^7/and
s-yicSuee—
NO
Ameriška Domovi ima
Hist>h,lsi*k
mnmmn ■ ^/%!ii—nio/wi e
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 25, 1950
LETO LII — Vt>L. LIL
VE 5TI
REDUKCIJA SLOVENSKIH ŠOL V TRSTU. — Letos 23. junija so v šolstvu v Trstu nastale važne spremembe. Vzgojni urad, ki ga je doslej vodil zavezniški oficir, kot uradnik vojaške uprave, so dali takrat prof. Andriju, Italijanu. Temu so podredili slovenskega referenta Dr. Kacina. Prof. Andri je začel takoj z redukcijo slovenskih šol, Kljub1 protestom Dr. Kacina je ukinil 23 slovenskih razredov. Izgovor je bil, da ni dovolj slovenskih otrok. Na celem tržaškem pod-ročju je bilo res kakih 300 otrok manj, toda slovenski učitelji so imeli še vedno več otrok v razhodih kot pa jih imajo italijanski. Poleg tega pa uprava plačuje tudi še 520 brezposelnih italijanskih učiteljev. Jasno je bilo, da pomeni ta odredba le začetek konca slovenske šole v Trstu. Slovenska krščansko soci-jalna zveza in druge slovenske narodne organizacije so poslale proteste na vse strani. Dne 19. novembra so vsi slovenski učitelji in profesorji na tržaškem ozemlju štrajkali. Stavkali so prav na vseh šolah, niti enega stavkokaza ni bilo.
DVE POŠILJKI. Pismo iz Slovenije pravi. Poslali ste nam dva paketa. Ko bi vedeli kako težko jih že čakamo. V paketih so napovedane same dobrote, ki se v ifiaiih količinah dobe pri nas na karte, kar pa več človek rabi, mora kupiti po pretiranih cenah v prosti prodaji. Tako je š sladkorjem in rižem. Kb bosta paketa prišla, bo pri nas kar mala hišna veselica.
KAKO ŽIVE. — Sorodnik piše sorodniku. Pri nas smo hvala
CLOUDY
bremenski
prerok
pravi:
Preko obeh Dakot divja snežni vihar, tako tudi v Montani. Ceste v North Dakoti so neprehodne radi visokih zametov. Ljudje puščajo avte na cesti in čakajo pri farmarjih na boljše vreme. V Clevelandu in okolici bo danes oblačno in nekaj mrzle-je, jutri oblačno in morda sneg. Toplomer bo danes okrog 64 nad ničlo.
Tri na dan
Bogu zdravi. Najmanjši je sedaj 4 leta star in se prav dobro razvija. Z njim imamo veliko veselje. Jaz sem že več kot dve leti državni uradnik. Imam ne-kaj preko 4000 dinarjev plače, žena pa radi gospodinjstva pri treh otrocih ne more tudi v službo. Do pred kratkim smo še doma kuhali, sedaj pa ne moremo več. Draginja hranil je prevelika in premoga in drv nismo mogli dobiti. Sedaj si nosimo hrano iz državne menze. Brez zajtrka stane hrana za eno osebo 900 dinarjev na mesec. Za nas vseh pet torej stane samo hrana 4500 dinarjev. Ker po tem računu s plačo ne moremo shajati, moramo še vsak mesec kaj prodati iz hiše. Je pa to vedno težje, ker se vsi svobodni vključujejo v državne službe in nimajo nič od-višnega. Kupna moč pada pri vsem narodu. Nihče noče kupiti kaj drugega kot hrano, obleko in obutev. Današnja oblast gradi industrijo. Od vsakega zahteva maksimim dela in žrtev, pa daje samo toliko, da ljudje ne umirajo. Ustvarja se državni kapitalizem.
------o-------
Arabci si niso edini, glede usode Jeruzalema
Kaira. — Sem je pribežal nekdaj ni i poveljnik, arabske W gije, ki je leta 1948 pahnila iz starega dela Jeruzalema židovske bojevnike. To je polkovnik Abdulah Tel. Kralj Jordanije ga je zato imenoval za vojaškega poveljnika onega dela Jeruzalema, ki je v arabski oblasti.
Polkovnik se je pa nenadoma pojavil v Kairu in rekel, da se smatra kot političnega begunca. Sprl se je s svojim kraljem, ker da je on, polkovnik, za to, da postane Jeruzalem mednarodno mesto, dočim je kralj proti in ravno tako so proti Židje. Organizacija Združenih narodov je zahtevala, da naj postane Jeruzalem mednarodno mesto.
Polkovnik Tel, ki se je zatekel v Kairo pravi, da bodo postali Judje kmalu gospodarji vsega mesta, ker ga Arabci ne bodo mogli ubraniti.
ZAHTEVA, DA ŠE TRUMAN OPROSTI
Senator tudi zahteva preiskavo, kdo je ščitil Hissa
Washington. — Senator Cape-hart iz Indiane je imel v zborni ci dolg govor; v katerem je zahteval, da se predsednik Truman opraviči ali oprosti pred vsem, ameriškim narodom, ker je nekoč izjavil, da ima Hissova zadeva samo namen vleči “rdeči slanik” preko dežele. To se pravi, da je Mr. Truman bril norce iz vse preiskave proti komunistom. Zdaj, ko je bil spoznan krivim bivši važni uslužbenec državnega oddelka, Alger Hiss, predsednik morda več ne govori o kakem “rdečem slaniku.”
Senator Capehart je v govoru zahteval od predsednika Truma-' na, da odslovi državnega tajnika Achesona ter Felixa Frankfurter j a, člana naj višjega sodišča, ker sta še tekom prve obravnave proti Hissu izjavila, da stojita za Hissom, ki da je človek brez madeža. Ta isti je bil zdaj spoznan krivim, da je izdajal državne tajnosti komunistom.
Dalje je senator zahteval od predsednika, naj poišče tiste, ki so bili zmenjeni, da bodo varovali ' Hissa, da ne bo izpostavljen in spoznan krivim kot vohun ža ruske kornumsie. '
Poslanec Velde iz Illinoisa je pa zahteval, naj justični oddelek odpre obravnavo proti Dr. Joseph Weinbergu, bivšemu znanstveniku o atomski energiji na univerzi v Kaliforniji, ki je bil obširno izpraševan pred kongresom, če je res, da je dajal tajnosti o atomski energiji komunističnemu organizatorju Steve Nelsonu. Dr. Weinberg je takrat vse zanikal. Poslanec Velde zahteva, naj se ga pokliče pred poroto, kakor se je Hissa in tam dožene njegovo krivdo.
Predsednika Trumana silijo, da bi šel na dogovore z Stalinom, predno bi ukazal delati bombe s pomočjo vodika ali hidrogena. Te bombe so 1,000 krat hujše kot atomske bombe i-n Ameri-kanci imamo vse pripravljeno za izdelavo istih.
* * *
Brumni ljudje (v Ameriki) pa mislijo, naj bi šel Truman ali pa kdo drugi k Stalinu in mu povedal, kaj mi lahko storimo, če hočemo in da naj gre vase in bo
Snežni plaz je zasul nad 40 družin
Teheran, Perzija. — Iz province Kurdistan poročajo, da je vas Tangesar skoro vso zasul snežni plaz. Dozdaj so dognali, da je bilo zasutih 44 družin. 55 trupel so že odkopali.
------o------
Firma je znižala ceno avtnih baterij
New York. — Thomas Edison Inc. ki izdeluje avtne baterije, je znižal ceno istim do 10%.
NOVI GROBOVI
Frank Dohnal
V pondeljek popoldne je na-gloma umrl Frank Dohnal, stanujoč na 19083 Abbey Ave. v Eu-clidu. Bil je star 77 let in rodom Čeh. Zapušča soprogo Kristino, dva sina in dve hčeri. Pogreb bo jutri popoldne iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152. St. na Highland park pokopališče.
Pogreb Louis Lipan j e i
Pogreb pok. Louis Lipanje bo jutri zjutraj ob 9 v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. bo odpremljen pogreb ob 8:30.
V Jugoslaviji bodo imeli svobodne volitve
Iz Belgrada poročajo, da se bodo meseca maja vršile volitve v parlament. Pravijo, da bodx) to absolutno sv ob odnesi volitve, to je, da bo ttifiko vsak kandidat, kdor bo dobil 100 podpisov od volivcev.
Dozdaj jc vlado določala kandidate, tega poslej ne bo več, ampak bo vsak lahko kandidat, če dobi zahtevanih 100 podpisov. Viditer to je demokracija!
Zunanji minister Edward Kardelj je dodal k temu en čisto majhen pogoj,, ki pa menda nima dosti pomena — zo. kdvdidate. Namreč, kandidat bo smel ali mogel biti samo tisti, ki je 100% partijec. “V parlament vendar ne bomo pustili opozicije,” je rekel Kardelj nedolžno. Z drugimi besedami vsak bo lahko kandidat, kdor je za Tita. Kdo pravi, da ni svobode za — Titovce!
Veliki Trije so sami namenjeni delati pogodbo i Avstrijo
Avstrijska vlada je začudena da si Amerika to upa
"Washington. — A.meriški državni oddelek poroča da so za--mopiilivf •FLt&oc. Anglije in Zed. držav, govorili v Moskvi z sovjetskimi voditelji ter skušali dognati, na kak način bi se pospešilo napraviti pogodbo z Avstrijo. Zastopniki Velikih Treh so očitali sovjetom, da je Stalin še leta 1943 obljubil neodvisnost Avstrije takoj po vojni, zdaj je pa ravno Moskva tista, ki stavi ovire, da ne morejo napraviti pogodbe z Avstrijo.
'Sovjetski zunanji minister Andrej Gromikov ni zapadnih demokracij v ničemer zatogovil, da je pripravljen sesti k mizi in napraviti pogodbo z Avstrijo.
Nato so zastopniki Velikih Treh izjavili, da so namenjeni v naj bližji bodočnosti zaključiti pogodbo z Avstrijo, da se čim prej izvede neodvisnost Avstrije, kakor ji je bila obljubljena.
Svetski diplomati si to izjavo tolmčijo tako, da bodo Veliki Trije sami napravili pogodbo z Avstrijo, če Rusija ne bo hotela zraven.
Dunajska vlada je bila veselo iznenadena, ko je slišala, da je Washington pripravljen z Anglijo in Francijo razpravljati z Avstrijo glede mirovne pogodbe brez Sovjetske Rusije.
Zelena luč je znamenje varne hoje. Samo kadar je zelena, gremo čez cesto.
TITO ZDAJ VABI K SBI ITALIJANE
Italijanske komuniste bi rad z v a b i 1 na svojo stran
Rim. — Jugoslovanski “maršal” Tito, ki je izpeljal svojo državo iz objema Kominforma, ker ni hotel deliti časti z drugimi diktatorji, se je zdaj približal italijanski komuni stični stranki. Zdaj hoče, kakor pravijo, tudi italijanske komuniste nahujskati, da se obrnejo proč od Moskve.
Toda javnosti še ni znano, kako daleč je Tito že uspel s tem vabilom. Vendar, sem in tje se že sliši, da je bil ta ali oni brc-njen iz stranke radi “titovskih aktivnosti.” To bi značilo, da je
AMERIŠKI POSLANIK SIJAJNO SPREJET V BELGRADU
Belgrad. — Ameriški posla nik pri jugoslovanski vladi, George V. Allen, je bil sijajno sprejet, ko je izročil svoje poverilnice Ivanu Ribarju, predsedniku prezidija.
Nadvse prijazno je sprejel ameriškega poslanika tudi Edvard Kardelj, jugoslovanski zunanji minister. V nekaj dneh bo sprejet tudi pri samem Titu, je rečeno.
Ameriški poslanik je povedal, da ni prinesel za Tita nobenega osebnega pisma od predsednika Zed. držav.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Slovenska pisarna
NOVI NASLOVI Liga katoliških slovenskih Amerikancev ima odslej vso svojo pisarno v New Yorku. Vodi jo Ligin glavni tajnik. Vsa
imel Tito vendarle nekaj uspeha P^sma v begunskih, sponsorskih v Italiji	Fn drugih Liginih zadevah poši-
Italijanska komunisti čna stranka šteje okrog 2,000,000 članov. Vodstvo stranke je uka-
zalo strogo čistko iz stranke za vse “vohune in izdajalce.” Milanski časopis II Tempo je pisal,| da je prišel iz Moskve ukaz, da! še dobro počisti v italijanski komunistični stranki.
ji ja j te na naslov:
Rev. Bernard Ambrožič OEM War Relief Services NCWC Slovenian Desk 149 Madison Avenue New York 16, N. Y.
Tel. OR 93373.
Za Cleveland in Ohio posluje domačih Liginih zadevah za
JAmerikance in vse prijatelje
Kominform ima kot s skleščaJsponsorje, d o b r o t n i k e, nove mi objeto vso Jugoslavijo razen 75 milj dolge mejne črte med,
Italijo in Jugoslavijo. Tito bi
rad, da bi ostala ta črta odprta in zato bi si rad pridobil italijan-
ske komuniste, da bi šli in obrnili hrbet Stalinu kvi.
njim
Mos-
Predsednik Truman pride v Illinois
Chicago. — V diplomatskih krogih so trdno uverjeni, da pride predsednik Truman v državo Illinois, da bo priporočal v izvolitev senatorja Scott W. Lucasa.
Lige
Slovenska pisarna 6116 Glass Ave. Cleveland 3, Ohio Tel. EX 9717.
Osebno se lahko zglasite v tej pisarni od 10 — 11 dopoldne in od 1 — 3 popoldne.
Novi naslov Dr. Miha kreka je:
Dr. Mika Krek
1452 Spring Rd., N. W.
Washington, D. C.
Volkovi v Vrginiji po 14 letih
Staunton, Va. — C. M. Eddy je ustrelil na svoji farmi prvega volka po 14 letih. Volk je prej podušil 11 ovac. Mislili so, da so ji že zatrli, ko so ubili zadnjega leta 1935.
Poizvedovalni kolKek
Slovenec, nekdanji jadralec in pilot, želi poznanstva z ameriškim Slovencem, kolegom v letalstvu in izdelovalcu letalskih mo-deiov, da bi izmenjavala izkušnje, zamisli in probleme. Kogar zanima, naj piše na naslov: Janez Zoran, Hannover — Wie-senau, C. M. W. S. Post 317, Kriegsehule, Germany.
TUDI DRŽAVLJANE SE LAHKO POŽENE IZ AMERIKE, PRAVI VIŠJA SODNIJA
Washington. — Najvišje sodi- laub je imel v New Yorku res-šče Zed. držav je razsodilo z 4 tavracijo. V deželo je prišel leta proti 3 glasovom, da se tudi na-11930 in šest let pozneje postal
pameten, ko vendar vidi, da ga turalizirane državljane lahko de- ameriški državljan. Leta 1941 je
lahko zmeljemo med otrobe, kadar le hočemo.
* * *
Naj le gre kdo k Stalinu! Vendar, za božjo voljo, naj ne nese hidronske bombe s seboj za mu-
ster, da bi jo pokazal boljševikom. Vsaj to
portira iz te dežele ako so spoznani krivim gdtovih zločinov.
Dalje je naj višja sodnija določila, da se lahko zabrani prihod v Ameriko ženi ameriškega vojaka, ako se dožene, da bi bil njen pri-
ruskim hod v škodo deželi. tajnost1 Sodišče je razsodilo tako v za-
bil spoznan krivim, da je agent tuje vlade. Leta 1944 so mu vze li ameriško državljanstvo in leto pozneje ukazali deportacijo. Najel je odvetnika in gnal pritožbo na naj višjo sodnijo, češ da je bil obtožen akcije proti Zed. državam, ko je bil že ameriški držav-
imejmo zase, če smo že vse dru-'devi Richarda Eichenlauba in šejljan. Najvišja sodnija je zdaj ge šklepetali komunistom.	nekega drugega Nemca. Eichen- odločila, da se ga deportira.
ZAHTEVA, NAJ DVA OD VRHOVNEGA SODIŠČA ODSTOPITA
Boston. — Državni poslanec Vincent Mannering, demokrat iz Bostona, pravi, da bo zahteval v državni postavodaji, da sprejme resolucijo, ki bo zahtevala resignacijo dveh članov najvišjega sodnišča Zed. držav, Felixa Frankfurterja in Stan-ldya F. Reeda.
Ta dva sta namreč pri prvi obravnvi proti Algeru Hissu iz javila, da garantirata brezmadežen karakter tega človeka. Ker je zdaj Hiss spoznan krivim kri vega pričanja, sta se oba člana naj višjega sodišča tako kompromitirala, da ne uživata več rešpekta pri ameriškem ljudstvu in naj odstopita, je rekel poslanec.
Prazgodovinska stanovanja v Nebraski. — E. Mott Davis, antropologist iz University of Nebraska je odkril zveze predzgodovinskih ljudi v tukajšnjih krajih in onimi, ki so živeli blizu današnjega Plainvieiv, Texas. Iz raznega najdenega orodja in orožja in okraskov po stenah sklepa neko vez med tema dvema predzgodovinskima naselbi-naina, ki so obstojale pred okrog 5,000 leti.
Srebrna poroka—
'Steve in Jennie Želko iz 5902 Prosser Ave. sta vjčeraj praznovala srebrno poroko ali 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Poročena sta bila 24. januarja 1925 v cerkvi sv. Vida, ženitovanje je bilo pa na domu Antona Zelko. Tovariš jima je bij Frank Vidgoj, tovarišica pa Antonia Cepirlo. Sinovi, bratje in sestre ter ostali sorodniki, prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo ter jima kličejo: še na mnogo let zdravja in sreče!
Vaje za Pasijon—
V	petek večer ob 7 bo v SND na St. Clair Ave. bralna vaja za Pasijon. Vaja bo v sobi št. 3. Druge vaje pozneje bodo pa ha odru SND. Udeležijo naj se gotovo vsi igralci.
Peta obletnica—
V	četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave- maša za pok. Frančiško Brodnik v spomin 5. obletnice njene smrti.
Za dohodninske davke—
Kakor vsako leto vam Steve F. Pirnat, 6516 St. Clair Ave. izpolni pole za dohodninski davek. Ustavite se pri njem, pa boste uredili.
Prva obletnica—
V	četrtek db 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Magdaleno Mrhar v sipo-min prve obletnice njene smrti. Matere vabijo—
Materinski klub župnije sv. Vida vabi nocoj ob 8 v dvorano pod cerkvijo na prav veselo zabavo s pokrivanjem številk. Dosti lepih nagrad je pripravljenih. Pridite v velikem številu, ker bo prav prijetno.
Literarna novica_
Mr. Ivan Jontez nam sporoča, da ga je pooblasti pisatelj Karel Mauser za svojega pol-nomočnega legalnega zastopnika in agenta v Združenih državah. To pomeni, da je potrebno njegovo dovoljenje za vsako objavo, ponatis ali kakršno koli porabo Mauserjevih povesti, romanov in črtic v USA. To velja 'tudi za povesti, ki so izšle pod psevdonimi: Iztok, Štefan Gornik, Klemen Hob-
jan (“Puntar Matjaž”) in Van-tej Klamenjak. Vsaka neavtorizirana objava del g. Mauser-ja se bo smatrala za kršitev njegovih avtorskih pravic. Vse tozadevne poizvedbe je nasloviti na naslov: Ivan Jontez, 1107 E. 74 St., Cleveland 3, O. Nov odbor—
Podružnica št. 5 SMZ je izvolila za letos sledeči odbor: Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66. Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar> nadzorniki: Frank Kuhar, Tony Petkovšek. Louis Erste, zastopniki za konferenco SMZ Frank Cesnik, Tony Krampel in Louis Erste. Sele so vsako 3. soboto v mesecu ob 8 zvečer, soba št. 4 SND na St. Clair Ave.
Poroka—
Jutri dop. ob 10. bosta poročena v cerkvi sv. Filomene, 13824 Euclid Ave. Miss Patricia Ann Tolhurst, hčerka Mrs. Charles Baker iz Dille Rd. ter Robert Videnšek, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Videnšek iz 18436 Lake Shore Blvd. Vse najboljše jima želimo v novem stanu.
Ameriška Domovina
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Avc.	JHEnderson 0828	Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
JANUARY 1950
SUNKQNTUEWEDTHU FW SAT j
1 2 3 4 5 6 7 I 8 9 10 11 12 13 141 15 16 17 18 19 20 21!
22 23 24 25 26 27 2S: 29 30 31
Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
83
No. 17 Wed., Jan. 25, 1950
Titova zadrega: njegovo stališče do zapada
V magazinu lista “New York Times” je objavljen zanimiv članek o Titovem stališču do zapada. Članek je napisal Amerikanec Edward Crankshaw, ki se nahaja zdaj v Belgradu, odkoder je tudi članek postal. Tudi to dejstvo je zanimivo.
Crankshaw pravi med drugim:
Titova Jugoslavija se obnaša značilno sovražno na-pram nam, kar je pač čudno od države, ki je za svojo rešitev odvisna od prijateljskega razpoloženja Zapada. To stališče je v glavnem rezultat cele kombinacije okoliščin, katere bodo Tito in njegovi inteligentnejši kolegi Je z veliko težavo premostili.
Za onega, ki hoče pobegniti pred svojo lastno preteklostjo, je najboljše in učinkovitejše, če se loči od svoje lastne sence. Radikalno sredstvo za to je, da kdor hoče to sto riti, vprizori navidezno fatalno nesrečo, “skolekta” svojo zavarovalnino ter začne v daljni deželi in pod drugim imenom novo življenje. Ampak če ste oblastnik in mislite tudi ostati oblastnik, tedaj ne bo nič s tem načrtom. Ta načrt se ne bi obnesel pri Titu, ki si prav zdaj na vse načine prizadeva pobegniti pred svojo preteklostjo, pa se vedno znova in znova znajde kot ujetnik sleherne svoje besede in slehernega svojega dejanja, ki ga je storil tekom pol stoletja svojega burnega življenja.
Res je namreč, da se nahaja v skrajno mučni poziciji, katera pojasnuje dobršen delež njegove robatosti napram zapadu ob času ko potrebuje njegove pomoči bolj kakor česar koli na svetu. Tito namreč ni samo jetnik svoje lastne partijske mašine, na kateri sloni vsa njegova osebna moč; ne samo svojega grandioznega petletnega plana, zasnovanega v brezskrbnih dneh sovjetsko-jugoslovanskega prijateljstva; ne samo svojih komunistov, ki jih je učil, kako morajo misliti sporedno z linijo, ki jo je treba zdaj opustiti, temveč je on, kljub svojemu trpkemu sporu, tudi jetnik nazorov v Kremlju.
Razmotrivajoč Titovo razpoloženje-proti zapadu, moramo to razpoloženje ostro razlikovati od razpoloženja jugoslovanskega ljudstva, ki pa se zopet razlikuje od okraja do okraja, do republike do republike. V Sloveniji in Hrvat-ski, n. pr. ki sta obe katoliški deželi in ki sta spadali prej pod Avstrijo, se ljudstvo smatra za zapadnjake in gleda z vrha dol na Srbe, ki nimajo do Zapada kot takega nobenega toplega občutja.
Ko se vprašamo o Titovem razpoloženju napram Zapadu in bi radi na to vprašanje odgovor, moramo imeti vse to v vidiku. Pa še tako ne bomo dobili še dokaj časa pravilnega odgovora. Tito si najbrž še sam ni na jasnem, kako stoji. On je namreč še vedno komunist, toda komunist “na dilci,” ki je prepuščen samemu sebi. In težko si je predstavljati človeka ki bi bil manj sposoben misliti sam zase kakor je sposoben komunist, ki je bil odrezan od centralne discipline.
Težave, ki stoje pred Titom, so tako velike kot le morejo biti. Tako velike, da se jim more postaviti po robu le najbolj žilavo ljudstvo, ki je samozavestno do meje arogance. Ampak Jugoslovani, posebno Srbi, so najžilavejše ljudstvo in samozavestno še onkraj meje arogance. Oni imajo vero v svojo osnovno superiornost, za katero ni sicer nobenega upravičenja, razen če izvzamemo njihov neprekosljiv pogum. Saj prav ta vera je bila tista, ki jih je spravila v sedanjo izredno pozicijo, — pozicijo, ki je teoretično nevzdržna, pa jo kljub temu še vzdržujejo.
Po vojni se je Tito, pod srbsko zaščito, vrgel na komu-niziranje Jugoslavije ter je povezal vso svojo politiko s petletnim načrtom kolosalnih proporcij. Ta plan, ki je bil v najmilejšem smislu besede, vse preveč ambiciozen, je postal pošast ki golta svoje lastne ustvaritelje. Ta načrt gre-za in-dustrializiranjem zaostale kmečke dežele. Jugoslavija naj b izdela a vse sama, kar koli potrebuje. Istočasno je bil uveljavljen impozanten program gradenj in javnih del — vse od avtnih cest, do projektov za irigacijo in elektrifikacijo.
To je bi! načrt, katerega je spoznal realistični Stalin za neresnega in nemogočega še v dneh, ko je Jugoslavija lahko še svobodno trgovala z ostalimi deželami-satelitkami in večina zapadnih opazovalcev se je strinjala s Stalinovim mnenjem. Spoznanje je prišlo menda na zagrebškem velesejmu meseca septembra, kjer je bila impresivna razstava manufakturnega blaga in strojev, razstava, ki bi delala s svojimi izdelki čast vsaki starejši industrijski državi. Toda vsi ti svetli stroji in izdelki so bili takšni, glede katerih že dolgo ne more biti upanja, da bi jih Jugoslavija izdelovala. (Sovjetsko časopisje se je silno norčevalo iz zagrebške razstave in razstavljenih izdelkov, češ, da so strojem izvršili v Jugoslaviji samo podstavke in podobno. Opomba uredništva).
S tem nočemo reči, da ni petletni načrt ničesar dosegel. Nikakor. Pri delih elektrifikacije, .pri hišnih projektih, gradnji cest in tovaren je prav mnogo dosegel. Toda za vse
večje pridobitve tega načrta sta morala dežela in ljudstvo drago plačati.
Oblastnik, ki hoče naglo industrializirati zaostalo kmečkoko deželo, je prisiljen, da zniža življenjski standard ljudstva. Lahke industrije in lokalne industrije, ki produci-rjo blago za konzumente ah odjemalce, so pritisnjene ob steno v korist težke industrije, ki izdeluje “stroje za izdelovanje strojev.” Vrste onih, ki pridelujejo živež, se morajo razredčiti, da se napolni ž njimi tovarne. Oni seveda nimajo nobene volje do težkega dela ali do prodaje svojih produktov, ker ni na trgu ničesar, kar bi mogli kupiti s svojim denarjem. Zato se jih mora prisiliti, da več producirajo.
Kako so to storili, pa bomo povedali jutri, ko bomo končali ta članek.
Vsi
za enega, eden za
P. Bernard Ambrožič
vse
Tak to pa zdaj vsi veste, da Janez Resnica ne “lajka” Amerike. Tako je napisal in Ameriška Domovina mu je objavila dopis (quia aliquando dormitat et bonus Homerus.)
Takole piše Janez Resnica v začetku svojega dopisa:
“Pred begom leta 1945 sem bil doma upravni uradnik in sem imel pod seboj petnajst podrejenih uradnikov in uradnic. Delal sem sedem ur dnevno, pa sem zaslužil toliko, da sem s svojim delom preživel sebe in svojo družino. Ko sem bežal, sem pustil doma premoženje, vredno okoli milijona lir. Danes bi bilo vredno desetkrat toliko. “Tu v Ameriki pa delava oba z ženo; da se moremo preživeti, žena dela okoli dvanajst ur, jaz pa okoli 16 ur poprečno na dan.”
* * *
To je torej eden razlogov, zakaj Janez Resnica ne “lajka”' Amerike.
Naj povem Janezu Resnici, da je tudi v Ameriki dosti ljudi, ki delajo po sedem ur na dan ali še manj, pa imajo kljub temu milijonsko premoženje, pa celo v dolarjih, ne le v lirah. Ne verjamem sicer, cla bi si bili pridobili toliko premoženja s samim sedemurnim delom na dan, toda imajo ga\ in na neki način so si ga pač pridobili.
So pa to take vrste ljudje, ki pač le nase mislijo in na svoje ugodje, na tiste svoje bližnje, ki morajo delati po 12 in 16 ur na dan, ne mislijo. In ker je tako, je pač tudi v Ameriki velikanska razlika med ljudmi — nekateri gredo skozi življenje igraje, drugi garaj e. Janez Resnica zaenkrat gara.
* * *
S tem pa še ni rečeno, da je tista ogromna razlika tudi med Ameriko in nekdanjo Jugoslavijo. Janez Resnica pač misli in čuti, da je razlika med deželama. Toda naj pomisli, da je bilo tudi v Jugoslaviji tako. Bili so taki — eden takih je bil
celo manj na dan. To bi končno še ne bilo tako hudo. Hujše bo to, da dobri mož utegne takrat spet pozabiti na tiste, ki bodo tudi takrat še delali po 12 in po 16 ur na dan. .Simpatije do takih bodo šle spet rakom žvižgat — Janez Resnica bo takrat Ameriko zelo “lajkal,” — marsikdo drug pa je ne bo. Zato ne, ker bo Janez . Resnica e-den tistih, ki delajo Ameriko
—	radi lahkoživnosti mnogih Amerikancev — nepriljubljeno.
* * *
Vzemimo samo še eno vrstico iz dopisa Janeza Resnice in jo denimo pod drobnogled.
“Pod laško in hitler jansko o-kupacijo so nam pustili vse svoboščine; ki smo jih uživali v svobodni Jugoslaviji. Ko sem stopil na ameriška tla, sem moral delati tudi ob nedeljah hlapčevska dela.”
Da ni bilo nedeljskega počitka, je tudi meni žal. Zelo bi ga privoščil Janezu Resnici in vsakemu človeku. Vendar se mi zdi, da so hlapci tudi v svobodni Jugoslaviji morali opraviti svoje delo pri živini in tako dalje. No, pa to naj že bo tako ali tako.
Da so pa Lahi in hitlerjanci pustili Slovenaerg.,^!* okupacijo vse svoboščine, ki so jih uživali v svobodni Jugoslaviji, to pa v resnici čitam prvič v življenju, Oh, kakšne trape smo morali biti tista leta ameriški Slovenci, ko smo pisali, brali in verjeli, da je nad Slovenijo legla
—	črna noč! Kako brez potrebe so se nam trgala srca, ko smo mislili na rojstno domovino pod laškim in nemškim kopitom! Ko pa zdaj naenkrat izvemo, da so ostale vse svoboščine kot so vladale v Jugoslaviji do prihoda Lahov in hitler j an-cev. . . Bog pomagaj!
je na tisoče takih, ki Ameriko j vim sobratom, zlasti bogoslov-
V resnici nimam pojma, kdo je Janez Resnica. Vsekako e-den beguncev, ki je prišel v A-Janez po lastni izjavi — ki so | Jneriko po DP. zakonu iz leta delali po sedem ur na dan, pa so! 1948. Janez Resnica najbrž sedeli na milijonskem premo- Mene pozna, vsaj po imenu. Bo ženju. Poleg njih je pa bilo
mnogo več takih, ki so garali po 12 in 16 ub na dan, pa niso prišli niti do tisočakov, kaj šele do milijonov. In tudi tam je bilo tako, da« se bogati niso nič kaj prida brigali za Siromašne — ta nesreča se pač drži po večem vseh bogatašev po vsem svetu. Nič čudno ni, da Amerika in predvojna Jugoslavija nista izvzeti.
* * *
Niti to se mi ne zdi čudno, da Janez Resnica ni izvzet. Očivid-no je začel mož simpatizrati s tistimi, ki morajo delati po 12 in 16 ur na dan, šele sedaj, ko je sam v njihovih vrstah. Vsaj tako se da razbrati iz vsega, kar nam je povedal v citiranih vrstah.
Razlika ni med deželami, med ljudmi je. če bo Janez Resnica tako pridno delal po 16 ur na dan, njegova žena pa po 12, se prav bojim, da se mu bo nekoč nekaj zgodilo. To namreč, da bo spet sedel na milijonih — če milijone računamo v lirah... V Ameriki so namreč take reči zelo mogoče. Pa se bojim, da to ne bo dobro za Janeza Resnico. Ne samo, da bo spet redu-
ciral svoje delo na sedem ur ali
že približno, vedel, koliko sem se že gnal za begunce in koliko se še mislim, če Bog da, in če bo potrebno. Toda če kak begunec tako nepremišljen dopis pošlje v javnost, kot je to napravil Janez Resnica, je treba resne besede v pouk. In ta resna beseda naj pride kar izpod mojega peresa, pa naj bo v svarilo Janezu in vsem drugim, ki jih morda srbijo prsti, da bi kaj napisali Janezu v “padpura.” če to pišem, oziroma tipkam, pa s tem še malo ni rečeno, da sem postal nasprotnik beguncev. Saj to že razumem, da med vsemi tisoči teh ljudi ne more vladati ena sama in po vrhu še zdrava — pamet. . .
* * *
Ampak če bi vladala pri vseh beguncih zdrava pamet, bi na primer Janez Resnica včasih mislil na to, kar je nedavno bral v Ameriški Domovini dan za dnem: REŠITE NAS V AMERIKO !
Pod gornjim naslovom so bi-'e kolone imen, ki še čakajo, da jih kdo “reši’! v tisto deželo, katere Janez Resnica kar nič ne “lajka.” Med tistimi, ki so brali klice in apele pod naslovom: REŠITE NAS V AMERIKO,
“lajkajo” in vedo, da je v njej resnična rešitev, zakaj dežela je dobra, od Boga sijajno blagoslovljena — ČE LJUDJE V A-MERIKI NE MISLIJO LE NASE, AMPAK TUDI NA BLIŽNJEGA!
* * *
Na tisoče takih Amerikancev je bralo obupno se glaseči klic: REŠITE NAS V AMERIKO! Ne vsem tisočem, vendar mnogim se je omehčalo srce in so obtičali z očmi na imenu tega ali onega begunca, pa so razmišljali pri sebi: Ali bi ga, ali bi ga ne? Kaj, ko bi ga? Morda pa le najdem zanj streho in skledo! Morda bo pa zelo hvaležen Bogu in meni — kar vzel ga bom! Pa so pisali dr. Kreku in papirji so šli čez morje. . .
*	ifc #
Ko je zdaj tak sponzor bral odpis Janeza Resnice, pa mislil na “svojega” begunca. . . . Ali mu ni prišla misel: Tak v TAKO deželo naj koga “rešujem?” Lepa reč! Ali pa celo še bolj strupena misel:	Tak TAKE
LJUDI naj vlačim sem prek morj a ?! Nak — kar odpovedal bom. . .
Janez Resnica bo morda Šele iz tehle mojih besed uvidel, kako bridko malo je mislil na DRUGE, ko je svoj dopis, koval. šele zdaj mu bo morda prišlo do zavesti: Pa sem res razgalil pred svetom vso svojo grdo sebičnost, popolnoma sem pozabil na to, da nisem sam na svetu. . .
*	❖ *
O, saj je v Ameriki gnoja in gnojnice za cele gore in za cela morja! Saj kritizirajo AMERI-KANCE (in deželo radi AMERIKANCEV) premnogi Arne-/ rikanci sami. Pa kako! Tudi razni Janezi Resnice bodo postali Amerikanci, če bo Bog tako hotel, pa tudi oni bodo imeli pravico izreči svojo kritiko. Toda če bodo “kritizirali” na tak način in že po prvih mesecih a-!i"fednih po' 'prihodu,' in to*~z javnimi dopisi — jih živa duša ne bo vzela za resne ljudi. To ni kritika, ki zboljšuje razmere, to je kritikasterstvo, ki ne zasluži niti, da bi ga človek poslušal med štirimi ušesi, kaj šele da bi ga bral v časopisu!
« * *
Samo še eno opozorilo. Te dni bodo v Washingtonu spet ropotali v zadevi zboljšanja “begunskega zakona.” Lani je propadel v senatu. Tudi letos se močno oborožujejo za boj proti sprejemu zakonske predloge. Kdor hoče k že skovanemu orožju, ki ga brusijo v Washingtonu, dodati še nekaj atomskih bomb, hej, napiši še nekaj dopisov v slogu tu obdelovanega dopisa, daj ga prestaviti v angleščino, pošlji ga v Washington, pa bo bitka lahka in kratkotrajna — za nasprotnike nove postave. Dopisnik iz Avstrije, ki sem ga prejšnji teden navajal v tej koloni, se bo — bridko zjokal. . . Pa ne samo on!
Lepi vtisi v Ameriki
Gilbert, Minn. — Dne 22. decembra 1949 je pripeljala ladja “Greely” precej Slovencev v' novo domovino. Z različnimi občutki so pozdravljali kip Svobode, ki se dviga v pristanišču v New Yorku. “še malo in stopili bomo na svobodno ameriško zemljo.” — Kako toplo nam je bilo pri srcu, ko smo zaslišali našo lepo slovensko govorico tu v daljnem New Yorku. Zagledali smo zastopnike Lige katoliških Slovencev, ki so iskali posameznike da jih napotijo v kraje, kjer so jim njihovi sponzorji preskrbeli bivanje in zaslužek. Po pravici lahko trdim da se nisem čutila tako tuja, ko sem videla skrb, s katero so nas sprejemali. Ker pa sem bila na ladji med tistimi, ki.
cu fr. Silvinu ter g. nadzorniku Hornu, ki so skrbeli, da sem zmogla prestati vse nevšečnosti. Vso pot od New Yorka do na-šfega bivanja so skrbeli za nas dobri ameriški Slovenci, zlasti p. Bernard. Vesela sem bila, ko sem zagledala v New Yorku prijaznega Gorenjca g. Grilca, ki mi je omogočil, da šeni lahko pozdravila svoje sorodnike v Brooklynu, kjer sem se takoj nekoliko okrepila.
Naj omenim še redkost, ki se pripeti slovenski učiteljici. Moja nekdanja učenka me je tako lepo povabila na oddih k sebi v Cleveland. Ko sem dospela v Cleveland, me je ta moja bivša učenka ga. J. Kovačeva- s svojim soprogom in otroci čakala na kolodvoru. V svojem lepem domu na Nottingham Rd. so mi nudili vse, da sem lažje/prestala domotožje, ki me je navdajalo ob spominu na šolo v Trstu, ki sem z njo živela zadnja leta. Dobra moja gostiteljica je skrbela zame tako velikodušno, da se ji ne morem zadosti zahvaliti. Pri njih je že ena begunska družina — Trpinovi —- katerim so Kovačevi dali dom in zaslužek. V njenem domu sem srečala odlične Slovence, družino dr. Krekovo, go dr. Natlačenovo in druge. Seznanila sem se tudi z raznimi tako prijaznimi starimi slovenskimi naseljenci. Dobri svoji učenki, njenemu možu, ljubkim trem otrokom in Trpinovim iskrena hvala!
Po prijetnem 10 dnevnem oddihu me je želja gnala, da bi videla po tolikih letih svojega brata in dobro svakinjo, ki sta me poklicala k sebi. Tu sem našla novi dom in obujamo Opomine iz svoje mladosti.
Čudila sem se pozornosti in postrežljivosti ameriških oblasti na vsem dolgem potu. Povsod so pomagali z nasveti in dejanji.
Da sem prišla v novo domovino, je poskrbel poleg mojih dragih domačih &e dobri gospod Schwaiger in njegov pomočnik F. Dolšina. Hvala jima!
Minnesota, dežela jezer, pozdravljena! V tem kratkem času sem spoznala že nekaj dobrih in zavednih Slovencev. Tako domače so me sprejeli med se.
Vsem naj iskrenejša hvala. Bog daj, da bi bili vsi, ki smo se zatekli v. novo domovino, tej tudi v čast in korist! Svoje lepe Slovenije seveda ne bomo pozabili in naša iskrena želja je, da bi jo še videli.
Lojzka Verbič.
0 novih naseljencih
ostanejo samice do . . . sodnega dne. Nosi se stanu primerno, ohrani narodne navade in svoj ponos, če hočeš, da bode slovelo slovensko dekle, med katere spadaš, ali vsaj si do nedavnega. Naj se mažejo druge, nikjer pa ni rečeno, da boš pogubljena ako jih ne oponašaš v vsem. Morda sem jaz katero v živo zadel, pa nič ne de. Vse molči, pa jaz ne morem dalje, ko se nam naša dobra dekleta poskušajo spriditi potom nore mode. Torej, pazite dekleta, da se ne daste ujeti v zanke in vedno odklanjajte vse, bar vas bi moglo umazati. Začne se pri malenkosti, neha se pa kdo ve kje.
Narod naš mora biti ponosen na svoje nositeljice življenj, v potomstvu, čuvarice nj egovih svetinj in tradicij, ogledalo Slovencev, to ste ve, dekleta, žene.
Matjažev Luka.
Cleveland, O. — Kot navdušen “pristaš” Ameriške Domovine, šem bil do sedaj le čitatelj, a ko vidim, kako se drugi korajžno oglašajo, sem se tudi jaz opogumil in tem potom pošljem svoj dopis. Vaš, ki je tudi sedaj naš list, je zaslovel in mu lahko prerokujem slavno bodočnost, saj ga imamo posebno novonaseljen-ci resnično radi in se z dneva v dan širi prirastek novih prijateljev.
Rad bi tudi jaz podal nekaj misli člankom, ki se nanašajo bolj na nove. Kako imam j az rad Ameriko, to pač raje sam vem, da se komu ne “prikupim.” Nekaj pa me zelo boli, da le moram na dan z besedo.
Naša' novonaseljena dekleta! Znašle ste se v novem okolju, v čisto drugačnih razmerah, kakor ste jih bile vajene do prihoda sem. Amerika na vas vpliva vse bolj, kakor na nas fante, žal, da tudi s slabostmi te dežele. Naj omenim le eno, šminkanje. Slovensko, krščansko dekle, ki je zavedni in hoče ostati taka Slovenka, kakor je bila pri starših in v domovini, ponosna na lepoto, ki jo ji je dal Stvarnik in se ne bo šminkala in pokvarila pristne lepote. Nam slovenskim morja nismo mogli prenesti, sil fantom se taka dekleta smilijo, Štejem v dolžnost, da.se zahva-jki so načečkane, z bojnimi bar-lim v prvi vrsti dobremu p. pro-'vami in kot Indijanci. Naj take vincialu dr. Gracijanu in n j ego-; “lutke” pobero tujci ali pa naj
Odmevi iz Titovine ali
gorke iz “raja”
V Titovini je zapovedano, da se mora mladina udeleževati večernih sestankov. Treba je bilo opisati pomen komunističnega znaka, katerega je moral vsak udeleženec po svoje razložiti. Vrstila so se vprašanja in prav tako tudi klaverni odgovori. Naposled pride na vrsto vaški navihanec. — “No, Jaka, zdaj boš pa ti razložil pomen srpa, kladiva in zvezde,” ga je pozval voditelj sestanka. — Jaka ni pri-'šel zlepa v zadrego. “S srpom pritegujemo k sebi,” je našteval, “s kladivom udarimo in kamor pade udarec, se utrne zvezda.” — Voditelju je odgovor tako ugajal, da je predložil Jako OZNI v “pohvalo.”
*	* H«
Peharnik se je najedel Titovine do grla ter je zabavljal na vse, kar mu ni ugajalo. Spravil 'se je tudi na prodajalno zadrugo, ki največkrat ni imela kaj prodajati. Nekoč se je izrazil, da lahko vse, kar imajo, peijs v samokolnici. OZNA je to izvedela ni Peharnik se je moral zagovarjati zaradi zasmehovanja ljudske naprave. Priznal je, da je to, kar so mu očitali res izgovoril, ni pa imel pri tem slabega namena. “Saj nisem rekel, da bi peljal vse naenkrat,” se je zagovarjal, “marveč polagoma vsak dan nekaj in tako bi lahko izpraznil največje skladišče.” — Obsodba se je glasila : “Dva meseca na udarno delo.”
jfjpAMEir
Al' PA NE
Učitelj je v ljudski šoli razlagal pregovore in je vprašal, ali zna kdo izmed učencev povedati katerega. Janezek je dvignil roko in dejal:	“Norec vpraša
več, kakor more odgovoriti deset modrijanov.” — Učitelj je nejevoljen zahteval drugi pregovor: “O, pač, gospod učitelj — Obuj čevelj, ki ti gre na noge!” To je bilo pa učitelju že preveč. Tekel je k ravnatelju in Janezka zatožil. Odšla sta v razred in ravnatelj je vprašal: “Janezek, ali ne znaš povedati nobenega boljšega pregovora?” Janezek: “Gospod ravnatelj, seveda ga znam. — Nesreča pride redko sama!” Gospod ravnatelj je tedaj naštel Janezku nekaj tepenic in ga vprašal: “No, sedaj boš pa vedele povedati kak pameten pregovor.” •— Janezek je stokaje zinil: “Gospod ravnatelj, sila gre pred pravico!”
Ona: “Zakaj si prišel tako pozno domov? Ena ura je že odbila.”
On: “Ljuba ženka, nisem te hotel motiti v najboljšem spancu pred polnočjo.”
ZBEGANO GNEZDO
POVEST
CVETA STOJANOVA
In potem: srajce in obleka in nič hrane . . Mati kuha slabše kakor Agata in zdaj sem vedno brez reda in lačen. Moral bom spremeniti.” Odklepal je hišne duri in se nehote olzrl proti oknu. Bilo je razsvetljeno. "Mati še bedi,” je pomislil. “Kaj je še tako zgodaj ?”
Zagledal jo je oblečeno. Sedela je na postelji in si tiščala robec na oči. Slišala ga je prihajati in tedaj je jok še bolj planil iz nje. Matej je stal in gledal potem pa poklekni] na eno koleno k njej. “Ka je?” je vprašal mehko. Vstal je in sedel k njej na posteljo. Še bolj je zaihtela.
“Pa menda ne jočete zaradi Francetove diplome? Danes je končal.”
Materi je na mah odlegla bolečina,, solze so se ustavile. “Končal, pa tudi drugače končal. Z njim je končano. Kaj nič ne veš?”
“Nič.”.
“Poslušaj — Prej mi še prinesi kozarec vode. — Dušan je pritekel in begal in robantil. Končno je iztisnil iz sebe, da je dobil France spet deset tisoč posojila, ki zdaj zapade. Povej, povej, kaj naj z njim počnem! Saj to ga vodi pod vislice.”
šele tropa otrok, ki se je oklenila njenih lakti in jo pritisnila k tlom:	Blažek jo je obje
okrog vratu. Razgreti, veseli in dviji obrazi, k od smeha niso mogli niti dihati, so vsevprek vpili vanjo. Mara in Grolova gospa sta se bili lovili, da so otroci sikoraj popokal] od smeha. Agata ni več utegnila misliti nase. Odvlekli so jo v senčnico, kjer je bila miza pogrnjena in (Skodelice pripravljene. Mara je stekla po čaj Pladenj pomaranč je žarel z mize, zraven je stala košarica peciva in takih stvari, ki jih je imela Agata najrajši.
“Agata, jej, samo jest] moraš veliko, da se živci okrepijo,” je dejala gospa Grolova;
Blažek je potegnil iz žepa kos čokolade in ga položil na Agatin krožpik:	“Prihranil
sem zate,” je rekel, stekel in se na travi prekucnil.
“Vidiš, vredno je, da živimo! Vse drugo naj gre mimo nas,” je spet dejala Grolova.
“Tako je,” je dejala Agata, globoko vzdihnila, kakor bi hotela izdihniti iz sebe vse, kar je dišalo po sodišču. Jemala je pomarančo za pomarančo, jih delila in potem lupila še zase. Mara je delila čaj in
„.	....	. Grolova je hotela otrokom do-
, i	t....	, povedati, naj nekrite tako, pa
zaman: njih razigrana srca so prekipevala. Ko ni bilo na mizi več slaščic, so se otroci spet razkropili po vrtu, le Pave] se je vrnil in vprašal: “Kaj je?”
gledal je le materin obraz in njene objokane oči. Begal je iz sobe v sobo. Hotel je premisliti, kar mu je bila mati povedala, in ni vedel, kaj naj premisli. Le ponavljal je njene besede. Nenadoma so mater ujezile njegove stopinje:	“Ne
delaj še ti nemira, spodaj spe. In kje je France?”
“Ne vem.” Ni hote] povedati, da se z Liku smejeta v gostilni, ko ona joka doma.
“In kdaj se na sodišču odloči?”
“Jutri je razprava, sodba pride kasneje.”
“Potem ni moči čakati. Moj Bog! Imaš kaj upanja, da s tožbami kaj dobiš?”
“Ne vem. Odvetnik pravi,' da dobim vse.”
“Potem bo vedel tudi Francetovo stvar uravnati?”
“Tudi. Le kje naj dobimo denar in to takoj ?”
“Jaz vam dam vso svojo pokojnino, samo rešite Franceta! Dušan si ne da nič dopovedati, samo kriči in robanti, da on nič ne da. Lahko bi dal; saj ima,
trdba mu je seči le .v žep.” “Tudi brez njega bo kako šlo, mora iti. Morda jutri na sodišču kaj dosežem.”
“Glej, da se boš dobro držal,” je z upanjem gledala mati Mateja, ki je sedel mbit na stol. Mislil ni nič.
28.
Agata je stopila po razpravi na sodišču doma na vrt. Bilo ji ja, kakor da jo je objela smrt s svojimi rokami. Le s težavo je stopala. Predramila jo je
90 .YOU OST *‘--
VITAMIN*?
•MftM k * rw •* sna«*
Vkenlncf A •«** mmf mm«
0He1a|DAY
Kini vStSun ukob
A M On*A-D«y (bron« Mut*
%i« Vkaialft CapM& «*wy 4ay* ih* hoti« defy qu«*®* •tt «4 to to* vfeomlM who«* r*r:
“Take stvari so hude in bole,” je odgovorila Agata sinu, ki je bil že večji kakor Mara.
“In hiša?” je še vprašal.
“O tem še niso razpravljali. Pa nikar ne misli na to,” je rekla Agata. Pavel je hotel biti dober in je zavpil po vrtu: “Jaz lovim!” Ko je Agata gledala za njim-, je videla, da ga je Bernard na skrivnem nekaj vprašal, potem je šel krik in smeh preko vrtov, ki so dišali v soncu in maju. V tem smejočem se kriku je Agata zagledala pomladni dan, sonce in cvetje, slišala je kosa, ki je prepeval svoji družici, in rekla: “Še je vredno’ živeti temu klicu pomladi, še je vredno že-veti tem razgretim obrazom, tej razboriti moči, ki hoče utripanja, življenja.”
“Tako te vidim rada,” je veselo dejala Grolova.
“Kaj ste mislili, da bo Agata podlegla?” se je začudila Mara.
“Ali si mislila, da pojde mimo mene kakor brizpvlak?” je vprašala Agata.
“Vem le to,” je dejala trdno Mara, “da to trpljenje ni zastonj.”
(Dalje prihodnjič).
Odvodni kanal sčistimo z električnim vrtalcem
kadarkoli, ali kjerkoli.
Pismena garancija!
ABCO CO.
Hillcrest 54-W, ali Hillcrest 1456-R 1227 Commonwealth Ave.
(Jan. — x)
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete prot' glavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
15702 Waterloo Road Cleveland 10 .Oblo
to 3MhA>top QtsmQ *&&&> •tor*.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich — IV 1874
19001 KILDEJ5K AVE.
Kako smo delali pri partizanih
Minneapolis, Minn. — “Iz mladit let in o beguncih” — pot tem naslovom sem bral dopis v “Prosveti ’ št. 1 do 3 jan. It50. Ker sem bil navzoč očividec pri vsem, kar navaja v svojem dopisu (pod v začetku, navedenim naslovom) John Kaleč, 690 Henenson Ave., Washington, Pa., si ne morem pomagati drugače, kot da mu malo odgovrim.
Najlprej bi rad vprašal tovariša Žaleča, če sploh ve, kaj je “prosveta,” kar je pri nas vedel že vsak otrok, ko je dovršil 4 razrede ljudske šole. Ker pa ti tovariš opisuješ svoja mlada leta in doživljaje v draga-tuški šoli (v Belo Krajini)) in ker vidim iz tvojega doipisa, da si se bolj zanimal za vse drugo kot učenje, kar bi ti bilo •sedaj prav 'hodilo, da bi lahko sam preudaril, kaj je prav ih da ne bi gledal s izposojenimi očmi ter bi ves položaj malo bolj ralzumej kot ipa ga razumeš sedaj.
Navajaš, da si prejel od svoje hčere pismo, v katerem ti opisuje, da je dragatuški župnik organiziral belo gardo in da so ga zato ubili. Potem pa
Ali je tvoja hči mogoče sode- vsem zato, da se bodo potem znal, da so bili pravi komunisti
lovala pri umoru omenjenih duhovnikov??? — in če ni! Torej poslušaj!
Jaz sem bil tudi v partizanskih vrstah in sicer na'd dve leti.	Po. partizansko “prostovo-
ljno,”’ čeprav so me odpeljali z njive, ko sem oral za krompir in me odgnali v Belo Krajino ter ravno v dragatuško faro. Tam sem bil pod strogim nadzorstvom nad dva meseca in ko so malo pozabili name in me imeli za bolj zanesljivega, nisem bil več tako strogo nadzorovan, sem tudi jaz z njimi capljal koder koli smo hodili. Zato pa tudi vem, kaj se je dogajalo in kako pobijalo.
Saj mogoče celo osebno poznam tvojo hčer, ker se mi ime zdi zelo znano, poudarjam — mogoče. Vseeno bi rad vedel, tovariš Žalec, iz katere vasi je tvoja hči doma? Mogoče iz Kvasice, Tančagora, iz Obrha, Dragan je vasi, Zapudi, Mali ali Veliki Narajac, Suhor, Stara ali Nova Lipa, Belci vrh, Drenovec pr] Vinici, Bojanci, Preloke, Žili, Adlešči, Črnomelj in še in še, katerih pa ne bom vseh našteval. Znano mi je pa še vse naokrog, še prav posebno pa vas Zalpudi, ker tam je imela Cankarjeva brigada morišče neidoližnih ljudi. Ravno
da sta iprišla v Dragatuš žup-. tam so umorili duhovnika iz nik in kaplan is Starega trga ob i Dragatuša in ne zato, da je
on morda izdajal svoj narod ali da je organiziral belo gar«
Kolpi in da sta oba izdajala svoj nardd in zato da sta bila oba obsojena na smrt.
Najprej, tovariš Žalec, te vprašam, kaj j e.tvoj a hči . . . ??? Sicer pa ne rabim dosti
do, amipak zato, ker ga je neki bližnji terenec ovadil, da ima veliko večino ljudi 'za sabo in da terenec ne more uspeti pri
'pojasnila, saj pravi slovenski! teh ljudeh in zato je priporo-pregovor, da od lesnike še ni, čil ta terenec, da naj se tega padlo jobolko . .	J	duhovnika likvidira- To pred-

“Tm Winning
Because cf You’
JOIN
THE MARCH OF DIMES
January 16-31
The National Foundation for Infantile Paralysis
FRANKLIN D. ROOSEVELT, founder
..
bali drugi ljudje.
Torej prav to je prišel terenec javit na komando en dan pred umorom tega duhovnika. Terenec je imel ipartizansko ime “Silvo”, je bil srednje postave, levo roko malo pokvarjeno na dlani in je zgledal pravi statan v človeški podobi in ta je [zahteval, da se duhovnika likvidira.
Ker je bil komandant omenjene brigade krvolok, doma iz Ložke doline iz vasi Nadlesk, nekdanji mizarski pomočnik in ker so doma že prej zapravili domačijo na pijači, se razume, da se je z veseljem maščeval nad nedolžnimi, ker alkohol ne pozna meje. Zato je pa tudi pri vsaki priliki poudaril, da je njegov program; rop — požig — umor! Saj je samo v 13 dneh dal pomoriti 53 ljudi; med njimi 6 žensk, 2 mladoletna fanta (15 in 17 let stara) ;n seveda tudi 4 prave komuniste iz svojih lastnih vrst.
Tovariš Žalec, naj ti pojasnim, zakaj so ti štirje dali svoje življenje. Nekega dne se zopet pojavi na komandi isti terenec Silvo. Seveda smo takoj vedeli, da bo zopet nekaj. In čez nekaj časa po njegovem odhodu so že odbrali štiri može z nalogo, da gredo v sosedno vas Obrh in da tam likvidirajo dva člana neke družine. Ko so ti štirje prišli na iice mesta, so ugotovili s pričami, da ni nič resnice na tem česar so ovadeni. Ker je ta komunist, ki je vodil patruljo, imel še nekaj srca, jih je pustil pri življenju.
Ko pa se je patrulja vrnila, je vprašal komandant, če je lividacija izvršena. Odgovor je bil — NE. In ko je hotel vodja patrulje pojasniti, da se je ugotovilo neresničnost ovadbe, komandant ni hotel ničesar slišati o tem. Pač pa je takoj sklical zbor cele brigade ter 8 mož s puškami, ki so te štiri odgnali kakih 500 metrov iz vasi. Komandant |pia je pognal tja celo brigado, seveda zato, da bomo vsi gledali njegovo krvoločno 'dejanje.
Tu nam je govoril sam komandant brigade, ki je rekel dobesedno tole: “Zakaj sem vas prignal sem? Zato, da boste videli, kaj se ftapravi iz vsakim, ki ne izpolni mojega povelja. In nič zato, če se je ugotovilo, da ni res za kar so ovadeni, ker boljše je, 'da pobijemo pol ljudi — pa zmagamo, kot pa da vse živi — pa da mi propademo.” Nato pa se je obrnil k oboroženi straži in dal povelje: Pali! — No in zolpet štiri žrtve . .
Torej, tovariš Žalec! Koga so pa ti'štirje izdali???? Ali so morda tudi ti štirje organizirali belo gardo??? Ali morda izdali narod, ki so pa pustili pri življenju in ki sem jih po-
Da, tovariš Žalec, jaz sem bil 'očividec in zato sem še pravi čas spregledal in zapustil to raubar bando in se zopet podal na pot, ketera me vodi do poštenega dela in poštenega zaslužka.
Tovariš Žalec, morda sem ti sedaj odpri oči, da ne boš več gledal navzkriž in še to z izposojenimi očmi- Sedaj pa k drugi točki?
Vprašaš, zakaj je prišel v A-meriko, kot ga ti nazivaš — Rožman. Naj ti takoj povem, da to ni Rožman, ampak ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. In praviš, zakaj ni tam počakal, da bi se spokoril. Že tukaj se zopet vidi, da res nisi hodil v šolo zato, da bi se kaj naučil.
Naš škof dr. Gregorij Rožman obenem naš voditelj dušni in telesni, je prišel v Ameriko zato, ker ga je Amerika rada sprejela kot tudi vse poštene ljudi in on lahko hodi odkrit pred narodom, kajti njemu ni trdba 'klobuka obračat in vlačit na oči, ker je poštenjak, zato ga kot takega spoštuje'ves narod, enako tudi ameriški in mi smo nanj ponosni, on pa lahko 'na nas. Slava mu!
Sedaj pa še malo poglejmo tovariške voditelje, pa naj bo tu tukaj ali v stari domovini. Pa začnimo pri glavi, pri tistem, ki ga imenujete maršal ali bolj razločno — Tito! —Tovariš Žalec, ali sploh poznaš svojega voditelja? Ali sploh veš kdo je on?? Ali sploh veš, kdo te vodi za — nos? O, saj vem, da si misliš, to je pa naš maršal TITO. To pa tudi vem, da ne veš, kaj je bil on 'prej. Zato pa tudi še capljaš za njim in gledaš navzkriž z izposojenimi očmi. No, ker pa vem, da v šoli nisi paizil na učenje, ti tudi ne zamerim, da ne veš! Zato ti bom pa jaz pojasnil, da boš vedel, kdo da je.
On je bil že od nekdaj delo-mrznež. Ker pa ni rad delal, mu je seveda vse rojilo po glavi, kako bi lag]je izhajal brez dela. In veš kaj ? Končno mu je prišlo še to na misel, da je šel v Zagreb krast in sicer je šel krast v cerkev in tam od-odnesel moštranco, ciborij in kelih, mogoče še kaj drugega, ne vem! Za to, kar sem navedel je gotovo, ker so ga bile zato tujdi zaprle bivše jugoslovanske oblasti in kaj je pa danes, pa menda ja vidiš iji boš menda vendar že začel uporabljati svoje Oči, da ne boš gledal z izposojenimi ter da se boš prepričal o svoji zmoti. Tvoji hčerki se bom pa na dom oglasil z enim pismom, ker vem, da me dobro pozna, kakor tudi jaz njo.
Ker ipa nekaj čebrnaš o beguncih, tovariš Žalec, ti bom pa še tole 'povedal. Begunce lepo pri miru pusti, ker vem, da nisi nobenemu nič dal. Begunci so vsi dobri ljudje, zavedni pa še bolj in iprav zato so raje ipu-stili vse imetje in se podali v tujino kot pa bi gledali v svoji lastni domovini krvoloke, morilce, požigalce, hišne in cerkvene tatove. Če pa tako J j ubiš pravico in resnico vpeljano od tatov, si pa naveži culico ter odrini k svojim v stari kraj, kjer vlada rdeči zmaj- Saj vaš pozorav je itak:	rop. požig,
umor! naš ipa le: Bog, narod in domovina.
Janez Ribenčan.
Svoboda tiska
taka in podobna vprašanja, ki so se mi stavila v pol letu mojega bivanja tukaj, bi jih naštela gotovo blizu sto. Pa če se nam stavijo vprašanja, zakaj ne bi mi dali odgovore? Ker pa smo mnogi nekam neokretni dajati vsakemu in vsem zadovoljive odgovore in samo radi dvoumno pokimamo, naj pa pisana beseda spolni naše dolžne odgovore.
Drugi “govornik” je sicer povedal bolj v ostrem tonu, kar je razburilo duhove in morda hvalolačne duše. Jaz vam pa rečem, čemu si razburjati živce, ki so zelo važna kolesca našega življenjskega ustroja in tako rada odpovedo prezgodno.
Nam, ki smo prišli iz Evrope, po takih silnih vojnih strahotah živčno že zrahljani, se živci tukaj žele popraviti, zato si vse skušamo vzeti za šalo, posebno mrtve črke, ki ne morejo ugrizniai v živo kakor mnogi diktatorji. Tudi drugi si ne ženite k srcu besed, ki so izraz misli posamenika in naj ta pove to, kar mu leži na srcu. čemu ne bi smel človek reči kako, ko smo vendar vsi v demokratični deželi s širokogrudno svobodo. V titovini se ne sme kihniti na glas in v deželah, kjer vlada največje suženjstvo, morajo biti ljudje kot mutci, še misliti se boje kaj takega, ki se ne sklada s terorističnimi nauki.
Temu gospodu, ki je v “živo zadel” in žalil nevede gotove ljudi, svetujem to: Vse mine in se spremeni na tem vesoljnem globusu, ker se neprestano vrti, zato potrpite!
Gospodu uredniku A. D. pa gre moja pohvala v tem, da je tako uvidljiv, ko mu prijatelji njegovega lista pošljejo različne članke, da jih ne meče v koš, ampak priobči vse in s tem pokaže, da ljubi sam in to da tudi drugim — širokogrudno svoboščino pri mišljenju in izražanju vsakih človeških misli. Hvala Vam! S tem si pridobiva pri čitateljih zanimanje.
Krška Lenka.
DELO DOBIJO
Kuharica dobi delo
Sprejmemo kuharico, ki je vešča kuhe in drugega dela v gostilni. Vprašajte v Carl’s Cafe, 1301 Marquette Rd. E. 54. St. Telefon EN 8997.	(19)
MALI OGLAŠT-
Lepa hiša naprodaj
8 let stara, 4 in pol sob, zidan veneer bungalow, blizu 185. ceste. Cena je $15,000; prodaja lastnik KE 4758.	(18)
Hiša naprodaj
Naprodaj je zidana hiša za 2 družini, 6 in 6 sob, ima 3 garaže, se pokaže samo po dogovoru. Pokličite RE 6551.	(17)
Cleveland, O. — Pa dajmo,
| debatirajmo, ko pa je tako zanimivo, da vsi čitatelji A. D. naj-raj prebiramo take,'lahko rečem j zabavne članke.
Vdova prodaja hišo
Vdova bi rada prodala hišo 6 sob za 1 dužino, 4 sobe spodaj, 2 zgorej, garaža, cementni dovoz, se nahaja blizu Union Ave. in 78. St. Hiša je kot nova) ima furnez. Cena je samo $8,600; polovico takoj, ostalo na prvo vknjižbo poštenemu kupcu.
Blizu Union Ave. in 93. St. je naprodaj tudi hiša 6 sob in prodajalna; je sedaj prazna. Za informacije pokličite A. Jelarcic, kadar želite, na VU 3-0139. ________________________ (19)
Stanovanje iščeta
Mož in žena, srednje starosti, bi rada dobila 3 ali 4 sobe med E. 79. St. in 55. St. med Superior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, ali če bo imel kdaj pozneje prazno, naj pusti naslov v uradu tega lista. —(19)
Kar je preveč je preveč. — Trikolesni truk, kakršne rabijo na Japonskem za prevažanje raznih tovorov, se je postavil na zadnja kolesa, ker mu je voznik malo preveč naložil. Poleg trnka na “sedeči stavki’’ stoji začuden voznik, M si menda ne more razložiti čudne “trme” svojega vozila.
12 akrov farma
Sadno drevje, pašnik, 2 hiši, j 3 hlevi, garaža, moderni pripo-Otvoritelj te zabavne debate|močki, 2 milji do mesta. Se pro-mi je dobro znan in mu dam'da vso ali v kosih. Pišite za in-svoj prav, ko se je ojunačil injformacije na: Sunnyside Farm, [načel to vprašanje, ki se nam R. F. D. 1/Spring Valley, Illi-Jvedno stavi (nam novim) od nois.
'staronaseljencev. Oe bi štela.	(Jan. 20, 25, 27)
bila postelja koristnejša od stola.”
Mladi mož pa je z izgubljenimi očmi srepo strmel ipred sebe, kakor da ne sliši. V njegovi
pijani trudnosti se mu je vračala mrzlica, [znova ga je grabila nervozna prerazdraženost in vse tisto ogorčenje, ki se je bilo nabralo od početka vojske.

Zdaj
so bili le še izprevod najhujše bede, vsi blatni, konj s drgečo-čim-; nogami, mož, ki ga je nosil, nepremičen, kakor da je v poslednjem ihtljaju izdihnil dušo, tovariš pa potrt, korakajoč v plahem strahu vse naprej, gnan zgolj od sile svojega bratovskega usmiljenja. Dan se je že delal, ura je utegnila biti pet, ko sta dospela v Remilly.
V hiši svoje male pristave, ki je razgledavala vas ob izhodu Harancourtske soteske, je oče Fouchard nalagal na svoj voziček dva koštruna, ki jih je (zaklal prejšnji dan. Pogled na nečaka, bližajočega se v tako žalostnem stanju, ga je tako presunil, da je po prvih pojasnilih vzkliknil s surovim glasom.
“Obdržim vaju naj, tebe in tvojega prijatelja? . . Da bom imel potem neprilike s Prusi?
. . . Niti na um mi ine hodi . . . Ljubše mi je, da takoj poginem !”
Vseeno pa si ni upal braniti Mauricu in Prosperu, ko sta snela Jeana s konja ter ga položila na veliko mizo v kuhinji. Silvina je naglo prinesla svoje lastne zglavje in ga položila ranjencu, ki je bil še vedno nezavesten, pod glavo. Stari pa, srdit, ko je videl tega moža na svoji mizi, je zagodrnjal, da je tukaj slabo spravljen, in vprašal, zakaj ga takoj ne spravijo v lazaret, ko že imajo srečo, da se nahaja v Remilly-u tam pri cerkvi, am-foulanca v stari šoti, ostanku velikega samotanač kjer je bila velika, izelo udobna dvorana.
“V lazaret!’’ je vzkliknil Maurice, “da ga Prusi po njegovem ozdravljenju pošljejo v Nemčijo, ker je vsak ranjenec njihov! . . Ah se norčujete z mano, stric? Zato, da jim ga vrnem, ga nisem pripeljal sem.”
Slabo je kazalo, stric je že govoril, da jih vrže ven; takrat pa se je začulo ime Henri j eta.
“Kaj, Henrijeta?” je vprašal mladi mož.
In naposled je izvedel, da je njegove sestra že od predsino-čn j ega v Remiliy-u, tako smrtno žalostna v svojem vdovstvu da ji je bivanje v Sedanu, kjer je živela srečno življenje, postajo neznosno. Srečanje z doktorjem Dalichampom; iz Rau-courta, ki ga je poznala, jo je napotilo, da se je nastanila v majhni sobici pri očetu Fou-chardu, zato da bi se mogla vsa posvetiti ranjencem bližnjega lazareta. Dejala je, da jo to edino more utešiti. Plačevala je svojo sobo in hrano in je bila na pristavi vir tisočerih ljubeznivosti, tako da jo je gledal
stari z dobrohotnimi očmi. Kadar je kaj zaslužil, mu je bilo zmerom pogodu.
“Ah, moja sestra je tu!” je ponovil Maurice. “To je torej tisto, kar mu je hotej povedati gospod Deleherche s tistim
svojim širokim mahanjem, ki ga nisem razumel! Ej no, če
je ona tu, se razume po sebi, da ostanemo.”
Vzlic svoji trudnosti jo-je hotel takoj sam poiskati na am-bulanci, kjer je prečula noč; stric pa se je zdaj jezil, da ne more iti s svojim vozičkom in s koštrunoma po svojem opravku kot potujoč mesar, dokler ni v redu ta prokleta histerija z ranjencem, ki so mu ga naprtili na vrat.
Ko je Maurice prišel z Henri-jeto nazaj, sta presenetila očeta Foucharda, ko je skrbno ogledoval konja, ki ga je bil Prosper ravno postavil v hlev. Trudna žival, da, toda prekleto trdna; in všeč mu je bila! Mladi mož se je nasmehnil in dejal, da mu ga podari. Henrijeta pa ga je poklicala stran ter mu razložila, da bo Jean plačal; brigati zanj da se hoče ona sama in mu streči v mali sobici za hlevom, kamor ga gotovo nobeden Prus ne bo hodi
iskat. In oče Fouchard, čeprav čemeren in malo prepričan, da bi našel pri vsej tej stvari resničen dobiček, je naposled vendar sedel na svoj koleselj ter ji pustil ravnati po svoji volji.
Henrijeta je nato s pomočjo Silvine in Prospera v par minutah uredila sobo in dala prenesti vanjo Jeana, ki ga je položila v čisto, svežo posteljo, ne da bi bil dal kakšno znamenje življenja razen nerazumljivega jecljanja. Odpiral je oči [n gledal okrog, a zdelo se je, da ne vidi nikogar. Maurice je izpil kozarec vina in pojedel kos mesa, ki je bilo ostalo, mahoma ves uničen od prevelike trudnosti; takrat pa je prišel doktor Dalichamp, da poseti lazaret kakor vsako jutro; in mladi mož je posili zbral svoje zadnje moči ter ga spremil s sestro k ranjenčevi postelji, poln plašne radovednosti.
Doktor je bil čokat človek z debelo, okroglo glavo; venec brade in lasje so mu že siveli. Njegov rdeči obraz se je bil utrdi] kakor obrazi kmetov, ob neprestanem življenju na prostem zraku, ker je bil vedno na pot;: da komu olajša bolečine; živahne oči, trmasti nos in dobrodušne ustnice pa so jasno pričale o njegovem življenju, življenju vrlega, usmiljenega človeka, ki je bil včasih nekoliko vročekrven in ne ravno genialen zdravnik, dasi je zdravil izborno vsled izkušenj svoje dolge delavnosti.
Ko je preiskal Jeana, ki je še vedno spal, je zamrmral:
“Zelo se bojim, amputacija utegne biti neizogibna.”
To je razžalostilo Maurica in Henrijeto. Toda dodal je:
“Morebiti se mu posreči ohraniti nog-o, toda treba bo velike skrbi, in trajalo bo zelo dolgo . . V tem trenotku je pod vplivom tolike telesne in duševne poraženosti, da ne preostaja drugega, kakor pustiti ga sipati . . Jutri vidimo.”
Nato, ko ga je zavezal, je z zanimanjem pogledal Maurica, ki ga je včasih poznal še kot
otroka.
“Tudi vam, fant iz fare, bi
INCOME TAX RETURN
Cenjenemu občinstvu v naznanje, da poleg vseh uradnih no-tarsMih dokumentov, denarnih pošiljatev in paketov v evropske države uterujemo tudi listine za dohodninski davek (Income Tax).
Ker imamo mnogoletne izkušnje, zatoraj ste lahko uverjeni, da bo vaš dohodninski davek pravilno urejen po- določbah Internal Revenue, ter v vašo korist in zadovoljstvo.
Vabimo vas na ugodno priliko, da se sami prepričate in se zglasite v našem' uradu, da za, vas uredimo Income Tax, za 'kar se tudi vljudno priporočamo.
STEVE F. PIRNAT (0.
6516 St. Clair Ave.	HE 3550
Cleveland 3, Ohio
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
H	■■■
I
I
=
I
I
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV
6818 DENISON AVENUE
vabi na
DELNIŠKO SEJO
v nedeljo 28. januarja
ob 4 popoldne
Vabljeni so zastopniki in delničarji	E
?mmimimimiiiiiinmiimimnmiiiininiinmiimimmiiiiiiiiiniiiiimmiiimuit>~
*
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znane*
JOHN OBLAK
114« E. «1. St.	HE 27JI
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
* PRANK CVELBAR, lastnik.__
—AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
WHISKERS
1900
1950
J'taznanilo in jZ/ah-Cala.
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri oče
Karol Smerdel
Zatisnil je svoje mile oči dne 1. januarja 1950. Pogreb se je vršil dne 4. januarja iz August F. Svetkovih pogrebnih prostorov v cerkev Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 14. aprila 1900
v vasi Vas pri Št. Petru na Krasu.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Anton in Amalia Krnc, Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Widgoj, Mr. in Mrs. Anton in Louise Cinkole, Mr. in Mrs. Joseph in Albina Korbar, Mr. in Mrs. Silvester in Frances Ježek, Mr. in Mrs. Frank Rote in družina, družina Kaluža, Mr. in Mrs. Luka Trček, Mr. in Mrs. John Trček in družina, Mr. in Mrs. Frank Terček in družina, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, st., Mr. in Mrs. Joseph Stražišar, družina Mr. in Mrs. J. Rebolj, Mr. in Mrs. Joe Ogrinc in sin, Mr. in Mrs. Al Nemec in hčerka, Mr. in Mrs. Schultz in družina, Mr. in Mrs. Hoge, Mr. in Mrs. Galante, Mr. in Mrs. Seresteney, Mr. John Terček, Ed in George, Mr. in Mrs. L. Florjančič, Mr. in Mrs. Ma-hovlič, Mr. in Mrs. Nosen, Mr. in Mrs. Stupica, Mr. in Mrs. Tanko, Mr. in Mrs. Mavrich, Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. Ster, Mr. in Mrs. Cichon, Mr. in Mrs. Paulich, Mr. in Mrs. Weber, Mr. in Mrs. Rodatz, Mr. in Mrs. Fitz-thum, Mr. in Mrs. Olesender, Mrs. Sterlekar, Mr. Pezdirtz, Mrs. Mochan, Mrs. Barton, Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Miller, Mr. Kalsic, Mr. in Mrs. Cetina, Mrs. F. Hočevar, Mrs. Verbič, The Maintenance Men of Steel and Tube, C.I.O. Local 1179, Steel and Tube Division Republic Steel Co., delavci od Local 1179 Steel and Tube, društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 A. B. Z., in društvo Kras št. 8 SDZ.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Joseph Widgoj, Mr. in Mrs. Matt Rote, Robert in Dorothy Koenig, Mr. in Mrs. Luka Terček, Miss Josephine M. Terček, Mr. in Mrs. Val Grill, Mr. in Mrs. Rudolph Skerl, Mr. in Mrs. Joe Konchan, Mrs. Mary Terček in hčerki, Mr. in Mrs. Anthony Nachtigal, Mr. Ignac Novak, Mr. Jack Tomazin, družini Terček, E. 156 St., Mr. in Mrs. John Kaušek, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. Al Arko, Mr. in Mrs. Joseph Stupica, Mrs. D. Abby in hčeri, Mr. in Mrs. Fred Hribar, Mr. in Mrs. John Virant, Mr. in Mrs. Nemec, Mr. in Mrs. Klemenčič, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, Mr. in Mrs. Mike Skrjanc, družini Trepal, Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Louise Vidmar, Mr. in Mrs. R. Pust, Mrs. A. Perry, Mrs. Josephine Kline, Mrs. Frances Zulich, Mr. in Mrs. Frank Gorjanc, Mr. Silvester Rolih, Mrs. Mary Anzlovar, Mr. in Mrs. Mike Morrel, Mr. Joseph Alich, Mr. in Mrs. Max
Želodec, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, Jr., Mr. Frank Terček in družini, Mr. in Mrs. Chas. Terček, Mr. in Mrs. Joseph Milner, Mr. in Mrs. E. Milner, Mr. Frank Trepal, ml., Mr. in Mrs. Aucin, Mrs. Frances Brill, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. in Mrs. E. Nachtigal, Mr. John Struna, Mr. in Mrs. Frank Kovach, Mr. John j^ovačič, Mr. in Mrs. Trtnik, Mrs. Rebolj. Mrs. F. Leskovec, Mr. in Mrs. Wm. Bečaj, Mr. in Mrs. Steve Barton, Mr. in Mrs. F. Kočevar, Mrs. J. Laurich, Justine Pekol, Mr. in Mrs. Val Habjan, Mrs. Mary Zust, Mrs. Antonia Šuster, Mr. in Mrs. John Kozel, Mr. in Mrs. John Kaluža, Mrs. R. Mihevc, Mr. in Mrs. Podrzay, Mr. in Mrs. A. F. Benzin, Mrs. Mary Jereb in Olga, Mr. in Mrs. Al Zupančič, Mr. in Mrs. Stan Yeraj, Mr. Rudy Donat, Mrs. Mary Ausec, Mrs. Helena Kaučič, Annamae Mc-Glynn, Mr. in Mrs. Elmer Nachtigal.
Hvala tudi sledečim, ki so darovali v gotovini: Mr. in Mrs. Louis Florjančič, Mr. in Mrs. John Kaušek ter Mr. in Mrs. Max Želodec. Za knjižno kampanje za Jugoslavijo pa so darovali: Mr. in Mrs. James Kožel in Progresivne Slovenke; za Cancer Society pa Mrs. Debelak.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslu-go za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mr. Paul Ziegler, Mr. John Kaušek, Mr. C. D. Evans, Mr. A. Baltos, Mr. J. H. Sane, Mr. Henry Trepal, Mr. J. W. LaWad, Mrs. Joseph Stražišar, Mrs. Frances Cinkole, Mr. Joseph Terček, Mr. Adolph Rebolj, Mrs. Frances Zulich, Mr. Elmer Nachtigal, Mrs. Ruth Hribar, Mr. John Trček, Mr. Ahacy Prezelj, Mr. John Rebolj, Mr. Leonard Schultz.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti na pokopališče. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto: Mr. Joseph Koporc, Mr. John Sedej, Mr. Luka Terček, Mr. Tony Kirn, Mr. Anton Baraga in Mr. Anthony Rudman.
Našo zahvalo naj sprejme Mr. August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala č. g. Cimpermanu za tolažilne obiske na domu in v bolnišnici kakor tudi za opravljene cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče.
Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo sosedje in prijatelji za ob iške v bolezni ter za velikodušno vse stransko pomoč v bolezni in ob smrti Sprejmite tisočero zahvalo za vaš trud
Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščen ja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog in oče! Odšel si k Bogu, da prejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si storil dobrega v življenju. Tvoje truplo pa počiva v hladni zemlji, a hiša je prazna in pusta. Zastonj Te iščejo naše solzne oči. Odšel si tja, odkoder ni povratka, tja, kjer vlada večni mir. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo kraju večnega veselja m blazenstva—nad zvezdami. Počivaj v miru sm-vaj sladko!
Žalujoči ostali:
MARY, soproga,
CHARLES in JOSEPH, sinova,
DOROTHY, sinaha,
VICTORIA, vnukinja,
MRS AMALIA KRNC, MRS. JENNIE WIDGOJ, MRS. LOUISE CINKOLE, MRS. ALBINA KORBAR, in MRS. FRANCES JEŽEK, sestre V stari domovini zapušča dve sestri, v Braziliji pa dva brata.
/
Cleveland, Ohio, dne 25. januarja 1950.
‘-.'V:',',;	.
....' ■:	- I