SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leU 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnIStvo ln ekspedlclja v ,,katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SeuienlSUlb ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74.
Štev. T
V LJubljani, v torek 11. januvarija 1898.
Letnilt XXVI
(esko-iiemska sprava.
Včeraj je pričelo zborovati deset deželnih zborov, mej njimi tudi češki. Sedanje zasedanje češkega deželnega zbora je velepomenljivo za vso Avstrijo. V Pragi se bode odločilo, ali je mogoče sporazumljenje mej Čehi in Nemci, od katerega je odvisno redno zborovanje državnega zbora, odvisna tudi nagodba z Ogersko. Parlamentarno življenje pričelo so je gibati v deželnih zborih, in za Avstrijo bodo zgodovinskega pomena sklepi v središču češke kraljevine. Vlada sama pričakuje in upa, da v čefikem deželnem zboru mej Čehi in Nemci doseže premirje ter položi trdno podlago, na kateri bode mogoča trdna, trajna sprava med obema narodnostima v deželi.
Češki narod sicer ni onemogel v dolgoletnem boju za svoje pravice, samozavesten, zjedi-njen in srčen stoji na braniku, ne boji se svojih nasprotnikov: vendar pa so vsi njegovi merodajni voditelji v zadnjem času na javnih shodih in v posvetih z vlado izjavili, da so pripravljeni za premirje in tudi za spravo, ako posredovalci in nasprotniki ne zahtevajo pretiranih žrtev. In tudi nemški narod potrebuje in si želi miru, ki mu ga kale radikalni in častiželjni voditelji.
Pravičnost, ta je ona čarodejna formula, ki more razrešiti preporno vprašanje. Nemški voditelji pa so, ki se morajo sprijazniti s pravičnostjo, z mislijo, da niso gospodarji v deželi in državi, da smejo in morajo Čehi, kakor tudi drugi ne-nemški narodi zahtevati popolno jednakopravnost. Ako nemški zastopniki priznajo to načelo, potem je sprava mogoča in dosegljiva.
Toda špekulanti in politični prekupci so, ki nemški narod vodijo iz boja v boj, ki podžigajo divje ljudske strasti, da raste in se širi narodnostni boj. Vrhovno poveljništvo nemških bojev-
nikov si je prilastil mož, kateri svojo osebo postavlja nad ljudske in državne koristi. Ali bode v tem resnem času zmagal ta intrigant, o tem nas poučo bližnji dogodki v češkem deželnem zboru.
Shod nemških poslancev minulo nedeljo v Litomericah opravičuje nado, da se v Pragi priČno mirni in resni razgovori o vravnavi jezikovnega vprašanja.
Od 70 nemških deželnih poslancev so jo shoda udeležilo 66. Soglasno so sklenili, da se udeleže deželnega zbora, ker je nekda vlada obljubila, da hoče jezikovni naredbi primerno pre-narediti.
Ako sedaj Nemci pokažejo dobro voljo in taktnost, ako dokažejo, da jim prepir ni edini in konečni namen in da ljudstvo ni obsojeno na vedno vojno kontribucijo, potem in le potem bode češki narod rad segel nasprotniku v roke, sklenil pošteno spravo, ki more imeti najboljšo posledice za vso državo._____
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. januvarija.
Jezikovne navedbe pri najvišjem sodišču. Minuli teden so objavili razni listi razsodbo najvišjega sodišča v neki jezikovni zadevi. Pri sodišču v Ilebu je meseca maja lanskega leta zahteval češki odvetnik pri neki obravnavi z nemško stranko, da sme svojega klijenta zagovarjati v češčini. Sodišče je njegovi zahtevi vkljub ugovoru nasprotnega zagovornika ugodilo. Poslednji je proti temu odloku okrajnega sodišča vložil ugovor in najvišje sodišče mu je pritrdilo. Poslednje je namreč mnenja, da je »v deželi navadni jezik« oni, ki se rabi pri dotičnem sodišču, in ker se v Hebu rabi samo nemščina, ni opra-
vičeno postopanje hebBkega okrajnega sodišča. Po sodbi raznih čeških listov, s katero sc strinjamo tudi mi, pa to mnenje nikakor ni pravo. »V deželi navadni jezik« je vendar tisti jezik, ki se govori z večjimi ali manjšimi izjemami po celi deželi in ne samo v kakem okraju ali občini. Za poslednja dva slučaja pa ima nemščina izraza »bezirksiiblioh« in »ortsiiblich«, ki sta vsekako drugačnega pomena, kakor pa »landesilblkh«. V deželi navadni jezik jo in ostane na Češkem če-ščina, akoravno prevladuje morda v hebskem sodnem okraju nemščina in je torej tu la jezik »be-zirksiiblich«, na kar se pa zakon ne ozira.
Nagla sodba v l'ra<ji odpravljena. Lepaki na hišnih vogalih in posebna izdaja »Prager-Zeitg.« so naznanili včeraj zjutraj praškemu prebivalstvu, da je z včerajšnjim dnem ob 6. uri zjutraj razveljavljena ministerska naredba, s katero bo je proglasila za Prago in njeno okolico nagla sodba. S tem se je odvzelo praškemu prebivalstvu breme, ki je precej pritiskalo na vse slojeve, akoravno se nagla sodba dejanjsko ni vporabljala, kajti za tak izvanreden slučaj sostav-ljeno sodišče ni imelo v dobi naglega soda nobenega pravega opravila, vsaj listi niso poročali o nobenem slučaju. Obteževalno v obilni meri pa je bilo že to, da se prebivalstvo ni moglo slo-bodno gibati, policijska ura je bila zelo prikrajšana in na vsak korak posamnega človeka so jo strogo pazilo. Sedaj so bodo Pražani zopet lahko oddahnili in bodo nastopile normalno razmere, vendar pa je včeraj še celi dan bilo vojaštvo na nogah. Najbrže se je zgodilo to na ljubo Nemcem, ki so opetovano zahtevali od vlado, naj skrbi za varnost njih deželno-zborskih poslancev. Kako neopravičena je bila njihova skrb za osebno varnost nemških kričačev, so je jasno pokazalo v včerajšnji prvi seji deželnega zbora, ko se nijed-
LISTEK.
■
Po telefonu.
Po francoskem zapisal P. H-e.
Šla sva z gospodom Maroux-em iz kluba. Na potu se ustaviva pred poštnim poslopjem. »Grem telefonirat, precej pridem!« pravim. Pri teh besedah se moj spremljevalec strese. Ko se vrnem, hočem zvedeti vzrok njegove razburjenosti, za to mu rečem. »Kako sijajna iznajdba ta telefon! Neskončne dobrote nam podaje napredek v vedi«. »Menite?« odgovori on s trpko ironijo. »Meni se zdi, da nam kaže veda le človekovo slabost ter množi sredstva naše bede. Da se o tem prepričate, povem vam dogodek iz lastnega življenja«. * *
Nekoč sem se mudil o počitnicah s svojo ženo Alojzijo in sinkom Marcelom na svoji vili Morandi tri milje od Marseilla. Stara dekla Franica je go spodinjila v kuhinji, zvesti sluga Bazil pa je vre-jeval vrt. Bazil je imel v Marseillu svojo mater.
Radi precejšnje daljave sem si dal napraviti telefonično zvezo z mestom. Tu mi sporoči jeden mojih uradnikov, da je moja prisotnost v uradu
prepotrebna. Odpotujem toraj, a žena je sklenila čakati na me v Morandi. Pri slovesu me je obhajala neka čudna slutnja. Žena to zapazi in me vzpodbuja:
»Le odpotuj mirno, vsaj se lahko večkrat po telefonu razgovoriva. In sploh se ničesar no bojimo ; psa sta dobra čuvaja, Bazil pa ima puško«.
To mi je dalo poguma. Toda na železnici so me zopet polasti neka skrb, tako da očesa zatis-niti ne morem. Ko pridem v Pariz, grem takoj na telefonični urad.
»I-Iallo ! Ali je minula noč srečno ? Ali je bilo
veliko strahu?«
»Nekoliko. Spali smo le do mraka. Franica je namreč mislila, da je čula na vrtu korake. Priklenjena psa sta dolgo lajala. Slednjič odpremo okno, pokličemo Bazila, ki vzame puško, odvežo psa ter gre po vrtu. Nič sumljivega ni. Na svidenje. Če boš zvečer prost, telefoniraj mi zopet«.
Nekoliko potolažen grem po svojih opravilih. Zvečer po osmi uri se podam k telefonu. Moral
sem večkrat poklicati.
»Ilallo! Zakaj me pustiš čakati, Alojzija? Ali
se je kaj pripetilo ?«
»Da, česar bi se ne bili nadejali. Hoteli smo že k počitku, kar pride iz mesta mladenič s pi
smom k Bazilu. Mati mu je zbolela in hoče, da k njej pride. On jo srčno ljubi, pa vendar ni hotel nas zapustiti. Pregovorila sem ga, da obišče svojo mater in se še po noči vrne. Ravno smo za njim zaklepale in to je vzrok, da si moral čakati. Ali si zadovoljen s svojimi zadevami ?«
»Da, pa le govoriva o vas. Ne bila bi smela Bazila proč poslati. Moja jedina tolažba je bila, ko je bil pri vas. Tudi niste nič vprašali tujega mladeniča, če je poročilo v pismu resnično. Ali ti je pustil Bazil vsaj oba psa in puško ?«
»Psa ležita pred hišo in puška je najbrže v veži. Vzamem jo. Slišiš-li Marcela ? Za obleko me drži in ti želi dober večer. Poslušaj vendar !«
»Dober večer, oče, dober večer!«
»Dober večer, ljubo dete! Zdaj grem obedovat, potem se vrnem nazaj!«
Ko pridem iz telefonične pisarne, me napa-deta zopet strah in nepokoj. Ženine besede so me vznemirjale. Pri obedu mi ni teknila nobena jed, vstal som toraj in šel na novo k telefonu. Nekaj časa je minulo, da nisem slišal nobenega glasu.
»Hallo, hallo ! Ali si tam Alojzija ? Odgovori mi hitro !«
Naposled čujem njen glas, a nekako temno, votlo.
/
nemu Nemcu ni skrivil las. To so pa tudi vedeli nemški matadorji sami že davno poprej in so zagnali tolik krik le vsled tega, da se je o njih zopet kaj govorilo v javnosti.
Nagodbeni provisorij, kakor ga je vspre-jela po dolgotrajni in zelo burni razpravi ogerska poslanska zbornica sedaj tudi v tretjem branju, bo delinitivno rešen še tekom tega tedna. Poroča se namreč, da je predsedstvo poslanske zbornice že včeraj izročilo vsprejeti vladni načrt magnatski zbornici. Dotični odsek tega zastopa reši predlogo v četrtek, drugi dan se pa obravnava o njej v plenumu in tudi reši delinitivno. Potemtakem bode prihodnji petek vsa zadeva že popolno godna ter se v soboto že predloži cesarju v po-trjenje. Za Avstrijo seveda ta novi provizorij nima sedaj nobenega važnejega pomena, ker se vladni načrt popolno strinja z dotično naredbo avstrijske vlade.
Hazkralj Milan v Srbiji. Ne samo
ogromna večina srbskega prebivalstva, marveč vsa Evropa je bila iznenadena, ko se je iz Helgrada začula vest, da je imenoval kralj Aleksander Milana poveljnikom aktivne armade srbsko. Gotovo je to izvanredno presenečenje in zelo značilno za srbske razmere. Pred kratkim se je še poročalo, da se Milanu nakloni neka večja svota iz državne blagajne ter da potem za vselej ostavi Srbijo. Pri njem je namreč že stara navada, da vselej takrat pride v svoje nekdanje kraljestvo, kadar mu zmanjka potrebnega drobiža, katerega pa on mnogo potrebuje. Tako je bilo tudi sedaj in vsled tega je prišel iz tujine zopet na srbska tla. Naj-brže se njegovi zahtevi po večji svoti ni moglo takoj ustreči, zato mu je naklonil Aleksander častno, a kar je glavno, mastno dotirano mesto poveljnika aktivne armade. Morda pa je s tem potrjena vest, da Milan že dalje časa hrepeni zopet po vladarski časti in da je najnovejše imenovanje nekaka priprava za dosego tega namena. Vlada sicer bobna v svet, da je Milan prevzel samo poveljstvo nad armado, politiko si pa pri-držal kralj sam. toda to je najbrže samo pesek v oči, da se nekoliko pomiri splošna razburjenost v deželi. Ta dogodek znova potrjuje splošno sodbo, da se Srbija še ne bo kmalu iznebila nenasitne, po denarju in časti hrepeneče pijavke
Generala \Veylerja bodo vendarle pozvali pred vojaško sodišče zaradi njegovih prestopkov, ki jih je zakrivil za časa svojega malone popolno samovoljnega vladanja na otoku Kubi. Na podlagi vojaško-kazenskega reda je vlada določila glavnega kapitana kot pristojno sodno oblast, ki se je že pričela pečati s preiskavo. General \Veyler je že minulo soboto prejel pismo, v katerem ga poživlja dotični načelnik vojaško-sodne oblasti, naj se poda nemudoma v Madrid ter predstavi sodišču, da se prične takoj odrejena sodna preiskava. Kako se bo rešil Weyler iz te zagate, se sedaj še ne more soditi in najbrže mož tudi sam ne ve. Najbolj gotovo je, da ne bode popolno oproščen, ker je le preveč počrnjen pri vseh vladnih krogih.
»Oh, ljubi Božidar, že celo uro skoraj ob-upavam . . . Puške ne morem nikjer najti . . . Gotovo jo je oni mladenič vzel s seboj . . . Bazil se tudi ni še vrnil . . . Najbrže so ga navlašč poklicali in odpeljali ... Ne morem ne govoriti, ne misliti, bojim se zelo . . . Nekaj slišim . . . z vrta ... od daleč . . . čakaj, da poslušam !«
Kakor iz kamena izklesan sem stal pri aparatu.
»Alojzija, za Boga, ne puščaj me v grozni negotovosti . . . Kaj slišiš ?«
»Psa sta, lajata, lajata srdito . . . Bežita proti logu . . . Obmolknila sta, ravnokar nagloma obmolknila . . Okrog in okrog je tiho ... A zdi se mi . . . slišim tihe korake . . . nekdo se bliža po drevoredu . . . več oseb se bliža hiši . . .«
»Govori, govori ! Vsled strahu znorim ! . . . Kaj slišiš ? Govori, govori!«
»Nič več ... pa vendar . . . Lahno praskanje . . . zatvornice pri vratih se premikajo . . . vrata se vdajajo ... so se že odprla . . . Moj Bog nebeški, kak strah me prešinja !«
Na ves glas sem klical v telefon : »Telefoniraj v Marseille, obvesti policijo in orožnike!«
»Po čemu ? . . . Mesto je oddaljeno tri milje . . . pomoč pride prepozno ... Ne morem več . . . znorim, znorim . . .«
Slovstvo.
Cvetje s polja modroslovskega. Kratek sestav glavnih modroslovskih naukov. Spisal dr. Frančišek Lampe. V Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. Cena CO kr., po pošti 5 kr. več. Dobiva se pri upravništvu »Dom in Sveta«.
Neumorni pisatelj, ki izdaja in vreja že jed-najsto leto »Dom in Svet«, ki je vredil devet letnikov »Drobtinic«, ki nam je napisal poleg bogato zasnovanih apologetičnih razgovorov o človeku in Bogu, in poleg obrambnih govorov tudi temeljit uvod v modroslovje in še temeljitejše dušeslovje, pisatelj, ki deluje neutrudno tudi za družbo svetega Mohorja, ki sedaj kot »jeruzalemski romar« prijetno in poučno pripoveduje o svetih krajih, sedaj kot učen in temeljit, a ob jednem tudi goreč in pobožen bogoslovec razlaga zgodbe svetega pisma, ta pisatelj nam je s »cvetjem s polja modroslovskega« zopet podaril lepo delce svojega uma in truda. »Cvetje« nam podaje pregled vso modroslovne vede in njegove glavne nauke.
»Nobena druga veda«, pravi po pravici pisatelj v predgovoru, »ni storila človeštvu s svojimi zmotami toliko zla, kakor krivo modroslovje. Koliko krivih naukov se trosi dan na dan po svetu! Krivemu modroslovju se moramo ustavljati z resničnim modroslovjem. Pravo modroslovje moramo pokazati ljudem tako, da je ume-vajo, sprejemajo in ljubijo.«
A žal »visoke šole po Avstriji uče po največ modroslovje, ki se naslanja na Bamo izkuštvo in malo mara za umsko delo . . . Potemtakem je državno modroslovje ali tisto, katero uče učenjaki na državne stroške, na slabi poti. Tudi ni upati, da bi bilo kmalu bolje, ker se duh sedanjega časa obrača pred vsem na tvarinske in ne na duševne stvari-«
»Cesar se je bilo bati že davno, to se je dandanes dovršilo: krivi modroslovni nauki so zašli tudi že med nižje ljudstvo. Zato je skrajna potreba, da se potrudimo za pravo modroslovje!«
Pisatelj, ki se je od nekdaj prizadeval koristiti rojakom, je sklenil, s tem delom vnemati rojake posebno za modrost. Nabral je na polju mo-droslovskem in v celoten šopek povil to, kar se mu je za sedanjo potrebo zdelo najpotrebnejše, najboljše in najlepše. In zares moramo priznati, da nam je podal najznamenitejše nauke iz vsega modroslovja. Govori nam o resnici in zmotah; razlaga nam, kaj je svet, kaj so stvari, kaj telesa, kaj njih svojstva; razklada nam, odkod je življenje, kaj je človek, kje je človeške duše vir, kakšno življenje, odkod je svet. V II. delu nam govori o nravnosti in vesti, razklada naše dolžnosti do Boga, do samega sebe, do drugih ljudij. V III. delu tolmači nam nauk o družbi in pravici, o družini in državi, o socijalizmu. Naposled v IV. delu razjasnuje nam lepoto in umetnost, nje bistvo in nje vrste, in zlasti potrebno vprašanje o verstvu in umetnosti, o nravnostni umetnosti.
Beseda in pisava sta domači in lahki, a tudi lični in vneti, narekavalo ji je z umom tudi srce.
»Vpij vpij ... ali bolje . . . skrij se, skrij se . . . zbeži, zbeži . . . reši se, da, reši se . . . Vzemi otroka in zbeži . . .«
»Ne morem . . . nimam moči ... Že gredo gori . . . stopnice škripljejo . . . Pred durmi so že . . . iščejo . . . Marcel . . . Nebeški Bog! . . . Božidar! . . . Pridi! . . . Pomoč . . . po . . .«
Še dva vzklika polna groze, potem šum in hrum, konečno ni nič več slišati. Čutil sem, kakor bi mi kaj v glavi počilo in sem se zgrudil vznak na tla.
*
* *
In težko se oddahnivši, kakor bi celi grozni dogodek na novo prestajal, je pravil gospod Ma-roux :
Podrobnosti zločina, ki je znan pod naslovom »morandsko krviprelitje«, so vam znane iz sodnih aktov. Tolovaji so me pripravili ob ženo, otroka in zvesta služabnika. A ono, česar ne more popisati nobena novica, kar ni mogoče z besedo povedati, je posledica vede — muke skoraj znorelega moža, ki posluša na daljavo sto milj obupni klic svoje žene in otroka, posluša, kako lopovi more, in no more storiti nič druzega, nego kričati v telefon, dokler ne pade sam v nezavest.
Zato je delo namenjeno ne samo učenim, marveč v obče vsem Slovencem, ki radi mislijo in resnico ljubijo.
»Cvetje s polja modroslovskega« je pravi manuale modroslovja, kakor navlašč posebno za dijake, ki so take knjige krvavo potrebni v sedanjih materialističnih časih. Saj nima, kakor pravi po resnici in pravici pisatelj, človeški rod tukaj na zemlji višje stvari, kakor je resnica, in človeka najbolj povzdiguje prava modrost. A prav za resnico in modrost vnema ta knjiga. Zato jo vsem toplo priporočamo.
Oblika je zelo lična in cena nizka, vsebina pa — zlata.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. januvarija.
(Za vzajemuo delo.) »Narod« je nedavno pisal, »Naravnost smešno je, če nam vedno obmejne Slovence na steno slikate, prav tako, kakor nam bi ti v prvi vrsti imeli predpisovati, kako naj si svoje razmere na Kranjskem uredimo«. — Temu nasproti piše »Edinost« : »Mnogočemu smo se že privadili obmejni Slovenci zares, ali da nam v sedanjem času pride tak glas iz Ljubljane, tega ne bi bili pričakovali. Vemo, da bi postali ostri, ako bi hoteli odgovarjati na tako enuncijacijo; zato molčimo raje in se tolažimo z nado, da ogromna večina stranke ne soglaša s tem izrekom svojega glasila. Le to jedno bodi nam dovoljeno, da pov-darimo: obmejni Slovenci si niso nikdar domi-šljevali tega, da bi predpisovali rojakom na Kranjskem, le apelovali so vedno in apelujejo še danes na njih rodoljubje v ta namen, da bi poštevali naše tužno položenje, položenje onih, ki se sicer še bore, ki se pa ne bodo mogli boriti več dolgo brez zaslombe bratov, ki živo v ugodnejem etno-grališkem in zemljepisnem položenju!! Le toliko zahtevajo obmejni Slovenci; ako to zahtevanje res seza predaleč, potem pa — tužna nam majka!! Drugi izrek bi bil ta, da narodna stranka sklene premirje, toda le tako, da ne bosta trpela stranke ugled in čast. Ozirom na ta izrek moramo ponoviti, kar smo že rekli nedavno temu. Stranka ne sme biti oni moloh, kateremu bi morali žrtvovati — vse! To jedno skrb moramo imeti vedno pred očmi, da ne storimo ničesar, kar bi bilo na škodo časti, ugledu in koristi — naroda! Nikdo ne zahteva od nobeno stranke, da bi zametala samo sebe. Pač pa je stranka najlepše opravičila svoj obstanek in svojo zmožnost za delo za narodno stvar, ako se je pokazala pripravljeno v ono, kar imenuje Italijan »sacrifizio deli' inteletto« — v samozatajevanje. Stranka, odklanjajoča tako samo-zatajevanje, kadar zahteva tako domovinska stvar, se je postavila izven narodne organizacije«.
(»Glasnik« v novi obliki.) Včeraj je izšla prva številka novega letnika jedinega slovenskega krščansko socijalnega delavskega lista »Glasnika« v prikupljivi, povečani obliki. O tej spremembi piše »Glasnik« nastopno : »Novo suknjico je oblekel, kakor vidite, Vaš prijatelj in najboljši zagovornik, prvi slovenski kršč. soc. list. Povečan in lepši stopa med Vas, a geslo ostane mu staro, načrt njegov se ne spremeni. Sprejmite ga z veseljem v svojo hišo, seznanile pa ga tudi z vsemi svojimi prijatelji in znanci. Obljubite ob prejemu te številke, da ga hočete povsodi priporočati, vsakogar seznaniti ž njim, ker le na ta način bo mogoče vršiti »Glasniku« svojo nalogo, ohraniti mu današnjo obliko in mu pripomoči sčasoma do še lepše in večje. Pa tudi dopisovati mu, in sicer redno dopisovati nikar ne pozabite. Srčno rad bo sprejemal kratka in stvarna poročila o raznih shodih, zabavah, predavanjih in sploh kršč. soc. gibanju po vsem Slovenskem. Tako mu bote poleg gmotne, skrbeli tudi za dušno hrano, katero bo potem z največjim veseljem vsak mesec trikrat z zabavnimi listki in drobtinami vred ponesel tudi v najbornejšo kočo oddaljene gorske vasice«. — Izhajal bode toraj zanaprej trikrat na mesec in sicer 10, 20 in zadnjega vsakega meseca ter stal na leto 1 gld. Naročnino in dopise je pošiljati uredništvu »Glasnika«, Cesta v mestni log št. 4. Prepotrcbnega lista, ki je s to številko pričel svoj četrti letnik, nam pač ni treba obširneje priporočati, ker se pri poroča na jbol je sam s svojo vsestransko vstrezajočo vsebino, in mu toraj želimo le kar največ novih naročnikov.
(Jeranova dijaška miza.) Za mesec december je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 181 gld. 54 kr., drugih troškov za stanovanje, zasebno hrano in šolske potrebe je bilo 90 gld. 49 kr., torej vseh stroškov skupaj 272 gold. 03 kr., dohodkov pa se je decembra nabralo 204 gld. 86 kr. — Zahvaljujoč vse podpornike Jeranove dijaške mize za njih požrtovalno ljubezen, priporočam uboge dijake tudi v prihodnje v blagohotno podpiranje. Vsak najmanjši dar se v ta namen vaprejme z največjo hvaležnostjo. — V Ljubljani, 9. jan. 1898.	A. K a 1 a n.
(Slovensko gledališče.) »H a 1 k a«. Skušnja je dokazala, da v sedanjem času ne samo slovanska ampak tudi druga, tudi nemška gledališča ravno slovanske opere z velikim vspehom predstavljajo in to vkljub najstrastneji agitaciji od strani onih ljudij, ki sploh vsemu nasprotujejo, kar ima le nekaj slovanskega na sebi. Zato nam je prav posebno živ dokaz dunajska dvorna opera. Uprav do zadnjih dni se je slovanska glasba na tem zavodu popolnoma prezirala. Da bi tudi Slovani imeli dobre opere, o tem menda tamošnjim odločujočim krogom ni bilo ničesar znanega. Še le ko je češka opera s tolikim vspehom pred par leti na Dunaju gostovala, tedaj še le pokazalo se je tamkaj večje zanimanje za slovansko glasbo sploh. In kmalu potem sprejela je dvorna opera Smetanov »Poljub« in naposled tudi istega skladatelja svetovno znano »Prodano nevesto«, v svoj repertoar, v katerem se še danes stalno nahaja. Ko je pozneje G. Mahler ravnatelj dvorne opere postal, spoznal je takoj, da bode treba marsi-kake spremembe na dvorni operi, da ta postane to, kar je njen pravi namen. Spravil je vsaj deloma balet, kateri se je poprej bolj gojil, kakor opero, in skušal dohiti zanje dobrih močij. U videl je takoj, da se bode treba v prvi vrsti ozirati na slovanske kompozicije, kajti ravno te hranijo mar-sikak biser v sebi, kateri lahko pomaga raznim kapelnikom iz njihovih zadreg. In da je prav imel, dokazal je prav v zadnjih mesecih velikanski vspeh Smetanovega »Dalibor«-a in čajkovskcga »One-gin«-a. Preteklo je že mnogo let, odkar ni nobena opera tako vspela in takih triumfov doživela, kakor ravno ti dve operi. Gotovo je tedaj pametno, da se naše slovensko gledališče v prvi vrsti ozira na slovanske skladbe. Potrebno je sicer, da se Slovenci seznanimo z velikimi deli drugih narodov, a pri »tem svoje prezirati, bilo bi, o tem nas skušnja uči, dostikrat naravnost nespametno. Kake vspehe dosegle so razne češke opere na našem gledališču, ravno tak sijajen vspeh pa je dosegla sedaj prva poljska opera »Halka«. Vspehi, katere je doživela »Halka« v velikih slovanskih mestih in tudi na nekaterih nemških, že ti vspehi morali so vplivati prepričevalno na intendanco slovenskega gledališča.
Stanislav Moniuszko (rojen 1819 v Ubielu in umrl 1. 1872 v Varšavi), skladatelj llalkin, živel je po dovršitvi svojih študij dolgo časa nepoznan v širjem svetu, kot organist v Vilni in šele velikanski vspeh njegovih glasbenih del pomogel mu je, da je postal kapelnik varšavske opere in potem tudi profesor na varšavskem konservatoriju, kjer je imel še prav posebno priliko svojo nadarjenost pokazati. Svoje skladateljsko delovanje pričel je Moniuszko z manjšimi deli, posebno s cerkvenimi skladbami in kantatami in šele pozneje lotil se skladanja velikih, zlasti oper, katerih je vsega vkup petnajst, med temi so najznameniteje »Paria«, »Grad strahov«, »Brodar« in »Halka«. Izmed drugih skladb omenili bi za sedaj le še overturo k »Hamletu«. Med vsemi njegovimi operami pa je postala ravno »Halka« najpopularnejša in najbolj priljubljena poljska narodna opera. Preteklo je ravno sedaj ob novem letu štirideset let, odkar se je prvič vprizorila na varšavski operi a vkljub temu ohranila se je še do danes in njena vrednost se ni zmanjšala, ampak le vedno bolj spoznavala. Skladatelj ne išče le efekta, kakor veČina modernih skladateljev; njegova skladba je nekako posebno znamenje tujih umetnikov ; kljub temu da je umetna v pravem pomenu besede, je vendar na mnogih mestih uprav priprosta in zlasti se odlikuje v tem, da je vsprejetih mnogo poljskih narodnih motivov. Kakor pri vseh pravih skladateljih, tako so se tudi pri Moniuszku v njegovi »llalki« najbolj posrečila lirična mesta in ravno ona popolnoma zagotovo vspeh opere. Zasluga skladateljeva je zaradi tega še tem večja, ker
libreto ni posebne vrednosti, dejanje je precej navadno. Kar se uprizoritve na našem odru tiče, moramo priznati, da je bila v vsakem oziru dovršena. Zasluga je seveda v prvi vrsti g. kapel-nika Benišeka, kateri je opero dobro študiral in vodil. Izmed solistov odlikovala se je posebno gdč. Ševčikova, katera jo ulogo nesrečne I laike dobro razumela in svojo ulogo dobro rešila kot pevka in kot igralka. Tudi gdč. Horvatova rešila je svojo, sicer manjšo ulogo v splošno zadovolj-nost. Izmed moških igralcev gre hvala v prvi vrsti gosp. Marcelu Fedyczko\vskemu, kateri se je kot Poljak še prav posebno trudil za dobro vpri-zoritev in je tudi svojo ulogo mogočnega stolnega točaja Pomjana prav izborno zvršil. G. Raskovič je svojo lepo partijo kmetskega fanta Jontka, kateri ubogo Halko povsodi spremlja in varuje, hvalevredno izvršil in istotako tudi g. Nolli ulogo nezvestega Januša. Zbor, kateri je glavna dika našo opere in bi bil ponos marsikakega večjega gledališča, držal se je čvrsto, kakor vedno. Občinstvo bilo je navdušeno in pokazalo, da zna ceniti vrednost dela slavnega Poljaka. Navdušeno ploskanje in klici »Živio Poljaki!« so to dokazali. — Halki so še lepi vspehi zagotovljeni. Tako je intendanca hrvatskega deželnega gledališča obljubila na poziv hrvatskih listov, da hoče Halko pridobiti. Na tem gledališču dosegla je zadnji čas krasne vspehe hrvatska opera Lisinskega »Porin« in poljska »Goplana«.
(V deželno bolnico) so vsprejeli v mesecu decembru 284 moških in 170 ženskih, torej skupno 454 bolnikov. Iz meseca novembra jih je ostalo 304. Ozdravljenih je bilo 277, 105 se je zdravje zboljšalo, 13 so jih premestili, 35 odpustili kot neozdravljive, 28 jih jo pa umrlo. Koncem leta je ostalo v bolnici še 300 bolnikov.
(Efektno tombolo) je dovolilo finančno ministerstvo za letošnje leto prostovoljnemu gasilnemu društvu v Novem Mestu.
(Iz Kamne (iorice) Pri nas smo kar mogoče slovesno obhajali biserno sv. mašo sv. Očeta Leona XIII. Ko je na predvečer odzvonilo k slavnostnemu dnevu, kakor je bilo naročeno v pastirskem pismu, so Kamnogoričani večinoma razsvetlili svoje hiše. — Kar propada tukajšnja žeb-ljarska obrt, se število kamnogoriških prebivalcev bolj in bolj manjša. Kara šteje sedaj okolu 1000 duš; nekdaj jih je bilo nad 1200. V minulem letu jih je 23 umrlo; rojenih je bilo 31; poročenih 12 parov.
(Nesreča.) Veliki Dol na Krasu, 8. januvarija: Tukaj se je zgodila danes grozna nesreča. Naši občinarji so kopali grušč za posipanje občinske poti pod neko že precej spodkopano grivo. Na-jedenkrat se griva vsuje. Nekateri bolj oddaljeni zadosti daleč odskočijo, šest oseb pa zemlja zasuje. Štiri še žive rešijo, dva pa sta ostala na mestu mrtva, mladenič 24 let in neka mati dveh otrok. Trije rešenih so silno poškodovani, tako da je jedna žena že danes zvečer umrla, drugega 19-letnega mladeniča so peljali komaj še živega v bolnišnico v Trst. Na treh krajih si je nogi zlomil.
(Iz Št. Petra na Krasu) 10. jan. Da je naše »požarno društvo« priredilo včeraj zvečer društveno veselico v korist blagajne, Vam je znano iz zadnjega vabila- Upam, da ne bo odveč, če sledi temu o vršeči se veselici kratek dodatek. Veselici so v prvi vrsti pristali lepi prostori v novo-zidani hiši g. Fr. Gržine, kateri so za enake prilike zelo primerni. Vkljub vlažnemu vremenu in blatnim cestam odzvalo se je povabilu nepričakovano število udeležencev raznih stanov, kateri so plačali društvu nad 150 kron vstopnine. Godba na lok svirala je kaj izvrstne komade, poleg tega se je culo prav veselih slovenskih popevk mlade-ničev zagorskega gasilnega društva. Ti naj bi bili vzgled našim fantom, od katerih se čuje še vedno obrabljeni »stari tralala«. Dokaj smeha in nekaj dobička donesla je šaljiva tombola, pri kateri so čili vatrogasci kaj urno donašali srečnim razne dobitke. Najbolj pa je bil pomenljiv nagovor nad-načelnika požarnih društev gosp. Petriča iz Po-stojine, s katerim so se navzoči ognjegasci in drugi spodbujali kresnemu, hvalevrednemu delu: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!
(Iz gornje vipavske doline) Kakor drugocli po Kranjskem je tudi pri nas zima dokaj mila in topla, vsaj do zdaj. Mraza ni, zato pa več megle in deževnega vremena. Naše sicer lepe vipavske
ceste so tudi blatne. Snega nismo skoro nič imeli v dolini, kdor ga je hotel gledati, poskrbel mu jo zato visoki Nanos in Čavin, katerega sta so pa tudi ta dva velikana otresla. Ker je tedaj vreme ugodno za delo zunaj, ugaja tudi našim zidarjem, da izdelujejo po leti pričeto. Pridno ženske pa nosijo daljno pot v Trst prodajat jajca, kokoši, maslo in metlice iz sirka — prav za majhen dobiček drobnih krajcarjev, da se tako ljudstvo, pridno in delavno, preživi pošteno. Huda, huda je za Vipavca dandanes — dokler je bilo po vinskih goricah vse v grozdju, dokler še ni bilo v deželi trtne uši, bilo je dobro — Vipavec imenuje svojo dolino deželo — a takrat je bilo blagostanje doma v Vipavi, tako, kakor si ga ne moreš misliti, tudi po najrodovitnejših krajih druge Kranjske ne. Vina jo bilo toliko pri hiši, da ga je kmet prodal za lepe stotake in še ga jo bilo ostalo za vse leto doma. Od tod še zdaj prelepa navada mej Vipavci, da ne poznajo žganjepitja. Se zdaj mu ni mari za žganje, zdaj, ko se je prejšnje blagostanje spremenilo v veliko uboštvo, še zdaj ne, ko je s starimi domačimi trtami pri kraji, še zdaj so silo malo žganja popije po Vipavskem. O, da gledaš po gričih in hribcih, po dolini gori in doli, ko gledaš zapuščene vinograde po Pasjem Repu Ostrem Vrhu gori proti Vrab-čam neizmerno sveta — nekdaj sam vinograd — kjer so je ob svojih časih tako dobra vinska kapljica pridelala — ko ti oko sedaj ne pokaže drugega, kot grozne sledi trtne uši, pokončevalke in uničevalke lepega trsja, o tudi tebe srce zaboli, tudi tebi je hudo tem bolj. ko vidiš pridnega Vipavca v ubožnosti in revščini obupanega. O da bi za občni blagor skrbeča država boljo poznala naše žalostne razmere, o da bi jih bolj upoštevala, koliko bi nam pomagalo! —Mar ni žalostno za kmeta, ko mora prositi zdaj ta zdaj oni pri uradih: odpišite mi vendar davek, oprostite me vendar davka za to in ono parcelo, vsaj nisem pridelal nič, še za zobati ne; žalostno je pa tudi za blagor državo, ko se ji sušijo dohodki, ko kmet ne more in no more plačati. Ne rečem, da drugje ni hudo; povsodi je bolj ali manj gospodarska stiska — kdo naj taji to — a tukaj bi ne bilo treba revščine, vsaj tako hude ne, da bi se država in dežela poprijele z zdatnejšo pomočjo, kot do sedaj. Res je, da treba tudi priden biti, a kaj naj stori sam, brez denarne pomoči, ko mnogi še za sol nimajo; kje naj si kupuje gnoja, umetnega ali navadnega, kje naj plačuje delavce po vinogradih, ko so dandanes dragi in pa jih tudi ni dobiti. Povrh tega pa še nezaupanje do nove trte, misleč, tudi z novimi ameriškimi trtami ne bo nič. Jeden vidi na svojih cepljenkah nekoliko bolj rumeno perje in hitro se raznese vest na okoli: kaj boš sadil, kaj se boš trudil, tudi ameriški trti ne prizanaša trtna uš. Zato lahko rečem, da je pokazati še malo novo obdelanih vinogradov ravno po gornjem Vipavskem. Ne sme se reči, da ni nič narejenega, laž bi bila, navedem le drag trud gospoda župnika šentviškega, ki je vse opustošene vinograde pri svojem beneficiju posadil na novo. Imamo tudi državno trtnico na Slapu, katere oskrbnik marljivo spodbuja z besedo in dejanjem k delu, in drugi, kakor vinarska zadruga v Vipavi, ki ima svojo trtnico, iz katere prodaja okoreničene ameriške trte in cepljene trte, a malo je to še, še vse premalo. So pa tudi za ubogega kmeta cepljene trte veliko predrage — predrage iz tega ozira, da jih ne more kupiti, da si bi cepljene trte še naj bolj kazalo saditi, ker bi se najprej pomoglo iz gospodarske bede. — H koncu ne bodi odveč spomniti so koristne družbe : »Kmetijske družbe v Ljubljani«. Mnogo, mnogo si je že prizadjala s podukom in navduševanjem prepričati o koristi, edini rešitvi Vipavskega prebivalstva — z novim obdelovanjem vinogradov s trto na ameriški podlagi. — Nauki niso bili brez vspeha, navdušeno prizadevanje nadalje pa bo gotovo še več dobrega učinilo.
—	Pa imamo še v mislih koristno posojilnico v Vipavi, mlad zavod, ki si je, še le dobro leto star. lansko leto že velikansko [zaupanje pridobil. — O da bi človek poznal vse liste pijavke po Vipavskem, ki so do zdaj z visokimi obrestmi ubogo ljudstvo tirale še v huišo bedo,
—	potem bi še tem lepši videla se dobrodelna posojilnica v Vipavi. — Že številke denarnega prometa pri posojilnici kažejo, koliko se je moralo posojila iskati prej pri zasebnikih ! O tem, kakov
način posojevanja jo bil v navadi prej pri zasebnikih, ko ni bilo posojilnice v Vipavi, ni treba tu govoriti, ker tudi ni popolnem znano — povemo pa lahko, da se s posojilnico v Vipavi veliko dobrot skazuje ubogim Vipavcem. Naj tudi nekateri po strani pogledujejo novi zavod, naj tudi zmajujejo, češ preveč rada posojuje, to ne bode nič oviralo od nadaljnega krepkega delovanja pri posojilnici.
(V svarilo!) V Leobschiitzu, v pruski Šleziji, životari neki — G[eorg] Schnurpfeil, Antiquariat fur kathol. Theologie. Ker se v takih starinarskih knjigarnah nahajajo večkrat res dobre stvari, naročil sem bil pri njem nekaj kosov — na ogled, lloteč nekaj obdržati, nekaj nazaj poslati, odvrne Sch. da ne uzame ničesar nazaj, da hoče vso ceno 18. mark t. j. 11 fr. Ker si neprimernega blaga nisem dal nikakor usiliti, naprosil je tukajšno re-darstvo, naj primerno upliva. Z dobljenim primernim pojasnilom nezadovoljen, obrne se na »Agramer Domkapitel«, z očitno lažjo, da bi bil rad knjige nazaj uzel. Ker so mu knjige še zdaj nerabljene na razpolaganje, ker se vidi perfidnost in goljulivost njegovega ravnanja, popolnoma v smislu Dr. Rohlingovega »D. Talmudjude« , po katerem je celo najboljši izmed kristjanov smrti vreden, zatoraj jo treba to javno razglasiti, da se ve vsakdo te tvrdke ogibati. — Karlovac, dne 9. ja-nuvarja 1898.	P. llrisogon Majar.
Društva.
(Občni zbor »Slavca«.) Pri predvče-rajšnem, številno obiskanem občnem zboru pevskega društva »Slavec« bili so naslednji gg. v odbor voljeni: Ivan Dražil predsednikom, Leopold \Verzak podpredsednikom, Anton Malič tajnikom, Ivan Fleš blagajnikom, Fran Bartel, Drag. Gotzl, Jakob Lumbar, Janko Sachs, Eduard Stuchly odborniki, Josip Dodič, Josip Herceg revizorja. — Bivšega prvega predsednika »S 1 a v č e v e g a« gosp. Antona Jeločnika v Litiji pa je občni zbor z velikim navdušenjem volil društvenim častnim članom.
(Vabilo) na CXIII. odborovo sejo »Slovenske Matice«, v sredo, dne 19. januvarija t. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih. — Vspored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnikov o 111. in 112. odborovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Eventualia.
Telefonična in "brzojavna poročila.
Dunaj, 11. januvarija. Povodom 71. rojstnega dne je prejel nadvojvoda Rainer ne-broj častitk raznih odličnih oseb in korpo-racij.
Dunaj, 11. januvarija. Župan dr. Lueger je bil včeraj pri cesarju ter ga prosil, naj s svojim obiskom počasti veselico mesta Dunaja, ki se vrši 5. februvarija. Cesar je obljubil ustreči želji, ako mu bo le dopuščal čas.
Dunaj, 11. jan. Oni državni poslanci iz obstrukcije, ki so bili izključeni in niso dobili izplačanih vseh dnevnin, so se pritožili na drž. sodišče, a to je zahtevalo pojasnila od vlade. Vlada je odgovorila, da je to stvar predsedstva drž. zbora.
Dunaj, 11. januvarija. Državno sodišče se je pečalo z raznimi pritožbami v
zadevi uličnih napisov v Pragi. Razsodba se objavi danes.
Dunaj, 11. januvarija. Državno sodišče je razsodilo, da so samo slovanski napisi v Pragi zakoniti, da pa se morejo Nemci posluževati svojega jezika v javnem občevanju in z raznimi uradi. Ta razsodba more biti pomenljiva tudi za Ljubljano, koder je magistrat moral napraviti dvojezične napise.
Dunaj, 11. januvarija. Včeraj so zborovali socijalisti ter soglasno sklenili resolucijo, v kateri protestujejo proti predlogu dež. poslanca Koliska, da bi bila samo nemščina deželni jezik na Nižje-Avstrijskem, a češčina izključena, ker ta predlog nasprotuje § 19. drž. tem. zakonov.
Praga, 11. januvarija. Češki klub v deželnem zboru je izdal izjavo, v kateri se na-glaša, da bo češki narod varuh miru in reda in da bi se z nemiri storila usluga le tistim elementom, ki hočejo Cehe zapeljati k nečastnim dejanjem.
Praga. 11. januvarija. Nemška ljudska stranka je včeraj v dež. zboru interpelirala vlado, ali hoče dež. zbor takoj zaključiti ali pa premestiti v katero nemško mesto, ker nemški poslanci, posebno Wolf, v Pragi nekda niso varni. S to interpelacijo so se Nemci naravnost osmešili.
Trst, 11. januvarija. Včerajšnje prve seje deželnega zbora se slovenski poslanci niso udeležili.
Gradeo, 11. januvarija. Zaradi znanih dogodkov sta se dvobojevala bosanski častnik in neki nemško-nacijonalni vseučiliščnik. Ta je bil hudo ranjen, a je upanje, da okreva.
Reka, 10. januvarija. Vsled odloka kraljeve kurije v Budimpešti je oblastvo z nova prijelo kapitana ladije „Ikau, ki se je lani potopila.
Petrograd, 11. januvarija. Včeraj je umrl minister za ljudsko izobrazbo, grofDe-Ijanov.
Pariz, 11. januvarija. Včeraj se je pričela obravnava v zadevi Esterhazy-Dreyfuss. Zaslišane so bile štiri priče, izmej katerih sta Mathieu Dreyfuss in Scheurer dokazovala, da je Dreyfuss nedolžen. Obravna se vrši sedaj javno.
Umrli ho:
6.	januvarija. Valentin Šolar, železniški delavec, 43 leti Vodmat 14. srčna hiba.
7.	januvarija. Ivan Bizjak, delavec, 45 let, Poljanska cesta 55, plučnica. — Lorenc Mav, užitninski paznik, 43 let, Dolenjska cesia 8, spridenje jeter.
9.	januvarija. Katarina Kaintz, šivilja, 65 let, Poljanski nasip 14, otrpnenje pluč.
10.	januvarija. Albert Schwarzman, delavca sin, l1/, meseca, Mestni trg 11, oslabljenje.
Tujci.
9. januvarija.
Pri Slonu: Vidmar iz Lokave?. — Herzog iz Zagreba.
—	Friedmann z Dunaja. — Hanuš, Cvejn iz Boršta. — Do-linar iz Starega Trga.
Pri Maliču: Maly iz Trbovelj. — Sauer iz Vel. Kaniže.
—	Klemen, Danhauser, Kren, Dollfuss, Adametz, Narbuth z Dunaja. — Neuberger iz Loža. — Muller iz Gradca. — Obreza z Vrhnike. — Schrey z Jesenic. — Baillon iz Kokrice.
Pri Lloydu: Aljaž z Dovjega. — Tilrk iz Zagreba, — Rusjon iz Renč. — Zupan z Bleda.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
m ■6	čag opazovanja	Sunje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	a S j C S 0 « ■ a
10	9. zvečer	741-3	" Mi	brezv.	oblačno	
11	7 zjutraj 2. popol.	743	3 744	4	50 84	si svih. si. szah.	dež skoro oblč.	n
Srednja včerajšnja temperatura 5 0" za 7'7° nad normalom.
23 1-1
Globoko užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je Vsemogočnemu do-padlo k Sebi poklicati gospodično
Apolonijo Hočevar
po kratki bolezni, prevideno s svetimi zakramenti, danes, dn6 10. januvarija, zvečer ob 6. uri v 82. letu svoje starosti.
Pogreb drage rajnee bo v sredo, dnž 12. januvarija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pred škofijo št. 18.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blago pokojnieo priporočamo v molitev in v spomin.
V Ljubljani, dn<S 10. januvarija 1898.
Žalujoči ostali.
Stanovanje,
obstoječe iz treh sob in z vsemi pritiklinami, ter porabo vrta, nasproti bodočega sodnijskega poslopja, se odda s 1. majem t. 1. v najem.
Natančneje se izve pri g. Jenko-tu, pekovskem mojstru v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 5.	22 1

z
■i t®
Pod jako ugodnimi pogoji se poštenemu in zmožnemu človeku daje v najem trgovina z mešanim blagom
in najboljšo kupčijo ter z vso zalogo blaga vred.
Kraj je na deželi. Denarjev je takoj treba 3 do 4000 gld., drugo na obroke.
Pismene ponudbe naj se do 1. februvarija t. 1. pošiljajo upravništvu »Slovenca«.	20 3 — 1
VABILO
II občD§mu
»Posojilnice in hranilnice y Moravčah"
dne 30. januvarija 1898 ob 3. uri popoludne
v prostorih moravške šole
z nastopnim vsporedom:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1897.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev računskih pregledovalcev.
6. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi 21 1-1
načelništvo.
Dunajska borza.
Dne 11. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4"/0.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
G. kr. cekini...........
102 gld. 30 kr.
102 121 102 121
99 942 855 120 58 11 9 45 5
35
70	,
55	„
20	„
65	„
80	l
05	„ 82'/,„
76	„
63	„
40	„
69	„
Dne 10. januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4g/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke4°/n Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0
„	„ južne železuice 5°/„ .
n	„ dolenjskih železnic 4°/0
160 gld.		—	kr.
161	M	—	„
lt9		—	n
99		45	
140		50	
128		25	
109		—	
112	„	50	
98		50	
98		50	
224		50	
183		70	
126		25	
99	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......197 gld.	25	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	155	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........84	,	—	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......79	„	20	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3453	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	424	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	81	„	—	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	109	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....145	„	05	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	37	„
1. januvarijem 1808 sto je pričelo novo celoletno iia^očevaiije !
ičč \ vtflltlfMHI °zianilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk,
'	Jm » H IlliH 111» izkaz vsph i/Jrohanili državnih in zasebnih nhlipar-ii.

MERCUR
XXXVI. leto.
izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
RrP7n1urni nrivr70lr »Finanztelle« Jahrbuoh', ki obsega za-DlGLpiaUU JJI1VUCIV znamek vseh izžrebanih srečk.
Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c,. in kr. postnih uradih in pri adminlstraoljl. Mercnr '. Dunaj, I., Wollzeile 10.
2 gld. 60
enoletna naročnina.