Citatr < no, pogiejt« na i t« vllke % % »a xa dan, ko Vaša nart ^ .Vtehčaalk splošnega t o ^ n, potrebuje list Vaie § \ , Skušajte imeti naročn % " plačano.
GLAS NARODA
Lisf-sloveffslčih flelavceirv Ameriki.
■iiilini — SiiMi Oam Matter Bepwfcqr tttk. VM t P—t Qffl— — New I«Hl N. L, safer Ad K Cncrta d Hard m, 117*.
No. 85. — Štev. 85.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, MAY 4, 1943. — TOREK, 4. MAJA, 1943
•« March Id 117».
I
VOLUME LL — LETNIK LL
AMERIKANCI NAPREDOVALI 15 mhj
iZ zavzetjem Maiteura so A-merikanei dosegli največjo zmago v Afriki m pom«« i pričetek prodirwnja- ki bo imelo za cilj razdelitev sovražne armad« na dvoje.
Mateur leži ofl> sotoku dveh majhnih rek, južno od slanih jezer, ob čijili robu leži veliko pristanišč o Bizerta. Skozi Ma-teur. so se v svojem uadailjneiti prodiranju razcepili na dva d«la; en oddelek je krenil proti vzhodu, po cesti proti Tunizu, drugi pa proti severu po cesti proti Bizerti. Amerikaneem j« bila naložena naloga, da zavzame najtežavnejši predel v severni Tuniziji in to nalogo so taborno izvršili ter popravili ftvoj poraz v Ka »serine prelazu v početku tuniške kampanje.
Vrliov-nj, poveljnik zavtgzm-škib armad na Bližnjem Vzhodu general sir Harold H. L. G. Alexander je Izrekel polivalo vrhovnemu poveljniku v Tuniziji generalu Dwight D. Eisenhower ju.
Ob istem času so tudi Francozi ir predovali čez visoke hribe m ob Aolikei jezeru ter se nahajajo samo še 15 mdlj od Bizerte.
M ate ur ima okoli 8000 prebivalcev, od katerih je 5000 mo-Inmiedancev ter leži 260 čevljev nad morsko gladino ob reki Jo limine. Obkrožajo ga rodovitna polja »in je sredi med staro K a rta go in Oppidum Ma-tareus. Iz mesta je videti Sredozemsko ntorje.
Predno so Amerikanci zavzeli Mateur, so morali zadeti več visokih hribov, med katerimi jef najvažnejši hrib št. 609 ali Djebel Talient. Vjetih je bilo več sto Nemcev, pa tudi Amerika nci so imeli težke izgube.
Zavezniška strategija je pritiskati na sovražnika z vseli strani, tako da nemški poveljnik general von Arnim ne more lia ndben posebni prostor vreči močne armade, ne da bi oslabil svoje postojanke na nekem drugem kraju.
Angleška osma armada je za. pletena v vroče »boje severno od Enficfcaville v južni Tuniziji; angleška prva armada pa okoli Med jez el Baba in Te-bouribe.
Nek vt>jni poročeavlec naznanja, da so se nemški letalci pridružili čnfanteriji v bojih proti Amerika licem pri Djebel Tahent.
Amerikanci so včeraj zavzeli važno mesto Mateur v severni Tuniziji ter so oddaljeni od Bizerte samo se 18 milj. Obenem pa tudi zelo ogrožajo celo nemško severno armado v smeri proti Tunizu.
Amerikanci so si morali prebiti pot čez visoke gore ter napredovali 15 milj po gorski planoti, ki jo skušajo doseči vse zavezniške armade. Kot pravi alžirska radio postaja, prodirajo Amerikanci od Mateura naprej, zavezniški ae ropi« ni pa banibordirajo in obstreljujejo umikajočo se nemško armado.
Prvi maj po svetu
Ateir, 3. maja. — Ko so se tukaj vršile prvomajske cere monije pri grobnici neznanega vojaka, se je naenkrat raz vila demonstracija in vzkliki, "vive de Gaulle!" in "Mi hočemo de G-aulla!" so prihajali iz desettisočerih grl.
Britske podmornice uničile 110 osiških ladij
London, 2. maja. — Britske jxxlmornioe «o od 8. novembra lanskega leta poškodovale in pogreznile 204 osiške ladje, od katerih imajo 110 zaznamovanih. kot uničenih. Med poškodovanimi ifi pogreznjenimi ladjami je bilo več velikih oljnih tankerjev ter tovornih ladij za prevažanje mimicije in zalog.
Ljudje ki so se šetali po ulicah in promenadah, so se pridružili naraščajočemu toku ljudstva in pohodniki so držali kvišku prste v znamenju V, ter vzklikali: 44Vive la Republi-que!"
Demonstracije so bile drugače mirne m policija se ni vtikala . . . Giraudov tisk tudi ni o nenadnih demonstracijah za de Gaulla nič pisal.
New York. — Tukaj se je zbralo k praznovanju 1. maja okrog 50 tisoč oseb v Yankee Stadium, kjer je natopil kot govornik župan L* Guardia, senator Claude Pepper, kougres-ni:k Vito Marcantonio, ter drugi.
Senator Pepper je pohvalil Ruse, ki so zagozdili pot nacij-»ki tiraniji ter tako rešili svet pred poplavo naeifašizm?. O domačLh delavskih problemih je dejal, da moramo postaviti vzgled sloge in vzajemnosti doma s pametnim reševanjem spornih zadev v industriji. Dalje je poudaril, da je potrebno združenje svetovnega delavstva, kajti tako združenje nam ne ibo le zagotovilo trajnega miru, ampak tudi tra jno prospe. riteto.
Omemba John L. Lervisa je izzvala -žvižganje. Župan La Guardia pa je v svojem govoru naslovil ponovni apel m Le-wisa, naj ne podira, kar je do-zdaj zgradil.
London, 1. maja. — Majske proslave in manifestacije so bile prepovedane v Nemčiji in v zasedeni Evropi, toda v Angliji so bili.o/bdržavani govori in poudarjana je ibila predvsem potrelba skupnosti in lojalnosti aa dosego zmage. Izraženi so bili upi za boljši in pametneje urejeni povojni svet in izrečene so bile kritične besede zaradi poljskega vrtanja proti Rusiji in ožigosana je »bila nakana »a-cijskega* p ropagandist ičn ega ministra Goebbelsa. ki je mislil, da bo e 4'poljskimi grobovi" poveročU razkol v vrstah zaveznikov.-
V zasedenih deželah je bilo vkljub prepovedi praznovanja Prvega maja opaziti aktivnosti, ki so uacifiašisrtoin lahko dale misliti, da odpor delavstva, ki ječi pod njih korobačem, še ni zlomljen in ne bo- Patrijotje so završili tiha dejanja sabotaže v več krajih Nemci pa so maj
prisilno delo in izvrševali smrtne obsodbe nad nadaljnimi žr t vami 4 4 novegja reda".
Ruska fronta
Ruska artilerija je včeraj pričela obstreljevati nemško črto ob Kiibanu. Polnočno poro Čilo ruskega vrhovnega povelj-svta naznanja, da so bile uničene štiri sovražne baterije in štiri postojanke strojnic. Ubitih je bik) več kot stotnija nemških vojakov.
Nad bojiščem so se bili veliki zračni boji. v katerih je bilo izstreljenih 54 nemških aeropla-nov, Rusi pa so jih izgubili 12.
Rusi ne poročajo mnogo o teh bojih, t»nla Nemci naznanjajo. da so Rusi ob Kubaaii pričeli z močnimi napadi.
Berlinski dopisnik stooek-holinskega lista "Stockholm Tidninigen" poroča, da (bo Rudija ddbivala velikanske zaloge vojnega materjala iz Amerike skozi A laško ter ]>o Severnem ledeuem morju, kjer ni nemških podmornic in aeroplanov.
Poročilo pravi, da bodo konvoji vozili iz zarpadnih »ameriških in kanadskih pristanišč 6 tisoč milj v Ha'l>arovo ob Kar-skem jezeru. Rusi grade '200 milj dolgo železnico od Hara-•barova v Jorkuto.
Majner ji mogoče dobijo zahtevani povišek
New York, 3. maja. — Organizirani majner ji so se danes pričeli polagoma vračati na delo in tako je premogarska stavka, katera je pretila zapreti vse rove na polju mehkega premoga, končana medtem, ko se pogajanja glede novega kontrakta nadaliuieio.
iz Jugoslavije
MADŽARSKE VOJAŠKE SILE SE UMIKAJO PRED JUGOSLOVANI
Jugoslovanski patrioti prisilijo Madžare na umik iz podonavskega okraja.
New York Tillies prinaša pod
Nove vrste šivalni stroj
Prinoeton, N. J. — Radijski šivalni stroj, ki uporablja radijski tok namesto navadne šivan-ke in niti za šivanje termopla-stičnih predmetov, je izumljen in izpopolnjen do gotove tmere v tukajšnjih Laboratorijih Radio Corp. of America. Novi stroj naredi tanek in trpežen šiv, ki je močnejši od blaga, ki ga tako spaja skupaj. Proces je omogočen s tem, da stroj povzroča vročino v materijalu Kamenu Siv je neprediren vodi ali zraku. Znanstveniki, ki še iapopolnujuje ta nenavadni stroj pravijo, da bo ta nova iznajdba velike važnosti v povojnem ča-su, ker bo mogoče na ta enostaven način pakirati razna žii^la in druge predmete. S tem strojem se bo moglo izdelovati tudi dežne plaišee in druge glične predmete.
Za enakomerno plačo v avtomobilski industriji
Detroit. 1. maja. — Delega-tje predstavljajoči 300 tisoč Zasedenih dežel.!.« v*^ delavcev, ki so zaposlje-iribrali baš Prvi "i v tovarnah General iMotors j da *so deportirali delavce v Corp., so včeraj zavrnili vse
načrte za takozvano "ineenti-vno" plačo, kar pomeni plača od kosa namesto plača od ure. Delegacija je predložila program, ki naj bi vključeval vso avtno industrijo in po katerem bi prejemal delavec, ki dela pri Fordu isto plačo, kakor delavec, ki opravlja enako delo pri General Motors družbi.
tamkaj nastanjene, so tako prešle popolnoma pod nemško »kontrolo.
Obsedno stanje v Kalabriji
Italija je proglasila obsedno stanje v provinci Kalabriji, ki leži v peti italijanskega škornja ter sega v SredoBemsko morje. Radijsko poročilo iz Da-karja se glasi, da so dospele v Kalabrgo nekatere nemške edi-nice in italijanske čete, ki d
Premcfefai ji so jšii i*nzaj na delo, ko so se raznesle med nji-n»i vesti, da se je John L. Lewis sporazumel z visokimi vladnimi uradniki, da bodo premo gar j i dobili dodatna $2.25 na dan.
Premirje doseženo med pre-mogarsko unijo in tajnikom Iokesom, ki je vzel v roke zadevo, bo trajalo 15 dni in v tem času je upati, da pride do končnega sporazuma in podpisali ja novega kontiwkta med unijo in operatorji.
Iz vladnih virov je bilo po-ročano, da ne bo imel Voj. svet za delo nobenega, opravka pri razgovori!), katere bo zdaj vodil s premogarsko unijo tajnik Iekes. Istoča-sno je bilo rečeno, da bodo majnerji najbrž dobili z novim kontraktom vse svoje zahteve, ali vsaj večino teg£, kar zahtevajo na obeh poljih premoga.
Kontrakt. kateri bo najbrž veljaven za eno leto, bo 450 -tisoč pretnoguTjein na^)x»ljn mehkega premogu dal $2.25 dodatka dnevo in sicer potom garuncije 42-ur. tednika ki naj nadomesti «edajni 35-urni delovni teden. Za dodatni delovni dan bodo dobili mainerji plačo in pol.
Rečeno je tudi, da bo po novem ^kontraktu majnerjem zagotovljen 42-urni delovni teden skoz vse leto, namesto prejšnjega 35-uradnegia tedna tekom sezone.
Dodatnih 7 ur tedensiko. za katere bodo prejeli premogarji plačo in pol, 'bo povišalo pre-mogarsko plačo za$2.25 na dan, ne da bi bilo trdba ■zvišati sedanjo mezdno lestvico. To be v skladu s predsednikovimi protiinflacijskimi odredbami in ne bo v nobenem konfliktu s takozvano 44Little Steel formulo", katera dovoljuje samo 15% povi-ška nad plačami, kakršne so delavci prejemali v januarju 1941,
V "Washingtonu so dejali, da je pi-edsednik Roosevelt vedel že zgodaj v nedeljo popoldne, da je Lewis pripravljen preklicati stavko in Lewis sam je hotel, da se ta vest raznese pr?d predsednikovim govorom po radiu. Predsednik pa. je očivi-dno izvedel svojo lastno strategijo s tem, da je ignoriral Le-wisov preklic stavke pred govorom. kar je napravilo splošen vtis, da sc je moral Lewis podati predsedniku, ki je direktno apeliral rui premoga rje. Tako je dobil Lewis nekakšen indirek-ten ukor.
KAJ PRAVIJO MAJNERJI?
Pittsburgh, 3. maja. — V majhnih premogarskih naselbinah tod okrog je bilo opaziti danes splošno olajšanje napetosti, ki je vladala zadnje dni in premogarji so se izrazili, da trdno upajo, da bo vlada storila kao* je pošteno z ozirom na njihove aahteve.
Predsednikov govor je dobro vplival na prebivalstvo premo-gaxskih predelov in le malo majnerjev je vedelo da je Le-
London, 3. maja. (Piše za O. N. A. E. Yapou.) — Dolgotrajna kriza jugoslovanske vlade ne more biti razrešena prej, predno ne 'bodo urejena nekatera politična vprašanja nazornega znača ja. To je predstavniku te agenture izjavil eden izmed članov jugoslovanske vlade.
Krizo poostrujejo neprestani spopadi med raznimi anti-faši-| stičnimi strujemi v Jugoslaviji sami. To je zdiaj prvič priznal eden izmed uradnih predsta-
wis preklical stavko več ur pred predsednikovim govorom.1
Na polju trdega premoga pa je bilo opaziti več trdovratno-' sti in majnerji so se izražali proti novinarjem, ki so šli o-krog povpraševati tkaj mislijo' premogarji o celi zadevi, da1 se ne bodo vrnili na delo dokler jim ne bodo tega ukazali njih unijski voditelji. Po govoru predsednika Roosevelt a in po-j tem, ko se je raznesla vest. da! je Lewis preklical stavko, se je! mišljenje znatno spremenilo.
Novinarji so tudi obiskali ne-| kaj družin in se prepričali o življenskih stroških več jib družin v premogprskih naselbinah. Družina Walter Kriebla. kateri zasluži $7.— je izjavila, da s to plačo težko izhaja, ker je hrana tako d naga- da jih stanejo vča-samo živilske potrebščine $40.— na teden — to je za družino, ki šteje devet članov. In družinska mati je dejala, da živijo skromno.
Nekateri majnerji so se čudili. ker ni predsednik tekom svojega govora nič omenil operatorjev, kakor, da j - vse ležeče le na premoga r jih. Vendar so dejali, da so pripravljeni stati za predsednikom ki je -storil že dosti dobrega za delavce, ako jim on zagotovi, da se bo zadeva njih pravičnih zahtev pošteno izravnala.
gornjim naslovom naslednjo vest:
— Včeraj ponoči (2. maja) je poročala floiylonska radi« postaja, da so jugoslovanski patrioti zanesli svojo naraščajočo intenzivno vojaško aktivnost v okraje ob madžarsko-jugoslovanski meji. Londonska postaja je zabeležila to vest iz neke oddaje budimpeštanskega radia.
Angleški radio je dodal na podlagi teh vesti iz Budimpešte, da so postali jugoslovanski bojevniki za svobodo zdaj že tako močni, da so bile madžarske oblasti prisiljene. <Ta popolnoma izpraznijo Kolovar-ski okraj ob reki Donavi.
To vest je zabeležil tukaj Columbia Broadcasting System.
— Poroča Jugoslav Information Center
Majnerji podpirajo vlado
v vseh prizadevanjih
Glede patrijotizma je večina premogarjev smatrala, da ga je najti v premogarskih krajih morda več, kot drugod, kajti majnerji si odtrgajo od ust. da kupujejo fbonde in darujejo za razne vojne sklade ter Rdeči križ. Na stavko niso šli radi in tudi se dobro zavedajo, da je potrebno sodelovanje vseh za dosego zmag^. Tudi njih sinovi se bore pod zvezdnato zastavo.
vnikov vlade, in to dejstvo je povzročilo napetost v odnošajih med Sovjeti in jugoslovansko vlado.
Javnost je zvedela, da se je včeraj sestala vlada, pod pred-sedništvom kralja Petra. O značaju teh razgovorov pa ni do-zdaj še nobenih podrobnosti.
Člani jugoslovanske vlade so bili v sredo prisotni pri nekem sprejemu, ki ga je priredil sovjetski ambasador Bogomo-kjfr/kl je aXLedi^*n pgi-Ti4a4ak-
v izgnanstvu.
O priliki te prireditve so videli člani in gostje nekatere najnovejše sovjetske filme.
Seja jugoslovanske vlade
London, 2. maja. (ONA.) — Zvedeli smo, da je včeraj imela jugoslovanska vlada sejo pod predsednišvom kralja Petra II. Glede značaja predmetov, o katerih se je razpravljalo na tej seji, pa ni bilo dobiti dozdaj še nobenih podatkov.
Vpoklici na Hrvaškem
Bern, 22. marca. — Paveličev list Hrvatski Narod poroča 17. inarea, da je bil zdaj na HrvaŠkem in v Bosni vpoklican letnik 1924. — (JIC.)
ISKANJE POTOPLJENIH LADU
Angleški potapljač se spušča v morje, da pregleda potopljene (italijanske ladje v To-bruku. V ozadju je videti poškodovano italjansko bojno ladjo.
ISA NEKAJ TtC KOT
/f^v na dan dobivat«... )) C 'GLAS NAS ODA" I
J/ ro POŠTI NARAVNOST na DOM fiLjl flmwil »obot, ncfcij ia pOMgrffct
člTAJTE, KAR VAS ZANIMA
TUESDAY, MAY 4, 1943
TR&NOTUIN L UN

r^JMMl^l'MSWMf!

Našim naročnikom!
Vsi veste, kako velika je sedaj draginja v vseh ozi-rih, poaeibajo še pri papirju. Zelo nas bo veselilo, ako - bi zamogli po možnosti imeti naročnino vedno vnaprej plačano. Poglejte datum poleg Vašega naslova, kateri dokazuje, do kdaj imate naročnino plačano. 1 Ako je Yam nairočnina že potekla, ozir. bo v kratkem potekla, skušajte isto kako* hitro mogoče poravnati. i S tem, da ne čakate na naš opomin, nam prihranite 1 na stroških, kar je baS v tem času Hstu dosti poma-srano. Uprava. . ■ .....''i ...... '^raiiiii^^
ŽIVILSKA KONFERENCA
ZAPISNIK
n. SEJE IZVESKE GA ODBORA SLOV. AMEB. NARODNEGA SVETA.
Predsednik odpre sejo v soboto dne 10. aprila 1943 ob 10. dopoldne v zfljorovalni sobi št. 102 hotela Sherman v Chicago, HI. Navzoči bo sledeči člani ekjsekuti ve- BAXSa: _preds. Et-bin Kristan, I. podpreds. Janko N. Rogelj; blagajnik Jas. Zalar zapisnikar in pomožni tajnik Mirko G. Kuhel ter /člani odbora: Vincent CSainkar, Leo Jur^ jevec in dr. P. J. Kern; priso-f strvuieta tudi "brata John Gornik in John Ermine ter sestra Joseplhine Zakrajšek od izvršnega odbora JPO SS.
U " i	»	O 1 ft 1
Predsednik prečita pismeno opravičilo Rev. J. J. Omana, kateremu opravila ne dopuščajo udeležiti se sej« in ki po«b-laščuje za svojega namestnika Rev. A. Urankar; pomožni tajnik pa poroča o prejemu pismenega opravičila sestre Ma-rie Prisland ter glede br. Fr. Zaitza, ki mu je sporočil da radi bolezni ne mor* biti navzoč. Sestra Prisland je pooblastila gl. tajnico SŽZ sestro Josephine Erjavec, kot svojo vstopnico, katera pa tudi ni "navzoča, kot ni Rev. Urankar.
prejel. Poročilo predsednika se vzame na znanje in zaključeno je priobčiti tudi to pismo.
Blagajnik Joseph Zalar poroča, da je sredi minulega me-' seca bilo priobčeno finančno poročilo SANSa, ki je kazalo prejemke in izdatke do 27. febr. 1943. Do tega dne so prispenr-! ki znašali $3.049.32, Izplačila pa $1,128,77. Od 27. febr. pa| ,	v ,
do 10. aprila pa je prejel na- vikarjem, porocevaloem, ko-daljnih $1,369.51 izplačalo se mtntatorjem m znanstvenikom je pa $734.10. Ceoldofoni pri- kl 6e baviJ° s političnimi vpra
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
fit. M571—Na Marijance, polka Kje so moj« rožice MarlCka pegla—polka Duqoesne C ni verity tamburica orkester
St. M575—Terezlnka polka
Na pUnlneab—valfek | Jerry KoprlrSek In orkester Za toK. cenik in cene plngfe ae brnite na r JOHN MAR8ICH, Ine-, 463 W. 42nd St. New York
=pevkj so torej znašali $4,417,-,«8, iaplačila pa $1,863,17. Preostanek na b*»ki wa5a $2.554.-66. Denar je naložen na čekovni račun v First Kationa! Bank v Joliet, 111. Poročilo s? vzame na znanje. .
Pomožni tajnik Ml G. Ku-hel poroča, da je do sedaj usta novljenih 28 podružnic, večje število pa jiih je v procesu organiziranja. Ker je SANS proglasil 18. april ali Cvetno nedeljo za Slovenski dan, in apeliral na naše naselbine, da posvetijo ta mesec predvsem kampanji za organiziranje lokalnih podružnic SANSa in na-
Vea oprostila se vzamejo na znanje. .
Predsednik Etbin Kristan nato poroča o delu, ki ga je vršil od prejšnje seje. Prečita prepis pisma, ki je bilo poslano na A«thonv Edena, britske-ga državnega tajnika za zunanje zadeve, za časa njegovega bivania v Zdr. dravah. Pisano je bilo po iniciativi br. Za~ larja. za kar ee mu zahvaljuje. Tstotako prečita odgovor, ki je bil spr<-iet od tajnika ambasade t Wasfcingtonu; izražena je zahvala aa prejeto pismo in žago tov ilo^ da bo pismu posvečeno dostojno nvaiževanje. Obe "niemi sta vzeti z velikim odobravanjem na znanje. Zaključeno je, da se objavita v časopisih. orkrinal in prevod. Napravil je tudi nadaljne korake za dos^co J»porazuma med Hrvati in Srbi ter orecita nismo, ki sra ie naslovil predsedniku HrvaČke-sa narodnega kongresa, Z1atku BalOkoviču. Su-geRtiT«l ie skupen sestanek zastopnikov slovenskega in hrvaškega kongTesa ter zaPtatmi-kov S"bov; na takem sestanku se nai bi reševala na«5a sknn-■pa vprašanja. Odgovora še ni
biranju finančnih sredstev, je pričakovati, da število podružnic znatno naraste v teku meseca. Olavni tajniki naših podpornih organizacij so bili na-prošeni, da pomagajo razposlati društvom naše okrožnice. Odzvali so se vsi, od SŽZ pa smo prej. li imenik, tako da so vsa društva prejela okrožnice in pa eirkularie z natisom obeh izjav, ki sta bili sprejeti na seji 27. februarja. Iste stvari so bile poslane članom širšega odbora. Na priporočilo našega kastnega predsednika Louisa Adamiča se je vršilo med odborniki pisrrrno glasovanje glede nastavitve političnega o-uazovalca v Wa«hinsrtonn. Od-srovori na vseh. glasovanjih so bili pozitivni. Adamič pa ?e obl^nbil dobiti izkušeno in zanesljivo osebo. Razmere pač rahtevajo. da imvramo vedeti, kai se v prestolnici plete in radi tesa ie izvežban opažava1 c ^Timo potreben. — Bro-«ura dr. (\>Va pori imenom "The Problem of Trieste." je sedaj v ti-in bo Itmaln rairoečana. Va ročen rh ie 2500 izvodov. Od tpoFn levila jih bo 1500 razposlanih osebam v javnosti, Čas-
V Hot Spring«, V*., se bo 18. maja pričela konferenca za-irtopn kov zavezniških narodov, ki bodo razpravljali o zelo težavnem problemu kako bo mogoče po končani vojni prehrani ti m.l j one ljudi, ki bodo ostali brez vsakega živeža.
Državni department je poslal povabilo na konferenco 43 \ lad am, ki so prelomi k diplomatske zveze z cfciščem in te države so: Belgija, Čehoslovaška, Francija^ Grška, Holand-ka; Jugoslavija; katero bosta nastopala, poslanik Konstantin Potic in gospodarski svetovalec jugoslovanske v te de J4- Mrmo-iiA. Filipini, Lukseriburaka, Norveška, Poljska in republike Ju;:iife Amerik«, razun Argentine, ki ima še vedno diplomatske odnošaje z 03i«kimi državami.
Argentina ima med vsemi drž>a vacoii največ goveje živin« in H ta. Na konferenco pa ni bila povabljena, ker &e noče pridruži ostalim ameriškim državam, in, oe ae ne osiškim državam i zpovedati vojne saj ž njimi prekiniti diplomatske zveze, kajti ]wedsednik Ramon S. Castillo želi v tej vojni ostati strogo nevtralen. Vsled tega Argentina izvaža posebno veliko govejega • lesa, žita in drugega blage osiškim državam in sicer skozi Špansko v Nemč jo ter če® Pacifik Japonski. Pri tem se je njena vnanja trgovina sicer zek> dvignila in ima od tega velitoan-f-jki dobiček, toda vojne bo enkrat konec in odvisno bo od Združen1 h narodov, kako bodo po vojni postopali ž njo. Prav lahko jo po vojni gospodarsko popolnoma uničijo.
žali j i in ki se zanimajo za ju goslovanske probleme. Za našo uporabo jih bo ostalo kakih 1000. Nadalje poroča, da smo r sunislu sklepa februarske seje prišli v stik z Mr. Martin kom, tajnikom OefooslovaŠkega Nar. Sveta, in razpravljali glede postopanja s Slovani, ki so prideljeni avstiijskemu bataljonu. Na tem sestanku j? bil br'. Kristan, br. Cainkar, in on. Rezultat tega je bil protestni telegram, ki je bil poslan podpredsedniku Wallaceju, vojnemu tajniku Stimsonu in državnemu tajniku Hullu. Kot je razvidno iz časopisov, so bili vojaiki že premeščeni. Poročilo se vzame na znanje. .
Nato je preČitano pismo L. Adamiča, ki poroča da SANS odobri gotovo vsoto kot od škodnino Vasu Trivanoviču za uredniško delo na brošuri 'Tihe Problem of Trieste.' Odobrena je vsota $50.00.
Pomožni tainik prečita pismo dr. Ivana Čoka, ki se SANS zahvaljuje za financiranje njegove brošure. Dllr. Čok tudi a so pelira, da bi SANS financiral izdajo še dveh brošur, sestav 1 jenih glavno na podatkih Čer Louisa melieve knjige ".The Life and TVath Strujrgle of National Minority" in na izkušnjah av torja samega o ravnanju s Slovenci pod Italijo. O tem se vrši razprava, nakar je ^akliučeno, da se ti 'brošuri založita, potem ko bo rok^-vpisa pregleda! in proučil prede. Kristan.
l>r. Kern smatra za potrebno napraviti načrt in proračun, po katerem se bomo ravnali. Vedeti moramo, kaj bomo izdali in koliko potrošili v ta namen. Predvsem je potrebno izdati primeren zemljevid Slovenije, katerega silno potrebujemo. Posebno tu rojena mladi-
Castillo s svojo nevtralno politiko očitno pomaga osišču in zavezniški diplomati se seveda hudujejo nanj, toda ko se bo -azkadil vojni dm, bo vse to pozaibljeno.
Gospodarska konferenca bo izdelala načrt za preživljanje, evropskih narodov, ko bodo enkrat osvobojeni izpod osiškega jarma. Ko 'bo vojna vihra knčanat ne bodo im§li ne živeža, ne obleke, ne potrebnega orodja za obdelovanje zemlje. Brez pomoči od zaveznišk h narodov (bi bili vsled pomanjkanja vsega potrebnega za. življenja zapisani gotovi smrti Pomrli hi od lakote.
Zato se lahko reče, da 'bo ta. konferenca, večje važnosti kot v-aka druga konferenca m sklicana je bik na pobudo predsednika Roosevelta, ki je vedno naklonjen trpečemu človeku in je takoj pripravljen pomagati, kjer je pomoč potrefonsa.
jesp	- --m
Kaj je .jeep.? Majhen vojaški avtomobil, zelo trp^n in vosi po še tako slabih cestaii m potih, po strmih pobočjih in mejah, čez jarke in roeorano zemljo. K*der niti nani«-, bi m^gla zvleči svojega, voza, taon s lahkorto pelje jeep.	je giijčeaa, kot :.ajec, ki naglo skoči enkrat v to, enkrat v drugo stran.
Te avto»obile »dekije Henjy Ford, ^i je «e •"jpogruaitatlM reč drugih dobrih in trpežnih vrst avtomobilov.
Od kod pa je ime ''jeop5'* Angleži so mojstri y oznajdljivo-eep".
sti besed. V tem imajo prednoet pre d v&enai dr^Uxu narodi Medtem ko bodo učenjaki drugih narodov iskali za kak nov iz-najden predmet pravilno slovnično besedo, se Angleži za. alo-vnico ne brigajo, ker slovnice v svpjesn jeziku apil^b ne poznajo. In taiko so tudj »vtoaaobilu, ki je v vojne »vrhe -kar najbolj spo-^oben. dali ime: General Patrol Car. In kot Angleži — tukaj 7 "c m o reči Amerikanei, kdajti ta Avtomobil izdeioje y Fof-u»x li -vyi-nah y Dearibornu — vedno radi rabijo kratj(ce, ^io General Patrol Car kratfco označili z	(dži pii. Fa
r>yi tem niso nič natanoni, ako so zaoetne čr,ke pcave, aU-ne, ''■l" .ie	i potem ko je "g" voasib	wasib
!- 1	«»to eo kar prevapli za ta avtomobil ow»«bo 4<
irot se izgowja v s4ove«fikem jeaiku 4<džip,^ Tako je kar naenkrat, ko je prišel generalni patrolni avtomobil iz Fordove tovarne, že imel ime "jeep'VJn y prihodnji zda ji leksikona angleškega jezika bo v njem noro beseda —
ALI VESTE?
Kot zvesti Amerikanec bi moral redno prihranjati si denar vsak teden — v Vojnih Hranilnih Bondib in
7.n amlrafi
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Clamtvo: 62.000
Premoženje: $10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, HI
f

na bi «e bolj zanimala za naše probleme, ako bi bila poneena o relativnosti slovenskega oze mlja ^laprnm ostalemu deln Evrope. Br. Kristan poudarja, da moramo seveda vztrajati na vseh opravičenih zahtevati, moramo se pa varovati pretiranih. Najvažnejše za Zedinje-no Slovenijo je Primorje e Trstom, 5e dosežemo to, bo boj za naše kraje na Koroškem, Sta jerskem in Ogrskem primero ma lab?k. Lahko pa bi rzigrt bili ta boj, če bi sledili nekate rim šovinistom, ki hočejo raztegniti slovenske meje v neskončnost in eo nam s tem že prizadeli dosti škode. Govornik tndi ne bi hotel Slovenije, v fciteri bi Slovenci postali manjšina; razlogi za to so jasni. Kar se tiče Hrsta, je že pač res,'da ima danes italijansko lice — kot je Ljubljana do narodnega prebujenja na vide« bila nemška. Toda italijanska 1 večina v Trstu je bila umetno4 t: stvar jena; mesto ni, kot bi bilo naravno, naraščalo s privlačen jem domačega prebivalstva iz okolice, ampak Avstrija je, da wže Slovencem poleno pod noge, dovoljevala masno
RAZGLEDNIH
Pile Anna P. Krasne
Prijatelj in čitatelj našega li-J sta mi je poskl izrezek ppbii-Icacije "News Week" katera je v iadaji dne 25. aprila prinesla črtico izpod peresa Lotus Adamiča in katera je v resnici vredna, <k jo podamo tndi našim črtateljem, ker se njena vsebina nanaša na slovenskega junaka, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi rešil s tem deset na smrt olbsojenih talcev Slovencev.
V originalu se naslov črtice glasi. "Meet a Hero" in v podnaslovu pravi avtor, da je to zgodba patcijota, katerega ime zdaj živi zato ker se ni bal u-mreti. Vsebina črtice sledi v prostem prevodu.
*'Njegovo ime. Milarud Sto-sieh, je za neslovanski jezik bolj težko Lzgovorljivo, toda kljub temu ibo v zsffod<*vinL ju-naštva im samopožrtvovalnosti zapisano v mnogih jezikih sveta.
"Zgodiba o MHoradu Stožcu je enostavna in kratka—kakor večina zgodb o navadnih ljudeh, ki so naenkrat po&tali junaki. Jaz sem prvi, ki povem to zgodbo, ker slučajno sem bil sam rojen v njegovi domovini Sloveniji; v mali. preobljudeni in neizrečeno krasni gorati pokrajini v -severno-zapadnem k«- ! tu Jugoslavije.
"Zgodaj v letu 1941, preden so nemški naciji in italijanski fašisti okupirali to majhno deželo zaeno z ostalo Jugoslavijo^
je (bilo samo 1,400,000 Slovencev. Sedaj jih je mnogo manj; vsak teden manj, vsak dan manj; zakaj sovražnik je pri-! nesel s seboj v deželo svojo "tehniko depopulaziranja" —! prilična fraza za moano iztre-bljevanje.
"V največjem in končnem momentu svoje življenske bi-tnositi, je bil Milo rad Stosič star 28 let. Preživljal se je s službo j nočnega paznika. Poročilo —I katero je bilo otihotapljeno iz Slovenije, ter potean poslano meni v iZdrožene držwe — je močno enostavno; nič ne pove o njegovi družhai, ali o njegovem šolanju v mladosti, ne če je foil veren ali če je imel svo-
"Da se to ni zgodilo je pripisati dogodku, ki je vzbudil v njem nekaj, kar je večje od aa-cijev m silneje od vsega kar oni predstavljajo. Je to nefcaj, ka»r ni moč izraziti v besedah. Sila tega nečesa ibo nekega dne pometi a Hitlerizem in veo zlobno bedastočo o "višji ra?i" z obličja zemlje.
'^Milorad Stosič je bil nočni paznik v malem mestu Kranju, ki je središče nacijske okupacije v zgornji Sloveniji. V gozdovih visoko nad mestom je vse polno guerilcev, radi katerih mora imeti Hitler v teh krajah močne vojaške sile.
"Nekega juitra so našli nemškega civilista, ki je prišel v Kranj z nemško armado, mrtvega v stranski ulici. Vojaške oiblasti so nemudoma prijele de-Fet slovenskih talcev in naznanile, <la (bodo obešeni ako se ne najde ali sama prijavi v štiriindvajsetih urah oseba, ki je izvršila dejanje.
"Eno nro pred potekom dolo-
»enega časa, se je pojavil na glavnem startu nacijev Milorad Stop:e in dejal, da je on ubil o-menjenega Nemca. Z^kaj ga je ubil? Zmignil je z rameni rekoč, da ga je ubil kar tako. Ali je imdl jkake sozarotnike pri tem? Ne, nikogar ni imel.
"Deset taloev je bilo izpuščenih. Stosič pa je bil takoj o-bešen na glavnem trgu in njegovo truplo je ostalo na veša-lih več dni v vzgled in svarilo Slovencem, ki (bi se drznili dotakniti Nemca.
. . . Kone^ jutri.
wn Tomvomr
Eojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da &e poslužujejo —
UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY OBDER,
ako ie vam le priročno
partnaentu za časa obiska naše deputacije.v Washingtonu. Mogoče, da je |e kaj več teh atlasov na razpolago. Predlaga, da se to vprašanje prouči in napravijo koraki za dobavo tega zemljevida. Brat Zalar tadi uvideva potrebo, po dobrem zemfljetvidu, enako br Rogelj, ki je mnenja, da bi tak eeualjevid izdšl in saloni SAN!S sam. —
Cainikarjev predlog je podpiran in sprejet. Nadaljuje se s poročilj.
(Nadaljevanj© prihodnjič.)
jjuvi uu^c, uu»uijvttuo Jiiaoiiu
naseljevanje Italijanov iz od-daljenih krajev kraljevine. Zemljevidi iz preteklosti imajo veliko znanstveno vrednost, za realno politično delo pa potrebujemo mapo, ki kaže sedanje stanje v pravi lnči .
Brat Cainkar omenja, da ie ingoelovanska vlada založila pose'ben atlas ter da je eu iztis že bil izročen državnemu de-
fiiiiiHniiiHiitiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiii
Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia
Mnogo rojakov je nas vprašala ako je mogoče še dobiti knjigo: "Modern Encyck>pe-dio" (v angleškem jeziku), ki ■smo jo oglaševali pred dvema letoma. Ravno zdaj je izšel novi zvezek Enclopedije. ki je razširjen tudi na to, da vzame vpo-štev dogodke in osebnosti, ki so prišle v javnosti v letu 1941-1942. Knjiga, vsebuje 1,180 strani, 1,100 slik in rizib in je trdo veaaina v platnu. Črke in tisk je popolnoma nov. Knjiga tehta 3 funte. Stane $3.98. Poštnin® in zavarovalnina plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Eneylope-di® — leta 1943, naj jo -naroči pri: — Knjigami glovenic Publishing Company, 216 We&t 18th Street, New York.
HUiHnnmmmiiitmiHimiimiiitiiimiii
"GLAS NARODA*
_(?•«■ 99 t— HMM); _
JwMd aad Pnbttafced by U»noie gnfiHn Ooopany, (▲ Oorpontlon) rraak Stkier, Prwldent; Ignac Bode, Tnaawer; Joaepb Uipiba, 8m. Plaea ot boslaeee mt the eotperatloa and aiHr—>■ at abora oCQoart:
aia vm itk stbir. nmw xobk, h. r
50th Year
"Olaa Naroda" If iamed arery day azocpt Satordaya, flnsdaya ttd Holiday«.
BaLniliiW— Zaarly	AdTertLnxxM^ cm igw««,
Ea odo lato nl)i Hat aa Ameriko to Kanado 16.— ; aa pol lata «8.-3 ■ Aetrt late I1JS0- — 2a New lark aa «elo leto fT.—{ aa »ot later fSJKk. Za tnooMutro aa otto leto iT.— ; aa pel late C8J0.
Glai Naroda" labaja vaakl dan Isrsemfl «obot , nedelj In praanlkor
-GLAS NARODA", ft1« WEST ISt* STREET, NEW XOBK, N. I Telephone: CBatew t—HO
^OLAS NAEOPA" m m» II
"SPOZNAJTE JUNAKA"
je dekle. Smaitram da je bil
''Toda priložena k poročiln o Miloradn ^tosiču je njegova filika^ katera, prikazuje suhljatega mladega moža srednje velikosti. Ljudje, 'kpt «o nočni pazniki, so vedno imeji bolj teiko Življenje ne samo v Jugoslaviji pač pa povsod v Evropi; tako bi menil, da je bil večkrat lačen kot eiit.
' "Mzbn Stosič je bil skromen človek, 'H ni silil v obredje. Bil je tiste vrste človek, katerega takorekoč nihče ne o-pazi in ušel bi bii lahko tudi nacijski bistrovidnosti.
Važno za naročnike
Poleg naslova je raividno do kdaj imate »Učann naročnino. — Prva
številka pomen) mesec, druga dan in tretja pa leto. ©a obbi pribra-I«« nepotrebnega dela la stroškov. Vas prosimo, da skušate pra-očitno naročnino poravnati. Po-šTjite naročnino naravjjost nam aH jo pa plačajte nagemu zastopniku v Va&em kraja. Zastopnik be Vam mročU p«u idilo za plafano naročnino.
California:
.San Francisco. Jacob Laushin* (dorado: ' Pueblo, Peter Cullg tValsenburg, M. J. Bnjttk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Marklch tWlMllt
<;ihc«0o, Joaeph BevčK* Chicago, J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois)
.Toilet, Jennie Bambtch	<
T m Salte, J. Spelich
Mascontah, Martin Doieoe
North Chicago In Waukegan, Math
WarSek Maryland:
K tzmlller, Fr. Vodopivec MkUcaai:
Detroit, L, Planjcar*
' lilshoim, J. Lakank'li
Ely, Jos. J. Peshel
F: releth. Louis Gouit
<Jllbert, Louis Vessel Hli.Mng, John PovSe Montana: Konndup, M. U. Parian
TVartioe. Xj. Champa NobraAa:
< >niaha, p. Brodertck New York: (iowanda. Karl Strnlsha* l.tttle Fails. Frank Manic* Worcester, Pe-ter Rode« tMrfe:
Herbert on. Frank Troha* Olevetfand. Anton Bobek, Charles Kaflinger*, Jacob Rcanlk •** \ Girard. Anton KagoOe Lorain. Louis Balant, John Kumfe Toungstown, Anton Klkelj Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jemlkar
Conawngh, J. Brezovpc* CovenJaie in okoKqa, Jos. Paternal -
Export, Lonls SnpanClP* ' FarrBll. Jerry Okorn
Forest City, Haifa Kamin*, Frank
Blodili kar Greenšburg, Frank Korak Homer City, Fr. Fferencbak
Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Polautz* Krayn. Ant. TtaSelj Luzerne. Frank Balloch Midway, John 2nst# _ Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* ^^^Newton, Joseph Jovan
Milwaukee, Weet Allis, Frank Skok« Sheboygan, Joseph Wyoming: Roek Springs. Louis Tauchar* * WMosWte, Joe tMkh • ('Zastopniki, ki imajo pole« Mena •, so upravičeni obiskati tudi droge naselbine ▼ njih okraju, kjer je kaj tu«* rttfakov ne klenih ,)
V«k U^^pnik l*a^ svo-to, katere Je prejel. Zastopnike teple prlporstame-llprara "«•» Naroda".
- vem; povedala mi ga ni, menir ; pa se ne ljubi jo izpraševati po
■	njem. Vesel sem, da imam do-,
>	ma mir in da mi ni treba govo-
■	riti.
; Njen pravopis je bolj slab — l zabeležuje namreč »veje izdat-i ke. <4de" je olje, "cUe" je ; zelje, "promp" je krompir in . "frtjola" je karfijola ali eve-,
>	tača. Kuha približno v isti do-,
>	broti kakor piše.
ij Sicer pa je prijazna; pozdra-, me, 'kadar prihajam do-1; mov. Jera ni tega nitkdar storila. Morebiti-ji je bilo od iz-povednik* prepovedano. .
!Bog ve, ali je ta moja nova žival že kdaj kod drugod kaj kuhala ali sem tako -srečen, da [uživam prvence njenega delovanja na tem polju. Tako se mi zdi, kakor da hodi nova po-t ta in zasleduje nove cilje.
Kuba v znamenju slane luže. t Na primer Siva luža in neve-sekaj notri; to je juha.
Ali pa luža in v luži plavajo zelena peresca; to je salata.
Ali pa mrko močvirje, plaJ-5 no zro iz njega nejasna tele-" sa; to jt» golaž. | Enpot je postavile, na mizo rjastorjavo lužo s cinki in notri ni bilo ničesar; to je bila omaka, pa nisem dognal kaka. Vprašati se mi ni ljubilo; vesel sem, če mi ni treba govoriti.
In vse zasoljeno!
Enkrat sem ji rekel: ^Slišite, vsako reč preveč solite!"
Zamerila mi ni, k- rekla je: -Če ni slano, ni dobro." In-solila je mojo pot naprej.
Je pač individualiteta. kuha. kakor ji ve!eva srce, ne kakor bi ugajalo občinstvu.
Tojaiim se; Bapr ve, čemu je to dobro. Morebiti shujšam. močno bi me veselilo!
Peči tudi ne zna. Njen? pečenke so kuhane, blede so in drugega okuea nimajo, nego slane so. PriČnem jesti, pa ne' vem, ali je od svinje, od teleta 1 ali od govedine; U toliko vem; za nič je. Lačen gTem v posteljo, tega nisem bil vajen.
Pa saj je spanje boij zdravo, ako želodee ne tišč*.
.Drugače je pridna, ne morem nič reči. In snažna je. Če pegriaijft waq i# zapazi na žlici ali na kcožgjtoi madež, recimo od. muhe, ročno vzan^e žli-eo ali krožnik, dahne na madež in >ga ^dstnga « nohtom.
In varčna je. Rabljene zoibo-trelbee vse zopet spravi nazaj ir posodico.
Le zastran hlač se ne spoesna. Odtrgal se mi je gntrib, prišila i ga je, pa ne tja, kjer «nanj-kal, ampak drugam.
Ne vem, ali tudi drogi ljudje jedo. krompirjevo ealato s papriko, ali je te egolj osebna niansa moje nove živali. In pa ftreoove omako z grahom notri.
Jako malo jem, upam, da izdatno etra jšajji.
Kako 8lrrar, ne rečem, še eku-i ha tako, kakor kuiajo drugod, J na priaser krompir, jajca; tisto | jem. Klobasa pa ji je zadnjič že izpodletela — vsaj za moj subjektivni okus. Svojega okusa seveda ne vsiljujem nikomur morebiti je bila torej klobasa r nfooraa, le jesti je nisem mo-
Kombinacije inja moja nova i žival čudile ali recimo izvirne; i na prkner mrzla gnjat in zraven žganci z mlekom, ali pe prj .govejem mesu za prikuhi hren in salata, ali pa hkratu e jpiraiinim krompirjem Se krom-
Ipirjefva salata.	,
iKakih pet kil, ee mi zdi, sem^ ee že shujšal Se za kakih pet bi rad, pa bi bil srečen. Talko si . prihranim pot v Rogaško 6U1
tino in stroške. Raj&i novi živali par kronic priboljeam k
plaČi. .	r r: I
Opoldne mi je pripravila! potem cvetačo ali "frtjo-lo" kakor ona pravi. . Načel sem jo, notri je bil zaovrt ku*
kec, ali bro&č. Jaz nisem u-čenjak, zato ne vem povedati, kake vrste je bil ta *kukee ali hiošč. Okrogel život je imel in precej nog in velik je bil kakor leča. T^j! Kukcev ali bro-j šoev katerekoli vrst® ne ljubim] v evetači, jaz nel Rad upoštevam vsakogar prepričanje in okus. zahtevam p« odločno, da 6e upošteva tudi moj okus, zlasti med mojimi štirimi stenami. Terorizirati ne dam po novib potih in ciljih.
•Vsaj dva dni ne hrmi nič jedel. .
Pa naj bo. Ako se sedaj ne iznebim trebuha, nikoli se ga ne bom.
EJekteta me že gledajo pri-jazneje, mislim, da se vidim mlajši.
Vražja smola! Moja nova žival mi je -afoolela. Zdravnik; pravi, dn ima strahovito po-' kvarjen želodec in da mora ta-1 koj v bolnico, tam ji bodo, ne' vem. želodec obrnili, nanovo tapecirali in zlikali. Miajal je z glavo, očitajoče me je pogledal in me vprašal, s eim sem jo prav -za praw krmil. Glej ga dedca, — saj je ona kuhala ne jaz!
Žal mi je, da me prav sedaj zapušča sredi mojega zdravljenja zoper debelost. . -
IŠel sem na kolodvor, da oddam pismo na prejšnjo kuharico Jero, (kako ji je z zdravjem in kaj misli Pri tej priliki pa sem ae tehtal.
. . . !!!!
Torej tako.
Kaj naj lečem! Vsak človek, ima pač svoj dar; temu se vsaka figa iapret»čni v balado, druigemu vsak grižljaj naj je se tako zoprn, v mast! Jaz lise nemara redil, če ne bi drugega jedel kakor -zelen pajek. Devetdeset imam kil. Za pet sem se torej zredil. Pa ob tej hrani! Oibopal bi.
Ali pa se oženil.
Na oesti sem srečal gospodično Marijo, vsec mi je, $ser je pametna vse se lahko ž njo pomeni.
{Potolažila me je. "Debeli ste? Kaj še. Suihi ste!" je rekla "Saj ste -še vedno bolj dolgi kakor široki. V
Držala se je Čisto modro. Taka prijaznost človeku dobro de..
Ne vzamem.
Kaj eem hotej reci — seveda, fo me 4ioče. .
KUHARSKA KNJIGA:
D Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
^"Knjig« je trdo vezana in ima 821 utrani^štl
Jtecepg M napisani v angleškem jeziku: ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki aro je kaka jed posebno * navadi
Ta knjiga j« nekaj posebnega za one, ki sye zanimajo za kuhanja i« m bočajo ▼ njem čimbolj izvazbati in tepopifaM.
pri ^S^tSS^t^ KNJIGARNI SLOVENir PUBUSIJING CO
m Wmt lttb Strast	Htw York, N V
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Isila je nova knjižica
ameriški državljan.
Poleg rprafianj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu aa dr-iaTljanstro, vsebuje knjižica Se ▼ n. delu nekaj rajnih letnic la sgodorlne Zedinjenlh driar, t III. delu pod naslovom Bazno, pa Proglas neodrisnostl. Ustava Zedinjenlh driav, Lincoln or govor v Getty sburgu. Predsedniki Zedinjenlh d rta t m Poedlne driav«.
Cena knjlllcl Je
aamoSO cenlov. :
In m Sobi prt: 8LOVENIC PUBIJSHING €0. tU Seat Utk SL. Um I<d
i Fašiste bo zadela zaslužena kaz.n za vse svoje zločine, kakor na primer one, proti katerim sta pred kratkim hrabro dvignila svoj glas nadškof Ste-pinae in škof v Miletu. Tudi drugi veliki cerkveni dostojanstveniki so, ranuo tako javno in neustrašeno protestirali proti vstaškim zločinom, izvršenim proti bratom Srbom, proti Hrvatom in proti Židom. .
HIMEN.
Pretečeno soboto dne 1. maja sta s-e v Bronxn, N. Y. porodila Mir. Frank Kralj in Miss I Adele L'Angelio. Ženin prihaja iz znane in ugledne slo-1 ^enske družine Mrs. A. Kralj jz Glendale, L. I.
Novoporočencema na tem mestu želim, da bi bila srečna in iza^ctvoljna v njunem zagonskem stanu, kakor tudi jima iskreno čestitam.
A. F. Svet.
POPRAVEK.
Pri poročilu obiska i® Little Falls. N. Y„ je bilo v včerajšnji izdaji pomotoma izpuščeno ime Miss Marv Kavčič, ki naj nam oprosti. .
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 sa$L—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni Cas)
*	Po Je*eru Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
¥ Spavaj Milka Moja Orphan Waits Dekle na vrtu Oj, MAriOta, pegijaj
*	Barčica
M Ladi kape ta ne
*	Gremo na Štajersko Štajerfl
*	Happy Polka če na tojem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
¥ Žida na marela Veseli bratci
*	Ohio VaUey Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptiClca ta m*Ie
*	Pojdi a menoj Dol s planine
*	Kadar bog ti vnadrat fel
^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PEtSMI za piano-fcarmanafeo ga $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE &E MLADA Naročite pri: ,
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
MSW^M^^E^NewYwt
.........- - • ■ ^
KUPCJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS ta STAMPS . ^
SEJA INTERNAT ON AL . BUSINESS MACHINE CORP.
I (Na zadnji seji IntemaJtional Business Machine Coip. je njen predsednik Thomas J. Watson, ,zelo povoljno poročal o povoj-j , nih tujih in doanačib izgledih: korporacije.
j "V svojem poslu gledamo v (bodočnost za nove izdelke in za j izboljšan je dosedanjih izdelkov," je rekel Watson. "Odkar smo na svoje stroje pričeli izdelovati vojne predmete, so se nam odprle oči za večje možnosti. da izdelujemo nekaj, česar prej nismo izdelovali. Naš raziskovalni urad ima nad stoi novih načrtov, ki £o v zvezi z našimi rednimi izdelki."
Dalje je rekel Watson, da se trgovina z južnoameriškimi republikami lepo razvija in da se bo po vojni še povečala. V San Jose, Cal., je kompanjja dodala še drugo poslopje za izdelovanje električnih sešteval-1 nih strojev. .
IBM ima sedaj v Zdr. drža-! vaih in v Kanad; zaposlenih! 15,500 delavcev, skupno Število uslužbencev tudi v drugih, deželah snasa 19.000.
Koirupanija ima vojnih, kon-
traktov za $136,000,000 in je vse dosedanje obveznosti 100 odstotno zadostila.
(Kompanija tudi svoje delavce zavaruje in sicer je vsak delavec po enomesečnem delu zarvarovan za $1000 in se ta za-' varovalnina veča z leti, tako da je po petih letih delavec zavarovan za $10,000, 25 letih
pa za $20.000.
NENADNA SMRT SLOVENSKEGA MORNARJA
Včeraj je v New Yorku nenadno umrl slovenski mornar telegrafist Avgust Dobrajc, v starosti 42 let. Rojen je bil v Trstu 12- avgusta 1901.
Ko je po prvi svetovni vojni pripadel Trst Italiji, je Dobrajc žel v Jugoslavijo in je nekaj časa živel v Zagrebu. Na to ie obiskoval v Šibeniku šolo vojne .mornarice, kjer se je učil telegTafije. Nato je služil! pri vojni mornarici, leta 1927 pa je prestopil v trgovsko mornarico.
i tV sedanji vojni je bil njegorv j parnik 17. marca lanskega leta torpediran in Dobr&jec se je rešil s čolnom, s Haterim je dospel v Lewees, Del. Vsled slabega zdravja je bij v septemb-
ru lanskega leta vpokojen ter je bil postavljen za predstavnika Udruženja častnikov radio telegrafistov trgovske mornarice v New Yorku.
'Mučila ga je naduha in je bil 1. maja prepeljan v Roosevelt bolnišnico, kjer je včeraj ob 11. dopoldne izdihnil..
Njegovo truplo.leži v pogrebnem zavodu Columbus Chapel, 43 West 60th St. Njegov pogreb bo v četrtek, 6. maja ob 3. popoldne iz Columbus Chapel na St. Mary's pokopališče v Yonkers, N. Y.
i
| Blag mu spomin!
I_
ZNIŽANA CENA KNJIGE—
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Ker pbatelj te knjige REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK želi, da pride ta važna In velezanimiva knjiga o razmerah in trpljenju natega naroda v atari domovini t čim največ hiš po vseh naselbinah dirom Amerike, ji je znižal ceno na	da ako emogoti nakup £i«n več rojakom. , .t
Vsaka od teb knjig bo potem kakor stalen gost in agitator v dol leni hiši za obuditev in povečanje nnHmanfo pmAlt, tukajšnjih rojakov za njihove trpeče In zasužnjene brate v Sloveniji, ki zaslužijo vse nate simpatije, ljubezen in pomoč. Iz tega 7""'Fnneja in ljubezni se bo brez dvoma rodila tudi požrtvovalnost, ki je zaMžna nuditi jim vso gmotne in tu« propagandno pemeč.
Dosti na&ib rojakov se te vedno ne zaveda v polni mertl k*-ke straAne stvari so se dogodile v naftem starem kraju, a knjiga pa jim bo dala jasno hi pregledno sliko s strašnih dogodkih, Id so spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki peče, žge in mori naš slovenski narod na njegovi lastni zemlji.
Kakor številni dosedanji kupei poročajo, nobena knjiga ni samo enkrat prebrana, temveč gre iz rok v roke, Iz hite v bite to tako od hite do hite vrii svojo važno misijo, to je da vzbuja zanimanje in oživlja ljubezen pri ameriških rojakih do njiherih nesrečnih rojakov doma.	v
Upamo, tla bodo rojaki sedaj, ko je eena	$e v dosti
večjem AtevUu posegli po tej knjigi, ki je pni in do sedaj edina knjiga svoje vrste, ki je izšla v slovenščini o dogodkih v Sloveniji in ostali Jugoslaviji izza časa sedanje vse-svetovno vojne.
Knjiga je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana v platnu.
Knjiga stane sedaj samo
Poštnina in zavarovalnina plačana.
Knjiga se naroča pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York City
liLM NARODA" - Hm, Tort	-	TUESDAY, MAY i, 1943
GOVOR IUJE JUKIČA,
pomožnega ministra zu nan jih zadev.
pričala, da jima je nemogoče drog dragega premagati, ker prvi prodira pe^iqai, a drogi poleti, tako da bo najbolje iskati in najti kompromis.
Goebbels sporoči Veliki Britaniji, da hočeta Rusija in A-jmeiika uničiti britansko cesarstvo. Rusiji pa da kujeta Velika Britanija in Amerika nekakšno kapitalistično zaroto i I proti njej; Am?riki šepeče, da; uvaja Velika Britanija komu-ir.izem v Evropo in Veliki Britaniji, da namerava Amerika jie zasesti njene kolonije in j domini jone. Rue oni pravi, da j jim hoče Amerika preko Ala»-jke.in Aleutov odvzeti Sibirijo, a Ameriki in Angliji poročajo 'njegovi agenti, da je Nemčija
I njihova edina zaščita proti Sovjetski Uniji in Japonski. { Nacizem se bo najbrže zmešal in izgubil v divjem vrtincu svojih spletk, laži io prevar.
Isto velja seveda za fašizem in njegove plačane prijatelje. Nacisti in fašisti nikdar ne go-1 vore o ljutih prepirih v svojem i lastnem taboru, toda mi, tu, do-1 , bro vemo, da se Ribbentrop, Mussolini in Bastianini niso
■	mogli zediuiti v nobenem onih' vpra'sanj, ki so jih prerešeta-val nedavno v Rimu. Mussoli—
^ ni bi rad prepričal svoje valpe-, te, da se mu bo posrečilo na-
■	praviti nekakšen nov "Muen-
■	ehon." Zmotil Se bo ravno ta-• ko kakor se je zmotil leta 1940 i ko je na tajni seji fašističneera
■	.sveta izjavil, da bo Velika
1 Britanija kapitulirala še istega! 1 leta <v teku par mesecev.
4JIO.) — Dne 25. marca je dr. Ilija Jukič preko londonskega radia naslovil Jugoslovanom v domovini naslednji govor:
Po polomu PVancije je Hitler
0	priliki nekega uradnega sprejema s svojo nebrzdano oholo-j j st jo priznal spričo več ino-1
stranskih poslanikov, da je vso svojo zunanjo politiko vodil j na temelju prevare.
*4 Moja največja prevara v Življenju — je dejal Hitler —' pa je bila, da sem preslepil nekatere zapadnjaške kroge, češ. da velja inoje oboroževanje le Sovjetski Rusiji, dečim sem se j v resnici v prvi vrsti oborože-j val proti njim, Aiko se ne bi jbjl poslužil teh laži, bi mi za-!
1	padnjaSke sile ne bi bile nikdar 1 dovolile tako Obsezn&ga oboroževanja."
Zdaj, ko je Hitelrju samemu ž? jasno, da Nemčija z orožjem nikakor ne more več iz vo je vat i zmage, pa skuša rešiti vsaj temelje .svojega nečloveškega režima, in to zopet s podobnimi prevarami. Toda tudi na tem potu ne bo našel svoje rešitve, niti zar-e, niti za svoj nacistični red in tudi ne za svoje satelite in agente. Naši veliki zavezniki potrpežljivo in metodično odstranjujejo zapreke na svojem potu in tesno sodrlu-' jejo, danes v vojni, jutri v mi-jru. Nacisti besne in si izmi-i ž! ju jejo vs»k dan novih in se j večjih laži. v svojem praznem ! upanju, da bodo z njimi nema-* ra zanesli med nas zmešnjave in naprafvili špranje v trdnih
zidovih zaveznikov. . ) 1
i Videti je, da so nemški g>e-
>	nerali prepričali Hitlerja, da ee bo mogla Nemčija le tedaj Se
j nekako rešiti, ako bo U5pela - povzročiti spore v zavezniških j vrstah kakor je to naplavil . Fridrich Veliki za časa 7-. letne vojne. Tako tor j slone današnji nemški načrti za re-, eitev Nemčije na ideji obrambe na bojnih poljih, in najži-vaimejše ofenzive v področju politike.
Ta načrt bodo seveda opustili ako bi Hitler sklenil kaznovati edino v Evropi se preostale nevtralne države, kate-, rih obnašanje je pred par dne-j v\ označil kot "predrzno" (
Drugače pa je zdaj napočil pravi čas iza Goebbelsa in njegov ogromni propagandni aparat, kajti edino ie ou nje#a pričakujejo nemški generali rešt ter Nemčije. Zato vidimo sedaj Goefbbelsa, kako se obrača, " na vse strani z novimi lažmi. V zadnji številki "Rajha" poživlja anglo-satsonsko javno mišljenje, naj razume, da vodi Nemčija vojno proti komuni-i etični nevarnosti, preteči tako Evropi, kakor vsema svetu. . Obenem pa piše njegov stock-
>	holmski časopis "Degsposten" da velja še za letos pričakovati kompromisnega miru med So-
, vjetsko Rnsdjo in Nemčijo, ker ee bosta oba nasprotnika pre-
F. MUXTNS5KJ:	'	I > i t
NOVA ŽIVAL
Kratka Dnevna -Zgodba
Moja kuharica Jera je zbole-'a in (šla domov. Ni treba nič
•	liti, čeprav sem samec. Bvo-r astno gospodinjstvo s svojo
lliarico imam zgolj zato, iker ljubim pri kosilu sezute čevljej drugega veselja itak nimam na m tu. Jera je torej abolela in domov, pa upam, da ni nič n>varnega. Jera je poeteno že-iiMČe, le to slabost ima, da me I <><?e spi tat i. Kadar me pride
•	-tra obiskat, učiteljica je aju med dravskimi Poljanci,
akikrat se ji polivali:
"Naš gospod se je zredil.'' IJIrugeigu programa nima. Al4ni pa jtr stvar zelo neljuba 'mam tako službo in take -t tanke, da mi je večkrat iz-prf govori ti kako reeno besedo zmernosti in varčnosti, sam pa tehtam 85 kg. To je zelo ne-pr i lično. Sicer pa je pridna in -krbna, in predno je odšla do-nrav se zdravit, se je še sama pobrigala za začasno namestni-
Novn kuharica, Jeiina na-ie<tnica, je majhna, tiha in de-ivna žival. Kako ji je ime, ne.
Molitveniki
* I	llllllllllillllllllllllllllllllllllllllillllllll
L tt. ^ *d\ovet^ v kraafni vezavi importi-
UUBfe*^*8 nM	ran* iz starega kraja še
^oU^6^-'	pred vojno . . . Ko zalo-
se&3^	^^^ ga poide, je ne bo mo-
goče nadomestiti do konca vojne. Slovenski:	nkbksa naš dom
KVIŠKU SRCE	(5tev" 415) *****
(štev. 353)	iiieev; 224	Cen* '5
straui; y belem	celoUdu.	RAJSKI GLASOM
Cena 75 centov	(štev. 355» 2^X3% iučev, v be-
KVISKLSKtE	lem celulidu; 384 strani.
(»ter. 415)	iuCev; 224	Ceua 75 centov
atrani.	Cen 75 centov	NEBESA NAŠ DOM
RAJSKI GLASOM	(fitev" 401 >	ta&v. 374
(3tev. 40®)	4 infe; ITm stra- »trani
ni — V ste v Ki Sv. Križer Pot	Cena 73 <*utav
cen* SLS© Angleški:
RAJSKI GLASOVI	' (Zs mladino)
(Stew 416) 2%X4 iueev; 255 str.;	KEY OF HEAVEN
vstevSi Sv. Križev Tot	fino rezano---35$
Cena $1.50	v usnje vezano --.75
Slovenic Publishing
Company ?16 West 18th. Street New York
spodarski red, ki bi vnieil njih lastni. Tak strah pomeni slabost,. Rusija nas ne bo niti pojedla niti nas zapeljala Seveda, ako naše demokratične ustanove in naša svobodna ekonomija vsled izrabljanja in neuspeha ne postane tako slaba, da bo ranljiva. Najboljši odgovor komunizmu je živa delovna. neustrašena demokracija — ekonomična, socialna in politična. Vse, kar moramo storiti, je, da delamo po svojih idealih. Potem bodo ti ideali ostali in ne bodo v nevarnosti
"Ne, 11am se ni trcba bati Rusije. Mi se moramo naučiti delati z njo proti skupnemu sovražniku Hitlerju Mi se moramo naučiti delati z njo po vojni. Kajti Rusija je dinamična sila, novo društvo polno življenjske sile. moč, mimo katere ni mogoče iti v bodočem življenju.'* — FLJS ---
pavelicev list o bojih
NA HRVAŠKEM.
Paveličev list "Nova Hrva-' ška" je poročal koncem febru arja :
' "Italijanske in hrvaške čete ' so začele z aktivnimi operacijami tv oblasti I/cke in Krbave.
1 To njihovo delovanje ie v tes-i • ... in zvezi z operacijami nem-
* >kili in hrvaških čet v Kordun-l *ki oblasti in v zapadni Bosni. '' Kljub izredno težkemu ozem-Ijn in srditemu odporu sovražnika, je bil v okrajih Mtoca, " I'd inc. Gornji Ijopad in Knlon 1 vakuf premagan in razpreen. "ITudi v okrajih severozahodne Hrvaške vlada v lika vojaška " aktivnost; tam sovražnik raz-1 polaga z avtomatičnim orož-] jem in t(!povi. Tfoji se nadalju-1 jejo.
3 -"Preki sod v Žagrebu je zopet obsodil na smrt dvojico ko-
1 rmmistov. — (JIC.) i __
'festival amerifiko-slo vanskega kongresa.
, j V nedeljo dne 9. maja bo v >! Manhattan C. Titer v New Yor--jku. 11a 34. ulici med 8. in 9. -j Ave., velik Unity ^festival, na i katerem lx>sta med drugimi ! nastopila tudi češki vijolinist i William F. Simek in slovenska s s op ran is tka Miss Ann Kepic, e) Festival se prične ob 2.30 po-poldne. .
. ZABAVA HRVAŠKEGA
PEVSKEGA DRUŠTVA.
3 Hi vaško pevsko društvo ' Je-dinstvo' priredi v nedeljo 9. e(maja veliko zalbavo s koncer-
i
torn in plesom v Arlington Hall - 23 St. Marks Place, New York,
N. Y. Zabava se prične od 4. I popoldne ter bodo nastqpili "»nagi jugoslovanski umetniki kot solisti v petju in na gosli.
Čisti dobiček bo za rusko vojno pomoč in za pomoč jugoslovanskim partizanom.
Vstopnina je 75 centov.
-- . {
važno za gospodinje.
'Ameiižke gospodinje so bile vedno dovolj praktične da so uporabljale za domaČe kuhanje! sadja in sočivja, me^ge, itd., steklenice in posode, v katerih so kupile med letom razne kon-ztrvne produkte.
Letos je taka ekonomija v gospodinjstvu bolj važna kot kdaj iz razloga, ker je treba hraniti na materialu, iz katerega se izdeluje pokrovčke za konzervne steklenice. Iz tega razloga bo steklarska industrija to leto izdelala poldrugo milijardo steklenic, ki bodo lahk<o ponovno uporabljene pri domačen! kuhanju sadja in so-čivja. .
Te steklenice bodo imele do dva in pol in tri četrt inke centimetra široke pokrovčke., katere se bo moglo uporabiti pri domačem vkuhavanju. Treba bo le odstraniti običajni trd košček povoščenega papirja, ki se ga narvadno najde v notranjosti pokrovčkov kupljenih sad nih steklenic. Pri domaČem vkuhavanju se namesto takega : papirja položi v pokrovšoek nalašč za to izdelane okrogle ploščice, katere se bo letos do bile v vseh desetcentnih in slič-nih trgovinah. Te ploščice bode enake mere, kakor zgora j o-menjrni pokrovčki in bodo o-premljene z obročkom iz po: sebne tivarine, ki bo služila namesto običajnega " gumija, da bodo stelieuice tako neprodime zraku. Posebnih «umija»tHi obročkov pri tako zaprtih steklenicah ni treba. Za vsako gospodinjo v mestu ali na deželi. je važno, da si to zapomni, ker tako prihrani denar, ki bi ga drugače potrošila if nakup steklenic za vktthavanje sadja.
, --k_ _
angleški list 0 jugo-; slovanskem! odporu.
(.nO.) — Važni angleški list "The R ven ing Standard* * je priobčil t+otifčlanek "z tia=rlo-vom: "Jugoslovanski guerilci •nadaljujejo svojo borbo." List
WAR BOND PURCHASE ADVISE COUPON
War Saving Staff U. S. Treasury Departmeiat, , .1270 Sixth Ave, York. N. Y-
flPhig is to advise you that during present Second ar Bond Campaign I (we) have purchased Bbnd(s)
amaunting to $.....'...-----of maturity values as my
(our), contribution towards buyii^g the PT Boats alloted to residents of Yugoslav origin in the State erf New York.
Respectfully
Name........................................
Address	V'.Tr."................. ......
slovenci, kupujte bonds drugega vojnega posojila.
Rojaki v celi državi New Yoito naj vs&k nakup Vojnih b^ndc^v naznanijo zakladniškemu oddelkq Združenih držav ter v ta namen pbsluSjo spodaj prioboenega kupona.
i daja poročala naslednje:
"Veselo so odhajali (!) kajti t razumni so, da poznajo svojo dolžnost napram Evropi. To ■ svojo dolžnost bodo tudi izpolnili. Oblasti bodo storile vse, kar bodo mogle, da se jim olaj-; ša delo in olepša razmere, v ka-
i terih bodo živeli." > .—------
S NOVICE IZ MINNESOTE
John Štrukel iz Giliberta se ! je 'hudo poškodoval na nogi, ' katero so mu morali zdravniki
I	odrezati, nakar je podlegel o-peraciji.
Na Ely ju je pred dnevi umr-| la Barbara Barič, babica po po-
II	klicu, stara 85 let in rojena v Trrbučaih pri Črnomlju v Beli Krajini. Zapušča dva sinova in tri omožene hčere.
' _ -V Mt. Ironu je rojaku Johnu Simiču umrla 59 letna žena, ki zapušča poleg moža dva sinova in šest hčera.
Bolnišnice v Dulufli, so polne bolnikov, med. njimi tudi miadtb fantw, ki so se poškodovali pri raznih delih, ^red ' rojaki, ki se zdravijo, je mla-
-	di D:-jak iz Elyja, Kovacič iz i Eveletba in Ocepek iz Gilberta.
NESREČA V ROVU.
J A' Kemmerer, Wyo. je bil 24. -} aprila Steve Podlesnik pri delu -1 v premogovniku hudo pobit na . Tami in prsib, ko je nanj padel •150 funtov težaik kos premoga. Sreča v nesreči pa je bila, da
-	mu ni zlomilo nobene kosti. Že-
-	lia je, da kmalu okreva. .
naglaša v svojem članku, da ob diugi obletnici jugoslovanske revolucije natančna zgodovina tega preobrata še m napisana.
"Najvažnejši rezyltat te jugoslovanske revolucije je razvoj upornosti in ponosnega du-, ha, ki je raavnel in navdal z borbenostjo in hrabrostjo one prve guerilce, ki so kmalu ipo zlmnu začeli napadati nemške in italijanske posadke po de-iželi. Ta borbenost jih tudi še nadalje krepi — zato kljub strašnim izgubam in težkočam vstrajajo v svoji borbi. .
"Pred očmi imajo le en jasen cilj: osvoboditi hočejo svoj narod in n>u zagotoviti lepše življenje v bodočnosti. Izvoje-vati si hočejo svoboden politični sistem. *v katerem bodo živeli; doseči hočejo, da se nikdar vec ne ponove napake, ki so jih na njihovi lastni zemlji obsodile v suženjstvo."
GOSPODARSKE VESTI JZ SRBIJE.
(JKJ.) — Konoem marca je beograjski Tadio poročal,, da je zasedbena oblast uvedla prisilno dostavljanje v mesta vseh poljedelskih pridelkov, predvsem pa pšenice in drugega žita. Objarvljene so tudi nove kazni za zakasnjenja pri plačevanju (premij in za netočne podatke v prijavah pridelkov.
O priliki odhoda prve skupine delrvcpv. ki so odšli na prisilno delavsko službo iz Beo-sriadiu je beograjska radio od-
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Vezana knjiga
Cena $2.—
Domači živinozdravnik
Spim! Franjo Dular. — 278 strani. Trda vex. — Zelo koristna knjiga za vsakega iMnoreJca; oirff raznih bolezni ln zdravljenje,* slike.	Cam ILM
Govedoreja
Spinal R. Legvart. 148 strani s slikami.	Ceaa tl^-
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Cm* M mtoi
Mlekarstvo
Spisal Anton Pere. 8 slikami. 188 strani. — Knjiga sa mlekar« J® ln farme rje v sploinen.
Cena M eealo«
Obrtno knjigovodstvo
258 stran L tis na. — Knjiga j« namenjena ▼ prrl vratt m sta*-bno. ume t no In strojno kljnčar-nlCaratTo ter leleaotlvnnrfro.
Cena SI—
Ako naročite knjigo, priložite k naro-filu U. S. oziroma Canadian Money Order za omenjeno sroto. Miajk srote, lahko pošljete t U. S. znamkah po 2. oziroma 3 cente.
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Ceaa li centov
Pingvinski otok
Spini Anatoie France
Cena tl<—
Veridicus
Spisal Pater Kajotao
Cena SL—
Zločin in kazen
Spisal F. M. Dostojevski
DVA ZVEZKA
Cam $3.—
Živi izviri
Spiaal Iran Uatlčl«
Knjiga je m-ojevraton pojav t slovenski književnosti, kajti v v nji je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov Hlovenskega narodu od davnih _ , poCctkov v starem Slovanivu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platna rezano
Cen S2 -
Državljanski priročnik
(V slovenSCini)
Knjižica daje (wljudna navodila, kako postaU ameriški državljan.
Cena 9S centov
Bodo« drlavljanl naj naroČijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE (JNITED STATES"
V tej" knjigi so vsa pojasnila la iskoul aa naseljence.
Cona U eeatov
Andrej Ternovac
Spisal Ivan Albreht
Cena 3* centov
Belfegor
Spsal Art ur Beruede
Ceaa 7$ centov
Filozofska zgodba
Spisal Alojs Jlrasek
Cena 59 centov
LETOS IZŠLA
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisal Rev. K. ZakrajSea Knjiga pripoveduje, kako je Hitler nastavljal limanive ln zaujke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot jo je napadel.
Knjiga je v platnu vezana in ima
2U7 strani. *
Cena »2.51
Listki
Spisal Ksavar Ue&ko: 144 str.
Cena II eento%
KNJIGARNA —
Slovenic Publishing Contpany
216 West i8tK Street	New York City
IMIUWW.I^W--_■ M'"mr TUESDAY, MAY 4, 1943 ~ "	_'	- Wl—IJ—n i»»
Willkiejevo potovanje okoli sveta
Wendell Willkie, bivši republikanski kandidat za mesto predsednika, je izrazil prepričanje, da Amerika more in mora postopati kot zavenik v vojni in miru s Sovjetsko Rusijo. On je bil eden od prvih Amerik ancev, ki je imei vpogled v sovjetsko vojno in mirovno ekonomijo, dotlej skrbno čuvano kot tajno. .
AVillkie zavzema iako jasno stališče v vprašanju sodelovanja z Rusijo m-ed vojno in po vojni v svoji novi knjigi "En Svet". AVillkie izraža svojo vero, da je neobhodno potrebno.. da vsi Amerikanci bolje razumejo Rusijo in njenp probleme. V nobenem slučaju se ne bo moglo reči, da Amerika podpira komunizem, a.ko dela roko v roki s Sovjeti..
** Jae sem šel v Rusijo." pravi Willkie, "da najdem odgovor resničnim probkmom, ki se postavljajo za našo generacijo Amerikancev enostavno radi tega ker Sovjetska Rusija obstoja, pa ee se nam dopa-de ali ne.
"Nekatere odgovore mislim, da sem dobil.
*4-Prvi«: Rusijo, je delovno mnažentvo. Dela. In to delo o-stane. Sovjetska odpornost nam je bila zadosten dokaz za to, toda odkrito priznam, da
I	-v	'
predno sem iprišel na Rusko.! nisem verjel kar danes vem o njem moči kot organizaciji mož * in žena. .
4<l>ru<rie: Rusija je naš za-1 vezni k v tej vojni. Rusi, še bolj težko zadeti od Hitlerja r n go Angleži, so sijajno presta-' li to prerzkušn.io. Xjiliohovo j sovraštvo do fašizma in nacističnega sistema jo irlo'lmko in zelo grenko. In tako sovraštvo jih navaja, da so tidno odločni
vnif-iti Hit'eria in nacistično i 1 . . nesrečo iz Evrojve in s sveta.
"Tretjič: Mi moramo delati
1 ,z Rusijo po vojni. Vsaj meni
" se zdi, da ne more biti trajne-
" arn miru, ako n^ bo tako.'* I j
I iHkie izjavlja, da je ve», kar je videl v Rusiji, potrdilo te njegove zakljifcke — od Stalina do slednjega moža na fron-. ti in v tovarni in pred vsem pa ruski narod sam. .
Willkie v srvoji novi knjigi dviga kopreno molčočnjosti, s
katero je pokiival nekatere > . J ^ .... svoje raizgovore z visokimi osebami Sovjetske Rusije vključ-- no «amega Stalina. Njegov od-' govor onim. ki se bojijo "bolj-' ševiške nevarnosti" je zelo
enostaven. Willkie pravi: j "M"nr>si v demokracijah se
bojijo Rusije in ji ne vemjpjo. Bojijo da hi prišel novi go-
NEBO GORlMu
ROMAN. — Spisal: IVAN ALiBRECHT.	1
________________1Q_________?
1
Simnu nikakor ni hotelo v glavo, zakaj ga je mati v opo- i »ki prezrla. Če je res tako narejeno, je mater premotil sa- ( i o Foltan. Čok a tec. je menda celo zateleban v Mojco.	i
Raz vas je zaivil proti trgu in tehtal sem in tja. Da bi se i • laj umaknil, ko sta že biia zElo v Celovcu in je slišala, kaj je < ivoril rv posojilnicif i>o tisoč goldinarjev in se kaj čez i ■ dobil, so rekli, če ntati dovoli vknjižbo.. Ella je že celo
sala svojim domov, 011 pa naj se kakor berač obrne na pol t ; ota?	i
"Ni zlodej, da bi nemški ne vedeli pomoči," zavije h i vleberju, kjer v prednji sobi kvarta samo nekaj delavcev. J V si hkratu dvignejo glave, kakor češ:	i
"Oho, ta je pa se preti pogrebom prišel na sedmino." ] Šinina obilje rdečica in trdo stopi kar naqirej v posobno ■ ^obo. Tudi gosposki ga gledajo neprijazno in obmolknejo. I] 'J 06 poda r sedi g hrbtom ob m j en proti vratom, se le napol ozre i j n komaj pok ima z glavo na njegov pozdrav
"Želite?" pride Cija na Kleberjev klic. zagleda Simna in ] prebledi. Tudi on odre\eni in nlotči. Končno se zave, da mora presekati smešni nu/lk; naiočil pivo in vpraša zastran sobe.
Zdaj se gospodar zgane. Ploha vprašanj, pritrjevanj in hvale. Tako, iz Krive vrbe? Tam je zdaj živahno, o, seveda, i semkaj je pa tudi lep izlet, ali ne! (
Kleber kakor tujcu nrfšteva vse tiJške znamenitosti in jM»t bnosti. hvali okolico in zrak in govori kar naprej, dokler no postavi natakarica vrčka pred gosta. .
"Moje sož&lje. Simen," pravi dekle z glasom, ki kakor meč preseka gospodarjevo zgovornost. ".Kaj poznate gospoda. Cija!"
"Sij sem vendar služila v Krivi vnbi, kjer je Simen Go-litilar kiojač. Xa materin pogreb je prišel, čeprav vem —" "Tako!" je Kleberjev glas zdaj nenadoma zatenčen. Tudi oštir izrazi »o žal je, vendar ne more prikriti nejevolje. <jo-t spoda se komaj vidn<» anuza, a Cija se umakne v prt-dnjo sobo, tako jo boli Siinnov prihod in njegovo vedenje.
Polagoma krojač premaga zadrego. Da je doma tesno :r zdaj ob smrti že celo vs" narobe, pa noče delati nadloge. Tudi s polbratom s»* ne razuimta. Foltan se je pač vrgel jk> svoji materi, je zagrizen in >amogolten.
Zdaj se Kleber ju šele posveti. Torej iiomilarjev raz 1'ole! O. tam jc oštii ju seveda vse znano. Fbltan je sin rajne Tine z Bovškega. Ej, tist» je bila prepredena!
To (»oživi l>e-t'do. Kleber se domisli tega in onega do*( iiodka. a Simen napiljuje zastran polbrata in doma.
"Strašen človek. Midva seže v otroških letih nisva mo-Mislim. <la mi jo jo tudi zdaj zagodel. Zato sem pri->el sem. Tukaj, sen* dejal, se shajajo ljudje, ki kaj vedo. In nekaj pravice l»o ver.dar tudi za ipoštent^ra obrtnika. .
Jvlebe1 ju se zasvetijo -či. Z nagonskim čutoru zveri, ki \odno preži na plen, .-e ozre ]>o gospodi in spet na Simna, češ:1 ■"Potlej pa le bliže in kar z besido na dan. Ni zlodja.1 s ij imamo tukaj gospoda, ki je zato postavljen, tla brani in varuje pravico".
In že prenese Simnav vrček na gosposko mizo. . "ifir'aj gospoda menda poznate, dragi na!s Gomila r." Simen se uslužni priklanja zdravniku, nadlogarju in sodniku. Kaj jih ne l»i pognal! Tudi nadučitelja Rueppnig-ga pozna.
Nadučiteij mežika. Majhen, črnikast, z bakreno hruškastim nosom in veliko bradavico jkki levim očesom, je še vedno tak, kakor so ga Simen spominja izza šolskih let. Samo lasje so se nru zadnji čas močno pobeliii.	'
"Ziastel si pa tako, da hi te ne spoznal," se smehlja nadučiteij. "In gosposki si, sulabolt, da bi te najrajši kar vikal."
"Ni tn bu, gospod nedučitelj," nekoliko zardi Simen. "Je žo preveč, ko me tako pohvalite vpričo gospodov."
Beseda se suče ~-cm in tja. in Simen pripoveduje tudi o ntinieravani osamosvojitvi. Delavnico bo uredil prav posebej za uniforme, društvene kroje in fino moško garderobo, ^ival je že v Gradcu, liincu in na Uunaju. Brez hvale lahko reče. da ni hodil svetu z zavezanimi očmi. Povsod teo ga i neli mojstri radi in je tudi lej»o zaslužil, a gnalo gu je le zmeraj domov na Koroško. .
"Da. da, ljuba domovina," ga potreplja po ramenu nadučiteij, ki s, je pred tride-etimi leti, ko je prišel semkaj, pisal še za Rupuika in govoril rajši slovenski kakor nemški. "To so sadovi moje vzgoje Simen."
Zdravnik in sodnik malo zehata. Prekrokana nočse obema tiči v udih. Nadlogar Hafbenimn venomer prižiga pipo, vleče in cmoka t r pije ki>lo vodo. Pravi, da ga muči rev-matizem. Nadučiteij mežika in se smehlja. .
Rueppnigg omeni da se tudi Foltana še spominja iz šole. Zakrknjen pobič ,je bih uporen in predrzen. Nobena lepa liesida ga ni omehčala, nobena kazen oplas-ila.
"Tak je še dant.«," namrši Simen obrvi. Ze ko je bil sjjoinladi zadnjič doma, se nra je zdelo čudno. Za Mojco je lazil Foltan kakor senca, vse mu je lahko rekla, pa se ji ni nikoli uprl, a njega -koraj niti videti nijiotel. Še tisto malo kar >ta spregovorila, j*, bilo samo renčanje. Materi tedaj sploh še ni bilo nič videti, da bi bila kaj bolna. .
"Tako pač pride," meni Kleber, "ure se stečejo in je treba vzeti slovo."
Zdravnik prikima. Tt vrste boleizen je potuhnjena. Tli in tli, človek j,- niti ne opazi, ko pa plamen pregori, je že tudi konec. On je takoj vedel, kako se bo izteklo.
Pogovor se plete mirno skoraj tiho, kakor da ves čas visi nad prisotnimi skrivnostno svarilo. .
"Kako pa je z gospodom Konibrennprjem?" blekne nadučiteij
in je zato deležen karajočrli pogledov, ^vendar se zdi tedaj gospodarju najbolj pametno, da tudi Šinuiu po svoje po-, jasni, kaj je na tem. .	- *
(Nadaljevanje prihodnjič.