St. 11 MMn piiftM i ifltntol Ctaits anati tu U ikM
v Trstu, v korak 13. laaiiarla 192S.
Posamezna Številka 20 cetit.
Letnik L
UMJ«. IzvrnnH pondeljek. v«k dan	tttdfrf*™ trilct
Asllkeg. St. 20. I. nadstrop|e Doplrt «a| se poSll}«!* «red«illk^ Nck.uklr.« <*«• k ne sprejemajo, rokopisi ae ur	-	-
Prof. F. Peric. — Lastnik tlakama Eđl, trate u mesec L 7.—. 3 meseca L 19.50. g* inozesnstve mesečno 5 lir več. - Tetooa nrednlStra
ne vrata)®. — Odgov
tiskarne Bdi ttfiSU« eU L 33.— In celo leto L s J.— In uprave 5t. 11-?
EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okolld po 30 cent — Oglasi se računajo t Hrokosti ene kolona (72 «a) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvate, poslanic« In vabila po L 1.—. oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglaaf, naročnina In reklamacije ae pošiljajo i »ključno uprav Edinosti, v Trstu, ulica sv. Piaučtika Asiškega štev. 20, L Badstropja. — Telefon uredništva In iinnvo U4I.
LuilšKl M in ifemCija1—
Italija ln ml
ne mogla pričakati trenotka, ko> bo »vršeno ono veliko delo «assmnlacije» bclje rečeno «i talij amzacije* poslednje naSe vasi, zadnjega našega človeka. Tako delo med Lužiškimi Srbi je W. Giusti s svogtm dankom najstrožje obsodil. Naravno je da je tako turfi obsodil delovanje svoje lastne vlade med našim ljudstvom. .
Paralelizem življenj krrvnc Luziskdi ie* - — ~ —p— Srbov in večnega, pravičnega boja proti ie na tem kriva sama n:{m postaja z ožinam na nas se večji, ko '-----ki beremo v že prej omenjeni raspravio
(Glej «Edinost» od 8, januara 1925.)
m.
Vprašanje spoštovanja narodnih manjšin, o katerem je pisec mnenja, da je «zelo težavno in zapleteno*, res m bilo z vojno
rešeno. V koliko vojna in njene posledice, je vprašanje, Ki bi ga bila treba izčrpno pretskati. Ub točnem in globljem razmišljanju bi prtsli do spoznanja, da vojna, ki pomeni m je pomenila vselej moralno in materijalno, naisibo tudi začasno, propast cioveka-ooedinca in države-naroda, ni mogla m ne bo mogla nikdar rešiti nobenega manjšin-' skega vprašanja. Propast vseh moralnih m materijalnih dobrin človeštva sili ze sama pa sebi vse države v imperializem, bodisi duševen ali gospodarski, ljudstvo-država sili preko svojih etnografskih mej, da z&vo-juje tuja tla in s tem nastajajo novi manjšinski problemi, ki čakajo a ne najdejo svoje rešitve v tej večni plimi in oseki človeških strasti, sovraštva in pohlepnosti. To nam dokazuje zgodovina človeštva v obče od najstarejših dob do danes, to nam dokazujejo še posebno evropske prilike od sto
in sto let nazaj.	.
\ prašanja pravice in krivice, svobode in nasilja, suženjstva in nadvlade tedaj vsa vprašanja, ki se zajedajo tako, živo v meso za-*iramcev in zatiralcev, ne rešita ne meč ne agenj, ne strast ne .ovrast^, ampak razvozljati jih more le ideta duh, ki ie neomajen in večen vl<>dar nad mesom. nad materijo. Ko bosta človek;poedi-nec in narod-država prožeta z idejo človečnosti, s sokom ljubezni in medsebojnega spoštovanja, takrat se razrešijo vprašanja narodnih m-tnjšin kar sama od seoe, l.er ne bodo več «ne težavna in niti zapletena*.	.
In tu se moramo vnovič povrniti nazaj ii vnovič zapisati stavek, da naj bodo nra/ice narodnih man'sin v vsaki državi tudi v resnici zagotovljene in izvršene v praktičnem življenju in ne samo «na pa-Vc<>r Ig cot^jn imata narod-orzava in
prrju», ker le pot^^m —	■
lhidstvo-večina moralno pravico efe visokega naziva «kultumi element človeštva*.
Da^tega visokega naziva ne zaslužijo Nemci nam dokazuje in je tudi dokazal sam W Giusti s svojo razpravo o Luziskih Srbih. Nemška reakcija proti «temu malemu slovanskemu ljudstvu* je divjala sacer stoletja in stoletja in ga tako potisnila v današnje meje. Razbohotila se je še bolj ob izbruhu vojne, trajala skozi vsa vojna leta in traja še dandanes. Metode, ki se jih po-služujejo Nemci v svojem krivičnem boju, so divje, nekulturne, vredne živalske lakomnosti germanskega imperijaltzmai, ki mu je vsako sredstvo dobro, da le doseže svoj cilj. Razumni Iki del lužiško-srbskega prebivalstva je bil že med vojno preganjan, interniran itd. Lužiško^-srbski vojak je v nemški vojski služil le na narnevar-lejših mestih. Doma pa Je nemško uradni-štvo, kakor pravi W. Giusti, v zvezi z lužiško-srbskim odpadništvom divjalo nad nesrečnim prebivalstvom. Ta način boja, nasilja združenega s političnim cinizmom, se je ne samo« ohranil tudi v dobi premirja do današnjega dne, ampak celo stopnjeval v največji meri.
Vse to, kar pripoveduje v kratkih besedah, a vendar dovolj nazorna naš pisec, se nam zdi, kakor obnavljanje zgodovine političnega življenja nas Slovanov. Tudi naš narod, ki si je bil pred sto- in stoletji ustvaril cb Jadranskem morju in visoko gori v severnih Alpah svoje domače ognjišče, je moral od Nemcev, teh kletih sovražnikov vsega Slovanstva, pretrpeti naj-hujša zla; ogenj in meč sta gospodarila nad njim, zatirala sta ga in mu kradla zemljo in jezik. Nacionalna zavest probujajočega se SIovan;stva je sicer ta raznarodotvalni proces v precejšnji meri ovirala, vendar moremo tudi mi vzklikniti o sebi tako, kot je zapisal W. Giusti o Lužiških Srbih: cV slučaju nemške zmage bi bilo to ljudstvo. v najkrajšem času popolnoma potuj-čeno*. Poraz Nemcev in njih zvestih zaveznikov Avstrijcev je del našega naroda rešil za vselej narodne smrti. Pravimo: del, ker se od nas še vedno zahteva, da mora-n.o dokazati svoja« lojalnost napram državi s tem, da sprejmemo narodno smrt. Ni naš namen, da bi na tem mestu danes obnavljali zgodov'no zadnjih pet let političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovanov pod Italijo, ker je stvar našemu ljudstvu, ki ga je živelo, a tudi tujini, ki je o vsem že brala, še v predobrem spominu. Naglasimo naj le, da je paralelizem med življenjem Lužiških Srbov v Nemčiji in jugoslovenskim ljudstvom v Italiji popoln.
Giusti je mogel napisati, ko pripoveduje o ojačenju ponemčevanja med Luži sitimi Srbi po vojni, da je «mreža političnih, kulturnih in telovadnih društev lužiško-srbskih (danes je ustanovljen celo lužiško-srLski «Sokol»!) že tako močna in trdna, da se bo lahko upirala navalom
germanizma, posebno če bo prejemala kulturno P0*"^"	se v resnici tudi vrši) sorodnih Slovanov*. Mi bi tega ne mogli trditi o našem ljudstvu v Italiji. Naža država je v svoji veuki «svobodoljubnosti» ne
samo	PCedaa»^e
Primorja in <mra se dandanes politično,
kulturno tn pa gospodarsko delo med
našim ljudstvom, ampakje c*lo razbil
kjer je bila le prflika za to, vsako dufevno snovanje v vsakrsno smer, kakor ^ bi u
«zahtevi upravne združitve obeh (južnega in severnega), kt tvorita Luztsko Srbijo<>» in o upravičenosti tega gibanja v politiki naših severnih sobratov. Tudt mi imamo svoj upravni boj, boj za deželno avtonomijo, boj proti upravnemu razkosanju vsega ozemlja, ki je obljudeno po. veliki večini z našim jugoslovenskun Ijnd-stvom. Isto velja tudi za naše bojevanje zoper raznarcdovalno politiko v šoh, cerkvi in v vsem javnem uradavsnjiL Mimogrede bodi omenjeno, da se označuje v*e to naše gibanje za nekak iredentizem, upor proti državi. Kaj pa naj bi bilo, Če hi nase ljudstvo v boju za svoje najsvetejse pravice, v boju zoper navale raznarodovanja v resnici tudi prejemalo kako kulturno pomoč od zunaj, od sorodnih Slovanov? In to možnost depušča W. Giusti za Luži ke Srbe' S kakšno vrsto iredentizma bi nas pa obmetavala potem vsa italijanska ur^.dua in neuradna javnost? In mi se vendar držimo v razmerju do Italije kot države onih pravih naukov,, ki jih daje iskreno in pošteno W. Giusti lužiško-srbski javnosti: Skrbno spoštujemo italijansko postavo, priznali Smo in priznavamo še danes suverenitete italijanske države in se «na tej trdni podlagi čvrsto borimo za upravno združitev, za svete pravice lastnega iezika in svoje kulture, za ostanke civilizacije, ki ne more in ne sme zamreti.»
IV.
Še je ena točka v zanimivem članku W. Giustija, s katero se moramo kot vredni tolmači slovanskega mišljenja v Italiji nekoliko intenzivneje pobaviti. Ko je prsec opisal z živo besedo vse peripetije, predvojne in povojne, vprašanja Lužiških Srbov v Nemčiji, pripraveduje še naslednje: < Dne 3. maja 1922. leta je neki proglas, ki so ga podpisali vsi najslavnejši prouce-valci slovanskih zadev, stanujoči po najrazličnejših krajih sveta, zahteval od Zveze narodov, da se zavzame za kulturno ohranitev lunško-srbske manjšine v Nemčiji, Ta manifest je v resnici visok, ker. odrekajoč se nesmiselnemu (!) političnemu vprašanju, kaže na naloge, ki čakajo ontK katerim je pri srcu vprašanje LužLkih Srbov: jezikovna in kulturna.obran-ba tega malega a zanimivega ljudstva**. Manifest je bil podpisan in odposlan Zvezi naroidov. Kakšen je bil nadaljni raizplet te akcije, avtor ne pove, pač pa si ga lahko sami mislimo. Tudi nam članek avtorja, ki se je s tako toplo besedo zavzel za zadeve naših severnih sobratov, sam govori dovolj jasno o uspehu te akcije. Najbrže je lepi manifest zastal v kaki zaprašeni omari tega ali onega diplomata pri Zvezi narodov in čaka potrpežljivo boljših časov, t. j. čaka rešitve >ogn.ja in meča, tega edinega ctro-žja, ki ga je še zmožna evropska politika vsa otrovana od mamona peklenskega imperijalizma. Nas zanima vsa stvar le v toliko, ker je bil s tem storjen vsaj «na papirju* resen poizkus zaintere-siranja vsem^očne politike evropskih velevlasti za prcibleme Lužiških Srbov, ki so narodna manjšina, vseeno ie: ali slovan-
Zakon o uredbi društvenega delovanja
predložen zbornici - Strah pred delovanjem gen. Peppano Garibaldi
RIM, 12. Seja poslanske zbornice je pričela ob 15. uri Predsedoval je on. Ga-sparotto. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je prisegel on. Giuriati. novi minister za	dela. (On. Giuriati ni prej prisegel,
ker se je šele pred kratkim vrnil š potovanja po južni Ameriki. Prip. ur.)
Nato so razni ministri odgovarjali na vprašanja poslancev. Tako je ministrski predsednik odgovoril na vprašanje poslanca Maffei-a o političnem delovanju generala Peppino Garibaldi, da je vlada natančno ^oučena o vseh manevrih generala Garibaldija, ki pa ne .kaže>o še nikake resnosti. Kakor hitro pa bi g. general prešel s teoretičnega na praktično polje, bo gotovo vlada v stanu parirati vsaki udarec. On. Maffei se zadovolji z odgovorom. Pri-
M\M M se Mo ?
Nenaden sklep Sud^enega stola
ZAGREB, 12. (Izv.) Senat Sudbenega stola je sinoči sklenil in danes objavil sklep, da se izpuste iz zapora vsi člani HRSS razen Radića. Potemtakem bi bili izpuščeni na svobodo: Maček, Krnjevič, Avgust Košutič, Predavec in Stjepan Ko-šutič.
Državni pravdnik je vložil pritožbo proti temu sklepu. Radi tega ostanejo vsi člani vodstva HRSS zaprti, dokler ne reši pri-ožbe pravdnika banski stol, kar se bo zgodilo najkasneje v treh dneh. Sklep senata Sudibenega stola smatrajo v vladnih
Pomanjkanje vagonov
Ker se razmere na železnici v vipavski in baški dolini niso spremenile na boljše kljub izrecnim obljubam vlade, se je naft poslanec dr. Wilian ponovno obrnil na vlado z nujno zahtevo, da se izdajo tako) primerni ukrepi za zboljšanje položaja.
Poslanec dr. Wilian je prejel sledeči odgovor z datumom od 6. januarja 1925;
« Gospod poslanec I
V odgovor na Vašo ponovno zahtevo, ki ste mi jo predložili, mi je čast Vam zagotoviti, da se dela vse mogoče, da bi se poslala tržaškemu železniškemu ravnateljstvu čim večja množina praznih vagonov.
, ~	»	• t . - x a Tudi prevažanje lesu s postaj na vipavski
krogih za sklep iormainega značaja, ces aa želczt5ci ^
se tako toplo priporoča, se bo
pomni, da je gen. Peppino Garibaldi med svojim bivanjem v Nizzi rekrutiral italijanske in francoske komuniste, pri čemer je imel na razpolago ogromne vsote.
Državni podtajnik za notranje zadeve cm. Grandi Dino je odgovoril poslancu Sternbachu, da oblastva javnega varstva z vso skrbnostjo čuvajo mejo v Zgornjem Poadižju. Službo opravljajo posebne .skupine karabinerjev. Nikakor ni umestno!, da kdo govori o zločinih in umorstv:ih, ki da se stalno dogajajo v Zgornjem Poadižju. Gre le za posamezne slučaje, toda kara-binerji takoj aretirajo zločince. Na vsak način pa je vlada storila posebne korake za zaščito meje. On. Sternbach >ae zadovolji z odgovorom. Trdi pa, da je v Zgornjem Poadižju slabo preskrbljeno za javno varnost; umori in ropi se dogajajo, ne da bi bil kdo kaznovan. Organi jasnega varstva in niti sodnijska oblastva sama ne izvršujejo v tem oziru svoje dolžnosti (ropot, medklici).
Ob zaključku seje je ministrsld predsednik on. Mussolini predložil naslednji zakonski uačrt: Ureditev delotvanja udruženj, bitij in zavodov ter pripadnosti tem osobja, odvisnega od države, pokrajin, ^ občin in javnih dobrodelnih ustanov. (Pritrjevanje, pripombe.) Seja je bila zaključena ob 16. uri.
Ministrski svet
Minister Federzoni o notranjem položaju Zakonski načrt za ureditev društvenega delovanja
RIM, 12. Davi ob 10. se je sestal v palači Viminaile ministrski svet. Navzočni so bili vsi ministri, razen De Štefanija, ki se nahaja v Parizu kot načelnik italijanske dele gacije na finančni koJnferenci.
Notranji minister je poroča! o notranjem položaju ter izjavil, da i»o ukrepi za varnotst javnega reda dosegli popoln uspeh. Položaj v državi da je popolnoma normalen, včerajšnji praznik da je potekel brez najmanjšega incidenta.
Na predloig notranjega ministra je bil sporazumno z justičnim ministrom sprejet zakonski načrt, ki obvezuje vsa udruženja, pravna bitja in usjtanove, aai sporočijo oblast vu za javno varnost svoja pravila, notranji poslovnik, imenik članov ter seznam odbornikov. Nadalje je ministrski svet sklenil oredložiti parlamentu zakonski načrt, ki pooblašča -vladal, da izda nekatere spremembe k zakonu za javno varnost,
skaTali ne. ki je že na pragu smrti m se za posiopanie v kazenskih stvareh ter ne-bori z vsemi postavnimi sredstvi v morju j koliko —^emernb in dodatkov k civilnemu nemškega navala za golo življenje. Iz tega zakeniku.
stališča moramo tudi soglašati z nameni, ki jih je imel W. Giusti, ko je napisal za ugledni italijanski mesečnik «L'Eurotpa orientale* svoj članek o LužUkih Srbih. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi opozorili ugledni zavod «L'Istitubo per L'Euro-pa orientale>», njegov list, pisca lepega članka itn vse one resne italijanske znanstvene kroge, ki se zanimajo za probleme Orijenta. da bi bila akcija obrambe narodnih manjšin v Evropi še mnogo lepna, kul-turnejša in izdatnejša, če bi jo započeli izvajati najprej v lastni hiši. Italija ima tudi svoje narodne manjšine, Ital'ia tudi odreka tem manjšinam najeleaientarncjše pravice v kulturnem, političir^rn in šolskem pravcu. Če se bodo zavod cL'Isti-tuto per 1'Europa Orientale» in njegovi sodelavci osukali najprej po svoji lastni hiši in skušali rešiti problem narodih manjšin najprej doma, potem bo njih dela v tujini zadobilo toliko večjo upravičenost in uspehi tudi ne bodo izostali.
Tudi naša manjšina v Italiji je »zadnji razrastek neke stare in slavne civilizacije, ki je vstal k novemu življenju.* Tudi nam, Jugoslavenom v Italiji, «je treba zagotovi*i kulturno življenje In nam dali možnost, da si ohranimo stari jezik naših pradedov.» Tudi za nas velja, da »kolikor bolj se bodo proučevalci slovanskih stvari zanimali za jugoslovensko vprašanje (v Italiji), toliko bolj bodo ojačili zmagoviti odpor našega malega plemena, ki iz kulturnih in moralnih vzrokov ne sme propasti.«
To bi bili najlepši cilji, to bi biko najlepše delo za gospode okoli ugledne revije cL'Europa orientaie*!	J. C
Hughes podal ostavko
WA^HINGTON, 12. (Uradno). Finančni minister Hughes je podal oatavko. Svoje funkcije bo vršil do 4. marca. Sledil mu bo Kellogg.
se je senat prenaglil, ker ni imel še na razpolago vsega obtežilnega materijala proti članom vodstva HRSS. Radićevci so sprejeli ta sklep z velikanskim navdušenjem.
EEOGRAD, 12. (Izv.) Glede sklepa se: nata Sudbenega stola, da se izpustijo vsi aretirani člani vodstva HRSS razen Radića, je notranji minister Maksimo vič izjavil, da je sklep čisto formalnega značaja. Senat je storil ta sklep, ker ni imel še na rč\.zpodlago vsega materijala o delovanju vodstva HRSS; proti tem članom obstoji obtožba, da so sodelovali z Radićem. Sodišče nima na razpolago še -viseh dokumentov proti članom vodstva, ki so se našli pri Radiću in v
rnenti obremenjujejo vodstvo, v kolikor se je izjavilo solidarnega z Radićem.
Raba navadila za voiiive
Dve Radičevi pismi iz ječe zaplenjeni ZAGREB, 12. (Izv.) Minister za notranje zadeve je prejel poročilo, da je Radič skušal dopisovati s Trumbičem iz ječe. Neki stražnik je namreč ujel <Jv?e pismi, ki jih je b^ttel Radič poslati Trumbiću po ječarju Zupanu. Zupan je bil takoj odstavljen.
V	enem izmed teh pisem svetuje Radić drju. Trumbiću, naj se odpelje na Dunaj k ruskemu poslaništvu. IČo je zagrebška policija izvedela za to, je takoj odtegnila potni list Trumbiću, ki mu ga je že izdala.
V	drugem pismu daje Radič svojim, pristašem smernice za volitve. Za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo velja aktivna abstinenca, to se pravi, da radićevci ne volijo za nobeno stranko; na drugi strani pa morajo skušaii razgnati vrline komisije in razbiti skrinjice. V Bosni in Hercegovini naj volijo Spahove muslimane; v Sloveniji pa za Korošca.
KoroSec ftandidir« tn« v UoMInnl
Dr. Ravnihar z narodnimi socijalisti LJUBLJANA, 12. (Izv.) Včeraj se je vodstvo SLS odločilo, da postavi tudi v Ljubljani lastnega kandidata. Kandidiral bo dr. Anton Korošec, njegov namestnik Franjo Terseglav, urednik «Slovenca». Tako bo dr. Korošec kandidiral v 3 slovenskih volilnih okrožjih.
Dr. Ravnihar se je pogodil z narodnimi socijalisti, ki jih zastopa Juvan.
SoEiJalftiičiie kanđ datske liste v Sloveniji
Dr. L;udcvit Pcric nosilec liste v Ljubljani
MARIBOR, 11. Včeraj je Socialistična stranka Jugoslavije vložila kot deseta svojo kandidatsko listo. Nosiltc je dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani, srezki kandidati pa so: za oba mariborska sreza: Josip Petejan, železničar v Mariboru;
- j i- j • j i	i - i m i m i za Laško in Prevalje: L Krušič, rudar, Tr-
nadalje da izda kazenski zakonik, zakonik boylje; nameslnU, L. jubi deiavec v Guštanju;
za bol. Lendavo in Mursko Soboto: Janez Guinilar, krojač, Gor. Lendava; namestnik Valentin Komavli, uradn.k v Murski Soboti;
za Brežice in Šmar c: Franc Warletz, posestnik v Brežicah: namestnik Ivan Molan, mali posestnik v Bojsnem:
za Celje in Gornligrad: Franc Koren, pekovski mojster v Celju; nem. Matevž Omladič, mali posestnik v Šmartnem ob Paki;
za Konj ce: Ludvik Flor, mizar v Kotu; nam Martin Plankar, strojnik v Celju;
za Ljutomer: Andrej Močnik, tipograf v Mariboru; nam. Belič Fr., usnjar v L utomeru;
za Ptuj in Ormož: Ivan Šegula, železničar v PLuiu; nam. Matevž Schmidt, delavec v Bregu;
za Slov. Gradec: Anton Tanc, uradnik v Slov. Gradcu; nam. Ferd. Valenčak, rudar,
Velenje;
Ta kandidatska lista je lista oficijelne soci-jalisiične stranke (Korunove skupine), ki je na svojo 1 sto združila tudi zastopnike vseh krajev, ki so bili priključeni takozvani Bcrno-tovi skupini Napre;»). Ta Bernotova skupi-j na je n'' svojem zadnjem zborovanju v Ljubljani o Božiču sklenila, da se odcepi od soci-jalistične stranke in da postane samostojna. Ali bo vlomila tudi Bernotova stranka svojo kandidatsko listo, še ni znano. Na kak uspeh pa ne bo mogla računati, ker sc je Korunovi skupini posrečilo vzpostaviti med socijalisti preče šnjo enotnost. V Mariboru računajo, da dobe socijalisti na Štajerskem najmanj 1, v ugodnem slučaju pa celo 2 mandata.
Tik p^-ed socijalisti so vložili svojo listo tudi dr. Ravnikovi radikalni disidenti; nnhov nosilec je odvetnik dr. Ravnik. Ta skrinjica bo v vrsti 9. Maribor bo torej dosegel vsekakor tud: letos rekord v številu vloženih kandidat-n h list in razcepanosti st. ank.
LJUBLJANA 11. Včeraj so vložili pri ljubljanskem deželnem sodišču svoio kandidatsko listo soci:alisti. Nosilec liste je bivši župan dr. Ljudevit Perič, njegov namestnik pa uradnik bolniške blagajne D. Čelesnik.
torej vršilo z za?eljeno naglico. S prisrčnimi pozdravi
Panunzio L r.»
Trgovinska pogajanja z iiemčijo se zavlačujejo
Zaenkrat «modus vivendi*
RIM, 12. Pogaianje za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo so se začasno izpremenila,v pogajanja za sklenitev «modusa vivendi*. ki naj bi uredil carinske zadeve med obema državama od 11. januar a 1925., do dneva, ko vstopi v veljavo prava pogodba. Po Po zmenjanju medsebojnih not so zastopniki obeh vlad sklenili, da velja od 11. januarja
^ ------ klavzula države z največjimi prednostmi; tako
arhivu HRSS. Ti doku-1 bo Italija še vedno izvažala svo> policdelske
prideLke v Nemčijo in Nemčija industrijsKe v Italijo pod istimi pogoji kakor druge države.
razam v
Seja se je končala ob 13. uri.
m.
seji,
Senat sklican za 20, t
RIM, 12. Senat je sklican k javni ki se bo vršila v torek, 20. t. m.
On. Scialota, državni podtajnik, odstopil
RIM, 12. S kraljevim ukazom je bila sprejeta ostavka državnega podtajnika za javna dela on. aiw. Antonio Scialc-ia. Na njegovo mesto je imenovan on. avv. Alfre-do Petrillo.
On. Scialoia je odstopil iz čisto upravnih zadev. Nov pravilnik v poslovanju državnih podtajnikov je namreč vzel skero vso oblast podtajnikom. Že prejšnjemu ministru za javna dela on. Sarrocchi-ju je on. Scialoia izjavil, da mu mora razširiti delovno območje. Novemu ministru on. Giuriatiju je stavil on. Scialoia kat pogoj, da ostane v vladi, ureditev njegovega območja. Ker ni Giuriati ugodil njegovi želji, je odstopil.
Prof. Manzini — ia&st
RIM, 12. Prof. Vincenc Manzini, redni profeser kazenskega prava na univerzi v Padovi, je prosil pri direktoriju, da bi bil •vpisan v fašistovsko stranko. Direktorij je izpolnil željo prof. M?nzinija ter mu izrazil svojo zadorvoljnost radi tega čfna.
Novi vitezi
RIM, 12. Na predlog ministra zai narodno gospodarstvo je bilo imenovanih več novih vitezov (cavalieri) za delovne zasluge. Med temi sta tudi Cosulich Alberta, bro-dclastnik v Trstu, ter Morpurgo Edgardo, predsednik in generalni ravnatelj zavarovalnice «Assicurazioni Generali*.
Jugoslovenska kraljeva dvojica v Benetkah
BENETKE, 12. Danes je tu-sem prispela iz Pariza jugoslovenska kraljevska dvoji
Švedski ministrski predse dne k Branting obolel
STOCKHOLM, 12. Ministrski predsednik .	.	, . Branting je nevarno obolel. Listi pravijo, da
ca. Kralj Aleksander m kraljica Manja sta ga bo za časa bolezni najbrž nadomestoval lise nastanila v hotelu Daaieli.	nančnj minister Janson,
na pariški iinančni koniertnei
PARJZ, 12. Včeraj so delali izvedenci ves dan, medtem k-o so si delegati privoščili mal oddih. Zdi se, da je pol do sporazuma v glavnih tehničnih vprašanjih odprta; na splošno so dajo do sedaj doseženi uspehi konference razpredeliti tako»-le:
Stroški za Porurje
1.	Finančni pravilnik za operacije v rubriki kotlini. Francosko-belgij^koi stališče je bilo sprejeto v celoti z ozirom na računanje dohodkov in stroškov, ki izhajajo! iz ukrepov, storjenih od Francije in od Belgije v rubrski kotlini in v Poarenju v dobi od 11. januarja 1923 do 31. avgusta 1924. Od francoskih in belgijskih strokovnjakov predložene številke so bile sprejete pod pogojem, da jih odobri reparacij sika komisija. 114 milijonov mark v zlatu, ki predstavljajo vojaške stroške za Porurje, se bo dvignilo na plačilih v denarju, medtem ko bodo dajatve v naravi pridržane vlastem, ki jih bodo prejele (318 milijonov mark v zlatu za Francijo, 114 za Belgijo, 60 za Italijo).
2.	Belgijske prednosti. Kioit posledica odobritve francos-ko-belgijskega stališča glede pravilnika za račune Porurja je določitev vsote okroglih 120 milijonov mark v zlatu, ki 'ctstane Belgiji v smislu mirovne pogodbe kot ostanek od 2 milijard mark v zlatu. Dokler Belgija ne bo prejela teh 120 milijonov, bo še nadalje uživala svojih 8% na plačilih Nemčije, nakazanih na račun vcijne odška-dnine. Potem, t. j. proti koncu drugega letnega obreka Dawesove-ga načrta, bo delež Belgije na nemških plačilih znižan na 4%, medtem ko se bo oatalih 4,% razdelilo med ostale zaveznike in pridružene države.
3.	Soudeležba Združenih držav na Da-we32ivih letnih obrokih. Francija in Belgija sta že pristali na to, da bi imele tudi Združene države svoj delež na letnih obrokih Davvesovega načrta, toliko kot odškodnino za stroške zasedbe, kolikor radi materijalne in civilne škode za časa vojne. Anglija je imela gotove pomisleke z ozirom na vojno škodo. Včeraj pa sta se Churchill in Logen zedinila na predlogu za sporazum, kateri je bil takoj brzojavno odposlan v Washingtcn. Doba za povrnitev zasedbenih stroškov Ameriki, katera je biia določena leta 1923 na 12 let, se bo podaljšala na 24 let, in povrnitev škode se bo izvršila potom dela odstotkov, ki bodo prosti leta 1926 po prenehanju belgijskih prednosti.
Angleško-lrancoski dolgovi
4.	Medzavezniški dolgovi. Tega vprašanja ni na dnevnem redu konference, ampak Churchill se je večkrat razgovarjal s Clementelom o možnosti ureditve francoskega dolga napram Angliji. Angleški finančni minister {je izjavil, da soglaša v tem oziru z načeli, ki so izražena v notah Balfourja, Bonarja Lawa in Curzona v letih 1922 tn 1923, t. j. da zahteva Anglija cd svojih doLžnikov, in sicer najprej od Nemčije in v drugi vrsti od zaveznikov, le 14.200 milijonov mark v zlatu, t. j. vsoto, ki jo sama dolguje Združenim državam. Delež 22 odstotkov na odškodnini Nemčije, kateri je priznan Angliji, predstavlja sedaj vso<to okroglih 8 milijard: ostalo bi tedaj še 6 milijard mark v zlatu sedanje vrednosti. ki jih bi evropski zavezniki Francija, Italija, Rusija, Jugoslavija itd. morali plačati Angliji. Od teh 6 milijard bi Francijai dolgovala približno porlovico, okroglo 3 milijarde. Ena milijarda pa je bila plačana že tekom vojne s strani Francije angleški vladi na račun predujmov. Končno pa ni stavil Churchill pismenih predlogov. Možno je, da se bodo njegovi razgovori Šer nadaljevali
Konferenca baltiških držav
VARŠAVA, 12. Poljski zunanji minister Skrzynski je odpotoval v Hels.ngsfors, da se udeleži konference baltiških držav.
mike manifestacije o Porenju t^ztl^l™
proti podaljšanju zasedbe.	s poljedelstvom. V shičaju potrebe jih -po-
kliče pod orožje sultan, ki plačuje vsakemu vojaku dnevno, dve pezeti. Vojaik si mora s tem denarjem sam priskrbeti hrano. Plemena Riffanov so oborožena s starimi francoskimi puškami «Mauser».
Vsi uporniški Riffani, « katerimi se je razgovarjal posebni poročevalec lista « Petit Parisien*, imajo svojega vrhovnega poveljnika Abd E1 Krima v največjih časteh. Nadejajo se, da ni daleč dan, kcK bode* gospodarili nad celim Marokom. Abd E1 Krim jim velja kot pravi sultan.
BERLIN. 12. Wolffov dopisni urad objavlja: lV Koelnu in drugih porenjskih mestih so organizirale stranke, brez ozira na politični program, ljudske manifestacije, da protestirajo f)roti podaljšanju zasedbe koelnske cone. Manifestacije so se vršile brez incidentov. Po .daljših govorih odličnih političnih voditeljev eo bile sklenjene številne resolucije. V njih protestira nemško ljudstvo proti kršitvi ver-sailleske pogodbe s strani zaveznikov, posebno pa obsoja podaljšanje zasedbe na nedoločen čas. Naglaša nevarne posledice te nasilne politike za pomirjenie Evrope in za ozdravitev svetovnega gospodarstva. Nadalje pravijo resolucije, da hoče Franci:a s svojimi ukrepi predvsem odcepiti Porenje od Nemčije. Nem-*ko ljudstvo ne bo nikdar dopustilo, da se uresničijo ti francoski načrti.
Podaljšanje zasedbe pomeni obenem negiranje sporazuma politike, ki se ji je postavila podlaga na londonski konferenci, in oma a v največji meri zaupanje nemškega naroda v voljo zaveznikov, da bi se hoteli sporazumeti z Nemčijo. Obenem pa je postopanje zaveznikov v zadevi podaljšanja zasedbe v kričečem nasprotju z zahtevami, formuliranimi v Da-•vvesovem načrtu. Klub odgodeni izpraznitvi »e Porenjci, tako pravijo resolucije ne bodo pustili zapeljati k nedopustnim dejanjem. Na-glašajo pred vsem svetom svoje pravice do svobode, s čimer bo ustreženo tudi miru in vzpostavitvi Evrope. Predsednik republike Ebert, ki je sprejel deputacije Porenjcev, jim je izjavil, da bo zaupanje v zakonitost zaveznikov gotovo padlo, če ne upoštevajo nemških pravic, ki jih predvideva versailleska pogodba.	__
Pogoltnila Finančnega ministra LufUerJa
za sestavo nove nemške vlade - Izjave centruma in demokratov
BERLIN, 12. Finančni minister dr. Lu-ther je izjavil predstavniku republike Ebertu, da je pripravljen proučiti vprašanje sestave nove vlade; vendar pa je prosil Eberta, da mu zaenkrat ne poveri mandata v to svrho. Medtem pa dr. Luiher goji tesne stike z načelniki strank, da se prepriča o podpori, ki bi mu jo uteguJe
DržMnska ocjna na KltojsRem
SHANGHAI, 12. Gtrvemer pokrajin Ce Kiang in Fu Kien napreduje preti Shan-
ghaju na poino-č Chm Sien Yenu, bivšemu vojaškemu guvernerju Chiang Suja, da zapodi rac. Shanghaja sedanjega guvernerja, ki ga je imenovala vlada v Pekingu. Med bojem so se Čete shaaghapskega guvernerja umaknile proti francoskemu ozemlju, vsled česa je tamošnja uprava ukrenila posebne mere. Tujci v Shanghaju niso v nevarnosti. Begunci prihajajo iz bližnjih vasi.	_
Herriot okreval
PARIZ, 12. Ministrski predsednik Her-rio»t je danes prvič zapušitif svoje stanovanje ter se malo sprehajal po \rtu i i-
nistrstva.	_
Mani pol iziranje alkoholnih pijač v ZSSR
MOSKVA, 12. Sovjetska vlada proučuje zakonski načrt zz monopoliziranje alkoholnih p:,ač s 30 stopinjami.
DNEVN
„Piccolu"
VESTI
Vendar pa bo v par dneh ozdravila, vsaj na SINGERJEV šivalni stroj, za:amčen 20 let. s*
telesu, če ne na srcu..
— Ponesrečen tatinski napad na blagajno.
V noči od 9. na 10. t. m. so se neznani zlikovci spravili na blagajno Skrbništva mirodilničar-jev v ulici G. Brunner št. 10. S ponarejenimi kl'uči so odprli vežna vrata hiše ter se pri-
proda na obroke. Kupujejo se stvari. Acque-dotto 60.	1t
DEKLICO pridno in zdravo, za domača dele; in kuhanje išče mejhna družina. Lepo rar^
____________________________ __ _ nanje. Zastonj predstaviti se brez dobrih
kradli na "dvorišče, iTjer so v nekem stranišču ! spričeval. Naslov pri upravni^vu. _67
prevrtali debel zid. Skozi luknio so se sko-, T-.T. . . . . . . bacali v prostore Skrbništva, ki se nahajajo j	T. ^ JfjJjL5" !
v pritličju, in pričeli »operirati« blagajno. — Navrtali so jo že na več mestih, ko so morali iz neznanih vzrokov opustiti delo ter oditi praznih rok. Sicer pa tudi ako bi se jim «o-
vrt, 16.000; druga z dvema stanovanjema — kuhinja, soba* sobica — vrt 22.000 se proda blizu cerkva Sv. Ivana pri Trstu. Našlo/ pri upravništvu.
68
peraciia. posrečila, bi se jim ne bilo posebno pRlUKAI Prodajalna v Nabrežini, izplačalo, kajti v blaga ni je bila spravljena 1 *	j _
le skromna svotica okoli 2000 lir.
Vlomilski poskus je bil prijavljen na policijskem komisarijatu v ulici Brunner.
— Zasačen tal. Pretekle sobote popoldne, ko je vratarica hiše št. 14 v ulici Genova Roža Maracco šla po opravkih z doma, se je vtihotapil v njeno stanovanje nek mlad zlikovec, odprl omaro v sobi ter pobral iz n|e vso zlate-nino, ki ;e bila deloma spravljena v usnjati ročni torbici. Zlikovec jo je naglo odkuril s plenom, imel pa je smolo, da je na stopnicah
j sestavljen z g. Angelom Kobau na čelu iz sa-	naletel najprej na vratarico, v veži pa na nje
I mih mladih in energičnih ljudi, ki nam jamčijo	nega moža, ki sta se ravno vračala domov. —
Z ozirom na -razgovor«, ki ga je priobčil dober napredek in razvoj društva. Občni	PriSedši v svoje stanovanje je vratarica na mah
«Piccolo» v svojem petkovem izdanju objavlja zbor se je zaključil ob najbol šem razpoloženju	uvidela, kaj se je zgodilo. Začela je vpiti in	posestvom, trgovino in tobakai-
• Goriška Straža,: -Ugotavljamo, da se ni vr- m z obljubo vseh prisotn.h, da hočejo gojiti z	njen mož je naglo skočil za mladeničem, ki ga Lt^Az posestvom^v go ^
p dPc ms
opremljena, razsvetljava in steklene omare, se proda za L 1500. Pisati na: Vodopivec, Settefontane 24, manufakturna trgovina v Trstu.	_50
VELIKO POSESTVO. Podroteja pri I<Liji, obstoječe iz valjčnega mlina, treh hiš, garaže, travnikov in gozdov, se proda po ugodni ceni. Pojasnila pri »Občnem konsurnnem društvu= v Idriji.	167"?
BABICA, avtorizirana, gpreiemfi noseč«. Zdravnik ca razpplago Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	<>4
šil noben razgovor -Piccoiovega* zastopnika vso vnemo in strogo disciplino slovansko petje, je srečal v veži. Dohitel ga je na ulici, toda s kakim odgovornim (to je "Straža* debelo Popoldne je bil peš-izlet v Lonjer, kjer se je tat se mu je izmuznil, vendar pa je pri tem iz-podčrtala) zastopnikom naše struje. »Picco- zapelo mnogo lepih pesmi, ki so jih občudovali pustil torbico z dragocenostmi; obdržal si je le
lovo» poročilo, na katero ni vredno odgovar- domačini kakor tujcL jati, je očividno izliv bune domišljije, ki hoče vzbuditi pozornost. Mi tak način časnikarskih poročil odločno odklanjamo in obsojamo!»
nekaj zlatenine, ki jo je bil prej spravil v
DruStven* vesti
zep.
_______________	Zakonca sta zlikovca podrobno opisala na
Zavarovalnica goveje živine« na Prošeku kvesturi, zato je upanie, da bo ptiček kmalu
Tej obsodbi v «Goriški Straži, se pridružu-	bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, 18. sedel na varnem Zlatemna, ki >o je odnesel s
jemo tudi mi z vso odločnostjo. Opravičena bi	t. m. ob 13. uri v prostorih Gospodarskega seboj, je vredna KaKin iwu ur.-
bila še ostrejša beseda. Neodpustno je, če se	društva* na Prošeku — Odbor,
s takimi drznimi izmišljotinami naravnost oma-	— Pevsko društvo «nirija» ▼ Tretu bo imelo !
dežuje poslanstvo javnega tiska. Zares «pro-	nocoj svojo pevsko vajo točno ob 8.30.
kleto rokodelstvo* je to, če se na tak način,	Jutri v sredo 14. t m. bo ob 9 zveče
nevreden resnega in dostojnega glasila, pod-	rova seja^ Vjdeležita se je novi in stari odbor-
žigajo vznemirjenj« in nasprotstva v deželi,	niki. — Predsednik. .
ki tako krvavo potrebuje pomirjenja. Zlobni	~ M. D. P. Opfcne uprizori v nedelo dne
namen je tu očividen: da bi se, na eni strani,	18. t. m. ob 19 v Ketteevi dvorani N.N. «Ne-
še bolj razvnela nasprotstva v slovanskem ta-	besa na zemlii*, komedija v treh dejanjih Kdor
i	i .• • l ■! .!_»• ___^_____.i;_:J__ci ioli nhiln iiRpha in nrphtti .nar vcs»hh uric.
Vesti
, . _ _ ,	. .— Vipava. Ljubitelji kolesarskega sporta se
Jutri v sredo 14. t m. bo ob 9 zvečer odbo- vabijo v nedeljo dne 18. t. m. k ustanovnemu
'-----:	— 1 scstanku kolesarskega kluba v -Hotelu Adria*
v Vipavi ob 14. — Pripravljalni odbor.
DAROVI
- - «. »-i " i. • u-4-	il t Franjo Krivičič, Beli daruje L 5.— za fond
boru, na drugi pa je bil tisti razgovor očividno a zeli obilo smeha in prebiti par veselih unc,	£ in L 8.— za Di.aško Matico. Denar
---- .	—| pride, da vida vrle openske diletante. Na	, *
no na prometnem kraju,- se proda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu.
PRODAJALKA, mešane stroke, z znan era italijanskega slovenskega in nemškega je-zika ter knjigovodstva, želi premeniti službo Ponudbe pod Vestna* na apiavniStvo.
52
HARMONI, z 10 reg:stri, Pasjak-Jelšane, Istra.
se proda.
Maslo, 58
ita la
se proda
prikrojen v svrho, da bi varal italijansko jav-	.	. _ .
nost glede stremljenj slovanske narodne manj« svidenje torej v Kette-jevi dvorani, šine in je tako ščuval proti vsemu našemu bor
hrani upravništvo.
pri sestavljanju nove vlade. Nemška ljud ska stranka sledi z veliko simpatijo Lutherjevim naporem. Nemški nacijcnalci pa se držijo napram Lutherju zelo i -zer-vrrano ter izražajo mnenje, da se bo Lutherju težko posrečila sestava noye vlade, ki bi stala med levico in desnico;
Demokratični krogi zatrjujejo, da njihova stranka ne bo stopila v Lutherjev kabinet, ki bi ne bil nič drugega kakor več ali manj prikrita desničarska vlada.
BERLIN, 12. Parlamentarna skupina centruma je sklenila, da ne bo sodelovala pri kombinaciji nove vlade, ki jo hoče sestaviti finančni minister Luther Kljub temu sklepu bo Luther nadaljeval svoje pregcrvoTe s člani parlamentarne skupine centruma in z ostalimi skupinami. Ti pregovori se predvsem tičejo redukcije ministrov, ki jo zahteva parlamentarna skupina nemških nacijonalce-v.
Hov angleški list ..Engiish Wednes(Iay" v Progi
PRAGA, 12. V Pragi je začel^ izhajati nov angleški list pod imenom -»Engiish Wednes-days. Za uredništvo odgovarja urednik Haies, a sotrudniki so sami Angleži. List izhaja zaenkrat kot nedeljska priloga -Narodnih Li-stov-,5, a kasneje bo izhajal samostojno. Dar Romaina Hollanda praškim sirotam PRAGA, 12. Znani francoski književnik Romain Rolland, čigar dela se pogosto.na ig»a-jo na prašk.h odrih, je obvestil te dni praško občino da prepušča svo:e tantijeme od drame <Mad<imu Montespanu praškim sirotam,
PrUrt francOiksga DO^Ian ka u Noskuo
Veličasten sprejem na moskovskem kolodvora Jead Herbette pri Čicerinu
MOSKVA. 12. Di-nes je prispel semkaj francoski poslanik Jean Herbette. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki komisarijata za zuna-nie zadeve, člani diplomatskega zbora, častna straža, številni ruski in inozemski časnikarji
v	-i — — t?., sme in je iajto scu^aj proti »»um	---- _ _ ... r,	„	. j	_ LISTNICA UREDNIŠTVA.
nuditi posamezne parlamentarne frakcije ljudstvu brez razlike strank ali struj. -Piccolo* — S. D. Adna. Danes važna odborova seja ! _ G. <fepismku iz Labosenj. Bojimo se da pri sestavljanju nove vlade. Nemška ljud- je vplel nov list v bogati venec svojih — ne- ob navadni uri. Prosijo se tudi bivši odborniki, h{ javno pričanje dotičnemu gospodu ne bilo
da se udeležijo «e;e.	i prijetno. Preden priobčimo dopis, bi želeli ve-
— Planinsko društvo ima danes zvečer ob ^eti, ali vztra:ate pri želji, da se objavi. Ustre-19.30 važno odborovo sejo ▼ navadnih prosto- gjj nam tudi. ako nam sporočite, zakaj bi rih.	bila naša bojazen morda neutemeljena.
Borzni por©«!a, ,
DEVIZE. Amsterdam od 9^0 — do 970. - ; Belci* od I :7.— do 11^.— ; Pariz od !*'7 do 12. /S;
je vplel nov list v bogati venec svojih — ne spodobnostil _________
Banca Adrlatlca $re o KonKurs _
Kakor smo 2e poročali, je bila razprava o	**a Xm 13 •
poravnavi Bance Adriatica dne S. januarja su-	gjr 2FZ3SIC6S3 ZlVl|Gfflj3
spendirana do sobote dne 10. t. m., ker so za-	r
stopniki banke obljubili, da pripravijo do te-	— Posledice blaznega dfra. dveh upornih ~ . - --■ -- - . ---- -	3?()
daj boljši poravnalni predlog. Toda na dan	mergov Pred predorom Sv. Vida sta se vče- I^ndon od lH. O do	^^
nove razprave niso še bili gotovi s svo;im	raj okoli 11. ure splai.la dva mezga, vprežena do'	. Atene od	do 4'2.-; Berlin
predlogom in so se izgovarjali, da pričakujejo	pri vojaikem vozu. Živali sta se spustili v divji do""67*— ; Bukarest od 12. - do !2.V) ;
zvečer prihoda zastopnika Jadranske banke	dir proti ulici S. Marco, kjer sta podrli neko p,™ ©d 71.40 do' 71.90; Ogrska od 0u33<> do
Beograd, s katerim se imajo nekaj važnega in	starko, ki se ni utegnila umakniti. Starka, 68- Dunaj od 0.v>3.<0 do 0.0340; Zagreb od
bistvenega dogovori« za poravnavo. Porav-	letna Cecilija Vidoni, stanu!oča v ulici Paci- 3^75 do H9.*i0.
nalni komisar, g. svetnik Fiorentu, je odredil,	notti št. 5. je telebnila na tla s tako silo, da je VALUTE: Avstrijske krone
da se najprej ugotovijo tiratve in da se bo	zadobila številne poškodbe po raznih del.h te- dinarji od».oU do^- do^od^
glasovalo o že stavljenem boljšem predlogu	lesa; vsled prestanega strahu je imela tudi rovopo^) frankovodSlJn) do 9.50 funt
vršilo v ponedeljek, dne 12. t. m., na kateri	hud živčni napad. Nezgoda je zahtevala se lwg o*	«o^ - •
dan bi se imela razprava nadaljevati. Ra^,ra-	drugo žrtev, k sreči ne človeško. Zdivjana Beneć.jnke obveznice
va v soboto je trajala do 2. popoldne. Včeraj-	mezga sta namreč pohodila nekega psa, ki je
šnja razprava je začela zopet z veliko zamudo	na mestu izdihnil svojo pasjo dušo. Bogve ka-
in ko je vstopil g. poravnalni komisar, je bilo	ko bi končala blazna dirka, da nista vojaka,
pričakovan e zelo napeto. Dal je takoj besedo	ki sta spremljala voz, končno dohitela splase-
upravitelju poravnave dru Benedettiiu, ki je	nih mezgov ter ju ustavila.
poročal, da n* nobenega novega predloga. Nastal je krik in vik, a g, komisar je s svojo energijo vzpostavil mir in začel razpravljati. Začelo se je glasovanje o prvotnem predlogu banke, ki je ponuial 20 od sto v obrokih brez vsake garancije. Posamezni upniki so bili poklicani in odgovor vsakega je bil odločen ogorčen
Vidonijeva je dobila prvo pomoč od na lice mesta poklicanega zdravnika rešilne postaje, nakar je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo v 10 dneh.
— Razne nezgode. Pri nogometni igri na igrišču «Ponziane» pri Sv. Andreju si je pretekle nedelje popoldne »zlomil levo roko 14-
Poslano") V TRSTU
najpopolnejša izbera
115
pod ugodnimi plačilnimi pogo-ji. Objekt je prirejen za industrijsko podjetje ter se nahaja 5 minut od, kolodvora (blizu Ljubljane). Pismene ponudbe pod «Urejeno*» na AJoma Company, Ljubljana
S Zlato, srebro, krone, g
*	platin, zobovje 6 S
^	kupuje	%
|Zlatarno ALBERT POUHf
*	Trst, Via Ka zini 46 %
IraMiPieiioii
družba z om j. <-'>7)
Trst - Vin Jrlistl S - Trst
Izuršnle preizKušnje usaKe orste
Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka.
-proti*. Med glasovanjem je še le zastopnik' letni Marcel Eva, stanujoč v ulici Lavoratori banke :n tukajšnjih upravnih svetnikov, dr. št. 14.
Hh" dogovorili z zastopnikom te banke. Ha Pvi deLu na nizozemskem parniku -Duraz
orašan e komisarja, kakšen bo ta predlog, je zo=>, zasidranem v prosti luki V. E. III, se ,e «	i _	on .i. r 1____:- »Aarai nnn> Mno nnnpcrt'nI 38-letni iezak AlOl-
malnih razlogov in tudi zato, — -- — *	.-w - i i
log ne bil odobren po sodišču. Razprava se ie katero mu 7e padel težak kos premoga, nadaljevala po daljšem odmoru do 13.30 ure. . Vsi trije so dobili potrebno pomoč v mestni
Uspeh ?e bil soglasna odklonitev poravnalne- bolnišnici.	,	__ , Jin
ga predloga. Na lo so nekateri u^i pred- ; - Aretacij* da^Un^ke^ pomoricak^ Po-, lagali, d/« otvori o premoženju banke kon- morski natakar Mate, Markovic iz Dubrov-kurs G komisar je nato zaključil razpravo in mka, ukrcaa na jugoslovenskem parniku do-
povedal prisotnim, da bo o otvoritvi konkursa vrijenac*. je pretekle sobote kupil v mestu straža, številm rusk- in inozemski časnikarji	* trgovinskega sodišča. Gotovo je, dve avtomatični pištoli in 6 škatel, nabojev,
in velika množica prebivalstva. AgencijaRo- ^ k^kurs otv^rjen tekom današnja ali menda ker je mislil da bo vse skupaj z dosta pravi, daje HerDette povedal zastopnikom ^ večjemu jutrišnjega dne.	> bičkom zopet prodal kje v Dalmac ji. loda
po najnijih csnaJi kakovost zajamčena
M. Steiner
Via. Geppa 17
Velike za age v prosti luki. Skladišče 2 A in skladišče 7. - Pošiljatve na dcždo zajamčene —
Za članke ped »em ntsioTom odgovafi* aaitTo 1« touko kolikor mu rak on Televa.
kun, zSafik,
Eisk,
dihurje?*
SLUŽKINJA za gostilno se išče. Via Felice! verjc	l
iT----rt rf------64	'
ALOJZIJ POVH
urar in slatar
Plazzc SariisISi 2, L a. Te!. 3-29
Lastna tovarna in delrvnic?. Hrodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega }e, da se prepriča o ce.iah.	6_'
Naivišlt cone plačujem
Venezian 9, gostilna.
tiska, da mu je \ veliko zadoščenje sprejem, ki ga je bil deležen ob svojem prihodu v Moskvo. Ravnotako je rekel, da si šteje v veliko čast, da ie prvi francoski poslanik pri vladi ZSSR. Dodal ie, da hoče s sovjetsko vlado vstrajno delovati 7a zbliža nje francoskega in ruskega naroda. Popoldne je Herbettea sprejel Čičerin. Razgovarjala sta se nad eno uro in pol.
Kronski upor in 7S5R
Vfižse iziave esfor.skoga zunanjega ministra , zaško pevsko ^^^^^^^ fevo "roko nad komolcem. Mali ponesrečenec
mož se je zelo uštel, kajti pozno zvečer, ko KUHINJSKA oprava se proda za L 300.— V a ..t __ ^---i-n —---lj-.nc	65
OBČNI ZBOR «ILIR1JE > PRI SV. JAKOBU.	Se je vrači i na krov, je bil aretiran in odve-
-a^de^eie'd^U ^o'pevski d^*-	^"STi. »go,anati prod »odi.čen, radi i F. FILIPCIC, D^tolj. 67 z zlato kola no inza-
Ifcv, ki bi delovalaf^dino le zbar .Učitcliske	po^ušanega tihoUprt« orot\^	.	knzcem odliovana de!av„,ca ste-
Zveze* in -«Pevsko društvo« v Gorici se ogla-
— Nezgoda pestunje. Pestunja neki družini
Filomena ulici S. na
ata s svojimi koncerti, med tem kQ naša do-|Go«a«»; "službena pri neki dražim v uhe mača pevska društva spijo, ali pa se omejuje o Vito št. 36 je hotela predsmc^jtm popiti samo na sodelovanje pri kaki veselici s k.kšno ramva, na trgu Goldoni Pri t« s« pesmijo iz .predvojnih časov. Izjemo, dela. tr- : ^nrUrn	^J^^Tl
služnim križcem odlikovana delavnica šte diln kov. Razpolaga tudi s kamijonom za prevažanje tovorov.	69
in domačih zzfcev.
Trsi, Wia ^ć&are Bitiisii ši. 10 i>. našii?., vraiJ 13 < 2
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
MOSKVA, 12. Estonski zunanji minister J J,?riti
Pusta je uradno izjavil sovjetskemu poslaniku i
ki se pa vendar vsako leto oglasi s svojim ie dobil potrebno pomoč, v mestni bolnišnici, koncertom, ker proizvaja .najnovejie .skladb.
v Estoniji Petrovskemu, da ni imel nikakega |	^ «	-	- , -	: 22-letna šiv'lja Uemetnja
razgovora z urednikom nekega nemškega 1, |	— -.J.:g J? S ,	skleU .napraviti
zunanji 3ninister Pusta, organizirala ZSSR estonski upor. Vesti nemškega lista so lažnji-vt, ker Pusla ni podal nobenemu nemškemu nov;narju kakih tozadevnih izjav. Obenem je po poročilih agencije Rosta naglašal Pusta, da je neohodno potrebna konsolidacija gospodarskih in političnih odnošajev med Estoni;o in
ZSSR.	_
Poljaka trgovska mornarica.
VARŠAVA, 12. Poliska trgovska mornarica se nahaja še na početku svojega razvoja. Tako šteje Poljska danes samo štiri majhne pomožne ladje in sedem privatnih parnikov. Razume se, da to Število ladij niti od daleč ne zadostuje poljskim trgovskim potrebam
PovellnlR artilerijs maroikih cnorniSov
je Nemec Klems, ki fe dezertira] iz francoske tujsk« legije
PARIZ, 12. Posebni poročevalec lista •Petit Parisien» v Maroku je prejel zanesljive informacije, da je poveljnik artile-rije upornikov Nemec Klems, ki je dezer-tiral k sovražniku iz francoske tujske legije. Abd E1 Krim razpolaga z 250 topo-vr;
nic in pri- ccjsuto	,---.. .	. ..
jateljev slovanskega petja, da jih ob drugih morfin. Zdravilo pa ni ozdravilo niemh srcmh občnih zborih nismo nikdar toliko našteli. Bi! ran. temveč je spravilo deklico v bolmšmco.
Predno kaf nakupite, obiščite
Veliko skladlič® pohištva
tvrcike
LEVI H
Via Rettorl ši. 1 — Via Mai«a «ton št- 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
je prisoten tudi odposlanec tržaške »Prosveten g. dr. Čermelj, ki je s kratkim nagovorom pomiril nekoliko razburjene duhove in navdušil prisotne, da pri svojih znancih vplivajo na disc;plino in redno zahajanje k pevskim vajam. Podpredsednik g. A. Gerbec je ob otvoritvi občnega zbora naglasil, da se je pevsko d"u-štvo navzlic vsem krizam in neprilikam obdržalo na isti višini kakor je bilo popre', da le priredilo pevski koncert dne 16. novembra p. 1. pod izbornim vodstvom g, učitelja Pertota ter da ima za bodočnost najboljšo nado, <la Ho društvo vedno bolje napredovalo. Tajnica gdča Val. Sirok-ove je podala izčrpno poročilo o vsem društvenem delovanju v preteklem letu. Omenila je, da je imelo društvo največ težav
PODLISTEK
W. Coilino
£REZ IMENA
121 b>
admirala zelo vznemiril, poleg tega ga je še J v banketni dvorani Sledila sva mu, dokler s* tistega dne napadla huda mrzlica, proti kateri ni vrnil v svojo spalnico. 1 eda; ga ,c zopet nase je zdravnik do včeraj uspešno boril. Toda padla mrzlica. Na zdravnikov nasvet nismo sedaj se je zopet pojavila z vznemirljivimi povedali admiralu, kaj se je zgodbo, in on ,e
,'	r	l U:l ,, uori MU ie nnc nresnal k aH o r DO n&vaai
znaki.
Roman.
Gospa Drake Juriju Bartramu.
Sv. Križ, 17. aprila.
Spoštovani gospod!
Zjutraj mi je rekel, da je prejel od Vas pis mo s slabimi poročili, in bil je tako razburjen»
bil v veri. da je noč prespal kakor po nav; v svoji postelj.
Mazey in jaz sva ravnala po svojih močeh,
z učitel u bili so štirje naprošeni, še le četrti zemstva. vztraja, ki je izučil v primeroma kratkem času Zalibog Vam moram sporočiti, da so se v
go sobo, kakor je nerad šel.
Tedaj sva se z Mazeyem domenila, da se Pošiljam to pismo na Vaš običajni naslov v j bova izmenjavala Prve dve uri sem čulajaz, l^nd cm™ up anjemTdas t e se ie vrnili iz ino-t potem mc je nadomestil Mazey. Toda kmalu
LLUUI jvut i	-----/	*	—	„	t
kakršnega nisem še videla. V svoji razdraž- toda prosimo Vas da upoštevate naso cdgo-Ijivosti n. mogel prenašati smrčanja Mazeya vornost in da pridete čnr.prej v bv. Kr.iL pred svojimi durmCm starec je moral v dru- gospodom je tako težko izhajati m tud, zdrav-
mi je prišlo na misel, da Mazey slabo vidi in sliši, zato sem sklenila, da bom sama čula.
nik )e mnenja, trebna.
da je Vaša navzočnost po-
Zofija Drake.
5.
Jurij Bartram gospici Garth.
Sv. Križ. 22. april.
vztraja. Ki je izuch v primeroma Kraucem časti z.aiiDOg vam moram sporwwu, - i —--- ----T", 'oJ,oAoi	Onroatile če Vam na Vaše prisrčno in :o-
zbor, tako da je zamogel nastopiti z lastnim Sv. Križu za časa Vaše odsotnosti pripetile Našla sem Mazeyapol^^e^	p^bdečega. Jgprostodgovoril. Tukaj smo
koncertom. Hvala mu za trud in požrtvoval- neprijetne stvari, in da se moj častiti gospod,; V bojazni sem odprla duri m pogledala v sobo, ( UzUno p.smo	slrica.\cr ga je popadla
nost! Blagajnik g. Ščuka je orisal s številkami admiral, ne počuti dobro. Iz obeh vzrokov postelja pa )e bila P^aznal	veiuun M I	| *
gmotno stanje, la je povoljno in znači, da dru- se mi zdi Vala navzočnost ▼ hiši potrebna. , Naglo sva ste-kla oh-štvo ne pritiska na svoje člane, ampak da se 1 V začetku meseca je Mazey presenetil našo i vse sobe v severnem samo vzdržuje s svojimi koncerti in drugimi novo sobarico sredi noči v knjižnici, ko našla; ko sem pa pn .a
__________.	prireditvami ter izleti v bližn:o okolico. Ko sta je ravno brskala po njegovih listinah. Dekle ' prihajal naproti gospodar a; .	.
toda velika verjetnost obsAoji, da je nad §e pregled o valca podala svoje dobro poročilo, je zbežalo naslednje jutro* predno smo vstali, | rokah. Bil >e v mesečnem stanju, unn avora-jXvicc> teh topov nerabnih. Riflanci, ki se je preilo na volita novega odbora ki j« in od tedaj je nismo v.č videK. Ta dogodek je ne so bil« odprle «n bopm se, da )e bil tudi
svojimi ključi v . boste kaj več o meni slišali.
Vaš hvaležni
Jurij Bartram.