NOVICE Glasilo občine Logatec letnik XXX - julij 1999 - številka 7 Ob odprtju novega gostinskega objekta na počivališču LOM 1. (Foto: J.C.) NA JASI Petrolovo počivališče na Lomu je ponovno odprto. V njegovo prenovo je Petrol vložil skoraj milijardo tolarjev. "Na jasi" je ime nove verige Petrolovih samopostrežnih obcestnih restavracij. Prvo od predvidenih desetih restavracij so 20. julija odprli na počivališču Lom v smeri proti slovenski obali. Z odprtjem te restavracije in pred mesecem dni dveh okrepčevalnic z imenom Bistro "N" (kar je začetni del imena Na jasi) na Barju, ob ljubljanski obvoznici, je Petrol pričel z izvedbo zastavljene poslovne prenove gostinstva. Družba Petrol je v prenovo počivališča vložila skoraj milijardo tolarjev, od tega v restavracijo "Na jasi" okoli 400 milijonov, v obnovo bencinskega servisa Lom 1 in pripravljalna dela za obnovitev servisa Lom 2 pa prek 550 milijonov tolarjev. Avtocestni krak proti morju je s tem pridobil počivališče, ki poleg bencinskega servisa z več kot 200 kvadratnih metrov veliko trgovino, s telefonskimi govorilnicami in bankomatom nudi tudi sodobno samopostrežno restavracijo. Restavracija "Na jasi", po vzoru sodobnih obcestnih restavracij, omogoča poleg klasične strežbe ob točilnem pultu tudi tim. "free flow", ki popotnikom omogoča samostojno izbiranje hrane, ob veliki pretočnosti gostov. S posebnim kotičkom pa je poskrbljeno tudi za otroke. Nova restavracija in posodobljeni bencinski servis najlepše udejanjata Petrolov slogan "Postanek je pomembnejši od poti". Na počivališču Lom imajo popotniki, kakor tudi prevozniki, zagotovljeno kakovostno in celovito storitev, ki ustreza še tako zahtevnim evropskim kriterijem. Urejen prostor za postanek je namreč prav toliko pomemben , kot kakovostna cesta," je ob tej priložnosti povedal Borut Meh, član Petrolove uprave. Na tiskovni konferenci pred otvoritvijo je direktor Gostinstva Petrol Adi Križanič poudaril izjemno hitro postavitev objekta, ki so ga začeli zidati šele marca letos. Pri gradnji in urejanju so se med dvema možnostima: prevzeti franšizo ali uveljaviti lastno znanje odločili za slednje. Sam gostinski objekt je zdaj še enkrat večji, kot je bil poprejšnji in meri 1400 kvadratnih metrov. V njem je bistojski del, že omenjeni otroški kotiček, samopostrežni del, tim. zimski vrt, kraška soba in poslovni kotiček. Poprečno naj bi se gostje v celoti oskrbeli s hrano in pijačo v 18 minutah. Posebnost v bogati ponudbi bodo zajtrki, ki jih bo moč dobiti od 5. do 9. ure zjutraj. Poskrbljeno bo za posebne sezonske ponudbe in za ponudbe dneva, da bi že v letošnjem letu dosegli petinsko povečanje prometa v pirmerjavi s prejšnjimi leti. Ob slovesnem odprtju prenovljenega počivališča Lom so spregovorili: predsednik uprave Petrola Janez Lotrič, ki je tudi prerezal častni trak, logaški župan Janez Nagode ter dr. Marijan Rožič, ki je ob tej priložnosti Petrolu predal posebno priznanje za dolgoletno pospeševanje kakovosti v turizmu v okviru akcije "Moja dežela, lepa in gostoljubna". Zaplesala je folklorna skupina "Tine Rožanc", program pa je povezal Jože Costiša. Če bo vse prav, bo Petrol kmalu začel obnavljati restavracijo Lom 2 na nasprotni strani avtoceste v smeri proti Ljubljani. Na Logaškem bosta tako dva sodobna gostinska objekta, žal pa brez prenočitvenih zmogljivosti, ker te ne sodijo več v Petrolovo razvojno gostinsko strategijo. J. C. Obletnice šol Dvajset let je minilo, kar so se učenci in učitelji podružnične osnovne šole razveselili novega poslopja, v kateresm zdaj delijo in nabirajo šolsko znanje. Podružnična šola na Planinah pa je praznovala svojih 60 let. Obletnicam so v obeh šolah namenili posebno pozornost in pripravili kar nekaj prireditev v ta namen, oboji pa izdali tudi pisna pričevanja o zgodovini šol. Prispevka objavljamo na osrednjih straneh časopisa. Mašniške slovesnosti V dveh farah, dolnjelogaški in rovtarski, so bile minuli mesec slovesnosti: Tone Kompare in Janez Petrič sta postala srebrnomašnika. Jakob Trček, salezijanec, pa je 18. t.m. odpel svojo novo mašo. O jubilejih in dogodkih poročamo tudi v Novicah. PO POTEH DEDIŠČINE Na fotografiji: slovo od doma je del novomašniškega obreda: Jakob Trček v spremstvu nečakov, matere in številnih bližnjih odhaja k slavnostni maši. Slovenija je dežela s pestro naravno in kulturno dediščino, bogato in raznoliko. Povezana je z različnimi vplivi iz Evrope in ostalega sveta, ki so se predvsem odražali v jeziku, navadah, običajih... Preteklost, dediščina, in naravne pogoji so prepričali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z enajstimi občinami in ob sodelovanju ambasade Velike Britanije v Ljubljani in britanskim Know - How Foundom, da se je odločilo za presojo primernosti predlaganega območja za začetek projekta, ki smo ga poimenovali Po poteh dediščine. Med temi enajstimi občinami (od 1.1.1999 je na tem območju štirinajst občin) je tudi občina Logatee. Območje, ki ga projekt zajema sega od občine Cerkno preko Idrije, Logatca, Cerknice, Loške doline, Velikih Lašč tja do Osilnice. 1. faza Prve raziskave in ugotovitve so pokazale, da je razvoj turizma lahko velik razvojni potencial za to območje. Seveda pa mora biti v harmoniji /. okoljem, omogočiti mora nova delovna mesta za prebivalce tega območja, razviti morajo biti novi proizvodi in ponudba, pri tem pa je nujno sodelovanje med občinami, vključenimi v projektno območje z enim samim ciljem -oblikovati in razviti celotno ponudbo območja. V prvi polovici leta 1998 je bil med občinami Cerknica, Cerkno, Dobrepolje, Idrija, Kočevje, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Ribnica, Osilnica, Velike Lašče, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter britanskim Know - How Foundom podpisan sporazum o skupnem sodelovanju pri projektu Po poteh dediščine. Osvojen je bil tudi plan projekta, ki seje razdeljeval v tri faze. Prva faza predstavlja pregled vsega območja in ob sodelovanju prebivalcev in posameznih akterjev predstavitev posamezne zanimivosti naravne ali kulturne dediščine. Končala naj bi se v juliju 1999 z prestavitvijo vseh izbranih točk na tem območju. Delo na posameznem območju so s pomočjo državnega podsekretarja iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marka Koščaka vodili lokalni koordinatorji. Za občino Logatec je bila izbrana koordinatorka Barbara Brus iz Idrije, ki je usklajevala delo v občinah Cerkno, Idrija in Logatec. Celoten projekt pa vodi Peter Nizette. Doslej so bile po posameznih občinah organizirane delavnice, na katere so bile vabljene posamezne osebe in tudi organizacije, ki bi jih naj zanimal projekt in vključitev vanj. Delavnice so vodili gospodje iz britanskega Know -How Founda Peter Nizette kot vodja projekta, Harold Goodvvin in Marcus Grant kot strokovnjaka za presojo in obdelavo posameznih lokacij. Vsaka občina je imela željo, da bi v projekt vključila največje število lokacij. V torek 6. julija je bila v Cerknem skupna delavnica za celotni projekt, kjer je bil predstavljen zaključek prve faze - izbor posameznih lokacij in nakazan začetek in plan druge faze. Na celotnem območju je bilo v obdelavi preko 150 lokacij, izbranih je bilo le 26. Občina Logatec je udeležena z naslednjimi: cerkev sv. Treh Kraljev z razgledno točko, Laze in Jakovica, Logatec in Hotcdršica. Stroške za izdelavo projekta v prvi fazi je pokrivalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter britanski Knovv - How Found. 2. faza Izvajanje druge faze sledi kot logično nadaljevanje prve. Končala naj bi se v decembru 1999 kot kombinacija: 1. posredovanja tehničnega Know - Hovv s strani članov ožje strokovne ekipe, ki se navezuje na kratkoročne in dolgoročne učinke izvajanja projekta Po poteh dediščine. 2. fizične izvedbe infrastrukture posameznih produktov ter razvoja servisnega in uslužnostnega sektorja, skupaj z lokalnim prebivalstvom v projektnem območju; izvajanje bo potekalo ob tesnem sodelovanju s posameznimi občinami oz. njihovimi strokovnimi predstavniki, nadzor nad izvajanjem bodo izvajali ožji člani strokovne ekipe. Aktivnosti v zvezi z marketingom bo oblikovano združenje, ki naj bi izvajalo strateške in operativne naloge projekta. Delo naj bi zagotavljalo dolgoročni in trajnostni razvoj projektnih aktivnosti in znotraj tega naj bi ovrednotili finančne in tehnične inpute posameznih strokovnih institucij, nacionalne ravni in ostalega podpornega okolja. Osnovna funkcija združenja bo upravljanje marketinga, zagotavljanje celovitega produkta in razvoj produkta Po poteh dediščine, vključno s finančnimi posledicami oz. ovrednotenjem aktivnosti združenja, kot so administrativne, načrtovalske, finančne, personalne in ostale zadeve Strokovna ekipa pripravi vrednotenje obsega aktivnosti in odgovornosti, ki naj bi jih imelo združenje, vodila pa bi tudi razgovore s člani združenja glede primernosti kadrov, ki naj bi bili zaposleni v združenju. Pripravila naj bi tudi predlog organizacije združenja in vse potrebne akte za ustanovitev združenja. Razviti in izdelati bo treba podporni material. Nujno bo treba oblikovati skupni logo, brošuro in nekatere ostale elemente za podporo marketinških aktivnosti. Pri teh aktivnostih bo vključen tudi Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki seje zavezal v celoti financirati brošuro pa tudi strokovno nadzirati potrebni razpis in izdelavo brošure.V prvi fazi so bili identificirani in razčiščeni najtehtnejši elementi za izboljšanje kvalitete posamezne lokacije. V drugi fazi bo treba te predloge realizirati po v naprej dogovorjenem načrtu in stroških. Končna oblika teh predlogov bo predstavljena na posameznih delavnicah, ki bodo organizirane po posameznih občinah. Realizacija marketinškega načrta bo bistvena za razvoj in izvajanje aktivnosti v drugi fazi pa tudi za uspeh v dolgoročnem obdobju. Prav gotovo bo potreben določen čas, da se bodo pokazali pravi rezultati in učinki marketinškega dela, ne glede na to pa bosta tako čas kot tekmovalnost odločujoče vplivala na uspeh. Na koncu naj poudarim, da gre za proces, ki bo zahteval vsaj tri sezone trdega in korektnega dela, predno bodo zaznavni konkretni rezultati, ki bodo lahko tudi ovrednoteni. Projekt naj bi doživel prvo mednarodno promocijo na ITB v Berlinu leta 2000. Proti koncu tega leta pa se načrtuje predstavitev na domačem trgu. Druga faza projekta je sicer časovno kratka, vendar bo v tem obdobju zahtevala maksimalno prizadevanje vseh, ki bodo vključeni v projekt. Sam osebno menim, da bomo morali tudi s strani občine in vseh tistih, ki bodo neposredno vključeni v ta projekt, krepko zavihati rokave in primerno urediti težko izborjene lokacije v občini Logatec, tako da bodo primerne za sprejem prvih gostov. Župan VABILO K UDEJANJI! DOMAČEGA OKOLJA Nagrada - izlet v zlato jesen Pridnost gospodinj, ki rade poskrbijo za lepo urejena domovanja in še posebej za pr[jazno okolje z nasadi cvetja in zelenja bo letos spet presojala posebna komisija v avgustu. V jesenskem času, ko nas narava zlati s svojimi žlahtnimi darovi, se bomo z najprizadevnejšimi in najdomise-Inejšimi gospodinjami (ali tudi gospodarji) popeljali na nagradni izlet. Dotlej veliko veselja in rožnega navdiha. ŽUPAN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE Poročilo s 5. seje Občinskega sveta Po potrditvi zapisnikov in sprejetju poročil o uresničevanju sklepov so svetniki sprejeli dnevni red. Marjan Gregorič in Janez Smole sta postavila po pet svetniških vprašanj. Ker so bili zaželeni pisni odgovori, jih je župan pripravil za 6. sejo 20. julija. V 2. obravnavi je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Logatec. Odlok smo v Novicah že objavili. Zatem se je Svet seznanil z informacijo o regijskem parku Snežnik v okviru projekta MATRA. Uvodni članek o tem je župan že priobčil v prejšnjih Novicah. Prav tako je bil že objavljen Poslovnik o delu Občinskega sveta, ki ga je svet sprejel na svoji 5. seji. Svetniki so se zatem seznanili s Programom opremljanja stavbnega zemljišča na pare. 1746 v k.o. Dol. Logatec. Po razpravi o številu oddelkov v vrtcu in pločniku na Martinj hribu so program vzeli na znanje, sprejemali pa ga bodo ob odloku o ureditvenem načrtu za to območje. Sklenili so tudi, da se izvajanje razvojnega projekta CRPOV podaljša do leta 2002 ter da se pripravljalna dela za hotenjski delež pripravijo za državno sofinanciranje. Na pobudo KS Laze pa so sklenili začeti enoletno uvajanje, projekta CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) v KS Laze. V projektni svet so imenovali Andreja Kermanvarja, Andreja Kobala, Terezijo Petrovčič, Natašo Prestor in Vido Šparemblek. Po daljši razpravi so sprejeli finančni plan Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. za leto 1999 ter dali soglasje k registraciji dejavnosti tega podjetja še za cestni in tovorni promet. Po zapisniku povzel J.C. Vzdušje - primerno V nekaj dneh se je zvrstilo kar nekaj prireditev: od večera pri vodjnaku, 24 ur košarke do farnega dne, vmes pa je bil še koncert MePZ DIDU Logatec. Vse prireditve so privabile svoj krog obiskovalcev v splošno zadovoljstvo prirediteljev. Moteča je bila le prehrupna glasba pri košarkarjih ob sočasnem nastopu upokojenskih pevskih zborov v Narodnem domu. Srečanje upokojenskih pevskih zborov Logaški pevci so k letošnjemu koncertu povabili še pevce Mešanega zbora DU iz Borovnice in pevke Ženskega zbora DU iz Idrije. Domači zbor se je predstavil pod vodstvom Karoline Medvešek, ki vodi zbor že četrto leto. Zbor šteje 24 pevcev in po svojih zmožnostih nastopa polnoštevilčno, nemalokrat pa tudi v okrnjeni zasedbi. Mešani zbor DU iz Borovnice je dolgo vodil kar eden izmed pevcev in kakor sami pravijo, da so pevci po srcu, so vztrajali, in sedaj že šesto leto vodi zbor Marica Zore. xxxŽPZ DU Idrija ima za seboj pestro pevsko dejavnost in letos slavi 15-letnico delovanja. Zbor vsa leta vodi Ivan Rijavec ml. Da pesem ne odmeva zgolj z odra, ampak se ji spontano pridružijo tudi poslušalci v dvorani, se je pokazalo tudi v zaključnem nastopu vseh pevcev. Ob takem vzdušju pesem upokojencev gotovo ne bo izumrla. Pesem tja me pelje, kjer sem jaz doma V okviru turneje MePZ Jadran iz Frevminga-Merlebacha na francosko nemški meji je bilo 9. julija tudi gostovanje v cerkvi sv.Ttreh kraljev na Vrhu. Gostitelj srečanja je bil moški zbor Alpina iz Žirov. Gostom naj bi bila z nastopom dana možnost, da z Vrha sv. Treh Kraljev občudujejo takorekoč vso Slovenijo in tako v sebi podkrepijo program slovenskih domoljubnih pesmi. Žal je slabo vreme onemogočilo to namero prirediteljev. Iz pogovora s predsednikom Jožetom Zdravičem odseva velika privrženost naši domovini in pevstvu. Kaj pomeni našim Slovencem v zamejstvu slovenska pesem, lahko povzamem že iz zgodovinskih podatkov zbora. MPZ Jadran je bil ustanovljen I. 1966 z združitvijo dveh takratnih slovenskih društev »Slavček« in »Sava« v Frevmingu v premogovnem bazenu Lorene v severozahodni Franciji. Zbor danes šteje 43 članov. Med njimi je še nekaj Slovencev prve, nato že druge, tretje in celo četrte generacije, pa tudi pevcev domačinov. Na vaje se vozijo tudi do 30 km daleč. Požrtvovalnosti pevcev daje dušo tudi njihov predsednik, ki je ustanovni član zbora in poje že 43 let. Njegova priljubljenost se odraža tudi v tem, da je že več kot 20 let predsednik zbora. V njegovi družini so vsi odlični pevci. Sploh pa ima zbor odlične solistke in soliste. Ko sem predsednika pobaral, kakšno nižino zmore njihov basist, mi je v šali odgovoril, da za njihovo najglobjo jamo (2400 m). Njihov pevski program je obsegal zlasti domovinske pesmi (Mili dom, Slovenska dežela, Hišica očetova...) pa tudi kakšno francosko in črnsko duhovno, ki so odmevale pod cerkvenimi oboki in izzvenele v burnem aplavzu številnih poslušalcev. Kot zanimivost naj navedem še to, da zbor vodi od leta 1992 Laurent Egloff, Francoz, ki pa je odlično usposobil zbor in tako ni čudno, da so bili že dvakrat gostitelji srečanja slovenskih zahodnoevropskih pevskih zborov in bodo organizatorji tudi v letu 2000. A. Čuk NOVICE Prispevke za naslednjo Številko Novic zbiramo do 25. avgusta. Naslov uredništva: mali d.o.o., Čevica 4, 1370 Logatec tel.: 061 790 660 fax. 061 790 664 el. pošta: mali@siol.net NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 3. SEPTEMBRA 1999 DVAJSET LET ŠOLE V HOTEDRŠICI V tem šolskem letu mineva 20 let od takrat, ko so se odprla vrata nove šolske stavbe v Hotedršici. Ob tem jubileju smo v šoli pripravili več prireditev za otroke, ki so se zvrstile čez cel mesec maj. Gostili smo MAVRIČNO GLEDALIŠČE z igrico Vilinka, zabavali smo se s Čukcem in Rozi, s svojimi čarovnijami pa nas je presenečal in zabaval čarovnik Roman Frelih - Romano. Poleg tega so nam vaščani, ki še obvladajo spretnost pridelovanja lanu, ta postopek v živo prikazali pred šolo.Zadnji petek v maju pa smo svojo prireditev pripravili tudi mi, ki hodimo v šolo in vrtec. Otroci iz vrtca so ob glasbi prikazali, kako poteka dan v vrtcu. Na koncu pa so zapeli še svojo pesem. Šolarji pa so zaigrali igrico Katera torba je najboljša, ki je bila prepletena z mnogimi pesmicami. Gospa Jožica Nagode, ki je povezovala program, nam je kronološko predstavila teh dvajset let. Spomnila se je vseh, ki so v teh letih delali na naši šoli. Na prireditvi so se zvrstili tudi trije govorniki, in sicer vodja šole Saša Lipovec, ravnatelj Borut Fefer in župan Janez Nagode. Na prireditev smo povabili vse učitelje, ki so učili na tej šoli, ravnatelje, ki so v svojem obdobju nadzirali delo na šoli, vzgojiteljice in varuhinje, ki so delale v vrtcu, kuharice in snažilke, ki so skrbele, da nismo bili lačni in da smo imeli vse lepo pospravljeno. Na koncu prireditve so se otroci posladkali s torto, ki so nam jo spekli v slaščičarni Kljukec, ostali gostje pa so bili povabljeni na zakusko, ki so nam jo pomagali pripraviti Kmetija odprtih vrat Urbanove, Kmetija odprtih vrat Šinkovc, Boris Dolenc, KS Hotedršica in OŠ Tabor Logatec. Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura z naslovom ŠOLSTVO V HOTEDRŠICI. V njej sem zbrala podatke o šolstvu od začetka (1863), ko je bila zgrajena prva šolska zgradba, pa do danes. Ker pa je šola povezana s krajem, sem vključila tudi zapis o Hotedršici, njenih zanimivostih in znanih Hotenjcih. Da pa smo lahko vse to izvedli, se moramo še posebej zahvaliti sponzorjem, ki so bili res radodarni: KS Hotedršica, Marijan Božič, Boris Dolenc, Roman Eržen, Slavica Eržen, IN.CO INVEST d.o.o., KLI Logatec, Janez Korenč, Kmetija odprtih vrat Urbanove, Kmetija odprtih vrat Šinkovc, Jože Nagode - Telmak d.o.o., Plasma - Janez Novak, Občina Logatec, Silvo Pivk, Slavko Pivk, Slaščičarna Kljukec, Bojan Treven, Franc Treven, Tomaž Treven, Trgles - Kovač & comp. d.n.o., Drago Trpin, Andrej Uršič, Andrej in Janez.Zelenc. Saša Lipovec Rovtarka je najboljša grabljica Prvo julijsko soboto so bile na Ledinah 13. državne kmečke igre. Tekmovala so društva podeželske mladine z vseh koncev Slovenije. Tekmovali so v različnih panogah: kosci, grabljice, predstavitev krajev... Sodelovala je tudi skupina podeželske mladine iz Rovt Erika Trpin je dobila nagrado za najboljšo grabljico, skupina pa se je uvrstila na visoko šesto mesto. Ekipi in vsem članom društva podeželske mladine Rovte čestitamo in želimo še veliko uspeha. V Mateja Kavčič Ravnatelj gornjelogaške šole med govorom ob 60-letnici šole na Planinah Stoji uči I na zidana Na kresni dan se je za osnovnošolce začel najlepši del šolskega leta, saj so se za njimi zaprla vrata hrama učenosti in so se podali v veseli čas počitnic Za Tino, Nino, Robija, Sabino, Pavla in Mateja, učence podružnične osnovne šole v Rovtarskih Žibršah pa je bil ta dan še posebno lep, saj so nastopili na slavnostni prireditvi ob 60-letnici svoje šole. Kljub maloštevilni udeležbi domačinov je prireditev lepo uspela, saj so se vabilu odzvali nekateri nekdanji učitelji in ravnatelji, logaški župan Janez Nagode, Stanislav Brenčič, poslanec v državnem zboru. Prireditev, na kateri je zapel tudi pevski zbor Rožmarin, je povezovala simpatična Deja Mušič. Praznovanje sta popestrili tudi starejši vaščanki: Ivana Mivšek s pesmijo Stoji učilna zidana in Katarina Nagode z lastno pesmijo Naša vas. Slavnostni govornik, Štefan Trpin je na kratko orisal zgodovinsko pot šole na Planinah od 11.junija 1939, ko je bila zgrajena, pa vse do danes, ko jo obiskuje le še 6 učencev, več pa so si obiskovalci lahko prebrali v knjižici Šolski zvonec glasno kliče, ki je izšla ob tej priložnosti. Praznično pa je bilo že nekaj dni prej, ko je šola na stežaj odprla vrata in ponudila vaščanom različne prireditve. Že v soboto, 19.junija, so si obiskovalci lahko ogledali fotografije in diapozitive Martina Kreča, v ponedeljek, 21.junija, pa je mile jere razveselil Kekec iz Zavratca. V torek, 22. Junija, so se najprej predstavili učenci POŠ Rovtarske Žibrše z igrico Kdo je napravil Vidku srajčico, nato pa sta nastopili še ročk skupini in dvignili na noge mlade in malo manj mlade. Ob vsem tem pa je težko zamolčati imena nekaterih, ki so s svojimi prispevki omogočili, da smo lahko izvedli vse prireditve: Jože Turk, Danilo Logar, Štefan Trpin, Vojko Panič, Henrik Bogataj, Mihaela Lazar, Marjan Nagode, Slavko Kržišnik, Slavko Rupnik, Miha Laknar, Henrik Žerjal, Slavko Mlinar, Vilma Brenčič, Mirko Bogataj, Angela Menart. Prav tako se zahvaljujemo podjetjema KLI in Valkarton za pomoč v materialu ter županu Občine Logatec in Krajevni skupnosti Trate. Posebna zahvala velja tudi Domu Medved za podarjeno slastno torto in darilo, ter seveda, staršem in nekaterim vaščanom, ki so mi ves čas trdno stali ob strani. Naj končam z besedami Katarine Nagode: Vsi naši otroci so v tej šoli prvo znanje dobili, vem, da tega ne bodo nikoli pozabili. Orosimo še za nadaljnji naš rod, da nam to šolo ohrani nebeški Gospod. Anica Žakelj Srečanje s pesnikom Zgodaj spomladi nas je nekega ponedeljkovega dopoldneva obiskal pesnik Tone Pavček. Na šolo smo ga povabili, ker smo se nekateri osmošolci pripravljali na tekmovanje za Cankarjevo priznanje, katerega tema sta bila pesnikovo življenje in poezija. Prijazno se je odzval našemu povabilu. Učenci, ki smo obiskovali dodatni pouk slovenščine, in predstavniki oddelkov v šolskem kulturnem društvu smo se zbrali v dvorani glasbene šole in pozdravili gosta. Zanj smo pripravili zelo veliko vprašanj, a ker je pesnik pripovedoval zelo zanimivo in rimane domislice kar stresal iz rokava, ni bilo časa, da bi ga vse vprašali. Občudovali smo tudi njegov spomin, saj zelo veliko svojih pesmi zna na pamet. Marsikatero rimo je tisto dopoldne kar sproti ustvaril in jo napisal na kožo katerega od srečnežev iz publike. Ko je pesnik povedal vse, kar se je namenil, in z odgovori malo potešil našo radovednost, si je izmislil še veliko verzov za naše spominske knjige in nam s svojim podpisom pustil dokaz o lepem doživetju. Obkrožili smo ga in mu kar nismo dovolili oditi iz naše srede. Vsi učenci in učiteljice, ki smo prisostvovali temu prijetnemu dogodku, smo doživeli lepe trenutke s pesnikom Pavčkom in njegovim pesništvom - kar žal nam je bilo, da se niso raztegnili še v popoldne. Vesna in Ana, 8.r. OŠ »8 talcev« Logatec Pesnik Tone Pavček med zvedavimi dolnjelogaškimi osnovnošolci Ob neki desetletnici Leta 1990 sem bil imenovan za urednika Logaških novic, nato še enkrat, dokler sc ni imenovanje nekoliko pospešeno izteklo. Novice s koncesijo prehajajo v zasebno izdajateljstvo podjetja mali d.o.o. Teh deset let je bilo obdobje, ki ni ponovljivo zaradi izjemnih dogodkov. Začelo se je s plebiscitom za samostojno Slovenijo, končuje se po drugih občinskih in tretjih županskih ter pred tretjimi parlamentarnimi volitvami. Vmes je bila osamosvojitev z vojnimi dnevi vred. Bili so dogodki oživljanja spomina na zamolčane, klicanja v spomin osebnosti, ki so že kdaj kaj pomenile tudi zunaj občinskih dometov. Bili so začetki utiranja nove gospodarske in družbene miselnosti, športnih, kulturnih in drugačnih promocijskih dosežkov. Bila so leta ihtavega gospodarskega razvojnega utripa občine (in v občini), pa ostrega oporekanja in razvrednotenja doseženega. Bili so poskusi vrednotenja in utemeljevanja kraja in občine kot širšega političnega središča. Bile pa so tudi poti na forum in bilo je pljuvanje po časopisnem uredništvu. Bilo je pestro - to desetletje. Če bi bilo treba še kaj posebej poudariti, bi naglasil usmerjenost časopisa k pohvali pozitivnega in prizanesljivemu opozarjanju na ravnanja, ki so se z obče človeškega gledišča kazala kot manj primerna, neproduktivna. Polemike niso pretirano razsajale, še celo one o pasjih iztrebkih ne. Iskrenje mnenj s trdnimi argumenti v rokah pa je vodilo kvečjemu k bolj pretanjenemu razumevanju vprašanj, ob katerih so se ta mnenja kresala. Precejšen del časopisa je bil namenjen tudi uradnim objavam in kronologiji, manj reklamam. Predvsem pa je časopis želel ostati dokument časa in vir za kasnejše raziskovanje življenja in dela v naši občini, kakor je bil tudi desetletji pred tem. Kot urednik sem lahko računal na sodelovanje treh, štirih pišočih ljudi, ki s(m)o bili zato tudi večkrat titulirani kot informacijski monopolisti. Če jih ne bi bilo, bi bile Novice vsebinsko bornejše, saj se je piscev vedno "trlo" pred uredniškimi vrati toliko, da bi jih lahko v najboljšem primeru preštel vsakdo, ki ve, koliko prstov je na roki. Je že tako, da je javna beseda resna stvar in da ni pisec nikdar dovolj prepričan, da morda z njo komu nehote ne dela krivice, celo če kaj ali koga pohvali! In to odgovornostjo pripravljeno nositi silno malo ljudi, mnogo manj, kot je vsevednih in razvnetih ob kozarčku ali ob klepetu na družinskem srečanju, denimo. Zato velja moje spoštovanje vsem piscem, rednim še posebej. In med vsemi najbolj prvemu uredniku in piscu skozi vsa desetletja Albinu Čuku ter lektorju in piscu Marcelu Štefančiču. Časopis pa niso samo urednik, pisci, fotografi, časopis so predvsem bralci. Njim je namenjen in zanje je pisan. Bolj kot avtorjem veljajo opravičila, kadar jih je treba uporabili, njim. Tudi za reči, ki niso nič povezane z avtorstvom in napisanim. Velja predvsem za zamude pri izidu in za tiskarske in redakcijske napake in celo za stvari, ki niso napisane, pa bi bilo prav, da bi bile. Teh je bilo v nekaterih obdobjih teh desetih let kar precej, zahvaljujoč sc tudi sodobni tehnologiji, ki vse zmore, razen tega, da bi z mislijo sledila sama sebi. Hvala vsem dobrohotnim bralcem in kritikom in opravičilo za napake, ki sem jih zagrešil sam. Novicam pa - še naprej srečno pot med bralec. Janez Costiša Četrtič od Čedada do Logatca V Cerknem je bilo 6, junija srečanje pevskih zborov, poimenovano "Od Čedada do Logatca" ali "Naj pesem srca vname", ki ga je pred štirimi leti zasnoval Peter Razpet. Povezalo je pevce od Benečije do Logatca, pevce iz krajev ob stari "keltiki". Ni zanemarljivo, da je bila prireditev tako poimenovana predvsem zato, ker je bil njen pobudnik tudi član obrtniškega mešanega pevskega zbora oNotranjskao, ki deluje vzdolž te keltike. Prireditev ima vsa leta trdno moralno zaslombo v cerkljanski občini, koder se prireditev tudi odvija. Letos je sodelovalo devet zborov, ki domujejo med Breginjem in Logatcem in vsak je zapel po tri pesmi. V programu je zaigral tudi pihalni orketer ETA Cerkno. Nastopajoče in poslušalce sta pozdravila tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Janez Podobnik in predsednik združenja primorskih pevskih zborov Rudi Šimac. V vročem nedeljskem popoldnevu je srečanje izpolnilo svoj namen: združiti pevske duše v skupnem iskanju lepega in plemenitega v pesmi in ju preliti v srca poslušalcev. Naj le še pesem srca vnema! Jago Končana košarkaška liga Košarkarski klub Logatec - KK je tudi to košarkarsko sezono končal dokaj uspešno, čeprav na začetku ni tako kazalo. Članska ekipa je uspela obdržati drugoligaški status in z novimi člani, ki pristopajo h klubu se obetajo boljši rezultati v naslednji sezoni. Mladinci so zasedli 5. mesto v II SKL, skupina Zahod in s svojimi člani zapolnili luknjo v članski ekipi. Ekipa kadetov je sezono končala z delitvijo 1. mesta v skupini Zahod II 2. SKL Tej ekipi se obetajo korenite spremembe, kajti 7 igralcev gre naprej, v starejšo skupino. Starejši dečki so prepričljivo zmagali v svoji skupini II SKL. Nastopali so v kvalifikacijah in se uvrstili v I. SKL Istočasno so nastopali tudi v šolskem tekmovanju in se uvrstili med 16 najboljših šolskih košarkarskih ekip v Sloveniji. Ekipa mlajših dečkov je tudi tekmovala v šolskem tekmovanju. Zasedla je 5. mesto v Sloveniji, a manjkale so ji samo 3 točke, da bi se borila na turnirju četverice za prvaka Slovenije. Ista ekipa je osvojila pokal notranjske regije. Sodelovala je tudi na mednarodnem turnirju (12 ekip iz Slovenije in Italije) in zasedla 2. mesto, druga ekipa mlajših dečkov (letnik 1987 in mlajši) je nastopila na mednarodnem turnirju v Postojni (12 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije) in osvojila 1. mesto. KK Logatec je bil gostitelj pionirjem KK Cibona iz Zagreba in z njimi odigral nekaj prijateljskih tekem. Pionirska ekipa KK Logatec je povabljena na Hrvaško, kamor se bo odpravila najverjetneje jeseni letos. Nova sezona se začne septembra in takrat vas pričakujemo v telovadnici OŠ 8 talcev. Ekipe KK Logatec bodo nastopale v naslednjih ligah: v I. SKL - starejši dečki, v II SKL kadeti, mladinci in člani. Vabljeni na ogled naših tekem. Idriz Ramčić DELO DOBRO NAPREDUJE Polovica letošnjega leta je že za nami in naj vam na kratko podam nekaj informacij o tem, kako potekajo nekatere večje investicije v občini Logatec 1. Vsi, ki se vozite skozi Logatec, občudujete gradnjo Doma za ostarele v Grapovčniku. Gradnja I. faze poteka po usklajenem planu in predvideva se, da bodo vsa gradbena dela končana koncem meseca novembra letošnjega leta, ko bi objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in s tem možnost nastanitve prvih oskrbovancev. Še vedno občinska uprava intenzivno išče investitorja za gradnjo II. faze in pokazala se je neka možna rešitev gradnje varovanih stanovanj. Kaj več o drugi fazi v kasnejšem terminu, ko bodo zadeve čiste in jasne. 2. Vrtec ob OŠ Tabor - 180 mil. vredna investicija - tudi pridobiva končno podobo. Ureja se zunanja ureditev, rekonstruira šolska kuhinja, ki bo po novem služila tudi za potrebe novega vrtca, vršijo se prekopi in polaganje kabla za priklop električne energije. V kolikor ne bo večjih zapletov, bo v začetku meseca septembr vrtec sprejel v varstvo 120 otrok. 3. Za vodovod Grčarevec je v sredini meseca avgusta razpisan tehnični pregled. Brez večjih zapletov bo projekt - Vodovod Grčarevec (primarni vod s črpališčem in vodohramom v projektu) tudi v mesecu sptembru predan svojemu namenu. Komunalno podjetje kot upravljalec vseh vodovodnih sistemov v občini Logatec bo nato izvedlo še hišne priključke. 4. Kljub mnogim nepredvidenim zapletom bo v naslednjem tednu sklep o izbiri izvajalca za obnovo ceste G2-102 (glavna cesta skozi Logatec) postal pravnomočen in upamo, da se bodo na podlagi podpisane pogodbe med izvajalcem - Ministrstvom za promet in zveze - in Občino Logatec, dela tudi pričela. Končana naj bi bila do konca meseca oktobra. 5. Končana je javna razsvetljava na Stranski poti in Plesišu. V izdelavi in montaži pa je tudi javna razsvetljava na Zeleni poti - Blekov vas. 6. V naslednjih dneh se bodo začela izvajati tudi dela na cesti Židovnik-Veharše na odseku Trate-Medvedje brdo. Pred samo širitvijo in asfaltiranjem ceste je potrebno utrditi in obnoviti kamnito zložbo, ker le-ta ni več dovolj trdna. 7. V mesecu septembru se bodo pričela tudi dela na projektu kanalizacije na Rovtarski in priprave za asfaltiranje ulice Talcev, Zelenica in Naklo. Pri tem morajo biti vsklajena dela tudi s plinifikacijo in morebitno obnovo vodovoda. 8. Takoj po določitvi točnih meja s sosedi ob farni cerkvi in pokopališču v Hotedršici, se bo pričelo z nadaljevanjem projrkta CRPOV. Urejeval se bo dostop do mrliške vežice in samega pokopališča. Urediti pa je potrebno tudi trg pred cerkvijo in župniščem. Župan NTK LOGATEC v II. državni namiznoteniški ligi poKrovireu X v Ekipa NTK Logatec s pokali: z leve Sebastjan Kreuh, Tadej Kogoj, Darko Malic, tehnični in duhovni vodja kluba Igor Ciglarič, Peter Ciglarič in Darko Kojadinovič Po sedmih letih trdega dela in nastopanja v 3. državni namiznoteniški ligi so se tekmovalci NTK Logatec uvrstili v 2. državno ligo. Mladi igralci so v pionirskih in mladinskih kategorijah dosegali vrhunske rezultate v državnem in mednarodnem prostoru: • uvrstitev med 16 najboljših dvojic na evropskem prvenstvu v Haagu, • /. mesto na odprtem prvenstvu Bukarešte, • 2. mesto na tekmi Alpe-Adria v Trstu, • 3. mesto na odprtem prvenstvu Varaždina, • 3. mesto na odprtem prvenstvu Zagreba, • /. mesto na odprtem prvenstvu Murske Sobote, • /. mesto na Jakhlovem memorilu, • sedem naslovov državnih prvakov v raznih kategorijah. Tako kvalitetno vzgojeni igralci so bili vedno tarča raznih špekulantov in vaških klubov, ki so videli v njih orodje za doseganje svojih ciljev z zelo malo truda, in nam jih na razne načine speljevali. V letu 1998 so se ti fantje vrnili v svoj matični klub NTK Logatec in si z ostalimi igralci, z novim trenerjem ter vodstvom kluba za sezono 1998/99 zastavili cilj: uvrstitev v 2. državno ligo. Vse pripravljalno obdobje in tekmovalni del so trdo delali (7 do 8 dveurnih treningov na teden), se brezkompromisno borili v vsakem dvoboju za skupno zmago ekipe. xxxže v jesenskem delu so dobesedno deplasirali vso svojo konkurenco z maksimalnim izkupičkom zmag (54:5) in pričakali pomladanski del na 1. mestu. Nadaljevali so z odličnimi igrami in uresničili zastavljeni cilj s skupno 108 zmagami in samo 10 porazi. Tadej Kogoj je bil proglašen za najboljšega igralca lige: bil je edini, ki ni doživel nobenega poraza. Klub se zaveda, da se taki uspehi ne dosežejo samo s trdim delom. Za to so potrebna tudi finančna sredstva. Zato se klub ob tej priložnosti zahvaljuje generalnemu sponzorju in vsem, ki so materialno ali s svojim delom pripomogli k temu velikemu uspehu NTK Logatec. NTK Logatec POSEBNO OBVESTILO Ker se po Logatcu in okolici širijo razne anekdote in zgodbice o tem, kako že obstaja spisek bodočih zaposlenih v Domu za ostarele v Grapovčniku, kako posamezne delovne organizacije plačujejo tečaje za prekvalifikacije predvsem žena, da občinski urad že oblikuje spisek zaposlenih in podobno, sem dolžan podati naslednje pojasnilo v vezi zaposlitve v Domu ostarelih v Grapovčniku: 1. v prvi vrsti moram povedati, da vse to, kar se po Logatcu in okolici govori, ni nič res in da so to zgodbice, ki nastajajo med prebivalci. 2. samo zaposlovanje in kadrovanje bo vodil v.d. direktor zavoda (Doma), ki ga bo za dobo enega leta imenovala Vlada republike Slovenije na predlog Ministra za delo, družino in socialne zadeve. 3. ko bodo zadeve pripeljane tako daleč in bodo razčiščene, bo objavljen razpis za prosta delovna mesta (objavljen tudi v vseh logaških medijih), na podlagi katerega bodo dani pogoji za prijave in bo opravljen tudi izbor posameznikov za zasedbo razpisanih delovnih mest. Vsa ta dogajanja se bodo pričela odvijati po dopustih, torej jeseni. Župan Rozbesnelo neurje nad Logatcem 22. julija dopoldne je silovit naliv s točo in močnim vetrom povzročil veliko škodo v Logatcu. Voda je zalila prenekatere pritlične in kletne prostore. Zelo je prizadelo podjetji Valkarton in KLI pravo katastrofo pa je povzročilo v podjetju Evex, kjer je trgalo stropove in poplavilo celotne proizvodne prostore ter poškodovalo električno napeljavo. Pred poslopjem so izruvana drevesa poškodovala avtomobile. Močna toča je klestila po Martinj hribu in Gor Logatcu, kjer je odnašalo strešnike in ruvalo drevesa. Zelo prizadeti so tudi gozdovi, da o uničenih pridelkih na njivah ne govorimo Na fotografiji: razdejanje v krojilnici podjetja Evex. (foto in tekst: J.C.) LOGAŠKE NOVICE, informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj Občinski svet Občine Logatec. Odgovorni urednik Janez Gostiša. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Tisk: mali d.o.o. Natisnjeno 3500 izvodov. Po 1. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 8%. Koncern Hodlmayr International "To je majhen korak za človeka, toda velik za Človeštvo" (NellArmstrong) Vodilo, napisano v predstavitveni besedi koncema Hodlmavr International nam lahko vzbudi asociacijo na pomembnost prodora tega avstrijskega koncema v naš kraj. Pomeni morda to uspešnejšo predstavitev Logatca v svetu, morda dobro izhodiščno točko za nadaljnji razvoj industrijsko obrtne cone ali pa samo korak v razvoju tega koncema? Splošno o koncernu Koncem Hodlmavr je družinsko podjetje s sedežm v Schvvertbergu pri Linzu, ki ga vodi Johann Hodlmavr. Ukvarja se s špedicijskimi posli prevoza in odpremljanja pošiljk avtomobilov prek železnice in ladij. Temelji na lastnem prevozu s posebnimi zabojniki in tovornjaki-vlačilci. Vse poslovanje temelji na računalniško podprtem logističnem sistemu, v katerega je vključena mreža servisnih poslovalnic od Avstrije do Brazilije. Koncem tako lahko spremlja celotno dejavnost: od strategije razvoja, organizacije transporta do kadrovanja in finančnih kazalcev. Vsak hčerinski center v posameznih državah samostojno deluje in odgovarja za svojo dejavnost. Odločitev za Logatec Premišljena strategija razvoja in planiranja je botrovala tudi dokončni odločitvi za logaško lokacijo. Izhodišče je bilo načelno predvideno v krogu do 40 km od Ljubljane. Po pogajanjih s KLI je koncem odkupil območje 60.000 m2. Na njem je zdaj označenih 2400 parkirišč. Poleg tega je odkupil še 1. nadstropje upravne zgradbe KLI ter carinarnico. Lastnik se je zavedal izjemnih prednosti, ki jih omogoča logaška lokacija, predvsem izjemno infrastrukturo ter bližino železniške postaje in avtoceste, kar vpliva na racionalnost celotne naložbe. Začetek obratovanja Posamezna dela še potekajo, vendar je za nemoteno poslovanje v glavnem že vse pripravljeno. Zaposlenih je že 51 delavcev, med njimi 23 šoferjev. Vsi so dobro strokovno usposobljeni in obvladajo več del, tako da delo poteka nemoteno tudi v času dopustov in drugih odsotnosti. Že pri sprejemu pošiljk iz znanih avtomobilskih tovarn se takoj ugotovijo morebitne napake in poškodbe, nastale pri proizvajalcu ali med transportom. Te se sproti odpravljajo v njihovih delavnicah, od pralnice do lakirnice. Za zmanjšanje možnosti odrgnin pri manipulaciji na parkirišču je celotno parkirišče asfaltirano. Sprejeti kodirani avtomobili se parkirajo na točno določen parkirni prostor, saj je celotno območje ustrezno računalniško podprto in optično varovano. Pošiljke avtomobilov, ki so servisno pregledani, dispečer usmerja na vlačilce in nato do prodajnih salonov. Za vsa naročila so urejene vse carinske formalnosti. Logaški del koncema usmerja avtomobile predvsem na slovenski in hrvaški trg, kasneje bo zanimiv tudi jugoslovanski trg. Servis vključuje tudi čiščenje konzerviranih avtomobilov. Razveseljivo je, da so pralnice ekološko zelo dobro urejene. Razgrajevanje maščob in parafinskih zaščit se spremlja samodejno, tako da je po filtriranju voda primerno čista. Skrb za delavce, ki je bila v našem prejšnjem sistemu zelo poudarjana, je tudi v tem koncernu primerna. V upravnem delu zgradbe so delavcem na voljo kopalnice, dnevni prostor in spalnica, saj se zavedajo, da jim je potreben spočit voznik. Nadaljnji razvoj Že zdaj, na začetku, ugotavljajo, da imajo premio prostora in načrtujejo povečanje parkirišča pri carinarnici že letos avgusta, tedaj bo tudi nekoliko spremenjen režim dostopa do carinarnice. Za kasnejši čas pa načrtujejo nadaljno širitev parkirnih prostorov. Prodornost koncema Hodlmavr bomo imeli priložnost spremljati tudi kasneje. A. Čuk /O/, kam bi del? . ............ t '. .?*H-#* ~ '.^ "Jakatov podvig" danes: namesto razdrapanega nasipa prijetna zelenica s krožno potjo (Foto: F.B.) Za smotrni razvoj turizma "Ljubljanska barje s hribovitim zaledjem" je naziv zemljevida območij občin Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Logatec, Škofljica in Vrhnika, ki ga je junija izdal in predstavil Zavod za razvoj podeželja Naš Laz z Brezovice. Na predstavitvi v prenovljenem hotelu Mantova na Vrhniki so navzoče povabljence pozdravili najprej kvartet Raskovc in direktor Našega Lazu Boštjan Skledar, zatem še vrhniški župan Vinko Tomšič. Zemljevid sam sta predstavila direktor in risar Sašo Jankovič. Boštjan Skledar je najprej poudaril, da se zvečine še premalo zavedamo, koliko znamenitosti je na našem območju: če začnemo z dejstvom, da je Ljubljasko barje ostanek najjužnejšega visokega barja v Evropi, da je na tem širšem območju kar nekaj značilnih oz. ogroženih rastlin, denimo močvirski tulipan oz. logarica (Fritillaria Meleagris), in da so tu tudi ogrožene živali, denimo Kosec (Crex Crex) - v svetovnem merilu ogrožena ptica. Tu je tudi bogastvo naravne in kulturne dediščine: goriški mah, halštatsko gradišče, Mali plac, ... pa cerkve, zanimive z arhitekturnega in umetnostnega gledišča, pa še Tehniški muzej Slovenije itd. Zemljevid je bil v 3000 kosih izdan zato, da bi na njem popotnik našel zanimivosti, ki bi si jih veljalo ogledati, in za spodbujanje razvoja podeželja. O tem vprašanju je širše spregovoril dr. Lojze Gosar. Poudaril je, da je usmerjanje razvoja na regionalni ravni kompleksna dejavnost, kjer se prepletajo najrazličnejši interesi in se pojavljajo najrazličnejše, med seboj tudi izključujoče se zamisli o razvoju. Zato je treba razvoj usmerjati globalno in trenutne ugodne učinke, ki bi dolgoročno lahko imeli kvarne posledice, podrediti dolgoročnejšim in zato trajnejšim pozitivnim učinkom. Drago Bule je poudaril, da je turizem težko razvijati, če niso ljudje za to. Navidez nepomembna trditev pa sega v srž problematike razvoja turizma v najširšem pomenu besede: razvoju turizma morajo biti ljudje naklonjeni. Ne samo tisti, ki bi z njim radi tudi kaj zaslužili, tudi oni okrog njih, ki jim bo turizem nekoliko zmotil utečeni red, morebiti odmaknjenost, tisto navajenost na razmere, ki se jim je že privadil. "Turizem" sem tudi jaz, ki živim ob sosedu, ki bi naekrat rad odprl kmečki turizem, na primer, pot do njegove hiše pa pelje pod mojim oknom. In s prihodom tujih ljudi k sosedu se bo predvsem meni porušil moj utečeni red, saj se bo kdo ustavil tudi pri meni, povprašal to in ono itd. Zato pa je treba pri načrtovanju razvoja pomisliti še na kaj več kot samo na bodoče koristi, ker je treba za to plačati neko ceno. Drago Bule je opomnil predvsem na nevarnost, da bi podlegli skušnjavam po masovnem turizmu. Večji del Slovenije ga ne prenese, ker zanj nima pogojev. Poiskati velja zato tiste oblike, ki bodo ljudem in naravi najbolj prijazne, in turizem razvijati skladno z dolgoročnim povpraševanjem v tujini, to pa je vse manj množično, zato pa vse bolj nepotvorjeno in kolikor le mogoče mirno in pristno doživetje tudi preprostih, vsakdanjih reči, ki jih mesta in preobilica dela ne morejo ponuditi. Kot jih ne more nuditi hotelski kompleks z desettisoči ležišč ob še tako lepi morski obali. Lahko parafraziramo: nazaj k naravi? J. Costiša Planinci poročajo Program pohodov in vzponov Planinskega društva Logatec odslej uspešno uresničen Dan notranjskih planincev je bil 16. maja na Kožljeku bogato obiskan. Sprejem so imeli na skrbi planinci PD Horjul, ki so udeležence vodili prek Kožljeka (788 m), kjer je vsakdo dobil spominsko kresničko in prospekt "Horjul med zelenimi griči". Po poldrugi uri smo prišli do kmetije "Pri Hlipč" v Samotorci, ki je srečanju odstopila prostoren kozolec. Po zanimivem kulturnem programu smo ob zvokih neutrudnega harmonikarja še veselo zaplesali. Dvanajst članov PD Logatec je z dobro voljo prispevalo k prijateljskemu razpoloženju zbranih planincev. Za dvodnevni vzpon na Raduho se nas je 25. junija zjutraj zbralo 8. Odpeljali smo se proti Koroški. V koči na Loki (1534 m) smo pomalicali. Nato smo odšli na ogled Snežne jame na Raduhi, kjer je najvišja turistična jama v Sloveniji. Njena enkratnost so, poleg ledu in kapniškega okrasja, ki ga običajno na takšni nadmorski višini ni, kapniške tvorbe, ki so vsaj dvakrat starejše kot v dosedaj znanih jamah na Krasu. V jamo smo se spustili po stopnicah, kjer je temperatura med 0 in 3 °C. Vhodni del je osvetljen z elekriko, preostalih 600 m pa smo si svetili s karbidovko. Ob vodstvu izkušenega jamarja - vodnika smo si ogledovali jamo, ki osvetljena razkriva svoje skrivnosti in lepote. Z vhodno ledeno dvorano in mogočnimi ledenimi skulpturami je ustrvajena rajska podoba kraškega podzemlja. Dopolnjujejo jo fosilne in aktivne sigaste tvorbe: stalagmiti, stalaktiti, mogočni, do 15 m visoki stebri, baldahini, sigaste ponvice in kijasti'kapniki iz jamskega mleka malgonita. Ob treh popoldne smo bili že vrh Raduhe (2062 m), kjer je bil lep razgled na okoliške vršace. Nato smo se prek Dure spustili do koče na Grohatu (1460 m). Dan je bil primeren za hojo, nezgod ni bilo in ker je bilo do noči še nekaj ur, smo se odpeljali po gozdni poti mimo Bukovnika po panoramski cesti po pobočju Pece do Jakoba. Od tod smo po dobre pol ure hoje prišli do doma na Peci (1665), kjer smo prespali. Naslednji dan smo si ogledali še Malo Peco, od koče oddaljeno 10 minut. Prav toliko pa je hoda do votline, v kateri spi Kralj Matjaž, katerega smo si z veseljem ogledali, saj ima pod Peco lep dom. Na vrh Pece mo šli po strmi in krajši poti. Eetrt čez deseto smo že uživali lep razgled z 2125 m visoke Pece. V vročem popoldnevu smo se ustavili pri Igli ob Robanovem kotu, se osvežili z mrzlo vodo Savinje in se vrnili domov. Vzpona na Raduho in Peco sta uspela, polovica letošnjega programa PD Logatec je uresničena. Marinka Petkovšek Neusmiljeno se bliža čas začetka uporabe določil Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil, določen za 6. julij 2001. Kmalu po objavi pravilnika je pred več kot dvema letoma tedanji Sklad stavbni zemljišč z Območno obrtno zbornico zbral temeljne podatke o potrebah po ustreznih parkiriščih za tovornjake in avtobuse. Odzvalo se je 23 prevoznikov s 35 vozili. Kasneje je bilo omenjanih nekaj lokacij, še najverjetnejša naj bi bila v Zapolju, kjer je nekoč že bila locirana. Čas pa teče. Za vse: za samostojne prevoznike, za avtobuse primestnega prometa, ki zdaj počivajo na Poštnem vrtu, za kamione, ki vozijo blago v logaška podjetja in jo odvažajo, za logaške šoferje, ki vozijo za različna prevozniška podjetja od vsepovsod. S podobnimi vprašanji se srečuje pravzaprav povsod po svetu, tudi povsod po Sloveniji. Zato je logaška Obrtna zbornica povabila na sestanek predstavnike 13 zbornic in 28 županov z območja od Vrhnike do morja in od Bovca do Gorice. Tako so si na dan šoferjev v Hruševju izmenjali izkušnje pri reševanju tega vprašanja in pokritizirali pravilnik, ki je najbolj zahteven v celi Evropi in neživljenjski. Skupna ugotovitev je bila najmanj ta, da se vprašanja vsi zavedamo. Zatem pa: je minilo že več kot polovica časa, ki ga je pravilnik določil za prehodno obdobje, pa še nikoder ni oprijemljivega rezultata, da je bila v izolski in cerkniški občini ponujena občinska roka za ureditev vprašanja, pa s strani zasebnih prevoznikov ni bilo interesa. Vmes so bla tudi stališča, češ mene kot župana sploh ne zanima, kje bodo prevozniki parkirali; parkirišča naj si uredijo sami. Prelepo bi bilo, če bi bila zadnja trditev tudi uresničljiva. Navsezadnje bi si prevozniki parkirišča uredili doma, v svojih garažah - poenostavimo -, vendar pa problem divjega parkiranja vozil po travnikih in na Poštnem vrtu ostane enako nerešeno, kot je dandanes. Zato velja pri nas podpreti izjave našega župana Janeza Nago-deta, da se bo vprašanje parkiranja reševalo celostno: z javnim parkiriščem, z dostojno infrastrukturo in zunaj naselja. To pa pomeni tudi vlaganje občine in zainteresiranih podjetij in posameznikov v ureditev teh žgočih vprašanj. In še na nekaj je treba misliti: ob obnavljanju prevozniških licenc bo treba predlagati uporabna dovoljenja za parkirna mesta. To bo pogoj sine qua non. Čas bo torej zelo dragocen in skrbno ga bo treba izrabiti. J.G. OdpRTi teIeFon Ministrstvo za promet in zveze sporoča, da so na Ministrstvu odprli telefon, brezplačno telefonsko linijo, ki je namenjena vsem državljankam in državljanom ter njihovim vprašanjem, ki se tičejo področja dela Ministrstva za promet in zveze. S to linijo dajejo možnost prav vsem, da se seznanijo z njihovim delom, da posredujejo svoja vprašanja. Na tak način poskušajo omogočiti kar najboljši dostop do informacij. Njihova linija s številko 080 20 20 je brezplačna za klicočega in resnično dostopna prav vsakomur. Odprta je dvakrat tedensko, in sicer: ob torkih od 10. do 12. ure, ob sredah od 15. do 17. ure. Najprej zaradi cvetja Bujnemu cvetju in vzorno urejenemu okolju je lani na jesen krajevna skupnost Naklo namenila prisrčno pozornost Lepo in še več. Sivo sobotno nebo. Modrina avtobusa, polna živookih besedozvočnih žena in žensk - cvetličnih lepot in zaradi njih. Berto se je med njimi topil; bil se tudi jaz, pa sem bil na obrobju lepega in najlešega. Tista bela roža (po radiu) je pa le božala ušesa. Kaplje so se lovile na vse strani v šelestečo mavrico jesenskega listja prav tam, kjer se je Planinsko polje umivalo v naraslih vodah zadnjega deževja. Veliki in Mali most nad Rakom, ki v zeleni globočini teče v objem podzemnih skrivnosti. Nekoč mogočni Kancijan je ohranil le še nekaj slavospevnih škrbin nad oltarno mizo. Sonce se je uprlo v davne spomine in lepoto brez kraja. Tuojk lepga! je na glas razmišljala sopotnica, člouk bi muoral k/Er vsak dan tu gliedt! Toliko lepše je bilo vse naokrog in še vse tja do zelške cerkve -stražnega stolpa v cerkniško ravnico, dokler se ne stisne k jezeru v zavetju Slivnice. Prav tam pod Javorniki so se nabrane vode dodobra prebudile v sivo jesen, ki je odela v svoj pajčolan tudi zasanjano jezersko vas, ki prav rada v slikovitih podobah razlaga popotnim vse skrivnosti jezera, tudi ko vse vode odteko v omamna brezna. Globoko pod cerkvijo sv. Križa nekako odsotno ždi Križna jama; le zarjaveli kažipot kljubuje, kazaje proti njej. Nekoč bolj sloviti Lož je stopil že davno v senco Starega trga, od koder ni daleč do staroslavnega Snežnika. Ni več grajskih gospa ne gospodičen ne spletičen ne gospodov in ne služabnic. Je pa mnogo drugih, tudi nas rožnocvetnih - spoštljivo zročih v preteklost in sedanjost lepote sredi notranjskih gozdov. In navsezadnje se tudi večerja prileze. Pod kostanji, ko je že noč prekrila dan. Ko ni bilo nič narejenega zadovoljstva. Hvala, Berto, za čudovito darilo! Tudi zaradi Nje, ki ni mogla na tisto cvetlično popotovanje... Marcel Štefančič stran 5 - julij 1999 logaške KRESNA NEDEUA V HOTEDRŠICI Hotedršica, v zgodovini najbolj zahodna vas na meji med Italijo in takratno Jugoslavijo, nas je tudi letos na kresno nedeljo pričakala v vsej svoji lepoti. S svojim znanjem, pridnostjo in močno vo[jo nas vaščani vsako leto presenetijo ob praznovanju farnega zavetnika Sv. Janeza Krstnika in s tem povezanimi prireditvami. V začetku leta 1999 je bilo ustanovljeno Kulturno turistično društvo Hotedršica, katerega glavno vodilo naj bi bilo ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Prav društvo je bilo tudi glavni organizator kresne nedelje in drugih podobnih prireditev na vasi. Že nekaj dni pred kresno nedeljo so vaščane in druge obiskovalce prijetno presenetile lepo izdelane napisne table, ki nas vodijo na pot k zanimi- vostim v bližji in daljni okolici. Za uvod v začetek praznovanja kresne nedelje, tokrat že šestič, je bila slovesna sveta maša v farni cerkvi; daroval jo je skupaj z domačim župnikom g. Marjanom Zupancem rojak msgn. g. Ivan Rupnik. Po maši so si obiskovalci lahko ogledali domačijo Gregorčkovih, kjer sta jim Jožica in Pavle Nagode gostoljubno razkazala prijetno staro domačijo. Tu si je bilo moč ogledati do podrobnosti eno redkih še ohranjenih črnih kuhinj ter pristno domačo kmečko izbo. Kako prijetno in okusno se v takem ambientu prileze šilce domačega ali košček ocvirkove potice, pa smo se lahko tudi sami prepričali. Osrednja prireditev Od rastline do tkanine se je odvijala pred osnovno šolo v Hotedršici. Namen prireditve je bil oživeti nekdanji način predelave lanu. To staro med obema vojnama pogosto opravilo je po drugi svetovni vojni tudi v Hotedršici čisto zamrlo. Prikaz je bil zelo zanimiv. Požeti in naravno posušeni lan v snopih je bilo treba s segrevanjem najprej dodobra posušiti. Nato so_ terice lan trle na posebni napravi, ga mikale in na gradešah, pripravile kodele- predivo, iz katerega so na kolovratu spredle niti. Te je bilo treba naviti na motovilo. Tako so nastale štrene, ki so jih namakali v vroči vodi s pepelom. Po spiranju in sušenju so tako dobili niti, ki so bile pripravljene za tkanje na ročnih statvah. Vse to si je bilo moč ogledati na prireditvi. Vse pripomočke, potrebne za ta opravila, so si vaščani nabrali po raznih podstrešjih, skednjih... Le ročne statve si je bilo treba sposoditi v Tehniškem muzeju v Bistri. Sam program je spretno povezovala Darja Merlak, za kulturni del dogajanja pa je poskrbel Moški pevski zbor iz Hotedršice s svojim instrumentalnim triom. Tudi nekaj dežnih kapelj ni skalilo prazničnega druženja. V najstarejšem delu vasi, v Košu, je Romana Pivk pripravila posebno razstavo gospodinjskega in gospo- darskega orodja. Skrbno shranjeno zbirko raznih predmetov od orodja za obdelavo lesa, konjske, volovske vprege do majhnih gospodinjskih pripomočkov, slik je bilo pri Kovačevih več kot dovolj. V Lovski koči pa je svoje bogato znanje o domačih zdravilnih zeliščih predstavila Terezija Brenčič. Vsak obiskovalec je lahko spoznal mnoga zdravilna zelišča, njihov videz, uporabnost, da pa ni vse ostalo le pri besedah, smo si lahko privoščili tudi kaj zdravega iz domače lekarne. Za zabavni del tega prelepega nedeljskega popoldneva pa sta skrbeli skupini iz Rovt in Žibrš, ki sta se pomerili v treh zabavnih kmečkih igrah. Najprej v sestavljanju kmečkega voza, pa v robkanju koruze; v tretje pa so morali tekmovalci v kopici sena poiskati tri jajca in jih nato pojesti. Zmagala je ekipa iz Žibrš. Mojca Dolenc poleg omenjenega dogajanja skrbno pripravila tudi poučni kviz za najmlajše iz poznavanja turistične ponudbe Hotedršice, njene okolice ter iz življenja tod okoli. Glasbeni del prireditve je za začetek pospremil domači ansambel Adijo kultura, vmes smo se veselo nasmejali v narodni noši oblečenima penzioni-stkama, nato pa nas je skoz večer in pozno v noč zabaval ansambel Oaza. Vsem, ki so kresno nedeljo kakorkoli podprli s svojim delom ali finančno, iskrena zahvala. Vidimo se naslednje leto! Stanislav Nagode Turizem so ljudje Tak jc bil še dolgo tega slogan poživljanja slovenskega turizma. Če bi ga razumeli dobesedno, potem bi lahko rekli: v Logatcu ga pa res ni. Podžupan Marcel Štefančič je bil namreč sredi julija sklical vse, ki bi morda lahko kaj pomogli k resnejšemu turističnemu utripu v krajih naše občine. Prek sto vabil je našlo odziv med vsega dobro desetino ljudi, pa še med njimi jih je bilo nekaj tam že po svoji funkciji. Naj navedem del besedila z vabila na pogovor o možnih razvojnih smereh turizma v občini Logatec, "...namen pogovora naj bi sledil pobudam in idejam za živahnejši turistični utrip v naši občini, ki bi ga poskušali ponuditi obiskovalcem naših krajev. Ob tej priložnosti želimo prisotne seznaniti tudi z nekaterimi projekti na področju turizma, ki se primerno udejanjajo. Pomemben del pogovora bo namenjen tudi poživitvi društvenega in informacijskega dela za področje turizma." Takšne so bile želje. A je pri njih, tokrat, tudi ostalo. Zvedeli smo sicer - tisti, ki še nismo bili vedeli - o prav vzornem prizadevanju in dosežkih zagnanih Hotenjk in Hotenjcev pri vključevanju v program "Po poteh kulturne dediščine" in o ustanavljanju njihovega turističnega društva. Izvedeli smo nekaj več o teh "poteh", ki jih je predstavil župan Janez Nagode, pa o novih razglednicah krajev naše občine in o prizadevanjih za izdajo zloženke o trenutni turistični ponudbi na Logaškem. Predstavnika dveh kmetij odprtih vrat sta nanizala nekaj svojih izkušenj s turizmom na kmetiji, predstavnika KS Naklo pa svoje poglede na minulo turistično dogajanje v Logatcu. Beseda je tekla o neobstoječih prenočitvenih zmogljivostih, ki so jih samo zasebni sobodajalci v začetku sedemdesetih let lahko ponudili več kot 100, brez Krpana. Danes jih lahko ponudita le dve gostilni s prenočišči, Jeršin v Logatcu in Pri Rezki v Rovtah skupaj dvajset. Prenočiti je mogoče še v Grčarevcu pri Žigonu in v Lazah, kjer je poudarek sicer na jamskem turizmu. V Lomu trenutno ni ležišč in tako smo pregled v grobem končali. Pogovora se ni udeležil niti eden od gostincev, pa bi bilo pričakovati, da bodo vsaj oni zainteresirani za kak živahnejši turistični jutri. Pogovor jc sklicatelj sicer sklenil s prepričanjem, da stvar le ni brezupna. Potrebnega pa bo nenavadno mnogo prepričevanja in spodbujanja, da sc bo na tem področju kaj spremenilo. Zakaj je - po mojem -tako, sem pisal v prispevku o zemljevidu Ljubljanskega barja. J.G. Še danes znajo Hotenjke obdelati lan in iz njega stkati platno Čujte, gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Pod tem geslom je bila 27. junija na Kalcu, nedaleč od Pivke, prireditev ob obletnici šestega med slovenskimi tabori, ki so utemeljevali program zedinjene Slovenije. Pripravile so ga občine Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica; prireditvenemu odboru je predsedoval Ernest Margon. Prireditve se je udeležilo je blizu dva tisoč ljudi; tabora, ki ga je pred 130 leti pripravil Miroslav Vilhar, pa okrog deset tisoč. Med najpomembnejšimi gosti omenimo predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janeza Podobnika in Silva Faturja, ki je uredil in v tistih dneh predstavil zbirko pripovednih pesmi Miroslava Vilharja pod naslovom Vrh skaline silovite. Nastopili so ondotni pevski zbori, dve godbi in folklorna skupina. Osrednji govorec je bil pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Govor je bil poln žara, iskrih misli in bolečih spoznanj brez resignacije in žalobnosti. Objaviti bi ga morali v celoti, saj je bil zapisan v zamahu in tako celostno enotno, da je tveganje z objavo odlomkov veliko in lahko delno skazi misli, ki so v njem nanizane. Pa poglejmo, kaj je dejal govornik. "Zelo sem počaščen, da lahko spregovorim ob obletnici tako pomembnega dogodka, kot je bil narodni plebiscit 1869. leta tukaj pri vas, plebiscit, ki je zahteval združitev slovenskih pokrajin v enotno jasno definirano identiteto. Šlo je za priznanje biti narodu, kateremu je bil Peter Kozler začrtal zemljepisno lego, a je bilo na ukaz vojnega ministrstva 400 izvodov uničenih, tako da je šele 1861. leta zemljevid Slovenije lahko izšel, to se pravi nekaj let pred začetkom taborskega gibanja. Upam, da mi boste oprostili to omembo prepovedane izdaje zemljevida; rad bi namreč to svoje razmišljanje posvetil bolj sedanjosti kot preteklosti. In sedanjost je, žal, v veliki meri takšna, kot da še zmeraj nimamo svojega zemljevida ne za doma in ne za tujo rabo. Tabori so namreč upoštevali narodovo celoto, to so oznanjali na svojih lepakih, jo poudarjali nastopajoči govorniki, jo potrjevale ogromne množice, na vašem skoraj desettisočeri prisotni. Zgodovina pa, to je tisti, ki so krojili usodo Evrope, je šla, kot zmeraj, po nareku računov in interesov. Tako je že dve leti pred začetkom taborskih zborovanj odšla v pogubo zemlja ob Nadiži, tudi po krivdi prebivalcev, ki so verjeli v idejo svobode italijanskega Risorgimenta, medtem ko je istega leta 1866 v časniku "II Dovere" Mazzini izjavljal: "Naše so Julijske Alpe, naš je Trst, naša je Postojna, to je Kras, ki ga zdaj administrira Ljubljana". Ta meja, ki jo je prvi začrtal že Dante v IX. spevu Pekla in je nanjo prisegal Mazzini, v Trstu pa, na primer, Scipio Slataper, avtor dela II mio Carso (Moj Kras), bo obveljala 1918. leta, potem ko je slovensko vojaštvo v dunajski umiformi dolgo skušalo reševati že obsojeno pokrajino. Narodna vlada pa je zatem kljub pogumnemu in daljnovidnemu Majstru zapravila še poglavitni del Koroške. Tako se je slovenski zemljevid ne samo pošastno skrčil, ampak so odrezani deli doživeli namesto svobode to, kar danes imenujemo etnično čiščenje. In ker smo na primorskih tleh, najbrž ni treba veliko besed za kvalifikacijo tega kulturnega in ne samo kulturnega rodomora, ker spreminjanje imen in priimkov ne spada v kulturne sfere. Snov za tragedijo, kot je že ob samem njenem začetku sodil Srečko Kosovel, ki je katastrofo doživel samo preroško...." In še naprej pravi Pahor: "...mene namreč v prvi vrsti skrbi, kako je slovenska javnost - ne mislim na Primorsko -brezbrižna do vsega tega. V petkih se procesija avtomobilov usmerja proti izhodnim točkam za vikend na primorsko in koroško stran; ali bo slovenski živelj tam obstajal ali zamrl, pa je za tiste potnike deveta skrb. Nikomur ne pride na misel,-da ko bosta asimilirana severno in južno ozemlje onkraj meje, bo na vrsti matično ozemlje samo. Ker gre...za abolicijo vsega, kar je bistveno povezano z našim kulturnim izročilom, za zatajitev pokrajin Lepe Vide in Miklove Zale, zatajitev, ki je za dvomilijonsko občestvo mazohistična in pravzaprav samomorilska"... "Zato menim, da bi naj bile obletnice, kakršna je ta, priložnost za izpraševanje vesti, za odpravo vsaj tistih okvar, ki načenjajo eksistenco naroda in države. In nedvomno je, da je po prvem elanu, ko je do oblikovanja državnosti prišlo, počasi prevladala nekakšna simbioza poprejšnjega internacionalizma in nastopajočega brezdušnega liberalizma. Pri tem seveda trpi zavest narodne bitnosti, vrednote, ki je nobena globalizacija ne bi smela načeti, če naj bo prihodnja evropska skupnost harmonija pestrih identitet. Upam pa si trditi, da so v zunanjepolitičnih razmerjih slovenski vladni predstavniki bolj vneti za dosego nekega prestiža kot za uveljavitev slovenske državniške podobe."... Povzel: J. Costiša ZDRAVICA ŽLAHTNIM Zgodilo seje v drugi julijski soboti pred Kraško hišo na Repentabru - kot domala še sedemintridesetič. Popoldne negotovega vremena se je vendarle izčistilo v prosojni sijaj, pozdravljajoč vse, ki so prišli na praznik terana in belih vin. Župan Aleksej Krizman je prijazno nagovoril domače občinstvo, pridne vinogradnike in še umnejše kletarje, ljudi z oblasti in še posebej goste: župane s Tržaškega in tudi dvoje predstavnikov pobratenega Logatca. Pohvalil je razstavljavce vin in vse, ki so pomogli k prenovi ostrešja in strehe znamenite in starožitno slikovite Kraške hiše. Logaški podžupan, povabljen k besedi, se je najprej zahvalil za vljudnostno povabilo, nakar je opravičil odsotnost logaškega župana, čestital uspešnim vinogradnikom in s priložnostnim darilom domačemu županu izrazil zadovoljstvo nad prijateljevanjem obeh občin, ki bo spričo brisanja meja tudi vse bolj stapljalo slovenstvo s te in one strani. Nekaj napitnic je vedro prepeval domači oktet, ki ga pogumno vodi Vesna Guštin. Lepo! Potlej pa so miloglasne zdravice še dolgo pozvanjale vsem doseškom in prijazni človeškosti. Čaša belega ob čaši črnega - tudi na šagri, ki se je pod varstvom starodavnega Tabora razšivljala v noč. Tam gor se je čez sivino ozidja nagnilo dvoje cipres čez skalni svet, in radost prazničnosti je odmevala daleč in do vseh globin. Marcel Štefančič Večer pri vodnjaku Na predvečer državnega praznika 25. junija, na kresni večer, sta Pevsko društvo Logatec in Milan Trobič s čevčanskimi ženami pripravila uveljavljeno vsakoletno prireditev. Prijazno vreme in številni zanimivi gostje so zapolnili poletni večer v žlahtnem starožitju. Program so oblikovali: Matilda in Štefan Molk z domačimi pesemsbimi pripovedkami, harmonikar Janez Žabelj z Medvedjega Brda, družinski trio Volk z Bistriškega, izdelovalec maket tovornih voz in preš s Krasa, izdelovalbe slamnikov z Domžalskega in domači mešani pevski zbor, bi je večer tudi sklenil. Pravzaprav smo ga sklenili vsi, nastopajoči in poslušalci s sbupno pesmijo. Skozi večer nas je vodil in z nastopajočimi bramljal Milan Trobič. Mešani zbor Pevsbega društva Logatec, združen z zborom Ivan Canbar z Vrhnibe pod vodstvom Lovra Groma, je s tem zaključil svojo zagotovo najbogatejšo sezono doslej. Začel jo je z gostovanjem v Švici, koncertiral in prepeval po Sloveniji, gostil zbor s Slovašbega in se z "vodnjabom" odpravil na zaslužene počitnice. Že jeseni pa se bani spopasti z novimi snemalnimi izzivi za potrebe nacionalnega raijsbega arhiva in za samostojno baseto. J-za stran 7- julij 1999 100 let Gasilskega društva Rovte Ob stoletnici ustanovitve društva je bila v Rovtah izdana brošura pod gornjim naslovom. V brošuri, znotraj naslovljeni "Kronika PCD Rovte 1899-1999" sledimo obdobjem od 1899-1941, 1941-1945, 1945-1985 in odtlej do današnjih dni. Brošura je tudi slikovno opremljena. Za obdobje do konca 2. svetovno vojno avtor(ji) ugotavljafjo), da "so se zapisi in dokumentacija izgubili v obdobjih obeh svetovnih vojn. Le nekaj posameznikov jo uspelo ohraniti manjšo število fotografij iz teh let. Vso ostalo jo zapisano po ustnem pričevanju nekaterih naših članov". Tako naj bi kmalu po ustanovitvi s pomočjo prizadevnih vaščanov nabavili ročno gasilno brizgalno, ki so jo koasneje odstopili novo ustanovljenomu društvu Medvedjo Brdo. Prvi ognjeni krst so gasilci doživeli 1. 1903. Čez tri lota so kupili novo ročno brizgalno, še danes Ivan Nagode pri pajsanju hloda Kmečke igre na Ravniku V nedeljo, 11. julija so pri Urbanove na Ravniku potekale četrte kmečke igre, ki postajajo že tradicionalne. V dokaz, da se je poplačal trud Melanije in Ivana Nagodeta priča ne samo največje število tekmu- jočih skupin dolsej - kar osem jih je bilo - temveč tudi število obiskovalcev: kar 300 so jih je prišlo ogledat tekmovanja v kmečkih opravilih na prostem. Iger, ki jih je povezovala Ingrid Kovač Brus, pripravila in strokovno vodila pa Mojca Dolenc, so se, poleg treh domačih in ekipe Hotedršice, udeležili tudi gostje iz Idrije, Blagovice, Jarčje doline in iz Moravč. Vsako ekipo so sestavljali trije tekmovalci in tekmovalka. Pomerili so se v 6 spretnostih: košnji, grabljenju, žaganju in "pajsanju" hloda, vlečenju vrvi in v igri presenečenja. V tej igri so se skrivale lesene smuči velikanke, na katerih so morali vsi štirje tekmovalci ubranih gibov preho- diti manjši krog, ki jim je pri obratu v levo povzročal nemalo težav, gledalcem pa zvrhano mero smeha. Za zanimivost smo si lahko ogledali še lupljenje (beljenje) hlodov, ki je potekalo na tradicionalni, starodavni način. Tekmovanja so trajala dobri dve uri. Po razglasitvi rezultatov so se lahko tekmovalci in obiskovalci dobro okrepčali, poskočne melo- dije pa je igral Janez Kogovšek. Nagrajeni smo bili vsi: tekmovalci s praktičnimi darili, obiskovalci s prijetnim počutjem med ravni- škimi griči, gostitelja pa z vremenom, saj se je zdelo, da je bilo nebo mirno samo nad tem koščkom zemlje. Nives Kovač uporabno.Od 1910 do 1913 so gradili svoj prvi gasilski dom, ki so ga po koncu 1. svet. vojne do leta 1921 zasedali italijanski vojaki. Že Okrog leta 1910 so razvili tudi svoj prvi prapor. Leta 1930 so, kljub kriznim časom, kupili motorno brizgalno. Po okupaciji 1941 so se v gasilskem domu spet naselili Italijani. Prvih deset let po vojni si jo društvo priskrbelo najprej najnujnejšo osebno gasilsko opremo, nekaj cevi in drugega orodja, da je bilo ponovno sposobno stopiti v akcijo. Med 1955. in 1960. so zgradili nov gasilski dom. Leta 1960. so dobili tudi prvo tovorno vozilo Unimog, kije služilo do leta 1972. Leta 1967 jo bila kupljena nova motorna brizgalna, čez dve leti še ena. Prejšnjo so dali novoustanovljeni gasilski desetini na Petkovcu, ki je leta 1979 dobila še eno. Gasilsko vozilo jo bilo 1972 zamenjano z novim, to pa lota 1981 z novejšim. Leta 1988 je bilo kupljeno tudi vozilo za enoto Petkovec, ki sije zgradila tudi svoj dom namesto prejšnje orodne shrambe. Pred desetimi leti je bila urejena okolica rovtarskega gasilskega doma in dom tudi blagoslovljen, pet let zatem pa obnovljena zunanjščina in postavljena kapelica s sv. Florjanom. Leta 1996 je bilo usposobljeno novo vozilo, prilagojeno terenu, ki ga varuje PGD Rovte. Društvo zdaj šteje 160 članov, med katerimi jih operativno deluje 48. J-za Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mami Katarine Istenič se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Mizarstva Molk, Gostišču Krpan, vsem, ki ste mi izrekli sožalje in mi stali ob strani. Iskrena hvala dr. Žuraju, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem, g. Štefančiču za poslovilne besede in g. Albrehtu za žalostinko. Hvala vsem, ki ste se še poslednjič poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče in jo pospremili k večnemu počitku. Sin Stiven OSVGT ENERGETSKO SVETOVANJE Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 796 020 E-mail: vitraf / guest.arnes.si Skriti in problematični dimniki Od prvih kurišč v prazgodovini so dimniki nepogrešljiva naprava in sestavni del ogrevalnega sistema vsake zgradbe. Razvoj je šel od odprtine v strehi do današnjih "auspuhov". Mogoče jih enkrat v prihodnosti ne bomo več potrebovali. Ker pa živimo tukaj in zdaj, si, spoštovani bralci in bralke Logaških novic, oglejmo nekaj informacij o dimnikih. Te uporabljamo za odvod dimnih plinov iz kurišč. To ve vsak otrok, ki na svojo risbico nariše vegasto hišo, iz dimnika pa se nujno vije dim. čoleg nepogrešljivega sonca v kotu lista - tako pravijo otroški psihologi - je to otrokovo dojemanje toplote doma. Prostore doma pa ogrevamo z različnimi energenti in z različno močnimi kotli. Dimenzioniranje dimnika mora izhajati iz energenta in potrebne moči kotla. Moč kotla pa se izračuna iz prostornine ogrevanja in (ne)kvalitetne termoizolacije hiše. črav energetska "potratnost" hiše se v praksi praviloma ne jemlje v račun. Zato so izkoristki temu primerno manjši. Večji pa so, seveda, stroški ogrevanja. To je tudi jedro problema. Šele ko vemo, kako potratna je (bo) hiša, koliko in s katerim energentom bomo ogrevali, se lahko določi tip, material in svetli presek (fi) dimnika. Dimnik štedilnika je zasnovan bistveno drugače kot dimnik tehnološko sodobno zasnovanega kotla CK. Od tod izvirajo nezaželene posledice, s katerimi se v zadnjem času srečujejo investitorji, ki so zamenjali stare kurilne naprave s sodobnimi in hkrati prešli na kurjenje s trdnega na tekoče ali plinasto gorivo. Drugačen režim ogrevanja, sestava in temperatura dimnih plinov povzročajo poškodbe in hiter propad dimnika. Večkrat sem že javno povedal ali napisal izhodišča za dimenzioniranje dimnikov. Zato povzemam samo osnovne napotke in najpogostejše napake, ki veljajo tako za novogradnje kot za sanacijo; pri sanaciji je samo več stroškov, časa in slabe volje. Izbira dimnika je zahtevna naloga, zato jo prepustite strokovnjakom. Najpogostejša napaka je, da se skupaj s hišo gradi tudi - praviloma predimenzioniran - dimnik. Za pravilni izbor in dimenzioniranje dimnika NUJNO upoštevajte: 1. Energent. 2. Število prostorov in temperaturni režim ogrevanja. Ne kupujte premočnih kotlov, češ da boste čez 5 ali 10 let ogrevali še podstrešno stanovanje za otroke. Tako kot se pri avtomobilih z novimi tehnologijami povečuje učinkovita raba bencina, velja enaka logika tudi pri kotlih CK. 3. Moč kotla - s tem pa tudi vse ostale parametre - dimenzionirajte VEDNO na toplotne izgube stavbe. Dobro izolirana hiša potrebuje trikrat manjši kotel, kot neizolirana. Ne nasedajte trgovcem, ki vam »svetujejo« najboljši kotel za vašo hišo. Za izbor optimalnega kotla uporabite eno od naslednjih dveh poti. A) Izberite si firmo in zaprosite njihovo svetovalno službo za pomoč. B) Druga možnost pa je izračun potrebnih parametrov na podlagi DEJANSKIH toplotnih izgub stavbe. - Izračun je sicer že priložen vsakemu gradbenemu dovoljenju. A kaj, ko pride do zelo velikih odstopanj med načrtom in dejansko izvedbo. Na podlagi naštetih lastnosti in zahtev določimo sistem dimnika, material dimniške tuljave, njen svetli presek, višino, posamezne elemente sistema, tlačne upore in položaj dimnika v zgradbi. Vedno pa se lahko o vseh elementih hiše, vezanih na učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije brezplačno pogovorite z mano. V energetsko svetovalni pisarni Logatec na Notranjski 14 vam bom dal tudi primerno literaturo. Za obisk je potrebna predhodna najava na tel.: 796 020. Kvaliteta bivanja in debelina denarnice je v vaših rokah. Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin, arh, energetski svetovalec Dragi, tako tiho in mirno kot si prišel, si tudi odšel po večno plačilo k Bogu. Zahvala ob izgubi dragega moža in očima Rafaela Pečirerja. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v zelo težkih trenutkih. Hvala za darovane sveče in za darove, ki ste jih namesto cvetja namenili Cerkvi. Posebna zahvala dr. Katarini Turkovi ter gospodu Tonetu Komparetu in Tonetu Levingerju za tolažilne besede in prinašanje svetosti. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Bog naj bo vsem dober plačnik. Žalujoči: žena, domači in sorodniki. Zahvala Ob boleči tragični izgubi našega dragega moža, očeta in deda PAVLA KRANJCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena številna ustna in pisna sožalja ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. ee posebna zahvala velja za nesebični trud dr. Katarini Turk in med.tehn. Ladu Korenču, gospodu župniku Janezu Selanu za lepo opravljeni obred, inženirju Jožetu Omerzuju za poslovilne besede pred domačo hišo, Gasilskemu društvu Tabor iz Gorenjega Logatca za spremstvo in poslovilni govor na pokopališču, dalje Petru Kuncu za organizacijo sprevoda, pevcem Pomladnega odmeva za lepo petje ter Robertu Albrehtu za odigrano Tišino, ee enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh na kakršenkoli način pomagali, nam stali ob strani in lajšali bolečino s tolažilno besedo. Žalujoči vsi njegovi. Zahvala Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat Anton Simšič Martincov Tone iz Laz. Od njega smo se poslovili 17. aprila letos na pokopališču v Planini. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec ter UKC Golnik za pomoč pri njegovem boju s hudo boleznijo. Zahvaljujemo se govornikom: predsedniku KS Laze Andreju Krmavnarju, predstavniku ZZB Jožetu Simšiču-Jelenu ter predsedniku LD Planina Francu Nagodetu za izrečene besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam darovali cvetje in svečke, sočustvovali z nami in pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi lovcem LD Planina, pevcem in rogistom ter predstavnikom ZZB in KS Laze za lepo opravljeni pogreb. Vsi njegovi Zahvala Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama Draga Mihevc roj. Kogovšek Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, zdravnikoma Sebastjanu Žuraju in Jožetu Skvarči za njeno dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala sestram Doma Marije in Marte za vso skrb in nego v času njene bolezni. Hvala tudi pevcem Pomladnega odmeva in župniku Tonetu Komparetu za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: hčerki Nada in Marija ter sin Drago z družinami Ko prišel si na ta svet, travnik bil je v cvetje odet. In zdaj zapustil si ta svet... in travnik spet je v cvetje odet. ... in mi zalivamo ga s svojimi solzami... (Vida Šalamun) Zahvala Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata Ignacija Merlaka se iskreno zahvaljujemo dr. Sebastjanu Žuraju in njegovi ekipi, ki si je do zadnjega trenutka prizadevala ohraniti pri življenju našega ata. Hvala gospodu Jožetu Jerini, Cvetličarni in podjetju Menart, družini Armič za nesebično pomoč, gospodu župniku Tonetu Komparetu za lepo opravljeni pogrebni obred, logaškim pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter pospremili našega ata k večnemu počitku v tako velikem številu. Njegovi DELO PA LE IMAMO! Javna dela so ena od možnosti za začasno zaposlitev ljudi, ki so zaradi tega ali onega vzroka izgubili redno zaposlitev. Takih je tudi v naši občini kar nekaj; srečujemo jih na logaških ulicah, pločnikih in v parkih, pa tudi marsikje drugje je njihova pomoč pogosto zelo dobrodošla. Vodi jih Janez Turk, strokovni sodelavec v Občinskem uradu, ki med drugim usklajuje tudi področje javnih del. Skupaj z Markom Čehovinom in Brankom Fortuno, ki si na ta način služita kruh, smo med njihovim odmo- rom, ko so ravno pripravljali kuhinjo v gornjelogaški osnovni šoli za obnovo, zapisali pogovor o programih javnih del v naši občini, pa o usodah ljudi, ki jih pogosto niti ne opazimo, čeprav bi brez njih marsikatera cvetlica v parkih ne cvetela, pa tudi ulice in pločniki, čeprav niso vedno povsem brezhibno urejeni, bi bili gotovo še bolj zanemarjeni. Janez Turk je javna dela na kratko opisal takole: V naši občini izvajamo javna dela na področju komunalne infrastrukture ter v turizmu in izobraževanju. Programa, pri katerih občina nastopa kot naročnik in izvajalec hkrati, sta dva: prvi zajema vzdrževanje cest, parkov in javnih površin, komunalnih objektov in odpravo divjih odlagališč odpadkov, drugi pa pomoč pri vzdrževanju, adaptaciji in graditvi družbenih objektov. Pozimi tako tudi odstranjujemo sneg s pločnikov, v letnem času pometamo vse ulice v naselju Logatec, torej v KS Naklo in Tabor, kosimo travo v vseh parkih, vzdržujemo, širimo in zalivamo cvetlične nasade ob Tovarniški, na Prešernovi in okoli Narodnega doma, za kar skrbita dva delavca. Letos smo prevzeli tudi skrb za urejanje okolice gornjelogaškega gradu, ki je bila doslej zelo zanemarjena. Po parkih praznimo tudi koše s smetmi; ljudje nam včasih očitajo, da so prepolni, zlasti tisti okoli prodajaln, vendar moram poudariti, da bi te morali prazniti trgovci sami. Pomagamo tudi drugod; lani smo tako sodelovali pri prestavitvi kablov za Dom ostarelih v Grapovčniku, večkrat pa smo zasipali tudi luknje na makadamskih poteh v krajevni skupnosti. Poleg tega skrbimo za vzdrževanje Napoleonovega drevoreda, obnovili smo obrambni stolp na Lanišču, ki ga odtlej vsako leto tudi očistimo in pokosimo travo znotraj obzidja in okoli njega, pa še kaj bi se našlo. Pri drugih javnih delih se občina pojavlja kot naročnik, gre pa za programe v zavodih Rosana in Moj Aron ter v javnem zavodu Knjižnica Logatec in v Osnovni šoli 8 talcev.« M.Š.: "Občani na vsakdanjih poteh po Logatcu srečujemo zlasti delavce, ki urejujejo pločnike, ulice, ceste in parke, katera dela pa poleg omenjenih še opravljajo tam, kjer niso ravno na očeh javnosti?«" Janez Turk na gradbišču gornjelogaške šolske (in vrtčevske) kuhinje Janez Turk: "V poletnem, počitniškem času opravljamo vzdrževalne posege na šolskih in vzgojno-izobraževalnih objektih; tako vsa dela v okviru investicijskega vzdrževanja vodimo na občini, delavci v programu javnih del pa opravljajo rušitve in pripravo za nove gradnje. Tak poseg smo letos že opravili v kemijski učilnici dolnjelogaške šole, ta čas pa rušimo staro kuhinjo v Osnovni šoli Tabor, ki jo moramo pripraviti po novih zasnovah tako, da bo september, ko bo zaživel tudi novi vrtec, dočakala docela prenovljena. Poleg tega opravljamo tudi vzdrževalne posege v Narodnem domu, kjer nas tja do pomladi čaka kar dosti dela, sicer pa smo pred nekaj meseci imeli veliko opraviti tudi že v Zdravstvenem domu." M.Š.: "Koliko ljudi je ta čas v naši občini zaposlenih v programih javnih del in po katerih merilih jih izbirate?" Janez Turk: "Trenutno je tako v naših dveh programih zaposlenih petnajst delavcev, v ostalih programih pa še sedem. Od teh petnajstih, ki sem jih poprej omenil, trije delavci v svojih krajevnih skupnostih Hotedršica, Trate in Rovte vzdržujejo ceste in podobne reči... Merila za zaposlitev pa so naslednja: vsaka brezposelna oseba, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ima možnost do vključitve v program javnih del, kamor jih napoti zavod v dogovoru z Občinskim uradom. Vsak kandidat mora opraviti zdravniški pregled; pogodbo lahko sklene za eno leto, da si v tem času najde ustreznejšo zaposlitev, vendar pa mu pogodbo lahko izjemoma tudi podaljšamo, kar velja zlasti za ljudi, ki si zaradi izobrazbe težje najdejo zaposlitev, ali pa so že prekoračili določeno starostno mejo, po kateri je zaposlitev že skoraj povsem nemogoča. Poudariti velja, da so od 1. januarja letos vsi delavci, ki opravljajo javna dela, redno zaposleni s posebno pogodbo o delu za določen čas. Delovna doba jim teče tako kot pri vsaki drugi zaposlitvi, podobne pa so tudi vse druge pravice". M.Š.: "Kakšna pa je izobrazbena struktura ljudi, vključenih v javna dela?" Janez Turk: "Tisti, ki so vključeni v občinska javna dela, večinoma nimajo strokovne izobrazbe, štirje pa imajo zaključeno V. stopnjo, srednjo šolo, torej. V ostalih programih je nekaj oseb z višjo in celo visoko izobrazbo." M.Š.: "Kako poteka delo, ki ga vi usklajujete; je predpisan običajni osemurni delovni čas, ali fantje izjemoma, pozimi, na primer, kadar zapade veliko snega, delajo tudi dlje?" Janez Turk: "Delamo po osem ur, po potrebi tudi dlje, če pa nam med tednom nagaja vreme, izgubljene ure nadomestimo ob sobotah. Seveda, pozimi, ko močno sneži, včasih preživimo na delovnih mestih tudi celo noč, da so pločniki zjutraj vsaj za silo očiščeni." M.Š.: "Ne sprašujemo po natančnih številkah, pa vendar, je moč z zaslužkom v programih javnih del spodobno preživeti?" Janez Turk: "Vpliva na dejanski zaslužek občina nima, saj je tovrstno delo plačano v skladu s tarifnim pravilnikom, ki sta ga pripravila Zavod za zaposlovanje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Po tem pravilniku se mesečna plača obračunava glede na stopnjo izobrazbe zaposlenega; vezani smo na tarifne razrede negospodarstva, zato čista plača za dela, ki jih opravljajo naši fantje, znaša 41.000 tolarjev." M.Š.: "Vsak človek ima svojo življenjsko zgodbo, svojo usodo in svoje odločitve, ki ga vodijo iz dneva v dan, iz leta v leto; kako sta se vidva - Marko Čehovin in Branko Fortuna - znašla med ljudmi, ki ste v logaški občini vključeni v program javnih del?" Branko Fortuna: "Tako kot mnogi drugi ljudje sem tudi sam ostal brez zaposlitve, na ta ali oni način se pač moraš preživljati, zato sem ponujeno delo, ki ga zdaj opravljam, čeprav na začetku ne ravno z velikim navduše- njem, sprejel. Prijavljen sem bil na Zavodu za zaposlovanje, poprej pa sem bil zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu, ki je, to vsi vemo, po reorgani- zaciji javne gozdarske službe odpustilo številne delavce. Leto dni sem moral delati v Švici, potem so me za dve leti dali na čakanje... Nekaj časa sem prebil tudi na farmi, kjer pa nisem zdržal zaradi nenehnih dežurstev, Marko Čehovin med urejnjem zelenice pred domom KS Tabor nočnih, dnevnih izmen... Zdaj pač pometam ceste; prav nič se ne pritožujem, le kakšnih deset tisočakov na mesec več bi nam morali dati, da bi lahko živeli še malo bolj spodobno." Marko Čehovin: "Tudi jaz sem ostal brez dela; po izobrazbi sem strojnik težke gradbene mehanizacije in poklicni voznik, zato sem po izgubi redne zaposlitve poskušal pri nekaterih zasebnikih, pa nisem imel sreče, saj so bili, žal, med njimi zlasti taki, ki od delavca veliko pričakujejo, plačajo pa izredno slabo. Tako sem se tudi jaz znašel na Zavodu za zaposlovanje, od koder pa nisem dobil nobenega poziva na delo, zato sem po tem, ko sem izvedel, da se lahko zaposlim na javnih delih, pograbil za to priložnost. Oglasil sem se pri Janezu Turku, ki me je napotil nazaj na zavod, kjer sem se nato dogovoril o začasni zaposlitvi. Zdaj lahko rečem, da sem z delom kar zadovoljen; pometanje, grabljenje, košnja, kopanje jarkov in sečnja dreves mi gredo kar dobro od rok, kljub temu pa bi z veseljem spet opravljal svoj poklic, za katerega sem se izobraževal. Zavedam pa se, da za krmilo tovornjaka verjetno ne bom več sedel; star sem prek petdeset let, zato ne verjamem, da bi mi lahko kdo še ponudil tovrstno zaposlitev." M.Š.: "Vama je kdaj neprijetno ali morda celo nerodno zaradi okolice, ljudi, med katerimi živita, poprijeti za delo, ki ga je treba opraviti?" Marko Čehovin: "Zaradi okolice nikdar; vsako delo je častno, čeprav je po drugi strani včasih tudi naporno. Prav ta Čas v gornjelogaški osnovni šoli s kompresorsko pištolo razbijamo stene in betonske tlake; po končanem delu človeka roke kar pošteno bolijo. Spet drugič pa poprimemo za metlo, tedaj je delo neprimerno lažje. Včasih nam nagaja tudi vreme, vendar se zavedamo, da moramo kljub vsemu delo, ki nam ga naložijo, v zastavljenem roku opraviti. Včasih zaradi deževja kako opravilo prestavimo za dan ali dva, nato pa zaradi vremena izgubljene ure nadomestimo kdaj drugič. No, ja, če ne gre drugače, se z delom spoprimemo tudi v dežju. Šef (Janez), ki ga vsi zelo cenimo, v takih primerih malo za šalo, malo zares pravi, da nismo iz sladkorja." Branko Fortuna: "Včasih smo ob močnem deževju kak dan počivali, zdaj pa šef zna poskrbeti za to, da se ne dolgočasimo (ha, ha, ha...), in nam najde delo nekje v zaprtem prostoru." M.Š.: "Vam poleg plače, ki sicer ni idealna, preživetje pa le omogoča, pripadajo kakšne dodatne ugodnosti?" Marko Čehovin: "Dajo nam vsa zaščitna sredstva, ki jih pri tovrstnem delu potrebujemo, obutev in zaščitne rokavice, torej. Urejeno imamo tudi prehrano; za vsak delovni dan nam pripada topla malica, plačajo pa nam, tako kot vsem redno zaposlenim, tudi prevoz na delo.« Janez Turk: "Letni dopust je sicer minimalen, po zakonu znaša osemnajst delovnih dni, starejši od petdeset let in tisti, ki so zboleli za določeno težjo boleznijo, dobijo še pet dodatnih dni. Regresa pa, žal, ne dobijo, kar je na neki način celo nerazumljivo: če jim pripada dopust, bi jim nemara morali izplačati tudi regres. Vendar je to zadeva, o kateri odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki predlaga tudi spremembe zakonodaje." Branko Fortuna: "Kakorkoli že, pomembno je, da se med seboj dobro razumemo; šef nas vsako jutro pred odhodom na delo pokliče "k spovedi", nam pove, katerih "grehov" smo si nabrali prejšnji dan, česa nismo opravili tako, kot bi morali, potem pa veselo na delo, ki je, poleg tega, da ni ravno predobro plačano, tudi naporno, vendar smo kljub vsemu zadovoljni, da delo sploh imamo. Pa še imenitno je slišati, ko včasih med sajenjem rožic po parkih drug drugega naslavljamo s takimi ali drugačnimi nazivi kot so, na primer, sadjar, vrtnar ali olepševalni tehnik, čeprav so nekateri od nas na začetku namesto plevela z gredic pulili kar sveže sadike cvetlic." Marko Škrlj V Movraž! Pevke in pevci "Notranjske" pa kar tkejo pevske vezi. Sredi aprila so koncertirali z moškim zborom dr. Janez Bleivveis v Kranju, dan pred Cerknim (Od Čedada do Logatca) na 15. reviji obrtniških zborov Slovenije v Slovenski Bistrici, na dan državnosti v istrski vasici Movraž ter v začetku julija v Sevnici, kjer so na grajskem dvorišču prepevali z domačim mešanim zborom "Lisca" in zborom "Peter Jereb" iz Cerknega. Sezono so zaokrožili s priložnostnim koncertom na Nanosu. Novo pevsko obdobje bodo začeli že avgusta s pozdravom sežanskim obrtnikom ob dvajsetletnici njihove zbornice ter se zatem lotili snemanja kasete in se srečali z moškim zborom "Trta" iz Žitare vasi. Na praznik državnosti so se povzpeli najprej na Slavnik, zadnji tisočak pred morjem. Zapeli so domovini v pozdrav. Na povratku jih je pogostila družina Cveta in Darinke Stanonik v Podgorju. Potem pa naglo v Movraž. Ste že slišali za Kraški rob, za Šavrine in Movraž, za ta najbolj trdi del Slovenske Istre? Se na celini sploh ovedamo, da obstaja Slovenska Istra ali smo jo že popolnoma poistovetili s Primorsko, ki menda sega do Postojne in še onstran Gorice? No, med temi Šavrini so tisto popoldne zbranim poslušalcem odpeli kar zajeten program. Gostovanje je sodilo med prireditve ob 500. obletnici posvetitve tamkajšnje cerkve. Kako prijazno in hvaležno so jih poslušalci in gostitelji z Marijo Knezovo, dušo in gibalom tamkajšnjega življenja, sprejeli! Res, svoje je k programu dodal povezovalec, človek iz Dekanov, ki tudi sodijo v Slovensko Istro, pa ta čas še logaški podžupan Marcel Štefančič, ki je prišel tja kot bi prišel med svoje. Tako lepih trenutkov zbori ne doživijo prav dosti. Še dolgo so se zadržali na šagri, po naše na veselici. Tudi tam je bilo vzdušje, za naše izkušnje, nenavadno domače. Zbralo se je zares veliko ljudi, ki so se preprosto veselili dogodka, brez prebučne glasbe in predvsem brez nestrpnosti ali zdolgočasenosti, ki jo lahko velikrat opazujemo na naših prireditvah. Prav zamislil sem se nad tem razpoloženjem ljudi v vasi, v katero se šele zadnja leta vrača polnokrvnejše življenje. V dobrem me je prevzelo, kot me je kasneje prevzelo božajoče petje "Trte" onstran meje na Koroškem. Vesel bi bil, če bi se takšnemu vzdušju znali približati tudi pri nas. J. Gostiša