznice dobi za 9 kron tobaka pri naslednjih trafikah: Tobačna izkaznica št. 1 všfcevši 198 ul. B. Celh-ni 1, 199 do 396 ul. Torrente 5, 397 do 594 stara prosta luka pomol IV, 595 do 792 ul. S. Michele 43. 793 do 990 uL Miramar 1, 991 do 1188 Piazza S. Carlo 1, 1189 do 386 ul. Stadion 10. 1387 do 1584 ul. S. Marco 26, 1585 do 1782 ul. Sv. Katarine 2, 1783 do 1980 ul. Sette Fontane 34, 1981 do 2178 ul. Barriera vecchia 2, 2179 do 2376 ul. Canale 5, 2377 do 2574 stara prosta luka pomol 1 II, 2575 do 2772 ul. L. Beril ini 2, 2773 do 2970 uL Stazone 3, 2971 do 3168 zgornja Carbola 18, 3169 do 3366 ul. delle Acque 12, 33b7 do 3.^64 3assegt,k> S. Andrea 36, 3565 do 3/<>2 ul. i Oiacomo 4, 3763 do 396") Riva Gru-mula 20, .5^61 do 41 58 ul. Mont >rjmo 4159 do 4356 Lesni trg 3, 4356 do 4o54 Riva Tegetthofi 10, 4555 do 4752 ui. Ca nale 15, 4753 do 4950 ul. Mercato vecchio 4, 4951 do 5148 ul. Maria Teresa 7, 5149 do 5346 zgornja Carbola 52, 5347 do 5544 ul. Barriera vecchaa 17, 5545 do 5742 ul. delle Poste 1, 5743 do 5940 ul. Cavana l4. 5941 do 6138 ul. C. Ohega 8, 6139 do 63oi ul S. Nioolo 34, 6337 do 6534 ul. dell'Olmo 21, 6535 do 6732 ul. Solitario 16, 6733 do 6900 zgornja Carbola 582, 6931 do 7128 ul. Arcata 14, 7129 do 7326 Piazza Giu-seppina 4, 7327 do 7524 ul. delle PosU: 3, 7525 do 7722 ul. Riborgo 20, 7723 do 7920 ul Foscolo 15, 7921 do 8118 ul. S. Michele cigarete: mcmfis po 12 v. sport po 6V- v, j kova uzorna češka gostilna v 1 rstu) ogrske o 2Vz v: cigaretni tobaV: hcrce- naliaja v u!. G. Oalatti (zraven gla go-vsi-i Hn? po K 1'šo, t ur Ms i srednjerini pošte.) S-ovenska Dostr;/ha in slove' 4, 8119 do 8316 trt. Barriera vecciiia 25, 8317 do 8514 ul. Giuiia 34, 8515 do 8/12 ul. Molirugirande 34. «713 do 8910 ul. S. Oiovanni 2, 8911 do 9108 ul. Amalia 32, 9109 do 9306 ul. S. Sebastiaaio 3, 9307 do 9504 ul. Muda vecchia 5, 9505 do 9702 ul. Acauedotto 29, 9703 do 9900 ul. Mar«a Telesa 42, 9901 do 10098 Piazza Caserma 6 10099 do 10296 ul. Lazzaretto vecch o 44, 10297 do 10494 ul. Boschetto 14, 10495 do 10692 ul. deHe Torri 1, 10693 do 10890 Piazza s Luoia (koča), 10891 do 11088 Vis Sanita 9, 11089 do 112S6 Campo Bel veder l* 1, 11287 do 114S4 Piazza Cavana 3 11485 do 11682 ul. Orologio 4, 11683 do 118.^0 ul. Istituto 28, 11881 do 11985 t1. Molin a vento 66, 11986 do 12090 ui. Mas-smiiliana 11, 12091 do 12195 ul. Edin. <>e Amicis 9, 12196 do 12300 ud. deli' Gs: itale 12 12301 do 12405 ul. Molin a vento 4, 12406 do 12510 ul. L>onota 27, 12511 do 12658 ul. Ti gor 10, 12t>59 do 12806 ul. Acuuedotu) 57, 12807 do 12954 ul. Cologna 6a 12955 do 13102 Piazza vecchia 3. 13103 do 13250 Piazza S. Franoesco 8, 13251 do 13398 ul. Torrente 41, 13399 do 13546 ul. SS. Martiri 9, 13547 do 13694 ul. Beccherie 9, 13695 do 13842 ul. Conti 40, 13843 do 13990 ul. Rossetti 33, 13991 do 14138 ul. Media 15, 14139 do 14286 ul. Miramar 9, 14287 do 14434 ul. Boroevič 3, 14435 do 14582 ul. Beccherie 23, 14*83 do 14730 ul. Farneto 20, 14731 do 14878 ul. Sol:tario 6, 14879 do 15026 ul. Carintia 11, 150*7 do 15174 ul. Piccardi 2a, 1517o do 153 ^>2 ul Malcanton 14, 15323 do 15470 ul. Llovd 9, 15471 do 5618 ul. Commerciale 14 15619 do 15766 ul. Pontanone 22, 15/67 do 15914 ul. S. Marco 1, 15915 do l60^ u . S Oiacomo in Montc 22, 16063 do 1621) ul Sette Fontane 14, 16211 do 16358 ul. Acquedotto 14, 16359 do 16506 ul. Geppa 23 16507 do 16654 stara prosta luka-p<> mol l. 16655 do 16802 Piazza O. B. Vico /, 16S03 do 16950 ul. Chiozza 13, 16951 do 17098 ul. Istituto 4, 17099 do 17246 ul. Raiiineria 9, 17247 do 17394 ul. CoTOneo 24. 17395 do 17542 ul. Media 41, 17543 do 17690 ul. Coroneo 7. 17691 do 17&J8 ul. Amalia 16, 17839 do 17986 ul. Navali 47, 17987 do 18134 Piazza piccola 2, po K 1*35, ogrski najfinejši po 60 v. V avstro - ogrskem upravnem ozemiju Srbije k bil otvorjen dne 26. decembra 1917 za zasebni poštni promet c. in kr. eiitpno-po.štni urad Ušče (okrožje Cačak). Na ia urad je dovoljeno pošiljati: poštne dopisnice, pisma, tisko\ ne (časopise), bla-govne vzorce in zavitke brez označbe vrednosti do 5 kg. Od tega ura-Ja pa: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise) !a:.tn» iisk.au« kteeda m raim- ? ca-o enkrat r«6. — Najmanji* Li»_| j: ^ristojbiaa 60 itatiulc. , an □□ □□ 7. I. Itev nauči govorit- nemško in italijansko v treh mesecih. Barriera vecchia 1778 iščem Edinosti. kopača na teden ki bi znal obdelovati zemljo. — Naslov pove inser. oddelek 1772 Kllfll*n namenjam z živili 5- 100 kg sivega I\Uyi'il žvepla. — Ponudbe na naslov Hanzel Anton ul Sv. Frančiška 4, Tr-t. 1774 iVJHkft V pohištvo v 'nsjboljiem rej?a Obreatovauj« vlc^ ia tekočem in žirora£unu po ao^ovoru - Altre Utlv teki la nakazale aa T-ia ta-ia inoz jtn" trlU ^» KUPUJE IN PRODAJA: TredaoiUii* papirje rent«, obligacije, aastavn* pismi, prijorite'.e delnice. BreCke. ralutc dev e, promeso itd D. ;e PREDUJME na vredno■« ne papirje in b!i.' lriefte v jamih »klaliSftdu 9AFE DEPO.SITfl PROMEJir.. — Proklija sreik razredna 1 to r je. Zavaruva armk) 3/- Tokrat sc dobe naslednje! n^^nistm le toliko, kointor ™ r.iera rak^ KONJAK destiliran Iz viaa I a s t n t ji a pridelka. Pri oslabelost od starosti in žel