Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. Spisal o. Julij Lintelo, D. J. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. Nihil obstat. 28. Apr. 1910. Dr. Al. Nastran, C. M. Dovoljenje za natisek prve izdaje je dal kn.-šk, ordinariat v Ljubljani dne 3. maja 1910, za natisek druge izdaje dne 12. januarja 1911. Janez Flis, vic. gen. Vse pravice pridržane. OŠ 00^3 6 C Predgovor k prvi slovenski izdaji. V prelepi okrožnici o sv. Rešnjem Te¬ lesu (»Mirae caritatis" 1. 1902.) je opo¬ minjal sv. oče Leon XIII. vernike s prav pomenljivimi besedami, naj pogosto pre¬ jemajo sv. obhajilo. »Posebno se je treba prizadevati," pravi Leon XIII., »da bi med katoliškimi narodi zopet prišlo v navado večkratno sv. obhajilo. K temu nas opominjajo zgledi prvotne Cerkve, sklepi cerkvenih zborov, nauki sv. očetov in naj¬ svetejših mož vseh časov. Kakor namreč telo potrebuje vedne hrane, tako tudi duša; najbolj močno in životvorno hrano pa daje sv. Rešnje Telo. Zato treba izrvati vse nasprotne predsodke, pregnati prazne strahove, pobiti slepilne pomisleke; zakaj gre za stvar, ki je pač ni bolj koristne vernemu ljudstvu, da se reši prevelikih skrbi za časne reči, da se poživi in ohrani v njem krščanski duh." 4 Kar je želel sv. oče Leon XIII., to želi in hoče papež Pij X., ki je o po¬ gostnem in vsakdanjem sv. ob¬ hajilu izdal velevažen odlok. (Decretum s. Congr. Cone. 20. dec. 1905.) V njem pravi sv. oče: »Pogostno in vsakdanje sveto obhajilo, ki ga naš Gospod Jezus Kristus in katoliška Cerkev tako srčno želita, naj bo vsem kristjanom kateregakoli stanu ali poklica na voljo; nikomur naj se ne od¬ reka, kdor je v posvečujoči milosti božji ter ga želi s pravim namenom in pobož¬ nim srcem prejeti." Po besedilu tega odloka se priporoča pogostno in vsakdanje sv. obhajilo vsem stanovom in vsaki starosti; iz¬ vzeti tudi niso otroci, kakor je tudi iz¬ rekla kongregacija sv. zbora (dne 15. sept. 1906), ki je obenem naročila, »da se mo¬ rajo otroci k pogostnemu in vsakdanjemu sv. obhajilu še opominjati; vsako nasprotno ravnanje je neumestno in obsojeno." Prav glede tega, da bi otroci pogosto in vsak dan prejemali sv. obhajilo, je pa še veliko predsodkov. Pričujoča knjižica naj zavrne te predsodke in poda 5 staršem in vzgojiteljem temeljit in pravi nauk sv. Cerkve. Prevedena je po fran¬ coskem izvirniku P. J. Lin tel o, D. J., »La communion frequente des etifants." O spisih imenovanega pisatelja o pogost¬ nem in vsakdanjem sv. obhajilu je rekel papežev odposlanec na svetovnem evha- ristijskem shodu v Metzu, kardinal Vanu- telli, da so najbolj točno pojas¬ nili in razložili besede papeža Pij a X. Pošiljamo knjižico v slovenskem pre¬ vodu med svet s srčno željo, da "bi po¬ magala vzgojiteljem in staršem izvrševati naročilo, izdano po prevzv. ljubljanskem knezoškofu dr. Ant. B. Jegliču, ki v zmislu odloka sv. očeta o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu pravi v pastirskem listu (1.1910.): »Starši, prosim Vas, na¬ gibajte svoje otročiče, da bodo k sve¬ temu obhajilu hodili radi ne samo me¬ sečno, ampak na štirinajst dni, vsak teden, pa še med tednom. Kako ima Jezus otro¬ čiče rad; pustite in vodite jih k Njemu! Naj se jim pomnožuje posvečujoča milost božja in z njo sveta ljubezen do Boga, 6 do krščanskega življenja, do svete sramež¬ ljivosti in neomadeževane čistosti! Ali si ne želite takih otrok ? Gotovo, zato pa ubogajte svetega očeta in pomagajte du¬ hovnim pastirjem, da bodo mogli Vaše otroke navaditi na pogostnejše sveto ob¬ hajilo.' 1 ^Predgovor k drugi slovenski izdaji. V nekaterih mesecih je bilo razpro¬ danih 4000 izvodov pričujoče knjižice: Staršem in vzgojiteljem! Nava¬ jajte otroke, da bodo hodili po- gostorna k sv. obhajilu. To jasno priča o veliki vnemi, s katero so vzgoji¬ telji povsod po domovini sprejeli ta spis, ki ima namen pripomoči, da bi tudi v naših jkrajih pričela mladina pogostonia pristopati k angelski mizi in da bi po združenju z Jezusom v sv. obhajilu dobi¬ vala vedno več milosti in rastla v čednostih. Ker so prvo izdajo knjižice povsod s tolikim veseljem sprejeli, jo pošiljamo 7 vnovič med svet. V tej izdaji je ponatis¬ njen tudi odlok sv. očeta Pija X. o starosti, kdaj naj se puste otroci k prvemu sv. ob¬ hajilu. (Decretum s. Congr. Cone. 8. avg. 1910.) V tem odloku naroča sveti oče, da je treba pustiti k sv. obhajilu tudi mlajše otroke, koj, ko morejo že toliko misliti, da ločijo najsvetejši zakrament od navadnega kruha. Takrat že potrebujejo pomoči božjega Zveličarja, da ne izgube krstne nedolžnosti. Zavedajo se namreč že toliko, da bi mogli grešiti; prejemanje an¬ gelskega kruha jih bo pa varovalo pred grehi in ohranilo v posvečujoči milosti božji. — Dolžnost staršev in vzgojiteljev pa je, potruditi se, da p o prvem sv. obha¬ jilu pristopajo otroci večkrat k angelski mizi, ako mogoče, vsak dan. Prevzvišeni ljubljanski knezoškof dr. Ant. B. Jeglič pravi v svojem pismu vernikom: Starši se morajo prizadevati, otroke nagniti na to, da bodo k sv. ob¬ hajilu pristopali večkrat, ako mogoče, vsak dan. Tako želi sveta Cerkev, tako želi sam Jezus Kri¬ stus. In zares, bo li nebeška hrana mogla 8 ohranjevati in utrjevati notranje življenje posvečujoče milosti in krščanskih čednosti, ako bi se prejemala malokdaj? Kakor zaleže telesna hrana le za nekoliko časa, tako tudi dušna hrana. Zato jo Gospod imenuje kruh, jo primerja z mano in nas uči moliti za vsakdanji kruh. Tej želji sv.Cerkvein Gospoda Jezusa mo¬ ramo zadostiti. (Ljubljanski Škofijski list, 1. 1911, str. 61.) Naj tudi druga izdaja pričujoče knji¬ žice nekoliko pripomore, da bodo vsi starši in vzgojitelji še z večjo vnemo navajali otroke k pogostnemu in vsakdanjemu sve¬ temu obhajilu. Marijina družba v ljubljanskem semenišču na praznik sv. Tomaža Akvinskega 1911. I. Poziv sv. Cerkve. Iz Rima je prišel poziv: »Otroci kar največkrat k božji mizi, tudi vsak dan!" Ta poziv je izražen v nastopnih do¬ ločilih : 1. »Pospešuje naj se pogostno in vsakdanje sveto obhajilo po vseh krščanskih vzgojevališčih." (Odlok kongregacije sv. zbora, dne 20. de¬ cembra 1905.) 2. „Ko duhovniki pripravljajo otroke na prvo sveto obhajilo, naj zlasti skrbe, da obude v čistih in praznega strahu prostih srcih otroških živo hrepenenje po vsakdanjem svetem obhajilu; puste naj otroke k prvemu svetemu obhajilu, 10 kakor hitro so zato sposobni, in potem naj jih puste k mizi Gospodovi, ako mogoče, vsak dan.“ (Pouk članom Duhovniške Evharistijske Zveze, potrjene od Pija X. 27. junija 1906.) 3. »Pogostno sveto obhajilo se po besedilu prvega odlokovega člena pri¬ poroča tudi otrokom. Ko je bil le-tem enkrat dovoljen pristop k božji mizi, jim po pravilih rimskega katekizma (IV, 63) ne smemo več braniti pogostnega pri¬ stopa, ampak jih moramo k temu še opominjati. Vsako nasprotno ravnanje je neumestno in obsojeno." (Odgovor kongregacije sv. zbora, 15. sep¬ tembra 1906.) Ako so vsi verniki povabljeni k vsak¬ danjemu svetemu obhajilu, ni torej ni- kakega dvoma, da velja to še posebno za otroke. To papeževo navodilo nalaga star¬ šem, ki poslušajo glas svete Cerkve, dvojno dolžnost: da nikogar ne ovirajo v izvrševanju tega, kar želi sveti oče, temveč da nasprotno to izvrševanje pospešujejo, kolikor je v njihovi moči. 11 To bodo izpolnjevali tem bolj goreče, čim bolj bodo sami prepričani o raz¬ logih, ki so privedli Cerkev do teh nujnih in večkratnih pozivov. II. Razlogi. Prvi razlog je: mladina je nada svete Cerkve. Ako moramo krščansko ljudstvo zopet privesti k vsakdanjemu svetemu obhajilu, je jasno samoposebi, da so ravno vzgojevališča naj¬ boljša tla za začetek tega gibanja. V teh je brez dvoma najmanj ovir: ni obotavljanja v dušah, ni težav v živ- Ijenskih dolžnostih. Tu je še največ upanja, da se razširi in utrdi pre- osnova: otroci, doma iz najrazličnejših krajev dežele, bodo razširili po vseh krajih, hišah in župnijah, česar so se naučili in navadili v šoli, v zavodu ali v vzgojevališču. Precejšnje število tistih, ki so bili v mladih letih navajeni vsak¬ danjega svetega obhajila, bo gotovo ostalo zvestih svoji navadi; vsi pa bodo imeli prava načela o tej stvari; 12 večinoma bodo čutili vsaj nekaj časa sad večkratnega svetega obhajila in bodo radi zopet pristopali k njemu, kadar jih bo vabila milost, ali zlasti, če bodo več trpeli na duši ali na telesu. Drugi razlog sledi iz prav poseb¬ nih potreb nadnaravnega življenja v mladih letih. Odzunaj in odznotraj na¬ padajo otroka izkušnjave tedaj, ko je po¬ polnoma slabo njegovo telo in ko še ni utrjena njegova pamet, volja in izkušnja. Razen tega so še druge nevarnosti, ki se v modernem življenju neprestano množe. Leon XIII. je pisal: »Nenasitna želja po uživanju žge danes vse ljudi; izza prvih dni svoje mladosti so plen te kužne bolezni. Toda sveto Rešnje Telo nam nudi izvrstno zdravilo zoper to strašno zlo."' Cesto se starši upravičeno boje, da ne bodo mogli odstraniti od svojih otrok vseh nevarnosti, ki jim prete z ozirom na dušno življenje. Lahko jih pač obvarujejo brezbožne vzgoje, toda 1 Okrožnica Mirae caritatis, 1902. 13 kako jim ubraniti, da ne bi videli in slišali tega, kar se nabija, poje ali deli vsak dan po cestah in javnih trgih naših velikih mest? In vendar je njih dolžnost, ohraniti v teh bitjih, ki jim jih je izročil Bog, zaklad nedolžnosti in vere. Pij X. nam priporoča zanesljiv pripomoček. Treba je utrjevati krščansko življensko moč in umivati duše v krvi Jezusovi; moči pa ne utrjuje razkošna praznična jed, ampak navadna vsakdanja hrana. »Treba je,« pravi papež, »da se vsakdanje.sveto obhajilo množi in širi povsod, zlasti dandanes, ko se od vseh strani napada katoliška vera in življenje po njej, dan¬ danes, ko sta ljubezen do Boga in po¬ božnost tako nepopolni." III. Dolžnost. Obnašanje krščanskih staršev do na¬ vodila papeževega se da izraziti v teh-le štirih besedah : ubogati, učiti se, poma¬ gati, pridigati z zgledom. 14 1. Preprosta pokorščina. Tudi tedaj, ko bi bili sami drugačnih nazo¬ rov, zaupajte v sveto Cerkev in v tiste, ki delajo v njenem imenu. Enako rav¬ nate nasproti zdravniku, kateremu ste zaupali zdravje svojega otroka. Vendar se zdravnik lahko moti; Cerkev pa je nezmotljiva. Duhovnik-izpovednik ima milost in nalogo, da utrjuje otroka v svetem življenju. 2. Razsvetljena pokorščina. Dajte se prešiniti od nagibov, ki vodijo sveto Cerkev; čitajte spise, ki vas bodo po¬ učili o potrebi in sadovih pogostnega svetega obhajila ter razpršili predsodke, ki so še tako razširjeni proti njemu. Ko bodete jasno razumeli vso važnost te zadeve, bo samoposebi izginila večina vaših ugovorov. jedro vsega nauka je v teh dveh kratkih stavkih : a) Vsakdanje sveto obhajilo je kar najbolj goreča željana- šega Gospoda in svete Cerkve in čisto primerno za kristjana v stanu milosti. 15 b) Poglavitni uspeh vsakda¬ njega svetega obhajila je, dapre- niagamo poželjivost in se za¬ varujemo pred smrtnimi grehi. Iz tega sledi, da se mora pogostno in vsakdanje sveto obhajilo vedno pri¬ poročati vsem otrokom in da je mnogim celo naravnost potrebno, da ohranijo čistost svoje duše, zlasti v vi¬ harjih mladostnih let. 3. Uspešno sodelovanje. Tukaj, kakor pri izvrševanju vsakega dobrega dela, imajo starši dolžnost, pomagati dobri volji otrok. Ne zadostuje, da"starši v srcu odobrujejo želje svete Cerkve, temveč morajo skrbeti, da jih njihovi otroci lahko in z veseljem izpolnjujejo. Nihče ne taji, da pogostno sveto ob¬ hajilo zahteva čestokrat od staršev samih kake male žrtve; saj se res ne strinja z navadami posvetnega življenja, ako je treba zarana vstajati, ob nenavadni uri zajtrkovati, sempatja spremljati otroke v cerkev. Toda ali so te malenkostne težkoče zadostni vzrok, da dušam od¬ tegnemo nebeško hrano? 16 4. Zgled. Sveto obhajilo ni samo za otroke. Gotovo bi bilo za otroke pohujšljivo, ko bi morali reči: odrasli ljudje se ogibajo svetega obhajila. Ho¬ dite torej tudi sami pogosto k božji mizi, da s svojim zgledom izpodbujate mlajše. V tej kakor v vsaki drugi reči dober zgled več zaleže, kot vsi nauki in vse prigovarjanje. Sicer pa tudi vas vabita Jezus in sveta Cerkev vsak dan; saj tudi vam prete nevarnosti, še večje nego so mladostne strasti, in tudi vi imate dolžnosti, še težje nego jih imajo otroci. 5. Nikarte pretiravati! Treba je otroka o primernem času izpodbujati in ga vnemati za vsakdanje sveto ob¬ hajilo; toda z druge strani ga ni treba preveč siliti in venomer priganjati ali ga nadležno izpraševati, zakaj ne gre k sv. obhajilu. Še nespametneje bi bilo zahtevati, naj gre k svetemu obhajilu na določen dan: to je odvisno od nje¬ govega notranjega razpoloženja, ki ga sodi samo izpovednik. Za prejem svetih zakramentov tudi ne smemo zahtevati 17 kake izredne pobožnosti, kakršne sveta Cerkev ne zahteva, dasi jo srčno želi. Celo v malem grehu, najsi je tudi prostovoljen ter iz navade, Cerkev ne vidi ovire za vsakdanje sveto ob¬ hajilo. Zato bi bilo nezmiselno in zloraba oblasti, ko bi kdo od¬ tegoval zavoljo take napake otroku sveto obhajilo. 6. O počitnicah postane dolžnost, ki razpravljamo o njej, še strožja. Tedaj ni več učiteljev, ki bi pomagali otro¬ kovi dobri volji, in tudi ni več rednih skupnih vaj, ki bi jo podpirale. Starši niorajo torej paziti, da otrok, ki ima tedaj več prostega časa, ne porabi manj časa za molitev. Ko preti nevar¬ nost, da lenoba, tovariši ali zunanje priložnosti še povečajo izkušnjave, se ne smemo zatekati manj pogosto k poglavitnim studencem dušne krepčave, k svetim zakramentom. Kolikokrat je že porušila in uničila mlačnost o počit¬ nicah vse, kar se je prej v celem letu storilo dobrega v zavodu. 18 IV. Puhli ugovori. Prvi ugovor: Prejemati sveto obhajilo le vsak teden, je čisto dosti. Odgovor. Kdo je tu sodnik, Cerkev ali verniki? Ali papež ni dovolj jasno govoril? Torej je tvoja dolžnost ubo¬ gati in se otresti starih predsodkov. Menda še vedno ne razumeš, da je sveto Rešnje Telo postavljeno v hrano našim dušam. Pozabljaš, da je vsak¬ danje sveto obhajilo za vse, najsi žive med svetom ali v samostanu, in da ni nikaka prednost le za nekatere kristjane, ne pobožno opravilo za ljudi brez dela in še manj zato, da bi se s tem šopirile in ponašale pobožne dušice. Drugi ugovor: Nikjer ne preti¬ ravati, tudi v pobožnosti ne! Želim, da bodi moj otrok čed- nosten in tudi pobožen, a z at o pa nisem, da bi hodil vsak dan k svetemu obhajilu. Odgovor. Vsakdanje sveto obhajilo ni pretiravanje, ampak pravilno rav- 19 nanje. Podobno je potrebi telesne hranitve: uživati hrano vsak dan, ni neogibno potrebno, da si ohranimo življenje, pa vendar jo gotovo redno Uživa vsak dan, kdor dela in kdor se hoče zavarovati, da ne bo začel hirati in pešati. O zmerni pobožnik, boj se, da tvoj otrok ne bo kmalu zmerno čednosten f Biti vljudnega obnašanja, pošten v svo¬ jih odnošajih, ne ubijalec, ne tat, to niorda zadostuje, da veljamo za pošte¬ njake pred svetom ; evangeljski zakonik Pa zahteva več in govori tudi o pobož¬ nosti, ljubezni ter zabičuje, da naj ne na¬ vezujemo srca na bogastvo, da zataju¬ jemo same sebe, priporoča čistost srca in predvsem, da si ohranimo nadnaravno življenje posvečujoče milosti božje. To življenje ter čednosti, ki iz njega poga¬ njajo, pa imajo svoj poglavitni vir v prejemanju kruha večnega življenja. Kajne, ker si sam mrzel v izpolnje¬ vanju dolžnosti do Boga in se ne meniš veliko zanje, si zadovoljen, če se tudi tvoji otroci ogibajo le večjih nerodnosti ? 20 Tretji ugovor: Moj otrok je pre¬ mlad za pogostno sveto obha¬ jilo! Odgovor. V očeh svete Cerkve zgod¬ nja mladost ni nikaka ovira. Ko j e sveta Cerkev pustila otroka k prvemu svetemu obhajilu, ima zanj vedno pri¬ pravljeno mesto pri božji mizi, kamor ga vabi vsak dan. Več stoletij je delila sveto Rešnje Telo takoj po svetem krstu, in to tudi otrokom; na več krajih so mali otroci zauživali drobtinice sve¬ tih hostij. Prav zato, ker je Jezus še gospodar mladostnih src, se mora utrditi v njih njegovo gospodstvo. Napolniti se mo- . rajo z milostjo našega Gospoda še 1 preden se jih polaste strasti, tako da se še ne utegnejo v njih razpasti. Jezus posebno ljubi male otroke. Pustite jih k meni priti, je rekel apostolom, ko so .jih hoteli odstraniti. Svojih misli ni izpremenil; in ravno v svetem obhajilu njego valjubezen največ k sebi vabi otročiče. 21 Četrti ugovor: Mojemu otroku tega ni treba! Saj je ubogljiv, Pobožen in sploh priden brez tolik obratnega svetega obha¬ jila. Odgovor. Ako ne vidiš potrebe, za¬ voljo tegale-tani nič manjša. Ali dvomiš o tem, kar uči sveta Cerkev? Tvoj otrok je popoln ? Tem bolje ! pa bi le mogel vedno tak ostati! Zdaj še z nežno skrbjo gojiš njegove lepe čednosti. Skrbna vzgoja, izborne raz¬ mere, verski pouk, dobri zgledi, varnost pred slabimi druščinami in nevarnimi priložnostmi: ti srečni pogoji so dra¬ goceno varstvo za tvojega otroka. Toda ti ugodni pogoji ne bodo vedno ostali in naj še tako podpirajo čednostno življenje, večinoma so le naravne vred¬ nosti in otroku ne pomnožujejo milosti. To mlado dušo je treba napolniti z življenjem, in sicer z nadnaravnim živ¬ ljenjem ; zato jo pa moramo hraniti s k ru h o m ž i v 1 j e n j a, s svetim Rešnjim Telesom. Starši, preprečite torej naj¬ večjo nesrečo ! Hišo zavarujemo, preden 22 pogori; bolje je svoje imetje čuvati, nego podrtije s težavo popravljati. Nikar se ne dajte premotiti! Koliko staršev vidi v svojih otrokih same nedolžne angele, ko so že žrtve strasti, ali ko jih strasti vsaj že hudo napadajo. Ne za¬ upajmo slabotnim močem, ampak ver¬ jemimo rajši obtožbi toliko mladih iz- povedancev, kateri izkazujejo sv. Režnje- mu Telesu najlepšo čast s tem, da p rl sveti izpovedi priznajo, da postanejo na duši slabi, kadar se ogibajo božje mize, nepremagljivo močni pa, kadar pogosto zauživajo angelski kruh. Peti ugovor: Dajte otrokom značajnosti, razvijte jim srč- j n ost! To je potreb n ejše in bo imelo več uspehov nego toli' kokratno sveto obhajilo. Odgovor. Cerkev misli, da je v dosego značajnosti prejemanje svetega obhajila najpotrebnejše. Tvoje govor¬ jenje bi bilo bogokletno, ko bi ne pri¬ hajalo iz nevednosti in iz zamenjavanja najjasnejših pojmov. Kaj uničuje voljo in značaj? Vprašaj nravoslovce; vsi ti 23 bodo odgovorili: predvsem nečisti greh. Sveto obhajilo pa je najuspešnejše zdra- v ilo in obramba zoper ta greh; sveto °bhajilo čuva in ohranja potemtakem °troku trden značaj. S čim pa naj sveto obhajilo škoduje 2 načaju in ga slabi? Ali ne verjameš, bar je dejal neki med svetom živeči bristjan, namreč polkovnik Paqueron, bi je trdil, da s svetim obhajilom „za- dobivamo najvišje razsvetljenje in naj¬ uspešnejši pripomoček za srčnost"? Ali je v sedanjem vsakdanjem živ¬ ljenju sveto obhajilo izgubilo kaj svoje ttioči, tisto sv. obhajilo, ki je bilo v dneh preganjanja moč mučencev, ču¬ doviti kruh, ki jim je dajal zmago v mukah in preganjanjih? Ali naj Jezus Kristus tistim, kateri ga prejemajo, ne Prinaša pomoči v bojih, ki jih morajo v ojskovati? Saj je vendar ravno to namen njegovega prihoda v naše srce! Kdo je iznašel skrivnost, ki bi dajala v eč srčnosti ko pogostno sveto obhajilo? Zatajevati se v dovoljenem uživanju, °dpovedati se neprimernemu razvese- 24 Ijevanju, dati in žrtvovati se za bližnjega: to so velike žrtve za našo naravo. Sveto obhajilo nam vname željo po teh žrtvah, pa nam daje zanje tudi poguma m moči. In če tisti, ki ga prejemajo p°; gosto, niso vsi in vedno junaki, kaj bi bili šele brez sv. obhajila, in kaj so v primeri z njimi šele tisti, ki ne marajo za obhajilo? Saj si vendar kristjan in veruješ besedam Jezusovim: Brez mene ne morete ničesar storiti; tudi ti je jasno, da ne more vršiti zaslužnih del, kdor ne živi in ne goji nadnaravnega življenja. Za nadnaravno življenje je pa treba nadnaravne življenske moči. Vse hvale vredni napori brez milosti nas puste v nižjem, človeškem in naravnem svetu, a milost nas dviga k Bogu. Sesti ugovor :To nagnjenje do vsakdanjega svetega obhajila j e prisilj eno! Odgovor. Gotovo so otroci posluš- nejši pozivu, ki jih kliče, nego odrasli ljudje, to priznamo. Ne ovirajo jih živ¬ ljenske dolžnosti, ne zastareli predsodki. 25 Tudi je res, da so otroci velikoduš¬ ni in da se manj boje trpljenja in fdev. Da bi pa bil nagib, ki jih vleče * božji mizi, nepreudarjen: ne, tisoč¬ krat ne! Vzgojitelji jih skrbno poučujejo in s e trudijo, da jih popolnoma prepričajo; jja vso moč si pa tudi prizadevajo, da jim puste popolno prostost. Napaka bi bila, ko bi se kazali kakemu otroku tem bolj naklonjeni, čim bolj pogosto Prejema sveto obhajilo. In te napake s e varujejo. Krščanski vzgojitelji so od papeža Prejeli ta odločni zaukaz: »Trudite se na Vso moč, da vpeljete vsakdanje sveto obhajilo." Zato nikar ne pričakuj, da bodo zdaj roke križem držali in vse pri starem pustili, mesto da bi otroke vabili Pogosto in toplo, s pridižnice in v za¬ sebnih nagovorih, k angelski mizi. Ne, tako grdo ne bodo nikoli zatajili svo¬ jega poklica, ne zanemarjali svoje dolž¬ nosti ! Vrhutega so starši sami naročili vzgo- jiteljem, da naj čujejo nad njih otroci, 26 naj jih vzgoje, oblažijo, požlahtnijo, na) jih obvarujejo hudih strasti ter krep e za dolžnosti življenja. Zato bi se reklo tudi zlorabljati sebi izkazano zaupanje* ko bi vzgojitelji ne segli po sredstvu, s katerim se to najuspešneje doseže. Če imamo pravico pri otrocih p°: božnost umerjati, imamo še veliko bol] pravico, otroke k pobožnosti priganjati, je smelo pisal monsinjor de Segur, veliki apostol mladine. Sicer pa otrokom ne prigovarjamo mi, ampak nekdo drugi, naj čim več¬ krat prejemajo angelski kruh : Jezus je, ki jih nagiba ter boljinbolj vnema za ta sveti zakrament; Jezus je, ki izkazuje nedolžnim dušam božjo ljubezen, in to vzbuja v njih toliko hrepenenje po sve¬ tem obhajilu, da pravijo mnogi, ki so ga začeli prejemati vsak dan, da nočejo nikdar več izgubiti te sreče. Sedmi ugovor: Otroke je treba takih pobožnosti naučiti, k a - kršnihsebodo lahko držali vse svoje življenje. Svetega obha- 27 1 1 1 a pa ne bodo vsak dan pre¬ jemali. Odgovor. Zlate so tvoje besede. Da, Vz goja je nauk za življenje; otrok se Prora na dolžnosti navaditi, da jih bo spolnjeval tudi v prihodnje. Ker pa v krščanskem življenju ni nič po- pebnejšega nego stan milosti, je go¬ tovo naj večje važnosti, da si ta stan Prilastimo za vedno, tako da se dru¬ gače ne moremo srečnih čutiti. In ravno s Veto obhajilo nam utrjuje posvečujočo Pjilost. »Kdor je moje meso, bo imel življenje v sebi; kdor pa ne je mojega Preša, ne bo imel življenja v sebi.« S kakšno pravico določaš vnaprej, bo pozneje otrok redkeje prejemal s Veto obhajilo ? Ali ne slišiš, da so vsi v erniki, mladi in stari, povabljeni k v sakdanjemu svetemu obhajilu? Naj se jjtroci že zdaj navadijo na sveto obha¬ jilo, da mu bodo pozneje ostali zvesti. Če so zdaj otroci dobri, je to naj¬ boljše poroštvo za prihodnost; in ko bi pilo gotovo, da bodo v prihodnje red¬ keje prejemali sveto Rešuje Telo, se 28 moramo tembolj podvizati, da okrepiti 1 ? ta srca, ki bodo še v večji nevarnost!; da omlačne, da se pokvarijo in umrjejo, ter da jim v tem obilnejši meri dajem 0 kruha življenja. Osmi ugovor; Kakšen nam?? imate? Jelite, da bi spravi ? 1 mojega sina v semenišče, mo ] 0 hčer pa v samostan? Odgovor. Tvoje vprašanje meri prot' papežu. Zakaj mi nameravamo isto k?' kor Jezus Kristus sam, namreč vzgojiti resne in cele kristjane, ki žive čisto živ- ljenje vedno, ne pa samo včasih, in k* v čistem življenju boljinbolj napredm jejo, kakor želi božji Odrešenik. Ali si ti sam s preredkim svojim obhajilom dosegel ta tako potrebni vzor življenja? Poklic je božji klic ali pa ni nič- Pusti torej Boga, da deluje v duši tvo¬ jega otroka; ne nastavljaj mu zank! Ak° se v srcu tvojega otroka zavoljo čistega njegovega življenja oglaša tembolj neovirano božji klic, in otrok ta klic velikodušneje posluša, tedaj hvali Boga za čast in dobroto, ki ti jo skazuje- 29 kristjan si; ne boj se torej, ako doleti 'vojega sina največja čast, biti Kristusov ^mestnik na zemlji; ravnotako se ne .°j, ako si izvoli tvoja hči v najsvetejšega , lri najslavnejšega Ženina. Če ti je bridko, l°čiti se od svojih dragih, pomni, da se ?pŠ veselil tudi tem večjega blagoslova, c 'tn velikodušnejši si bil v tej odločitvi. Deveti ugovor:Toda otroci so 1 a k o lehko miselni! Ali raz¬ umejo pomen tako svete reči, M k o r je vsakdanje sveto ob¬ hajilo? Odgovor. Monsinjor de Segur pravi: "To je eden izmed tistih žalostnih pred¬ sodkov, ki pahnejo brez števila mladih jmš v nesrečo, ker jih s tem prepuste hrez obrambe strašnim napadom strasti.' 1 Kaj je na tem, če so otroci lehko- Jhiselni, razposajeni, morda celo leni i 11 neubogljivi, če so pa v stanu milosti lri prejemajo sveto obhajilo s pravim Namenom? Sveta Cerkev ne zahteva Ve č in tudi ti nimaš pravice, zahtevati Ve č. Duše ne posvečujejo globoka raz- 30 mišljanja o moči svetih zakramentov, ampak posvečuje jo moč sama. Sicer pa uči izkušnja, da ni nič od- kritosrčnejšega, nego dobra volja otro¬ kova. Otrok je čestokrat vrednejši, pre¬ jeti Jezusa nego mi, ki zaničujemo otro¬ kovo pobožnost. Otroci so lehkomiselni, praviš? Res je; in prav zato jih je treba pogosto navajati k angelski mizi, ako ljubijo ii 1 hočejo ljubiti ljubega Boga. Deseti ugovor: Vsaj izkušnja j e pokazala, da jim sveto obha; jilo jako malo koristi. Torej jim ga ni treba več prejemati- Odgovor. Kako to veš ? Ali poznaš skrivnosti vesti ? Sadovi pogostnega in tudi vsakdanjega svetega obhajila se izprva ne kažejo v vsestranski popol¬ nosti, v natančnem izpolnjevanju vseli dolžnosti, pač pa v tem, da se vedno bolj manjša število smrtnih grehov iij da slednjič otroci sploh čisto žive. Tudi kdor bi bil deležen samo teh sadov pogostnega svetega obhajila, je lahko zadovoljen; saj že tvorijo nadnaravno 31 življenje in Jezus je postavil najsvetejši zakrament, da nam ohranja to življenje: Kdor je moje meso, ima življenje v sebi. Ne smemo se pa čuditi, če lehko- rniselnež ostane lehkomiseln kljub po¬ gostnemu svetemu obhajilu; če kaže znake lehkomiselnosti celo tisti dan, ko je pristopil k božji mizi, da celo tedaj, ko je komaj stopil iz cerkve. Je pač otrok in ni pričakovati od njega res¬ nosti odraslega človeka. Ko bi torej res zabredel v kakšno napako, postavim v jezo ali nepokorščino, mu ne oponašaj ostro in osorno, češ da nima nikakega sadu od svetega obhajila, da je vedno isti, vedno tako togoten, tako neubogljiv ■td. Tako ravnanje navda otrokovo srce le z grenkostjo in ga utegne odvrniti od svetega obhajila, češ da mu le-to večkrat nakoplje bridka očitanja. V. Zgledi. 1. Materino pripovedovanje. ■/Trdno sem prepričana, da mora biti hre¬ penenje po svetem obhajilu in sv. Rešnje 32 Telo podlaga vsej vzgoji. Vedno se sp 0 ' minjam tega-le dogodka: Nekega juti^ o počitnicah sem bila s svojimi štirih 11 otroki pri sveti maši; ko sem od božj e mize grede pokleknila, sem začuti ) 3 gorak poljub na svojih ustnah. Bila ] e moja druga hči — stara tedaj sedenj do osem let, — ki je hotela poljubit} našega Gospoda, ki sem ga prejela p rl sv. obhajilu. Ista deklica je učila svoje še čisto majhne brate, kako se prejme duhovij 0 obhajilo. — Sedaj tudi njen najmlaj s ! bratec pristopa vsak dan k angelsk 1 mizi. Ko sem izvedela, da je dobil ^ to dovoljenje, sem se tudi jaz nekolik 0 bala, da bo pristopal samo iz navade! ali ko sem vsako jutro z njim šla k svetemu obhajilu, sem videla, da nje' gova gorečnost ne pojema. Starši morajo dobro poučiti svoje otroke o svetem obhajilu ter jim zbU' diti hrepenenje po njem; zato so otroci sposobni, tudi če so še tako majhni- Kakor hitro shodijo, hočejo v cerkev in k sveti maši; povprašujejo po pomen 0 33 v elike skrivnosti, poizvedujejo, zakaj dežnik zvoni in zakaj se verniki pri¬ pogibajo; takoj jim je treba pripove¬ dovati čudovito zgodbo o zadnji večerji >n kako nam je naš Gospod zapustil Pred svojo smrtjo samega sebe pod Podobama kruha in vina. Otroci razumejo to že v zgodnji mla¬ dosti, ker se jim čuvstvo razvije veliko Prej nego pamet. Moja najstarejša hči je imela komaj tri leta, ko me je že izpraševala, kadar sem šla k sveti maši: "Ali greste prejet tisto malo belo reč, ki je dobri Jezus?" K tem lepim besedam krščanske katere je pripomniti, da sveti krst po¬ deli otrokom tisto nadnaravno sposob¬ nost, da morejo pojmiti, kaj je sveto obhajilo in kako pobožno se je treba zanje pripraviti. Blagor jim, če pride Jezus v njih srce, ko so ti nadnaravni darovi še neoslabljeni in neoveneli. 2. Odgovori otrok. Neki gojenec Je pisal: „Ko so moji starši izvedeli, da hodim vsak dan k svetemu obhajilu, so 2 Staršem. II. 34 mi dejali: Kako naj si dovolj pameten za tako pogostno sveto obhajilo ? Od¬ govoril sem jim: Nehodimkobha- jilu, ker sem pameten, ampak da postanem pameten." Drugemu so starši dejali: »Pa čemu neki treba tako pogosto prejemati sveto obhajilo?" Odgovoril je: »Čemu je pa jesti treba vsak dan? Moja duša je gotovo vredna toliko, kakor moje telo: zato je čisto prav, da jo hranim vsak dan, kakor hranim svoje telo." — Ne da bi vedel, je govoril kakor katekizem tridentinskega cerkvenega zbora. Še en odgovor otroka, ki so mu ugo¬ varjali, da je pristopal sveti Alojzij Gon- zaga pri vsej svoji svetosti komaj vsak teden k angelski mizi : 1 »Ko bi bil svet kakor sveti Alojzij, bi prejemal sveto obhajilo samo enkrat na teden; da pa postanem kakor le-ta, moram vsak dan prejemati angelski kruh." 1 Dejstvo, ki ga pa nenatančno poročajo mnogi pisatelji, in ki ga je pri razpravi o raz¬ glasu Alojzija za blaženega tajila neka priča Alojzijevega življenja. 35 VI. Sklep. Krščanski starši! Ali bodo želje na¬ mestnika Jezusa Kristusa naletele na °vire v krogu vaših družin? Kadar vam gre za dobrobit vaših °trok, se vam ne zdi nobena žrtev pre¬ slika. Da jim zagotovite malo več Z( Kavja, malo več znanja, malo več bo- l&stva, podvojite svoje napore, delate Pozne noči, pritrgujete samim sebi, ^ povečate to, kar mislite, da jim-bo v . srečo. Toda kadar velja, da zagoto¬ ve njih duši trajno sveto življenje, le¬ poto čistosti, obilico milosti, rast čed- jDsti in nebeško srečo, tedaj naj bi Pl se obotavljali, in najmanjša neprilika Vj bi vam bila nepremagljiva zapreka? v Vaša naloga pri vzgoji je težavna in Sša odgovornost težka. Kaj bo iz otroka? Po splošnem pravilu to, kar bodete sami 'Uredili iz njega. Kličite torej Jezusa na Pomoč, ta pa bo prevzel poglavitni del Sše naloge; ta bo po presrčni in več- kratni združitvi ozdravil mlado dušo § r ešnih navad ter jo varoval vseh napak. 2* 36 Kakšni nesreči bi izpostavili svoj otroke in kako bridko bi obžalovali p re P alislej, ko bi jim branili, pogosto za' uživati kruh življenja. O, rajši bodite veseli, da se presvet 0 Srce Jezusovo tako neizrekljivo poniz 3 do nas ljudi in da navdaja vaše otrol< e s toliko gorečnostjo in jim pomaga. Vsaj tistih, ki pogosto pristopajo . 1 ' angelski mizi, ne bo požrl duh ned' stosti; vsaj ti ne bodo žrtve nebrižnosj in malomarnosti ter strahu pred ljudtnt temveč bodo ljubili Boga in svojega bližnjega ter bodo vaša krona in vas e veselje. Misli v preudarek. Duša otrokova je rahla zemlja, lhajilo se pravi, pregnati iz nje nrav¬ nost. Don Boško. Do osemnajstega ali dvajsetega leta !?' možna zdržnost brez sv. Rešnjega !e lesa; še manj pa tista stanovitnost v dobrem, tisti žar moči in vse tiste tlade čednosti, ki narede iz mladega ^istjana to, kar je na zemlji najljub- ^ e jše in največjega spoštovanja vredno. AIgr. de Segur. Četrt ure po sv. obajilu bo več kori¬ to otrokovi izomiki, nego pouk naj- s Pretnejših učiteljev. P. Tissot, D. J. Ni mogoče preračunati uspeha enega črnega sv. obhajila v življenju kristja¬ novem. Lacordaire. vnosne l varno ^istusa. Dostavek. R. Iz odlokov sv. očeta o pogostne « 1 in vsakdanjem prejemanju sv. obhajil«' I. Poglavitne določbe odlok« kongregacije svetega zbora z dne 20. de- cembra 1.1905. o pogostnem in vsak- danjem prejemanju sv. obhajila 1 1. Pogostno in vsakdanje sv. obha¬ jilo, ki ga naš Gospod Jezus Kristus io katoliška Cerkev tako srčno želita, naj bo vsem kristjanom kateregakoli stam 1 ali poklica na voljo; nikomur naj se ne odreka, kdor je v posvečujoči mi¬ losti božji ter ga želi s pravim name¬ nom in pobožnim srcem prejeti. 2. Pravi namen pa je tedaj, če kdo želi, prejeti sv. obhajilo ne iz navade, ničemurnosti ali človeških ozirov, tem¬ več ker Bog tako hoče, da bi se vedno tesneje ž njim v ljubezni združil ter bi z božjim lekom pomogel svojim sla¬ bostim in pomanjkljivostim. 39 .. 3. Četudi je kar najbolj želeti, da bi '''.vsi, ki pogosto ali celo vsak dan j^jemajo sveto obhajilo, brez malih jj r ehov, vsaj brez popolnoma rado volj¬ an, ter brez nagnjenja do njih, vendar gostuje, da so vsaj brez smrtnega ^ re ha s trdnim sklepom, nikoli več ne fuf^iti J ako imajo tak trden in resničen " e P, ni mogoče, da se ne bi, če vsak skl j. prejemajo sveto obhajilo, počasi j°ljinbolj oprostili tudi malih grehov n nagnjenj. . 4. Ker pa zakramenti nove zaveze :. lce r vsakikrat podele milost, kadar JlfTl sami ne delamo ovire, a vendar e dno tem večjo, čim bolj smo pri¬ javljeni, zato se je treba za Sv. ob¬ lilo skrbno pripraviti in po sv. ob¬ čilu zahvaliti primerno močem, stanu 11 Poklicu. 5. Da pa bodo prejemali verniki po¬ stno in vsakdanje sv. obhajilo z večjo azsodnostjo in večjim zasluženjem, je ,! e ba izpovednikovega sveta. (Ljub¬ čki Škofijski list, 1. 1906., str. 43.) 40 II. Odlok kongregacije odpust' kov in sv. relikvij dne 14. febrU' a rja 1906. Papež Klement XIII. je dne 9. de¬ cembra 1. 1763. dovolil vernikom, k 1 hodijo vsak teden k izpovedi, pri vsa' kem sv. obhajilu, katero prejmejo v posvečujoči milosti božji in s pravij 11 namenom, vse odpustke, za katere ) e ukazana izpoved in sv. obhajilo, raze' 1 odpustkov o svetem letu in drugih p°' dobnih odpustkov. (Mnoge škofije, tak° tudi ljubljanska, imajo papeževo d O' voljenje, vsled katerega dobe vernih omenjene odpustke, če gredo vsaj vsa; kih štirinajst dni k sv. izpovedi.) Pap e j? Pij. X. pa je dne 14. februarja 190° dovolil iste odpustke vsem vernikon 1 / ki hodijo vsak dan ali vsaj pet' krat na teden k sv. obhajil 11 ' tudi brez tedenske ali štiri naj stdnevf> e izpovedi. (Acta S. Sed. XXXIX, 62.) 41 III. Odlok kongregacije sv. od¬ pustkov z dne 7. decembra 1906 u°voljuje, da smejo bolniki, ki so v Postelji že en mesec brez upa, da bi ^Uialu ozdraveli, sprejeti sv. obhajilo er, krat ali dvakrat na teden, tudi če bi j P°. polnoči zaužili kako tekočino, v slu- puju, da se hrani sv. Rešnje Telo v oližini, kakor je navada v bolniščnicah, ^Vodih itd. Ako pa ni sv. Rešnjega Te- es a tako blizu, smejo taki bolniki biti obhajani, tudi če niso tešč, enkrat ali dvakrat na mesec. (Ljubljanski Škofijski “st, 1907, str. 31.) IV. Odlok kongregacije sv.zbora 2 dne 10. avgusta 1910 o starosti, 'f kateri naj se puste otroci * prvemu sv. obhajilu. 1. Stara navada. Kako prisrčno je Kristus na zemlji hubil otroke, o tem nam jasno priča 42 sv. evangelij. Njegovo veselje je b 1 ! občevati z njimi; polagal je večkrat nan) e svoje roke, jih objemal in blagoslavlja 1 : Nejevoljen je bil, ko so jih učen c ! odganjali od njega, grajal jih je s ten 1 , ostrimi besedami: »Pustite male k mej 11 priti in nikar jim ne branite, ker taki 11 je nebeško kraljestvo !" 1 Kako zeloP a je cenil njih nedolžnost in dušno stost, je dovolj jasno pokazal, ko r nekoč k sebi poklical malega otrok« 1 in dejal svojim učencem: »Resničn 0 vam povem, ako ne postanete kak° r otroci, ne pojdete v nebeško kra!j e ' stvo. Kdorkoli se torej poniža kakor otrok, ta bo večji v nebeškem kralj e ' stvu. — In kdor sprejme katerega tek malih v mojem imenu, mene sprejme."' Spominjajoč se teh besedi je kato' liška Cerkev že v prvih časih skrbela« da so prejemali otroci Kristusa v sv- obhajilu, ki ga je navadno delila že dojenčkom. Kakor je bilo ukazano J Mark. 10, 13. 14. 16. 2 Mat. 18, 3. 4. 5. 43 s ^oro v vseh starih obrednih knjigah J a v do 13. stoletja, se je to vršilo pri a ločevanju in ponekod se je ta navada °hranila dalje časa, pri Grkih in vzhod¬ ih kristjanih pa obstoji še sedaj. Da ■j 1 se pa odstranila nevarnost, da zlasti ?°jenčki ne bi posvečenega kruha vrgli J? ust, se je početkoma vpeljala navada, ^Hti jim sveto obhajilo samo pod po¬ dobo vina. , Toda ne samo pri krstu, temveč u di pozneje so večkrat krepčali otroke ? to nebeško hrano. Saj je bila v ne- ^Hterih cerkvah navada, deliti otroči- J: e m sv. obhajilo takoj za duhovščino, d r ugod pa so jim po obhajilu odrastlih dajali ostale koščke. 2. Cerkvena zapoved. Ta navada se je pozneje v latinski T v er kvi opustila ter so začeli otroke pu¬ hati k angelski mizi šele tedaj, ko se jim l e v razumu že nekoliko posvetilo in so ? r e kaj vedeli o presvetem zakramentu. novo navado, sprejeto že od neka¬ kih krajevnih cerkvenih zborov, je 44 slovesno potrdil četrti spiošni cerkve' 11 zbor v Lateranu leta 1215., ko je raZ' glasil znano postavo 21., s katero se vernikom, ki so prišli k pameti, uka' zuje sv. izpoved in sv. obhajilo s sle' dečimi besedami: „Vsak kristjan obO' jega spola, ko pride k letom razločevanja (pameti), naj se sam vestno izpove vse" svojih grehov vsaj enkrat v letu p°' stavljenemu izpovedniku ter naj si p rl ' zadeva po svojih močeh opraviti nalo' ženo pokoro in naj prejme pobožn 0 vsaj o velikonočnem času sv. Rešnje Telo, razen če bi po nasvetu postav' ljenega izpovednika iz kakega pamet' nega vzroka mislil, da naj se ga zdrži za nekaj časa." Tridentinski cerkveni zbor, 1 ki ni' kakor ni zavrgel starodavne navade, deliti otrokom sveto obhajilo, še prede" so prišli k pameti, je potrdil postav 0 lateranskega zbora ter izrekel izobčenj e nad tistimi, ki bi bili nasprotnega irm e ' nja: „ Če bi kdo trdil, da niso vsi in sle' Seja 21, O obhajilu, pogl. 4. J e rni krščanski verniki, kadar pridejo * pameti, dolžni vsako leto vsaj o Veliki n °či prejeti sv. obhajilo, kakor ukazuje lati sv. Cerkev, bodi izobčen." 1 Torej na podlagi imenovane, še sedaj Ve ljavne postave lateranskega zbora jj 0 dolžni krščanski verniki, kadar pri¬ dejo k pameti, opraviti sv. izpoved in Prejeti sv. obhajilo vsaj enkrat na leto. 3. Napačne navade. v Toda pri določevanju dobe, ko'se rlovek zave pameti ali pride k spo¬ znanju, so se tekom časa vrinile mnogo¬ številne zmote in obžalovanja vredne navade. Bili so namreč nekateri, ki so rnenili, da je treba določiti posebno Pobo zavednosti za sv. izpoved in po¬ sebno za sveto obhajilo. Za sv. izpoved l e po njih sodbi tista doba zadostne Pameti, ko je otrok zmožen dobro od ^abega razločevati in torej tudi grešiti; 2 a sv. obhajilo pa da je treba večje starosti, ko ima otrok bolj jasne pojme 1 Seja 13, O evharistiji, pogl. 8, kan. 9. 46 o verskih resnicah in se more tore) njegova duša bolje pripraviti. In tak° je bila zaradi različnih navad raznih krajev ter različnega mnenja ljudi p°' nekod določena za prejem prvega sv- obhajila starost 10 ali 12 let, drugod 14 ali še več, tako da otrok, ki še njso imeli predpisane starosti, niso puščal' k svetemu obhajilu. Taka navada je sicer hotela na videz varovati spoštovanje do naj svetejšega zakramenta, v resnici pa je odganjala vernike od sv. obhajila ter povzročila mnogo zla. Naravno je bilo, da nedolž¬ nost v otrocih, odtrgana od Zveličar- jevega objema, ni več imela hrane za notranje življenje; to je bilo pa tud' vzrok, da je mladina, oropana te močne obrambe in izpostavljena tolikemu za¬ lezovanju, izgubila dušno čistost ' n zabredla v pregrehe, še preden j e okusila to sveto skrivnost. In čeravno se skrbi, da se pred prvim sv. obha¬ jilom daje natančnejši pouk in da se dobro opravi sv. izpoved, kar se pa v resnici tudi ne zgodi povsod, vendar 47 Moramo vselej obžalovati izgubo prve ^dolžnosti, ki bi se morda zabranila, Ce bi prejemali sv. Rešnje Telo že v Mlajših letih. Ravnotako je graje vredna navada 1 v več krajih, da otrokom, ki še niso Prejeli sv. obhajila, branijo iti k izpovedi ali aa da jim ne dajo svete odveze. Tako se zgodi, da so morda zakopani v smrtne grehe in žive dolgo časa v v eliki nevarnosti. A najhujše je to, da ponekod otro¬ kom, ki jih še niso pustili k prvemu s '-'etemu obhajilu, ne dado sv. popotnice tudi v smrtni nevarnosti in jih, ako Umro, pokopljejo po obredu za otroke I ter oropajo zadostilnih molitev svete Cerkve. Prav tako škodo povzročajo tisti, ki zahtevajo izredno pripravo za prvo sv. obhajilo, več kakor pa je treba, ker ne jnislijo, da izvira tako napačno ravnanje 'z krivih naukov janzenistov, ki so trdili, da je sv. obhajilo plačilo, ne pa zdra¬ vilo za človeško slabost. Zakaj povsem drugače uči o tem tridentinski zbor, 48 ko pravi, daje sv. obhajilo »protistrupi s katerim se očiščujemo vsakdanjih p»' e ' . greškov in varujemo smrtnih grehov' 1 ' ta nauk je bolj jasno poudarjala sV# a koncilska kongregacija z odlokom dn e 20. decembra leta 1905., v katerem se dovoljuje vsakdanje sv. obhajilo vsemi starim in mladim, da zadoste le dven) a pogojema: da so v stanu milosti bož) e in da imajo pravi namen pri prejemanj 11 sv. obhajila. V resnici ne vidimo nobenega raZ' loga, da bi se dandanes, ko so vendar v starih časih dajali dojenčkom ostanke svetega kruha, zahtevala izredna priprava od otrok, ki so še v srečnem stani) prve nedolžnosti in čistosti in ki p r ’ tolikem zalezovanju in nevarnostih r] a ' šega časa zlasti potrebujejo one skriv¬ nostne hrane. 4. Starost za prvo sv. obhajil 0. Vse te grajane razvade izvirajo od' tod, ker se ni niti modro, niti prav 1 Seja 13, O evharistiji, pogl. 2. 49 določilo, kdaj pride otrok k pameti, in . er se zahteva drugačna starost za sv. ' 2 Poved, drugačna za sv. obhajilo. Saj Ve ndar zahteva taisto starost za oba ža kramenta lateranski zbor, ker obenem Malaga dolžnost sv. izpovedi in svetega °ohajila. Torej kakor se smatra za iz- j Poved tista doba pameti, ko more otrok :°čiti dobro od slabega, to je, ko Jame rabiti svoj razum, ravnotako mora sijati za sv. obhajilo tista doba ali s tarost kot prava, v kateri je zmožen izločevati posvečeni kruh od navad¬ nega kruha, in to je ravno tista starost, ao pride otrok k pameti . Nič drugače niso o tem sodili naj¬ imenitnejši razlagavci lateranskega zbora lri ljudje tistih časov. Iz cerkvene zgo¬ dovine je znano, da so mnogi krajevni eerkveni zbori in škofijski ukazi že od J3. stoletja kmalu za lateranskim zbo¬ gom puščali otroke v starosti sedmih *et k prvemu sv. obhajilu. Razen tega imamo zelo važno pričo, učenika sv Tomaža, pri katerem beremo: »Kakor mtro jamejo otroci kolikortoliko rabiti 50 svoj razum, da morejo imeti spošP' vanje do tega zakramenta (sv. Rešnjei^j Telesa), tedaj se jim mora ta zakramei 1 podeliti." 1 Te besede razlaga Ledesflj 3 tako-le: »Trdim po mnenju vseh, & se mora vsem, ki so pri pameti, kak° r hitro pridejo k pameti, dati sv. obhajil 0 ’ čeprav le bolj nedoločeno vedo, M delajo." 2 Isto mesto razlaga Vasqu eS 1 tako - le: „Ko pride otrok enkrat do tak e pameti, tedaj ga precej veže božja p°' stava tako, da ga Cerkev sploh tega n e more oprostiti."a Prav tako uči sv. AntO' nin, ko piše: „Koje otrok zmožen zvijač^ ko namreč more smrtno grešiti, tedaj je dolžan iti k sv. izpovedi in potem' takem tudi k sv. obhajilu." 4 Do istega zaključka pride tudi tridentinski cerkven 1 zbor. Ko namreč v seji 21., pogl. v pravi, da otroci, ki še niso pri pamet*; iz nikakega vzroka niso dolžni prejet’ sv. obhajila, tedaj navaja kot edini vzrok 1 Sumtn, Theol. p. III, q. 80, a. 9, ad 3. 2 In S. Thom. p. III, q. 80, a. 9, dub. 6. 3 S. Thom. p. III. disp. 214, c. 4, n. 43. 4 P. III, tit. 14, c. 2, § 5. 51 °j ker ne morejo grešiti: »Zakaj," pravi, ' ,? adobljene milosti otrok božjih ne mo- re lo v oni starosti izgubiti". Iz tega Posnemamo mnenje cerkvenega zbora, so otroci potrebni in dolžni preje¬ mati sv. obhajilo tedaj, ko morejo z §> r ohom izgubiti milost božjo. S tem se s * r injajo tudi besede rimskega cerkve¬ na zbora, ki se je vršil za Benedikta ^Ul., ki uči, da se dolžnost prejemati Sv - obhajilo začenja tedaj, »ko dečki ’ n deklice pridejo v leta spoznanja, j^amreč v tisto starost, ko morejo raz¬ ločevati ta nebeški kruh, ki ni drugo kakor pravo telo Jezusa Kristusa, od Navadnega in neposvečenega kruha ter £a vedo prejemati s primerno pobož¬ nostjo in spoštovanjem ". 1 Rimski ka¬ rizem pa pravi, »da nihče ne more oolje določiti, kdaj se naj da otrokom Sv ' obhajilo, kakor njihov oče in pa Pašnik, kateremu se izpovedo svojih Srehov. Njih dolžnost je torej poizve- 1 Instruzione per quei che debbono la prima Zplta ammettersi alla S. Communione, Append. p. ll, 52 dovati in popraševati otroke, če k a J vedo o tem najsvetejšem zakrament 11 in če po njem hrepene", i Iz vsega tega sledi, da je zaved' nostna starost za sv. obhajilo doba, otrok ve ločiti posvečeni kruh od n&' vadnega, telesnega kruha, da se m° re . pobožno približati oltarju. Zatorej 1,1 potrebno popolno znanje veronauka, ke r zadostuje le nekaj temeljnih verskih res- nic, to je, nekaj znanja; tudi ni potrebno, da se popolno zaveda svoje pameti, za' dostuje, da ima le početno spoznavanj^ to je, da se le nekoliko zaveda pametn Potemtakem je graje vredno dalje od¬ lašati sv. obhajio ter določati za prejem poznejšo starost in to je apostolska sto¬ lica večkrat zavrgla. Tako n. pr. je pa¬ pež Pij IX. blaženega spomina s pis¬ mom kardinala Antonellija, ki ga j e dne 12. marca leta 1866. pisal franco¬ skim škofom, ostro obsodil po nekaterih škofijah vpeljano navado, odlašati sv. obhajilo na poznejša, določena leta. Kon- 1 Pars II, De Sacr. Euchar., n. 63. 53 p e gacija sv. zbora pa je dne 15. marca ^a 1851. popravila ono poglavje pro- Vlri cialne sinode ruenske, v katerem so p r okom izpod 12 let branili pristopati c sv. obhajilu. Ravnotako je postopala 5^ kongregacija zakramentov v neki ?j r asburški zadevi 25. marca 1. 1910. so vprašali, ali naj se puste otroci 1 dvanajstim ali štirinajstim letom k sv. °t>hajilu, je kongregacija odgovorila: "Dečki in deklice se morajo pustiti k Sv _. obhajilu, ko pridejo do zavednosti ko pridejo v leta spoznanja." 5. Odlok sv. očeta. Po temeljitem preudarku je kongre¬ gacija za disciplino zakramentov v glavni Se ji dne 15. julija leta 1910. z name¬ nom, da bi se docela odpravile ome¬ njene napačne navade, marveč bi se °troci koj iz mladih let združevali z Je¬ zusom Kristusom, živeli njegovo živ¬ ljenje ter dobili obrambo proti nevar¬ nostim popačenosti, izdala glede pr- yega sv. obhajila otrok sledeči odlok, ki ,[ ua veljati povsod. 54 1. Doba spoznanja kakor za sv. poved, tako tudi za sv. obhajilo, je tista, ko otrok začne misliti, to je nekako okrog sedmega leta, ali nad ali tudi p oC * sedmim letom. Od tega časa se pričn e dolžnost izpolnjevati zapoved o izp°' vedi in obhajilu. 2. Za prvo izpoved in za prvo ob¬ hajilo ni potrebno popolno in temeljit 0 znanje veronauka. Otrok se bo pa mo¬ ral polagoma naučiti vsega krščanskega nauka, kakor se bo razvijal njeg° v razum. 3. Znanje veronauka, ki je potrebno otroku za dostojno pripravo na prv° sv. obhajilo bodi tako, da pozna p° svojem razumu neobhodno potrebne skrivnosti svete vere ter razločuje po¬ svečeni kruh od navadnega, telesnega, da pristopi k sv. obhajilu s tako po¬ božnostjo, ki je primerna njegovi sta¬ rosti. 4. Dolžnost zapovedi glede sv. iz¬ povedi in sv. obhajila, ki veže otroka, zadene zlasti tiste, ki ga vzgojujejo- Pristoja pa očetu ali njegovemu namest- 55 n *ku in izpovedniku, kakor določa rimski katekizem, pustiti otroka k prve- ; »nu sv v obhajilu. 5. Župniki naj skrbe, da se enkrat i a li večkrat na leto oznani in vrši skupno obhajilo otrok, ki se ga naj udeleže ne k prvoobhajanci, marveč tudi drugi, ki s 9 z dovoljenjem staršev ali izpoved- nikovim, kakor je bilo rečeno, že prej Pristopili h Gospodovi mizi. I za ene, i za druge naj se odmeni nekaj dni za Pouk in pripravo. 6. Vsi tisti, ki jim je izročena skrb z a otroke, se morajo potruditi, da bodo ti za prvim svetim obhajilom pogosto Pristopali k sveti mizi in, če je mogoče, tudi vsak dan, kakor želi Jezus Kristus >n naša mati sv. Cerkev, in da bodo to storili s toliko pobožnostjo, ki jo mo¬ ramo zahtevati od njihove starosti. 7. Kratkomalo se mora zavreči na¬ vada, da se otrokom, ko so prišli k pa- jneti, zabranjuje sv. izpovedbah da se jim nikdar ne da odveza. Škofje naj skrbe, da se odpravi tako ravnanje, po¬ služujoč se tudi postavnih sredstev. 56 8. Nad vse graje vredna je navada; da se otrokom ne podeli sv. popotnica in sv. poslednje olje, ko se zavedaj 0 pameti, in da se pokopavajo po obredij otrok. Naj škofje ostro postopajo prod tistim, ki nočejo opustiti te navade. Dne 7. avgusta 1910 so sv. oče Pij & v avdienci vse potrdili, kar so sklenil* kardinali in sv. kongregacije, ter zauka¬ zali, naj se ta odlok izda in objavi. Vsem škofom pa naročajo, da seznanijo ž njim ne le župnike in duhovščino, marveč tudi ljudstvo, ki naj se mu v domačem jeziku prebere vsako leto ob času, k° se oznani velikonočna dolžnost. Škofje bodo pa morali vsakih pet let z drugimj škofijskimi zadevami vred tudi poročati o tem, kako se izvršuje ta odlok. Vse nasprotne določbe so s tem razveljavljene. Dano v Rimu v palači iste sv. kon¬ gregacije, dne 8. avgusta 1910. Ph. Giustini, E. kardinal Ferrata, tajnik. prefekt. (Ljub. Škof. list, 1911, str. 49 in sl-) 57 Navodilo za pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. Krščanski starši in vzgojitelji, ki 1 bodo navajali otroke k pogostnemu in v sakdanjemu sv. obhajilu, bodo morali skrbeti, da otroci zadoste določbam, ki Jih sveta Cerkev in sv. oče stavita do tistih, ki pogosto in vsak dan prejemajo sv. obhajilo. Te določbe moremo v kratkem izraziti v nastopnem navodilu *a pogostno in vsakdanje sveto obhajilo. : . Kdor hoče vredno in s koristjo pre¬ jemati sv. obhajilo, mora: 1. biti v ttiilosti božji; 2. ga mora s pra¬ vim namenom in pobožnim srcem preje; 3. treba ti se je za sveto obhajilo skrbno pripraviti in se Po sv. obhajilu zahvaliti p ri¬ ni e r n o močem, stanu inpoklicu. 1. Kdor hoče vredno prejeti sv. ob¬ hajilo, mora biti vsaj brez smrtnega greha, to je, imeti mora posvečujočo milost božjo. — Starši in vzgojitelji bodo brez skrbi navajali otroke k po- 58 gostnemu in vsakdanjemu sv. obhajilu, takoj ko so pristopili prvikrat k mizi Gospodovi, ker se jim je pri pripravi za najsvetejši zakrament natanko raz¬ ložilo, da morajo k sv. obhajilu vselej pristopiti s čisto vestjo, to je, da so vsaj brez vsakega smrtnega greha in imajo torej posvečujočo milost božjo. Tudi se je pri pripravi za prvo sv. ob¬ hajilo otrokom natanko razložil razloček med smrtnim in odpustljivim ali malim grehom. 2. Istotako so bili otroci poučeni o tem, kaj se pravi imeti pravi na¬ men in sv. obhajilo s pobožnim srcem prejeti. Živo so se jim popisale milosti, katere jim deli sv. obhajilo, in vcepilo se jim je prepričanje, da smejo pristopati k mizi Gospodovi samo iz tega namena, ker jih vabi Zveličar in da bodo deležni njegovih milosti. Zato bo pobožno otroško srce hrepenelo, v ljubezni združiti se s Kristusom, in bo prejemalo sv. obhajilo, da bo obvaro¬ vano smrtnega greha, očiščeno malih grehov in da bo dobilo v sv. obhajilu 59 Pomoč zoper izkušnjave in strasti. Otrok naj torej hodi prostovoljno k sve¬ temu obhajilu: ne smejo se mu dolo¬ čati dnevi, v katerih naj pristopi k mizi Gospodovi ali ne. Hodi naj k svetemu obhajilu kakor mu svetuje izpo¬ ved n i k. Ako tako ravna, bo imel pri prejemanju svetega zakramenta pravi namen. 3. Priprava in zahvala za sveto obhajilo je daljna in bližnja. Daljna priprava je lepo urejeno krščansko živ¬ ljenje, posebno redna molitev. Izpo- vedniki bodo gotovo svetovali pogostno in vsakdanje sveto obhajilo le takim, ki jutranjo in večerno molitev dobro opravijo in se zapovedane božje službe z vnemo udeležujejo. BI ižnjo pripravo pred sv. obhajilom in zahvalo so se otroci naučili pri pripravljanju na prvo l sveto obhajilo. Izpovednih jim bo tudi za posamezne razmere in okoliščine do¬ ločil, kako dolgo naj molijo pred sv. obhajilom in po sv. obhajilu, ko bi ne mogli navadne priprave in zahvale opraviti. 60 Priprava za sv. obhajilo je tudi dobra sv. izpoved. Hvalevredna je te¬ denska sv. izpovedali sv.izpoved vsakih štirinajst dni, kjer se brez težave lahko opravlja, potrebna pa je sv. izpoved le tedaj, ko bi se oni, ki hoče pristo¬ piti k sv. obhajilu, zavedal smrtnega greha. Prevzv. ljubljanski knezoškof dr. Ant. B. J e g 1 i č pravi: „Kar se tiče pogoste sv. izpovedi, ki se sedaj opravlja samo iz pobožnosti, se bo sedanja na¬ vada morala izpremeniti. Izpovedi bodo postale bolj redke v isti meri, v kateri se bodo množila sv. obhajila. Saj j e zakrament sv. pokore v prvi vrsti za¬ krament mrtvih za one, ki so smrtno grešili; zakrament sv. Rešnjega Telesa pa je zakrament živih in pomnoži notranje duhovno in dušno življenje, nam izbriše male grehe, pa nas ravno s tem učinkom obvaruje smrtnih gre¬ hov. Koliko je že sedaj vernikov brez smrtnega greha! Smrtni grehi se bodo pa še bolj zmanjšali ne le pri odraslih, ampak tudi pri mladini, ako postanejo pogostna, tedenska, vsak- 61 danja sv. obhajila bolj navadna, po¬ sebno ako se na to navadijo otroci, koj, ko se začnejo zavedati. O, ko bi le skoraj prišel čas, ko bo splošno med verniki prepričanje, da prav po¬ gosto, tedensko, vsakdanje sv. obhajilo spada k redovitemu, navadnemu na¬ šemu življenju! Ako bomo v tem duhu napredovali, bodo pogoste izpovedi, izpovedi iz same pobožnosti vedno manj potrebne. Go¬ tovo bo izpovednik lahko dopustil iz¬ poved na 14 dni, 3 ali 4 tedne enkrat, sv. obhajilo pa med tem časom vsak dan ali vsaj večkrat, kakor bo vernikom čas dopuščal." (Lj. Škofijski list, 1911, str. 61, 62.) 62 C. Molitev za razširjanje pobožnosti vsakdanjega svetega obhajila. ,,0 presladki Jezus, ki si prišel na ta svet, da vse duše obogatiš 1 življenjem svoje milosti ter se jinb da bi mogle to življenje v sebi ohra- niti in gojiti, daješ vsak dan kot zdra¬ vilo v njihovih boleznih in v podporo v njihovi slabosti, ponižno Te pr°' simo, razlij dobrotljivo nanje svo¬ jega Sv. Duha, da bi se one, ki so morda omadeževane s smrtnim gre' hom, vrnile k Tebi in zopet prejel 0 življenje milosti, ki so ga izgubil 0 z grehi; one pa, ki so po Tvoji do¬ broti s Teboj združene, da bi, čel 0 mogoče, pristopale vsak dan k tej nebeški pojedini, si po njej pokrep' čane pridobivale protistrupa zop 0f vsakdanje odpustljive grehe, mogl 0 hraniti življenje milosti in tako ved¬ no bolj očiščene dosegle večno bla- ženstvo v nebesih. Amen.“ 63 Sv. oče podeli vsem vernikom, ki to tnolitev pobožno molijo, enkrat na dan 300 dni odpustka in popolni odpustek enkrat v mesecu na poljuben dan pod navadnimi pogoji, ako to molitev vsak dan molijo in kako cerkev ali očitno kapelo obiščejo. Rim, 14. decembra 1906. V ljubljanski škofiji je ukazana ta tnolitev pri slovesni tridnevnici, ki se vrši vsako leto v počeščenje sv. Reš- njega Telesa in v pospeševanje po¬ gostnega in vsakdanjega prejemanja svetega obhajila. (Ljublj. Škofijski list, 1.1911,, str. 69.) Vsebina Stran I Predgovor k prvi slovenski izdaji . . . Predgovor k drugi slovenski izdaji . . . I. Poziv sv. Cerkve. II. Razlogi. III. Dolžnost. IV. Puhli ugovori. V. Zgledi. VI. Sklep. Misli v preudarek. Dostavki: A. Iz odlokov sv. očeta o pogostnem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila B. Navodilo za pogostno in vsakdanje sveto obhajilo. C. Molitev za razširjanje pobožnosti vsak¬ danjega sv. obhajila. 3 6 9 11 13 18 31 35 36 38 57 NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000504454