Kupujte iSJNE BONDE! 3RY buy Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni E Q U A I. 1 T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ICTORY BUY WAR 'bonds I stamps Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXV. — LETO XXV. CLEVELAND. OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 22, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 248 ISEVELT in SOPROGA PO- mvmiA rusko uudstvo Amerikanci smo ponosni, da smo vaši zavezniki," sporoča predsednik ruskemu ljudstvu. ^TIVA prehaja povsod v ruske roke ,^SKVa, četrtek, 22. okto- zaznamovati najmanjšega uspe-Moskovski radio je da- ha 0^ ^Poročil pozdrav predeedni °sevelta ruskemu Ijud-l^fočen potom organizaci-Usko vojno pomoč. Pred-, Roosevelt je sporočil ljudstvu: herojski odpor nam je čas za oborožitev, ta-% Vam bomo ob določe-lahko pridružili v va-Mi, ameriško Ijud-ponosni, da smo vaši' # 1^ ki je napisan na li-t ' kat vojnega relifa, '"j bo en milijon podpi-% 'Ho^ P® ^ v mestu 01 ^'^"^graciu samem pa so ^ci v nek ozki sektor ^^^^'^truparjev in 60 "s ^ obupnem prizadeva-^ Polaste mesta, pre-huda zima. Sovjet-pa je odbila sleher-\ aapad. primanjkuje živil ^^^^''očajo, da je pričelo ^red Stalingradom °^&ti tudi hrane, ker 'O , ^^idnevno deževje zelo jcijj ^^^vljanje nemških po-«4 " ^sopis Rdeča zvezda ^9- dežuje že od pone-Q j® težko prodiranje a in da imajo tudi težave. Vreme je ža v nedeljo bo res nekaj posebnega! V Narodnem domu na St. Clair Ave., bo odkrit novi za-stor "Slovenija", obenem pa bo igrana ena najkrasnejših dram, ki je bila še kedaj igrana na o-dru Narodnega doma. Drama "Norec" je prvovrstno dramsko delo, katero bi delalo čast vsakemu svetovnemu odru. Pa ne samo drama, ampak tudi igralci so izbomi. V [vlogah nastopajo tako kakor, da bi bile namenoma napisane zanje. V "Norcu" nastopijo sledeči igralci; Milan Medvešek, Rudy W|dmar, Max Traven, Bertha Eršte, Ann Čebul, Florence Une-tič in Frances Tavčar. Režiser Joseph Skuk. Igra se prične ob 3:30 popoldne. Kakor že poročano, gre ves čisti dobiček za kritje stroškov krasnega novega zastora "Slovenija". Na veliko vdeležbo vas vabi Prosvetni odsek Slovenskega narodnega doma. HESS JE "VOJNI UJETNIK" ANGLIJE LONDON, 20. oktobra. — Richard K. Law, podtajnik zunanjega urada, je izjavil danes v nižji zbornici, da se nahaja Rudolph Hess v Angliji kot "vojni ujetnik." Tozadevno izjavo je podal po pobudi ruske agitacije, da se postavi Hessa nemudoma pred medzavezniško sodišče. Časopis "Rdeča zvezda" je ponatisnil včeraj uredniški uvodnik "Pravde", v katerem je zahtevano, naj se Hessa nemudoma sodi kot "krvavega hitlerjevskega vojnega zločinca." 115 let stara ženska St. John, Novofundlandija, 20. oktobra. — Mrs. Ellen Carroll iz North Riverja, je stara 115 let in menda najstarejša ženska v Ameriki. Velika bitka med četniki in osiščegi v južni Bosni To je slika Mr. Mike Sker-janca, ki je te dni prejel diplomo z odliko v Ohio Institute of Aeronautics vojaški šoli v Co-lumbusu, O., kjer se nahaja. Mike je sin Mr. in Mrs. Michael Skerjanc, 18702 Kewanee Ave. Ko je bil star 16 let je pričel delati v tovarni. Vkljub temu, da ni dovršil vseh šol, je prestal skušnjo kot eden najboljših izmed 75 fantov, ki imajo vsi višjo šolsko naobrazbo. Poznan je po slovenski naselbini kot vodja Mickey Ryance and His Orchestra, katerega je vodil do svojega vstopa k vojakom. Mlademu fantu kakor tudi staršem čestitamo in mu želimo srečen povratek! WASHINGTON, 21. oktobra. — Mornariški department poroča, da sta bila pri Solomonih tekom zadnjih dni pogreznjena ameriška rušilca Meredith in O'Brien, toda vse osebje rušilca 0'Briena in mnogo osobja rušilca'Mereditha je bilo rešenega. V pričakovanju odločilne bitke Vsi zračni in pomorski boji so preliminarni, kajti v kratkem času se pričakuje "showdown" med ameriško in japonsko silo, ki bo storila vse, kar je v njeni moči, da se zopet polasti Gua-dalcanala. Sestrelitev 12 japonskih! letal V povračilo za to so ameriški|I'T^tovanje v Washingtonu in letalci sestrelili iž zraka 12 ja- Londonu ponskih letal, zadeli z najmanj eno bombo neko japonsko kri-žarko ter poškodovali enega japonskega rušilca. V bojih v ponedeljek in tc^ rek so bila izgubljena tri ame-liška letala^. Med kopnimi četami na Gua-dalcanalu, tako med ameriškimi kakor japonskimi, je opaziti malo aktivnosti. V ponedeljek in torek so napadla japonska letala ameriške postojanke na Guadalcanalu. V bitki je padlo 600 do 900 četnikov. — Ubit je bil tudi eden najboljših Miha jlovi č e v i h »i, častnikov^ major Todbrovič. V Washingtonu se je vršila včeraj sej^ Pacifičnega vojnega sveta, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad razvoji na Pacifiku kakor tudi nad rezultati a-meriške vojne produkcije. Včeraj dopoldne se je sestal k posvetovanju Pacifični vojni svet tudi v Londonu, kjer mu je predsedoval premier Churchill. Vojnemu posvetu v Washingtonu pa je predsedoval predsednik Roosevelt. Trije ubiti pri popivanju Včeraj zjutraj so bili na vzhodni strani mesta tekom popivanja ubiti trije ljudje. Dva ubijalca omenjenih sta v zaporu. Joe Smith, star 27 let, in Elmer Gibson, 38 let, sta bila u-bita na svojem stanovanju, 2373 E. 59th St., tekom čezmernega popivanja, John Scheel, star 19 let in stanujoč na 7311 Chamberlain Ave. pa je bil ubit v Dawn Social klubu v pretepu, ki je nastal zaradi vprašanja, kdo bo plačal ceho. Kava po odmerkih Zaloga kave v Clevelandu bo kmalu racionirana. Odmerke glede prodaje kave bo uveljavi- Žrtev epidemije žrtev nove epidemije novorojenčkov, ki se je pred par tedni pojavila v bolnišnici St. Lukes, je snoči postala tri tedne stara Linda Frances Lausche, prvo- rojenka odvetnika Charlesa in la ali federalna vlada, ali pa jih nemških uspehov ts "Ja vrhovno poveljstvo nimajo Nemci v ''ll( . ^^3-nska vlada v Lon-je Mrs. Frances Lausche. Dekliško ime matere je bilo Knaus. Deklica je umrla snoči ob 7. uri. Družina stanuje na 74 E. 213 St. Pogreb se je vršil danes popoldne ob 2. uri iz kapele A. Gr-dina in sinovi, v grobnico družine Knaus na pokopališču Calvary. Prizadetim sorodnikom naše v zadnjih 48 urah sožalje! LONDON, 21. oktobra. — Privatna poročila iz glavnega stana generala Draže Mihajlo-viča, voditelja jugoslovanskih četnikov, naznanjajo, da je v južni Bosni v teku velika bitka med njegčvimi četniki in četami osišča. Poročila naznanjajo, da je to ena največjih bitk, ki so se doslej vršile. i Prva poročila naznanjajo, da sta bila kraja Kupreš in Foca, ki ležita na južnem bregu reke Drine, bombardirana po artile-riji od obeh strani in da sta kraja zaporedno meinjala svoje gospodarje. Istočasno naznanjajo' privatna poročila, da je padel eden izmed najboljših Mihajlovičevih častnikov, major Vladimir To-dorovič, katerega je ubila sku' pina "tujih" gerilcev, ki se je prikradla v Jugoslavijo, kjer nasprotuje i Mihajlovičevim četam i osišču. V bitki za Kupreš in Foco so bile na obeh straneh velike izgube. Mibajlovič je izgubil med 600 in 900 mož. Rečeno je, da je bilo na str a-j. POLILA GA JE S PETROLEJEM IN ZAŽGALA CINCINNATI, 20. oktobra. — V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali v kritičnem stanju 35-letnega Raymonda Snowdena, ki ga je neka ženska polila v spanju s petrolejem in zažgala. Neka 32 let stara ženska, ki jo je policija aretirala kot o-sumljenko tega dejanja je izjavila, da je Snowden, pekel na peči ribe, pri čemer se mu je vnela obleka. Vsa znamenja kažejo, da stojimo pred zgodovinskim trenutkom zavezniške ofenzive Južnoafriški maršal Smuths izjavlja, da puščajo Rusi *J^Lemčlji kri in da bo Nemčija na ruskih bojiščih do smrti izkrvavela. — Invazija je najbrže pred pragom. svoj delež skupnega bremena, zato ji moramo dati zavezniki LONDON, Maršal Jan 21. cfktobra. — Christian Smuts, pogreznitev 4 ladij LONDON, 21; oktobra. — Angleška admiraliteta je danes naznanila," da so angleške podmornice pogreznile izza 16. oktobra na Sredozemskem morju štiri nadaljne ladje osišča. slaven južnoafriški državnik in nepaudoma vso potrebno po-strateg, ki se je boril tekom j moč." angleško-burske vojne pr6ti An-1 - gležem, je danes izjavil pred hi-j Iz te izjave ter iz pozdrava storičniiri zasedanjem angleških i predsednika Roosevelta ruske-zbornic; "Nemška armada v mu ljudstvu, ko slavi predsed- bodo prostovoljno uveljavili tukajšnji trgovci s kavo. Tako je izgledalo snoči, ki je bila končana prva tozadevna seja, ki jo je sklical župan Lausche. To je edina rešitev problema, ki je povzročil, da nekatere družine sploh nimajo kave, dočimisicer Nemcev, Bolgarov in hr- Pokojna Anna Vidmar Kot smo že včeraj poročali, je v torek popoldne umrla Anna Vidmar, rojena Zajmec. Pokoj-nica je bila stara 46 let ter je stanovala na 1466 E. 175 St. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča žalujočega soproga Franka, ki je doma iz vasi Begunje na Notranjskem, hčer Anno, poročeno Schwartz, sinova Franka in Freda ter sestro Angelo Yurkovic. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marijinega Vnebovzetja ter nato , "iha pokopališče Calvary. Bodi poni osisca tekom prvih treh dni ohranjen blag spomin! ubitih" okoli 1200 vojakov, in i^ovanje Slovencev na Štajerskem % g^^Gd kratkim prejela nasl< ^®vanju naslednje podatke u'Val ^^^&nju slovenskega Si, tvi ,0a Štajerskem. Pri-^ ® seboj švicarski dr-J^obro pozna razmere za starejše vesti, 3^ tu v prvih časov nem- svojem prihodu so vse značilne slo-& ^0 . ^»Qosti, one pa, kate-ostati v ptuj-Svoj 80 prisilili, da poš-® otroke v nemške šo- jo imajo druge velike zaloge, ker so si jo že poprej- nakupiči-le. ' Pokojni John Katcher O pokojnem Johnu Katcherju, ki je v torek popoldne umrl, se nam dodatno poroča, da je bil star 46 let. Stanoval je na 1094 "Skrbno so začeli raziskovati rodbinske zveze vseh tamošnjih Slovencev in obdelavati vse one, ki so kakorkoli v sorodstvu z osebami nemške narodnosti. Slovence, ki imajo nemško zveneče E. 298 St., Wickliffe, O. Pokoj- vatskih ustašev. Bitka se je pričela, ko so čete osišča podvzele napad, da izpulijo ta dva kraja iz oblasti četnikov. rodbinsko ime, prisilijo, da se vpišejo v nemške organizacije, ter se javijo med takozvane "Volksdeutsche". "Slične zahteve stavijo tudi Slovencem, katerih žene so Nemke. Vse kulturne spomenike so uničili in sicer s toliko doslednostjo, da so na ptujskem pokopališču porušili vse nagrobne spomenike, ki nosijo slovenske napise. Na dopustu Na dopustu se nahaja Andy Rahotina, sin Mr. in Mrs. Raho-tina, 923 Nathaniel Ave, K vo- Rusiji do smrti izkrvaveva," in dalje: "Faza naše defenzivne ali obrambne vojne je zaključena; zdaj nastopi končna faza zavezniške ofenzive." To je bilo zdaj prvikrat, da je kak državnik britanskega imperija govoril pred obema zbornicama po radiu v navzočnosti vsega parlamenta, vštevši pre-mierja Churchilla. Situacija dozoreva "Mi se zdaj bližamo točki, ko je pričela na vojnih in domačih frontah sovražnika dozorevati situacija v daljnosežne razvoje. Kovati je treba vroče železo "Ko bo napočil čas udara, bo treba udariti, dokler bo železo vroče, ker bi bilo nesmiselno še nadalje se pripravljati, pri tem pa zamuditi ugodno prihko. In te prilike mi ne bomo zamudili. "Na predvečer zavezniške o-fehzive ne morem reči več, kakor sera rekel. Rusi puščajo nacistom kri nik njegovo hrabrost, ki je pripomogla, da "smo se mogli mi pripraviti," je razvidno, da stojimo pred velikimi dogodki in da se utčgne vsak hip izvršiti zgodovinski udar, katerega čaka z največjo nestrpnostjo ves demokratični svet. — Uredništvo. starejši vojaki se vrnejo WASHINGTON, 21. oktobra. — Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da se bo nekatere starejše može poslalo iz armade nazaj domov, kjer bodo lahko zaposleni pri potrebnih delih na farmah ali pa v tovarnah vojne produkcije. To se bo zgodilo zlasti tedaj, ko se bodo vojaške vrste izpopolnile z 18 in 19 let starimi mladeniči. jakom se bo povrnil' prihodnji! Hitlerjev poraz, skrbe Rusi, četrtek. Nahaja se v Fort kajti edino oni so zmozni pušca- Ethen Align, Lemont, 111. Prija- Naslov vojaka Dne 10. oktobra je odšel .k vojakom Frank Kravos ml., sin "Za puščanje krvi nacizmu, kil Mr. in Mrs. Frank Kravos, 712 je tako zelo potrebno za končni E. 157 St. Njegovi prijatelji mu Ižthko pišejo na sledeči naslov: ni zapnšča tukaj žalujočo soprogo Sophie, rojeno Karda, štiri sestre: Mrs. Anno Hriz, Mrs. Katherine Block, Mrs. Olga White, ki se nahaja v New Ark, N. J., in Mrs. Sue Jasko ter brata Anthonya in Michaela. !pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 2. uri iz Svetkovega Prometna nesreča Ko je včeraj popoldne Frank Gole vozil truk se je pripetila nesreča na mokri cesti, da je truk zaneslo naravnost v telefonski drog. Pri tem je dobil tako hude poškodbe na glavi, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil star 47 let ter je stanoval na 962 E. 76 St., kjer zapušča soprogo Ančko. Pogreb se bo tel ji so vabljeni, da ga obiščejo! Pogreb Pogreb pokojnega Josepha Mi-koviča se bo vršil v soboto zjutraj ob 8.15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Križa in nato na Calvary pokopališče. K marinom Ravno na svoj rojstni dan, v torek, se je Johnny Grmsek podal k marinom. Johnny je sin Mrši Mary Grmsek, 6211 Glass Ave. Treniral se bo v Great ti Nemcem kri! "Toda Rusija nosi več kakor Pvt. Frank Kravos Jr., Hq. Btry. 2nd Bn. F. A., Fort Bragg, N. C. Hitlerjevi generali odhajajo drug za drugim v pozabljenje vršil iz Zakrajškovega pogreb-pogrebnega zavoda, 478 E. 152! nega zavoda, 6016 St. Clair Ave. St., na Whitehaven pokopališče. | Čas pogreba in drugo sporočimo j Lakes, 111. Mnogo sreče in sre-Bodi mu lahka ameriška gruda! jutri! Ičen povratek! STOCKHOLM, 21. oktobra. - Hitler je priredil zopet čistko med svojimi generali ter jih je šest odstavil od poveljstva, med njimi svojega najtesnejšega svetovalca in osebnega prijatelja, generala Alfreda Jodla. V zadnjih dneh so bili odstavljeni sledeči; maršal Fedor von Bock, poveljnik nemških armad pred Stalingradom in na Kavka- zu'; general Franz Haider, načelnik štaba vrhovnega poveljstva, in maršal Wilhelm List, ki je bil komaj zadnje dni imeno-vam kot možen Bockov naslednik. , Haršala Haider in Jodl sta dobila l^omaj pred nekaj dnevi poveljstvo, toda sta kljub temu že sla. 2.1 E)NAKO]E>RA:v:NOB'f 22. oktobi^ktobra, ^ Stari/ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by» THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tjy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ................................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ........................................................................ 3.50 for 3 Months — (Za j mesece) ................................................................................. 2.00 Največja In najlepša slovenska slika v Ameriki By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ....................................................................$7 50 Por Half Year — (Za pol leta) ............................................................................. ... 4.00 for 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.25 Janko N. Rogelj, predsednik S. If. Doma Da, najlepša in največja slo-.To je Slovenija, tista sedaj uža-venska slika v Amepki je na 1 j ena in trpeča Slovenija, kate-novem zastorju Slovenskega na-'ro tepe razbojniška druhal. rodnega doma v Clevelandu, na! Slovenci in Slovenke! — Baš St. Clair Ave. Tako so se izra-jv času, ko je prepovedana slo-zili uredniki slovenskih časopi- venska beseda in slovenska pe-aev v Clevelandu, katerim je bi- sem v tužni in temeni Sloveniji la slika predstavljena na večer onkraj' morja, ko se sinovi in 7. oktobra. Da, to je slika, kate-ihčere te lepe slovenske zemlje milijonov hektarjev rodovitne zemlje. Živinoreja — Na Hrvaškem je pol milijona konj, dva milijona goveje živine in 12 milijonov drobne živine. Prebivalstvo — 7 milijonov. V Bosni bi bilo kaj lahko organizirati močno italo - hrvaško industrijo. Gozdovi — Največje bogastvo te zemlje so gozdovi. Inve- For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Poc One Year — (Za celo leto) ________________________________________________________________________$8,00 Por Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879; ro bi moral \7deti vsak ameriški Slovenec ali Slovenka. V tej sliki je tako močno in ostro zajeta skrivajo kot ubežne živali v triglavskem gorovju,- v skal ovitih Karavankah, nad vinskimi gori- tega upornega naroda, b^si da služi v četah junaškega. Mihaj-loviča v Hercegavini sami ali v njeni okolici, bodisi da se bojuje v drugih gerilsklh skupinah, ki se dvigajo v vseh pred^h'jugoslovanskega ozemlja, te pri živem telesu razkosane zemlje. Italijanska poročila nam pripovedujejo o vojnem pohodu, ki je trajal več kot mesec dni, v poteku ,katerega je baje itali- Uporno gibanje Balkanu oktobi* ^ d Ti * Velik Hpic iz potrjuj' naša Slovei\ija onkraj morja, cami zelene štajerske, tja doli Slika je velika,—ustvarjena po za Savo do bajnih in molčečih GIBANJE, DA SE ODPRAVI VOLILNI DAVEK Pred nekolikimi tedni je bil pravosodni odsek Reprezentativne hiše prisiljen, da prinese pred zbornico zakonski načrt za odprjivo volilnega davka, takozvani Geyer-Pepper anti-poll tax bill. Načrt je ležal v odseku več kot 20 mesecev, dokler se ni končno nabralo predpisanih 218 podpisov, da se načrt premakne pred zbornico. Do onega trenotka se je malo Amerikancev zavedalo, "da deset milijonov Amerikancev v osmih državah dejanski nima volilne pravice. Dotični načrt, nosi ime Geyer-Pepper bill, ker je bil predložen po pokonem reprezentativu Geyerju in po senatorju Pepper. Volilni davek ali poli tax obstoja v osmih državah. Vse so na jugu. Te so Virginia, Tennessee, Arkansas, Texas, Mississippi, Alabama, Georgia in South Carolina. Na površini se ne zdi, da bi ta poli tax imel kake zle posledice, ako ne pomišljamo na okolščino, da 14. in 15. amendment Konstitucije prepoveduje vsaki državi, da bi državljanom zabranila volilno pravico, razun radi zlo-činstva. Davek ni bogvekaj. V nekaterih državah znaša en dolar, v drugih dva. Treba pa vpoštevati gospodarstvo južnih držav, dežel poljedelskih najemnikov in sharecroppers. Gotovega denarja je malo med revnejšimi juž-njaki. Mnogi izmed njih komaj vidijo deset dolarjev go-, tovine skozi vse leto. Povprečni letni dohodek za vsako glavo v državah volilnega davka znaša $307. To število seveda vključuje tudi dohodek bogatejših ljudi. In je tam na stotisoč ljudi, katerih dohodek ni sploh v denarju, marveč v kreditu. Njim en dolar v gotovini pomenja toliko kot tisoč dolarjev za srečnejše ljudi. Poleg tega davek v štirih izmed teh držav je kumulativen, kar pomenja, da, ako kdo ga ne plača eno leto, bi moral prihodnje leto plačati za prejšnje in za tekoče leto, da ima volilno pravico. In ker ta davek je nekje v veljavi že 40 let, pomenja, da premnogi ljudje ne morejo voliti nikoli. Dejanski so brez volilne pravice. Ves ta položaj ima še en drug značaj. Po zakonu v&e države Unije so zastopane v Reprezentativni hiši po svojem prebivalstvu. Zato skupno prebivalstvo držav Mississippi, Alabama, Georgia in South Carolina, ki znaša približno 9,300,000 ljudi, vpravičuje te štiri države do 32 reprezentativov (poslancev). V zadnji volitvi le 264,419 glasov je bilo oddanih v teh štirih državah. Nasproti temu, vzamite državo Rhode Island. Ta država nima volilnega davka. Ker pa njeno prebivalstvo znaša le 667,000, ima pravico le do dveh reprezentativov, za katera pa je bilo oddanih 314,023 glasov. Mnogi liberalni kongresniki zato stavijo ^prašanje: Brez ozira nd to, da 10,000,000 državljanov ne sme voliti, ako 314,023 volilcev v eni državi izbirajo le dva člana kongresa in 264,419 volilcev v štirih državah izbira 32 članov, kaj se je vendarle zgodilo s demokracijo? Ker na jugu le bolj premožni ljudje dejanski morejo voliti, pomenja, da so južni kongresniki bolj sigurni s svojim mandatom in so ponovno izvoljeni. Radi običaja senerijoritete v Kongresu oni imajo priliko dobivati večji vpliv v važnih odsekih Kongresa in tako izvrševati večji vpliv. In mnogo ljudi v-Kongresu tega nimajo radi. Ako sedanji hačift ne bo sprejet v obeh zbornicah Kongresa tekom tega zasedanja in zato umre naravna femrti, zagovorniki odprave volilnega davka nameravajo predložiti enak načrt v prihodnjem zasedanju in morda predložiti tudi amendment h Konstituciji. — Common Council—FLIS. * Kupujte vojne bonde! * mojstru oderskega udejstvova-nja,—dober in dosleden posnetek originala, katerega je ustva- Gorjancev, v čepečih holmih in gričih grozdne in plodovite Dolenjske, preko tužne in krvave- cev porazila Ijon "smrti", Hercegovino. črnogorski bata-in s tem umirila ril slovenski umetnik Maksim če Istre, Krasa, Primorja in Go-Gaspari v Ljubljani za drama-jriške, ko po gozdovih vse slo-tično društvo "Ivan Cankar," ivenske zemlje kujejo ti ubežni-katero mu je plačalo $100.00. 'ki novo in svetlejšo bodočnost, Direktorij Slovenskega na-'svobodno in prosto Slovenijo,-— rodnega doma v Clevelandu je se bo svobodno in prosto odkrila opystil oglaševanje na oder- največja in najlepša slovenska skem zagrinjalu. Direktorji so slika v Ameriki,—v največjem čutili potrebo, da je sodobno in slovenskem narodnem domu na važno, da se v narodni hram svetu. To bo svečan in nepozab-shrani tudi nekaj umetniških bi-,ljiv trenutek'za vsakega SI oven-serov, katere bo gledal nas na-1 ca in Slovenko v Ameriki, rod, kadar bo sedel v dvorani! Te prilike nikar ne zamudite! pred prireditvami ali med od-1 V nedeljo 25. oktobra,.ob pol mori. Sklenil je še tam spomla- štirih popoldne, bodite na svodi, da naroči pri slikarju, Mr.'jih sedežih v Slovenskem na-Shirleyu Braitwaitheu, poveča-' rodnem domu na St. Clair Ave. nje prejeomenjene slike. Cena,'Tam bodo vsi, ki čutijo sloven-katero je stavil umetnik, je bila|sko v teh težkih in temnih časih $1200.00. To je že precej de- obupajoče in umirajoče Slove-narja. Dramski zbor Ivan Can- ni je onkraj morja. ' kar je priskočil na pomoč: Če j y imenu direktorij a SND ste se ustvari to sliko, društvo j® povabljeni prav vsi! pripravljeno žrtvovati .$500.00.1 _— To je bila beseda ljudi, ki razu- ■ %/i . i. ■ _ J«r mejo kulturno življenje našega LoSKI list O g P človeka. Oni so bili vedno pripravljeni žrtvovati čas in denar za povzdigo kulture. S pomočjo dramskega zbora Ivan Cank&r se je uresničilo, da ima danes Slovenski narodni sticije v gozdni industriji prese-1 janska divizija planinskih strel-gajo več milijard kun. To bogastvo lesa bi zadostovalo Italiji in Hrvaški. Obe bi bili v tem pogledu popolnoma neodvisni in celo za izvoz bi bile razpoložljive precejšnje količine. Rude — Bosna je tudi zelo bogata na premogu, železu in bau-ksitu. Za eksploatacijo vsega tega bogastva pa so neobhodno potrebni strokovnjaki in kapital. Kot garant hrvaške neodvisnosti je Italija pozvana, da sodeluje v tej organizaciji. Videl sem, kako Italijani delajo v, Zagrebu. Zelo so diskretni in nikdo nt bo trdil, da je njihovo poslanstvo nekakšno ministrstvo s stotinami in stotinami nastavijencev. Le nekaj -ducatov sposobnih ljudi dela tam od ju-tfa do mraka. ^ Drugod na Hrvaškem ozemlju je precej Italijanov, ki v uniformi vršijo svoj posel v interesu Hrvaške. Vse kar sem videl, mi je pokazalo, da vsakdo, ki na Hrvaškem predstavlja ita LONDON, 14 — Privatne' vesti balkanskih dežel p"""; . ^ J. 1 ■ eft 7"^ s prmasajo letala iz vzhoda jugoslovanski w g ^ nerala Mihajloviča ra^ zaloge, ter da so \ ČU( posadke graditi utrjena Na Hrvaškem se je razvila zadnji teden med nemškimi četami in njihovimi hrvaškimi po-magači, ter armado "banditov" velika bitka. Italijanska časnikarska agentura zatrjuje, da je bilo 400 upornikov ubitih, 1,400 pa ujetih. Na vsem jugoslovanskem o-zemlju kar mrgoli bojevnikov, ki so se zakleli, da bodo svojo zemljo osvobodili tujčeve pete. Njihova popolna* osamljenost in dejstvo, da se morajo pre hranjevati in opremiti z onim malim, kar jim nudijo njihova gorska oporišča, osvetljuje njihov neprestani boj s čudovito zarjo junaštva in heroizma. Marsikdo bi bil mislil, da bo v nesreči, kj je doletela jugoslovanske narode, trpljenje one obmejne province, ki je bila vključena- v italijansko kraljevin6, meti hiš ii "lorkse vzdolž dalmatinske obal'* ^ grajski jugoslovanski ročajo iz Carigrada, da ° vojski generala Mihajl"^ ^ ^ g' no naraščajo in da so ^ ^ tudi že pokazali. Jug"^ četniki so že izvršili ^ dov na bolgarske po9® talijanska oporišča. t, y Glavni stan generala^ '^a.tnt viča potrjuje prejem d" izpahu največ živil, ki so jih J %tja ameriška letala. Del te^ je bil sicer vržen na ^ q ki je zasedena ®d osis'''' večji del je prišel v kom generala Mihajl® uspeh je vlil upornii® vanom noVili sil in P°'" se ne bore osamljeni. Več napadov je čas izvršenih v okolici Reke jia tamošnje • posadke v manjših lijanski radio, ki skuša ^ m resnost položaja, je P'?, i ° vest, da je partizansW ^ d lijansko politiko, dela « kar naj-1 morda manj strašno, kakor u- vecjo potrpežljivostjo. skem položaju na Hrvaškem Razkosana Jugoslavija Najvažnejši angleški list o gosla\iji Ju Že dalje časa se sinjo govori dom v Clevelandu največjo in'ce, da vlada na Hrvaškem med najlepšo slovensko sliko v Ame- ,Nemci in Italijani odkrito riva-riid. ' jliziranje za odločilni vpliv. Iz Ali jo hočete videti? Kaj naslednjega članka je videti, da kmalu? To bo čas nepozabnih Lahom zelo diši hrvaško ozem-trenutkov v Ameriki. Da, 25. I je zaradi njegove gospodarske oktobra, ob pol štirih popoldne, in politično - strategične važno-bo ta slika prvikrat predstav-[sti. Isto velja brez dvoma tudi Ijena. Slovencem in Slovenkam za Nemce, tako da se bo na Hr-V Clevelandu.-To bo ob času, ko |vaškem brez dvoma še poostril bo ' dramski zbor Ivan Cankar razpor, ki že zdaj vlada med podal igro "Norec," katere čisti partnerji osišča v Sloveniji, dohodki bodo oddani za obljub-j Corriere della Sera je pred Ijeni prispevek h krasni zastor-, kratkim prinesel članek laške-ski sliki na odru SND. j publicista, Indra Montanel- Kaj pa prav za prav pred-li-a, o paveličevl Hrvaški, v ka-stavlja ta največja in naj lepša jterem najprej opisuje vojaški slovenska slika v Ameriki? Na- položaj na tem ozemlju. Videti slov slike je "Slovenija." Ozad- je, da je tudi Paveličeva Hrvaš-je slike izpopolnujejo gorenj- ka bojišče, na katerem se odi-ske Karavanke, a v vznožju teh'gravajo neprestani boji. Karavank sloni skalni hrib, n^i vseh važnejših železniš- katerega je bil sezidan blejski postajah na progi Zagreb-grad. Pod gradona je blejsko | s6 nemški častniki po- jezero z otokom in cerkvijo. ^®"|veljniki kolodvorov in nadzoru-kel bi: Na južno-zapadnem bre-|. . promet. Vzdolž proge so gu blejskega jezera, pod košato nepretrgane vrste "Blackhaus"-in linn stnii mncmČATi ini^^ ^ katerih so nastanjene močan kmečki stol, na katerega! nemške čete. Ponekod so na hr i vaškem ozemlju prideljeni nem- je sedla brhka in fletna Go- rcijka v slovenski I,ai-odiii no. hrvaški vojaki, na SI. k. pi-edstavlja Slovenijo. Do ozemlju pa četniki Ne- dičeve vlade. Nemški častniki, nje so prihiteli iz vseh krajev Slovenije prebivalci širne slovenske zemlje, da se ji poklonijo, da jo spoznajo in da ji ponudijo pridelkov, sadežev in darov. Med njimi so pomešani vodniki in preroki naše Slovenije: Gregorčič, Slomšek, Aškerc, Cankar, Grohar, Tavčar, Hribar in Prešeren. Kako moj-stersko zamišljeno je to delo ter zlito v eno živo celoto, ki takoj tako zajame človeka, ko pogleda to največjo in najlepšo slovensko sliko v Ameriki. Da ,to morate sami videti. Ne poveljniki železniških postaj morajo skrbeti za red na vsej progi". ' Montanelli zatrjuje v svojem čhulku, da je reka Drina meja med katoliškim in pravoslavnim prebivalstvom. Tam ima Italija interese največje važnosti, kajti Bosna tvori vrata italijanske hiše. V razgovoru z Monta-nclli-jem je Pavelič baje izjavil: "Drina je naša sveta meja. njtij dč ne bomo pogajali". Poluradni londonski Times je objavil dne 8. oktobra važen članek o Jugoslaviji, katerega prinašamo v celoti, ker je izredno dokumentiran in značilen za rastoče zanimanje' angleškega naroda za Jugoslovane in prav posebno za Slovence. Samozvani "dediči" kraljevine Jugoslavije, so se pogodili med seboj glede svojih posameznih deležev in izvedli medsebojno razdelitev njenih vrednot. Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija so se udeležile te delitve, obenem z Nedidevo "Srbijo" in takozvano "Neodvisno Hrvaško Državo." Toda lahko je pleniti, težko pa je zlomiti duševno silo naroda. Sedemnajst mesecev po vojaškem porazu in razkosanju Jugoslavije, katerega so se udeležili vsi njeni lačni sosedje — veliki in majhni — drže jugoslovanski narodi v svojih gorah in gozdovih še vedno prikovane na svoje ozemlje močne sovražnikove vojaške sile. General Nedic, marijonetni srbski ministrski predsednik, priznava v neki nedavni izjavi, da je v zadnjem letu ojačil svojo vlado v bojih proti gerilskim skupinam komunistične ^enden-ce. Sramotne so njegove izjave napram Nemcem, katerim obljublja, da Srbi ne bodo nikdar več zasledovali svojih narodnih ciljev. Zatrjuje tudi, da se z navdušenjem pridružuje križarski vojni Evrope proti Rusiji. To govorjenje nam pove s vso jasnostjo, da bi Nedičeva vlada takoj propadla, ako bi ne O! bile nemške in bolgarske divizije v neposredni bližini. Večina teh takozvanih komunistov so le srbski domoljubi, katerih u-porni duh je še bolj zagorel po Icrutih pokoljih in strašnem preganjanju, ki je zadelo Srbe s zadušen v soda razburkanega -ozemlja Ne diča in Poveliča. Zdi se pa, da je imela fašistična vlada namen, da pokaže ravno s svojim delovanjem v ozemlju, ^i se zdaj imenuje Provincia di Lubiana — središče stare Slovenije — vso svojo sposobnost v vlogi krvoločnega tlačitelja. Poročajo, da je bilo 7,000 Slo vencev umorjenih. Večkrat toliko jih je bilo izgnanih v južno Itahjo. Še več jih je moralo zbe-žati pred fašističnim bičem na Hrvaško in v Srbijo. Fašisti s tem le nadaljujejo svojo barbarsko ravnanje, katero so že od začetka sem namenili narodom neitalijanske kulture, katere • bi doletela ne-: sreča, da jim pridejo v pest. S svojo tehniko strahovlade proti slovenskem kmetom iz I-stre in meščanom iz Trsta, so fašisti že pred 20 leti pokazali vsemu svetu, da so uničili ideale in opustili človeško ravnanje liberalne Italije'. Liberalna Italija je sprejela narodne manjšine v okvir svojih meja s slovesnimi kraljevskimi zaobljubami, da bo Čuvala njihovo jezikovno in kulturno svobodo. Fašisti pa se bahajo s tem, da so napravili konec tej liberalnosti in jo« nadomestili s krvavimi metodami ognja in meča. Dokaze imamo zato, da politika fašistične vlade in njeno ravnanje z Jugoslovani povzroča zdaj vznemirjenje celo že v Italiji sami. še žive nekateri Italijani, ki niso pozabili, da se je njihova dežela zedinila v geslu nekaterih prvobitnih človeških pravic. Oni dobro čutijo, da igra italijanski narod nevarno igro, v kateri bi mogel izgubiti moralne temelje^svojega lastnega ob stoja. Črni gor'' . J Mi _ Jugoslovanski krogi ^ vdarjajo, da so Wi dili nove predele oze^J j silili italijansko vodstv®' pošlje zopet nove čete ^ ki naj bi preprečile njanje življensko vaZD' metnih zvez. Kakor zi)»' jugoslovanski domolju ' rtfeseca septembra vrg 46 vojaških vlakov kem, a tri v Banatu ni Jugoslaviji. Iz Grčije so prispele ^ S© gerilske čete stvom majorja P. Bin°^ jim delovanjem podp' ^ delke generala Miha-J'^^^ Druge grške skupine ^ ^ veljstvom majorjev gos-a in D. Karalivan"^ rile svoje delovanje ^ Macedonijo in Tesalij^' lju zasedenem od It nepretrgoma dogajaj® spopadi, dočim se v cedoniji bojuje več od kih gerilcev proti Grški krogi trde, da s" ^ rilski odredi mnogo ^ predvsem ze m napadajo pod ' majorja T. Dluras-a sadke in vojne traosr Na Ki-eti se baje 2,000 do 3,000 grških^ ki se bojujejo skup&J^ skimi in avstralskiioi so ostali na otoku, P® padcu v nemško obla^ ' J di leta 71941. Pred grški gerilci kaznoV8''j.j^i^ he, ki so izdajali britanskih vojakov va trupla so bili priP^. k ži »ajt v %i ro N« da bo sc šal % O gospodarstvu piše Monta-samo enkrat. Večkrat. Vsakojnelli: Hrvaška je bogata zem-pot boste zapazili kaj novega, zelo bogata po svojih mož-ki vas bo spominjalo na pre-{nostih. tekle dni, kar ste videli ali či-| Poljedelstvo razpolaga na Hr-iali. Kd boste enkrat obvladali i vaškem s tremi milijoni hektar-1 strani sosednjega'marijonetnc-svoj pogled na celotno sliko, {jev obdelane ' zemlje,' na kateri ] g i vladarja na Hrvaškem, potem pa boste uživali tisto red-j pridelajo'^45 milijonov kvintalov j Očiščiti svojo zemljo x-seh ko duševno razpoloženje, ki vas žita. Mogla pa bi obdelati šejNeimn^v, Bolgarov, ltaIi,|aitov in dela srečnega in zadovoljnega.'več, vsega skupaj najmanj pet|kvizUagov, je skupni cilj vsega \ t; besedami: stvo." "Kazen Iz Srbije Svetnik Turner, šef civilne u-prave v Srbiji, je odpotoval v Berlin, da poroča o položaju. — Dozdaj Berlin odstopa generala Nedica še ni sprejel na znanje. Živ^jenske prilike v Srbiji se stalno slabšajo. Primanjkovanje hrane in obleke je vedno v^čje. S hrano je. tako težko, da so Nemci prisilili kmete, da oddajo celo pšenico za seme in vse druge zaloge žitnih pridelkov. Pomanjkanje ^ Neues Wiener ča: Srbska uprava proizvode je uvedla , zemlju Srbije strogo nad porabo papirja-sebe in podjetniki lagali vsak mesec 1® Ti® P količino papirja. knjigarne bodo dob' p, kg (!). Za večje trebno pose'bno do^"^ govska podjetja /a ovoje le določeno pirja. "^tobra, 1942. S A K O IP R A V IST O S'i? STRAN 3. ^ ^tariha: Prepozno ^^0 nad mestom je plulo letalo svoje zlate pohod- valčke, da je bila vi- ^ %e trge, zlatilo strehe vi- hiš in srebrilo komaj vid- g "''kse valčke, da je bila vi- ^sa daljna morska ravan .''Velikanska, pregibajoča se ITU; Torpedirani tanker plošča. stare in častitljive ka-f % je odpiral bajen raz-veliko šumeče mesto, čudovito obal, ki so bili zasidrani velikanski par-■ftotorni čolni, ribiške ladje 3ice. Povsod svetloba, po-jj, plujoče življenje, po-^gastvd in blagostanje, do kamor je segalo oko. P3. tudi tam, kamor ni ipo-fT. I^dreti oka s tega kraja— ^ v zatohlih podzemelj-leteh brez solnca in svet-^ '^ušljivem zraku, v vlagi vonju po vsem, kar ^^hnila ulica iz sebe in ^ % doli. Kdo naj bi o tem '®y^l ob takšnem, bleščobe od Boga samega blago-dnevu? ° Velikega svetlega hotela L ^lada žena, a nje stopinja ^ vlečejo za njo, ^ , j® nositi. Nje obraz je I ^ 'zsesan, čudna rdečica tja v ta vdrta ru-ilij lica, šine in hkratu jj ^učne morajo biti misli, ^ Usa tej vpognjeni glavi, |g| tm, ki se zabode f ^ ° v fazgrete možgane dvema letoma se je po-5^ ,, ^je mož, preprost delati ' ga je bila poročila iz bj!'" Nekega večera so ga ^lli : Kadar kak tanker tako gori, kakor oni na gornji sliki, ga navadno posadka zapusti ter se reši v rešilne čolne. Toda gornji tanker, ki ga je zadela neka sovražna podmornica, pa posadka ni zapustila, temveč je požar pogasila, kakor vidimo na spodrcji sliki. Spreje+je an+iinflacijske predloge i hi J »k 'ini izmed dveh odbijačev 'J prsmi, nekoliko dni po-^ ležal pod hladno rušo. ^3-, šibka in bolehna, je ^ tujini s štirimi malčki, brez podpore. Nje so se gibale od jutra P.fisl-nUrat pOZllQ Antiinflacijsko predlogo je sprejel senat z 82 glasovi proti 0. Na sliki vidimo senatorja Barkleya (na levi) in senatorja Prentissa M. Browna, avtorja predloge. potrebni—v eno vrsto so spadali pu!" se je oglasil nekdo vpra-čestokrat poziiQ v ^ njo. . ; šujočih. "Ta je skopuh, da ga ^ ^ preživljale drobne "Ali nimate nobenega sorod- nima enakega, in ako je kd^ kj gkomaj za silo, aj nika?" so jo vprašali. skopuh, tedaj gotovo ni ubog. omagale; zadnje moči "Nobenega — pač pa — neki Le oglasite se enkrat pri njem— stric še živi—nekdanji podjetnik ' dosti upanja sicer ni, da bi vam iti šle proti koncu. f •9' ti celo drugim, |Michael Štih—saj ste ga poznali., pomagal pa morda ga vendar ^^^ili sami usmiljenja j rpg^ stanuje sedaj v podstrešni gane vaša beda ______sobi, prav takšen siromak, kakor ite v ^AKOPRAVNOSTI" sem jaz f I "Ah, ta, le verjemite mu lum- FRONTLINER // l^owen Lewis >{1 t In sedaj se je odpravila do njega. Počasi se odlega pod njenimi nogami, vročina pritiska, potne kaplje curljajo po izmučenem obrazu, padajo v cestni prah. Prisopejo hitro—tesno. Naenkrat zasliši za seboj hitre korake, razburjene glasove. Mimo nje hiti žena in ž njo dva policaja. Ljudje se ustavljajo in gledajo za njimi, žena pa maha z rokami in pripoveduje. že za lakoto?" se zasmeje policaj. "Čudno bi ne bilo — kaj takšnega," odgovori žena. "In že od včeraj zjutraj ga ni iz sobe? Ali je soba zaprta?" "Zaprta. Klicali smo in tolkli že večkrat, pa zaman. Moj mož je hotel razbiti vrata, pa sem rekla, bolje je, da grem na policijo. Bog ve, kaj se mu je pripetilo, čemu bi se mešala midva v takšne stvari." Zavili so v ozko, umazano ulico. Pred starinsko hišo so se ustavili. Za njimi je počasi lezla mlada žena, radovednost je nekoliko ubla:žila nje pekočo bolest. Pred hišo je stala gruča ljudi, vedno so prihajali drugi. Stiskali so glave, polglasno šepetali, in se vpraševali. Med nje se pomeša uboga vdova. "Kaj se je zgodilo?" vpraša tiho boječe. "Eh, nič posebnega, stari Mihael Štih -je menda umrl," je odgovoril nekdo. "Tega pa poznam," se je oglasil drugiy "Star norec —čudak. — Bolje se mu je že godilo, lepše dni je že videl. Ta se je razumel na grablje, vil ni poznal nikoli. Pa se vendar zdi, da mu ni šlo zadnje čase več tako dobro in da je obubožal." "In sedaj je kaput, iztegnil se je," se je surovo zasmejal drugi. "Zakaj ako ga ni, iz sobe že dva dni, je težko, da bi še brcal..." Policista pa sta stopila z ženo in nje možem navzgor v podstrešje, po strmih, vratolomnih stopnicah. Za njimi se je rilo nekoliko drugih sostanovalcev, a nazadnje je stopila počasi, težko sopeč, mlada žena. Mihova nečakinja. "Ako še živite, Mihael Štih, odprite!" je zaklical policaj in potrkal na vrata. Vsi stoje nepremično, komajr si upajo dihati. Nobenega odgovora, vse tiho. Čez nekoliko hipov odpreta policaja vrata s silo. Na pragu so stali radovedneži na ^prstih,, iztegovali vratove in strmeli v sobo. Na vsakem obrazu radovednost in pla-host. Vsak bi rad videl in vedel, kaj se je zgodilo. "Vraga, kaj se je zgodilo?" vikne prvi policaj. Njegov tovariš je takoj za njim, za obema gospodar. Njegova žena zavpije in se tresoč nasloni ob vrata. Vse se meša na njenem obrazu, štrah, groza nepopisno začudenje. Za ■njo zaTireščijo druge ženske kakor blazne. V kotu majhne, za silo razsvetljene sobe je natrosene nekoliko slame in na tej slami ?! J,t ■ ' CROSS OVtH MO OIHEJ. 6N1E ^ FOR OUR Wt" ^ i' WORKER?Sfi£i^ HAVE SHADED THE i v OF TRANSPORT TO SUCH DISTANT I^^K^STS AS ICELAND. BRIL odeja, stara oguljena, razcefra-na. Nekdaj je pač morala biti draga, to se je videlo na prvi hip. A'toi je bilo že davno, davno. Na tem ležišču pa leži starec, trd in nepremičen, do kolen na golih tleh. Truplo je trdo, staro, izhujšano obličje nepremično, oči izbuljene, široko odprte in osteklenele. Desnica krčevito stiska odprto srebrno ročno blagajno. Po tleh na okoli leže zlatniki; na stari razcefrani odeji se bleščijo in svetijo kakor posejani, zakotalili so se od ležišča proč po umazanih tleh, prav tja do kotov in Tazlili kakor potok, zlat potok. Povsod zlato — suho zlato. Toda kaj je to? Še več bogastva, še mnogo več je v tem gabnem prostoru. Ob vzglavju je stala debela platnena vreča. Policaj jo dvigne. Tehta jo v roki, maja z glavo. Ko jo odveže, se mu razširijo oči, zdi se mu, da sanja. Obrne se in pravi. "Tudi ta vreča je polna zlata... Dosti doživimo v našem poklicu, ali na kaj takšnega se nisem naletel svoj živi dan. Ko je prešteval svoje bogastvo, je smrt zalotila starca. Toda za koga je skoparil tako neusmiljeno? Ali nima sorodnike?" Vsi se zdrznejo — se spogledujejo. "Samo enega — hčer svoje pokojne sestre," odgovori žena, pri kateri je starec stanoval. "No, ta se bo lahko smejala," je zamrmral policaj. "Seveda se bo." "Ali jo poznate?" vpraša policaj. "Seveda, neka uboga vdova, ki se ji je mož pred par leti ponesrečil in ki živi v najhujši bedi." V tem hipu se zasliši pritajen grgrajoč vzklik. Hipoma se ozro vsi proti oni strani. Ob vzhodu sloni ubožna, slabo oblečena ženska. Nje obraz je prsteno bled, desnica se je zarila v prsi. Široko so odprte oči, kakor bi tudi hotele gledati to, kar so gledali drugi. Nje ustnice se še premikajo, toda iz njih ni besede. Predno se drugi zavedo, dvigne ženska roke, kakor bi prosila pomoči, kakor bi iskala opore, a v tem hipu se zgrudi na tla. Nepopisna groza se polasti navzočih, kri se strdi v žilah. Hišni gospodar priskoči. "To je starčeva nečakinja, je izpregovoril resno, "pomoč prihaja prepozno. Skozi strešno lino se vsuje solace — žarki plešejo !po kipe-čem zlatu — »e rogajo — se smejejo... Mali oglasi Naprodaj je mesnica, kjer se prodaja za gotovino, ter je $500 tedenskih dohodkov. Lastnik je bil vpoklican v vojaško službo. Rabi se le majhno vsoto za takoj. Ni druge enake trgovine. 'Vsa moderna oprema. Zglasite se na 4642 Denison Ave. INŠPEKTORJI Izborne stalne službe za izkušene inšpektorje za strojni oddelek, (machine shop floor), plate in process dela; mi smo 100 odst. zaposleni na obrambnem delu. PLAČA NA URO 60 ur dela na toden THE OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Hitro pomoč dobite s Pain-Expeller-Jem, čudbvitim mazilmn, U gm riUbijo tisoči. Nad 18 miljonov produfh steklenic je njegove dobrodelnosti. Zahtevajte Pain - Expeller s Sidrom na škatijici. PAIN.EXPELLER UBERTY LIMERICKS Said an offic« boy, Danny McMastw, "We'd oughta buy War Bonds much faster— Shoot one buck in tea At Adolpli, and then He'll wish he'd 'a stuck to his plaster!" Be on the Job for Uncle Sum every pay day. Bonds or Stamipw—it do*#n t matter so long «s you fn* vest to your limit—regu-lorfy/ U. S. Trea$ury DeparirMnt. Mali oglasi Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "horizontal" In "vertical" strojih Operatorji 1 velikih i sfrugalnikov ! Slab^Miller j delavci Fiat scrapers Bench Assemblers NA STROJNEM ORODJU Hooker-on PlaCa na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz ameriškega rirftntljan-stva; če ste uposleni pri oorambnem delu, se ne priglasite. » Wellman Engineering 7000 CENTRAL IV y isce se Celfini MakesnaiiyhelOld Do you feel older you are or suffer from Getting Up NtghU, Backache, Nervous-Mss, lies Patnc, Oluifiese. Swollen Ankles, raieumattc Paln& Bumtag, scanty or fre- guent passage«? It bo, remember that your ;idBey« are vital to your health and that these symptoms may be due to non-oreanle and non-gystemte ISMtnty and Bladder troubles—In such cases OYSTOX (a physician's .ŽENSKE za čistilno delo pri veliki firmi v mestu. Delo je od 10.30 zvečer do 6. zjutraj. Nobeno delo ob sobotah zvečer. Dobra plača in plačane počitnice. Z& podrobnosti pišite takoj na naslov tega lista in označite tudi svojo starost. TEŽAKI Plača na uro — Zglasite se v uradu 3341 JENNINGS RD. (zadaj za mestno bolnišnico) Urad oOprt ob 7. url zjutraj JONES & LAUGHLIN Steel Corp. OTIS WORKS če ste sedaj pri obrambnem delu, se ne priglasite Slovenska družina išče stanovanje s 7 ali 8 sobami; že odrasli otroci. — Kdor i-ma. za oddati, naj sporoči na 970'Addison Rd., ali pokliče Express 1262. "PolsonouB _____ ______________ everything to (aln and nothing to lose In trying Vynttx. An iron-clad guarantM capped around each package aasu'res a re-lui^d of y^r mpn«^ on retun^o:.fmpty NAZNANILO Vsemu cenjenemu občinstvu sporočamo, da smo preselili našo B R 1 V N I C O iz 6506 St. Clttir Ave. na 6528 St. Clair Ave. Sedaj imamo prenovljen prostor, ki bo bolje odgovarjal naši obrti. Se priporočamo za naklonjenost. LOUlS ULE 6528 St. Clair Ave. paekage unleet fidlj chai---- — — not «atlafled. Don't take chances on any Kidney medicine that la guaianteeo. Don't delay. Oet Cyateoc (Slss-te*) from your dmg^ today. Only 55«. The guarante« •i)i ritti itiwri protects you. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" .BRITAIN,AND AUSTRALIA!Ž- "Saj sem vedno pravila svojemu staremu, da se tega skopuha bojim, naj ga postavi pod kap. Pa ni hotel slišati ničesar. Kaj ti je na poti? mi je vedno odgovarjal. Pusti ga v miru, naj skopari, kolikor se mu ljubi— kaj nam mari..." "Moral je varčevati, ljuba moja, to je jasno, v teh dragih časih," je odgovoril policaj. Žena je vzkliknila: "Ta? Da je moral? — Pojdite se solit! Ko je prišel k nam stanovat, je pripeljal razen stare šare tudi marsikaj drugega, kar je kazalo, da nima samo uši. Sama skopost, gTešna~sko-post ga je, da si ne privošči ničesar. Kakor prava konjska smrt hodi okoli..." "Nazadnje je pa morda umrl L THAT little WeMMAnOKrWaCo.,K.Y.-By BTlImk | T' ^ TltocSue EVERY PtX-,- RuuB VS.rAAtsB.- oi4 tiBAueWS LIEFT fiVvJ«T vNATCH 9OT AHtt> HCtp'■EIA v\0NE4T 0OKT KMOW AM' \ "DOMT CAQ.B vrs I'M ■Tv*a.OuGH % I AtMT O DIN'f O "PAV FPR. ANYBODY tuSES CROpRetsNfeSS PAS« » AW, \YSy A BUM f^ouE! VStLU, LOuiB:,- \s ?0T 9 LETS MAXfe ANgrfwBA ONE » grozdje in most MOŠT - $23 sod Pripeljemo na dom brezplačno. IZVRSTNO GROZDJE IN mošt Morris Cotiodas Geneva, Ohio Ako belite podr&hnosti p&ktiiiie KEnmore 01S8 SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOatA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sledeči \f>redsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krasovec; tijnik Frank Bavec, 1097 East 66 St. Henderson 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki John Lokar John Sterle in Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, fit. 4 staro poslopje. Društvo sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. > Društvo plača $200.# smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za »prejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene odbornike. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 22. oktobw I SLIKE IZ REVOLUCIJE I % f v Poslovenil Anton Melik Ruski spisal M. Arcibašev ❖ •❖•H"'. V tem pa je že pozabil svojo namero, da bi si oddahnil in razmislil nekoliko; zopet je odšel ven na zrak, kjer se je tako jarko belilo nebo, čisto in zve-neče„škripal sneg in so vsi ravno tako nemirno hodili semin-tja, šumeli, kričali in se smejali živahno in bodro. Z vsakega mimoidočega vlaka je skočilo k Anisimovu po dvoje, troje ljudi, ki so mu podajali podatke ali mu stavili vprašanja nenavadne občne važnosti. Anisimov je bil vesel, kadar je mogel odgovoriti kaj ugodnega. Krepko jim je stiskal roke in govoril, zroč jim v oči odkrito in veselo; "No, vozite naprej, tovariši! Zbogom!" Dolgi res mu je zardel še bolj in male oči so mu postale vlažne. Hitro jim je pokimal in od-hitel k lokomotivi, žvižg se je razlegel in množica bliskih, ču-dovitb dragih mu ljudi j je ja-drno odhitela v dalj, kjer se je vršilo nekaj ogromnega, strašnega in objednem radostnega. In množica jih je zopet spre mila z zateglim, gromovitim krikom, pod katerim se je zdelo, da buči mogočno zemlja sa ma. V jednem izmed vlakov že pod večer, je ugledal Anisimov znan obraz. Debel mašinist stisnjenim, zgrbljenim obrazom je skočil k njemu z mosiovža lokomotive. KJrepko sta stisnila drug drugemu roko, in Anisimov je rekel hlastno, smehljajoč se čudni zunanjosti mašinis-ta, 8 puško in torbami, nabasa-nimi s težkimi patronami :' "To so imenitne reči. Kari Vuljfovič! . . . I^borno, bratec! . . . Kakšno vseobčno navdušenje! "O-o!" ... je odvrnil bledi mašinist in se nasmehnil. "Nekaj bomo doživeli! . . ." Mašinist ni govoril gladko ruski in ta neznatna malenkost, ki je drugače vselej zabavala Anisimova, ga je zdaj ganila, sam ni vedel zakaj. "Ravnokar smo prejeli poročilo, da vojakov ne puščajo iz vojašnic, ker se boje, da bi utegnili prestopiti na našo • stran," je sporočil mašinistu in obraz s6 mu je nezavestno razširil v blažen nasmešek. "O-o! . . ." je rekel razvne-to mašinist. "To je bilo tudi pričakovati . . ." in hlastno je stisnil roko Anisimovu in stekel proti lokomotivi. Anisimov je tekel zraven njega, zadeval se ob mimoidoče z ramo in govoril; "Tudi jaz bi se peljal z vami, ampak brez mene se tukaj vse zmeša in zmede . . "Jaz sem mislil, da se bojite zapustiti dr-užino . je pripomnil spotoma mašinist. "Kaj me briga zdaj družina!" je vj^kriknil ognjevito in veselo Anisimov. "Sploh pa sem poslal ženo in otroke na kmete k tastu . . . Družina, to pozneje .. . zdaj mi ni mar družina . . . No, želim vsega najboljšega .. . Dal Bog, da bi ostali zdravi!" Ostal je sam in dolgo strmel za vlakom ter se smehljal zamišljeno. "Kako čudno, je vse to . . ." mu je šinilo skozi misli, "še pred tremi dnevi ne bi verjel tega .. . Sem mislil, tako mine ^vljenje . . . dan za dnem, dan za dnem, samo to prokleto pomanjkanje, in nezadovoljnost." Podoba sivega, dolgega in pu-ščobnega\ življenja se je bledo zasvetila pred njim in izginila. Ozrl se je naokrog, stresnil z glavo in šel dalje, delajoč si pot med množico in prisluškujoč glasovom. V čakalnici tretjega razreda, kjer je bilo zakajeno do sinje megle in bilo vroče kakor v kopelji, je šumelo nepretrgoma od množicš glasov. Pri ogibih je stal premikač Akim, spuščal v zrak temnomodre kroge tobakovega dima in govoril : "Le pomisli, ti! . . . Narod, bratec, ej . . . ej, če se le dvigne, da, bratec, če le otresne, ako le... tedaj boš videl, bratec..." Bilo je veselo in prijetno v toplem, svetlem ozračju splošnega navdušenja; temnomodri tobakov dim se je vil v kolobarjih, za okni so se premikale temne postave, glasovi so šumeli, in vhodna vrata so se vsak trenutek odprla na stežaj, in cele gruče ljudstva so hodile skozi, te sem, one tja. II. Ravno tisti dan, ko se je pričelo že mračiti in je daljni gozdič že jel si veti na posinjelem snegu, je pridrvela z žvižganjem in ropotom samotna, črna lokomotiva iz Moskve, s polnim parom, brez luči, kakor zlovešča črna ptica, ki je preletela iz temnega gozda. M'ed strašnim škripanjem verig in škrtanjem mrzlih tračnic se je za hip ustavila na postaji, nekdo se je nagnil čez mostovž premogovnega voza in zakričal z brezupnim glasom: "To-variši! . . . Vse*je propadlo! . . . Bologoje je vzeto z vojaštvom . . . Barikadirajte pot . . . Prihaja vlak z vojaki!" Lokomotiva se je premaknila. zagnala se z vso močjo, da bi na mah in brez zadržka prevozila ogibe, pustila za seboj oblake bele pare in dima in oddrvela dalje. A nato je v nenadni tišini se zvenel oddaljujoči se, samotni, napeti krik: "Tovariši, najpreje pridejo naši . . . Naš vlak najpreje, pazite! . . ." Na prosta ji se je zgostila zlovešča, preplašena množica. Gruče ljudi so pritekle z vseh strani jia ta krik. V strašni zmešnjavi so se zgnječili okrog Anisimova^ pobledeli, izgubljeni obrazi. V nenadni, napesti tišini so se pridušeno dvigali trgajoči se, bolestni glasovi in vsem se je zdelo, da je nad postajo švignilo nekaj strašnega. Anisimov je bil razprl nogi in stal nepremično tam, kjer ga je ustavil zlovešči krik z bežeče lokomotive, in se ogledoval naokrog z nedoumnevanjem. To, kar je bil slišal in ne povsem jasno razumel, je bilo tako nepričakovano in groze polno, da mu je za trenutek brezmočno ostal razum. Kaj je to? . . . Kaj. je to? . " je vpraševal mehanično okoli stoječe ljudi. A nihče mu ni odgovarjal, temna groza je gledala iz vseh oči, in se svetila iz okroglih, razširjenih punčic. čudovito je bilo to, da je pretekla le minuta, da je jeknil le eden strašeč krik — in mahoma' je objel obup vse in upora je bilo konec, med divjim krikom, ječanjem in polblaznostjo. To je bil strašen in nerazložljiv trenutek; tačas je začutil Anisimov, kako mu čudna slabost in mraz stresa celo telo. \ Naslednji trenutek pa so bog-vedi čegave roke dvignile kvišku mladega, zelo majhnega študenta, in ta je zamahnil s čepico in zakričal na vso nioč z visokim, pretresljivim glasom; "Tova-riši! ... To ne more biti resnica! ... To je provo kacija, tovariši! . . ." In tisto "nekaj" je izginilo. Strašen trenutek je minil. Rav no ta hip je postalo vsem iz neznanega vzroka jasno, da je vse to — resnica, grozna, nepopravljiva resnica; obenem s tem pa je izginila kakor na mah brezoblična, brezp redmetna groza, in se umaknila besnosti in odločnosti. Razdražene, mračne tolpe so gluho zahrumele v nastopajočem bledem polumraku in za-valovele razburjeno, kakor v krču, po postaji; kakor da odrivajo nevidnega, napadajočega sovražnika. Na nekaterih mestih so se za hip dvignili deloma za- Seja Vojno-produkcijskega odbora L ' * - Na gornji sliki vidimo članq omenjenega odbora pri njihovi seji. Od leve proti desni so: Podadmiral H. L. Vickery; general H. B. Somervell; Charles E. Wilson; podadmiral S. M. Robinson in general O. P. Echols. Sestanek mehiških predsednikov bi bilo storiti, in da je ravno njegova naloga, ustvariti okrog sebe razumno, oživljeno silo. Poznal je na tej postaji vsako napravo, vedel dobro, kako so pritrjene med seboj, da opravljajo svojo nalogo in vežejo z lahkoto celo vrsto takih majhnih, samotnih postaj v neskončni red, v vefiki, harmonični stroj. In zato ni nihče tako vedel, kakor on, na kak način se da v jednem trenutku spremeniti ves ta ogromni, harmonični stroj v brezobličen kup razvalin in podrtin. Anisimov je začutil besno zlobo do nekoga daljnega, stekel po peronu, zamahnil z rdečo čepico in prevpil študenta, ki je klical iz okna vagona: "Tovariši, tu sem! . ..Iz vagonov pred vsem! . . ." Anisimov pa je zakričal: "Ne tako, tovariši! . . . Va-I gone je treba dejati povprek čez trančnice! Barikadirajte vse proge, razen glavne! . . . Akim, Akim . . . daj škripec! . . ." Skočil je s perona, in stekel, skakajoč čez tračnice, k dolgemu zelenemu vagonu, ki je stal ob strani. In za njim so že poslušno in pozorno hiteli od vseh strani razni ljudje. . črne množice so se zgnječile okrog vagonov. Ogromni, rdeči, sinji in zeleni vagoni so se počasi, kakor sami od sebe, premikali nad skupinami ljudij, podobnim mravljam, in se nato s hruščam, zvenčanjem šip in I spredaj je bila samo n' motna, daljna megla. Anisimov se je ravno pritrjevanjem škripci' preobrnil težek, ogrorne" in v tem je zamudil prihoda vlaka. Ko pa krike "ura" in se ozii gledal težko sopihajo^®' črno lokomativo, ki ^ ustavila, in dolgo vrsto ^ iz katerih so se na usipali črni, oboroženi Vso postajo je zajezila na, gneteča se množica- In v tej množici je prvikrat opazil krvave na belih obvezah. S č"®' radovednostjo je pogl®' kri in nekaj plaščega s® nadoma premaknilo \ & Spomnil se je na ženo SI gj ke, mraz ga 'je stresel i"' je utrujenost. ■ ilOSK "Gospod načelnik, ^Soy je kričal visok človek, ^ % rinil skozi množico '''J "Treba je zagrabiti tud' ^prebi go . . . Tako, razumete/ W ^ barikada celotna . ■ • j. ^to ce bo treba nositi na '% ^ po prosti poti . . . ^ada "Ali bodo ranjenci' 'j iske m( Je1 n£ je zasvetilo Anisimovu ^ ".t nih, in za trenotek^se ni"'' zavrtelo in zmedlo v S sliki vidimo štiri bivše predsednike republike Mehike, ki so bili gostje predsednika Manuela Camacho-a v Mexico Cityju. Od leve proti desni so (sedeči): bivša predsednika Rubio w| rožljanjem verig valili na tla. Calles, predsednik Camacho, bivši predsednik Cardenas in general Gluho je odmevala zemlja in Rodriguez. molkli, deloma pretresljivo žvižgajoči vzkriki ljudi, ki so govorili skupno v celih gručah; in mesto strahu in zbeganosti je pričelo rasti v splošni napeti razjarjenosti nekaj groznega, osredotočenega. Anisimov se je zavedel. Snel si je čepico, otrl si s čela hladni pot in rekel blizu stoječemu telegrafistu, sam ni vedel zakaj; "No, kaj ... to še ne dokazuje ničesar . . . Močni so bili, da so mogli prčdreti . Napravimo svoj posel, a potem bomo videli." Telegrafist visoko vzraščen človek z belimi obrvi, je odgovoril nekaj,, a Anisimov ga ni razumel. Ta čas se je zopet po-jačila krčevita razburjenost. Gruče ljudi so začele graditi barikade. Čez hip so se pojavili na nekaterih mestih njih črni, brezoblični obrisi. Iz kolodvora so vlačili pohištvo; dva človeka sta nesla sunkoma in hitro mimo Anisimova dolgo, železng okovano skrinjo, odnekod se je začulo žvenketanje razbitih šip. In nenadoma je Anisimov razumel, da nihče ne ve dobro, kaj vsako pot so posamezni glasovi slabo zakričali: "ur-ra! . . ." Ves poten, z vihraj očimi lasmi in kapljami potu na dolgem nosu, z blestečimi očmi in že popolnoma ohrepelim glasom je kričal Anisimov nekaj bo-drečega in poživljajočega, tekal semintja, skakal čez tračnice, iz strani v stran, in njegova I rdeča čepica se je jarko zasve-jtila vsak trenutek na drugem j koncu postaje. Ves ta čas ni i mislil o bližajoči se nevarnosti, I ne o tem kaj bo pozneje, potem ko zgradi te barikade. Ta bodočnost mu sploh ni prišla na misel. Zdaj je bilo vsenaokrog ta ko svetlo, živo in polnomoči, a lii<^ i "Ah ... Da da! govoril in se stresel potrebno," Pokimal je z glavo i" k lokomotivi. "Naj bo, kar hoče namenjeno, temu se ogniti ... No, ako 1"% . . . je pač potrebno brez žrtev ne gre al j "emši la s- A. ■5 lie •ija %ti ■tie F ^ He (/for Sn UlCii VCV HC 6-^- O/J me tudi ne ubijejo, mo ranijo ... In vse . bom vedel, da sem izP" jo dolžnost!" f že je zopet odvladal . mislil mirno, in vse te je napelo v < nekakšni vestni odločnosti. ,^i Z lokomotive je znani mašinist. . j; "Nismo se pripelje '1 skve . . ." je rekel obupano. "Kaj se ta , Na vaš vlak so streU ki! (Dalje pr: rihodnJ'®' V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti naše predrage, ljubljene soproge in matere Terezije Prijatelj ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 22. oktobra, 1941 Že leto dni je poteklo, odkai* Tebe, ljuba mama in soproga ni več med nami. Tuga in žalost je v naših srcih, ko smo Tebe izgubili. Tvoj duh bo ostal med nami spomin na Te bomo ohranili dokler se skupaj ne snidemo , nad zvezdami! Žalujoči ostali: Anton Prijatelj, soprog Anthony, John, Edward, Victor, Stanley, sinovi Theresa, hči V Clevelandu, Ohio, dne 22. oktobra, 1942. MI DAJEMO IN MENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY COMPANY Mi nadaljujemo z razprodajo, da si nite na prvovrstni — proti vročini ja#^ posodi iz stekla Odobrena po Good Housekeeping ________CENE SO ZELO ZNIŽANE Običajni 50c kvart velikosti Casseroles iz ) ifl /\ ZA OB 5 ielil S % stekla s pokrovom, ki se rabi za "paje' Jamčeni za dve leti proti poškodbi Vsled vročine v peči 65c Pie-Cover Casserole, iVz kvt. velikosti—— 75c Pie-Cover Casserole, 2 kvt. velikosti------- 85c Pie-Cover Casserole, 2% kvt. velikosti----- 95c Pie-Cover Casserole, 3 kvt. velikosti------- Prpti vročini jamčena posoda (Glasbake) Cass® z držaji na vrhu Kvart velikosti vrednost 50c 40e Pajnt velikosti vrednost 40c 30c Dolge ponve Utilitetne tace 65c Casserole z držaji na vrhu, iVi kvt- 75c Casserole z držaji na vrhu, 2 kvt..... 85c Casserole z držaji na vrhu, 2'hi kv*-' 95c Casserole z držaji na vrhu, 3 kvt- Majhne mere. regularno ........................... Velike mere, regularno ............................ Majhne mere, regularno ..................... Velike mere, regularno ............................. Krožniki za "paje" 7 inčev mere, regularno 20c........15c 9 inčev mere, regularno 25c..........20c 10% inčev mere, regularno 30c-...25c Custard skodelice 6"25'^ 4 unčne mere za pečenje in serviranje. Regularno 5c vsaka ar THE MAY CO. . . . HOUSEWARES . . . PETO NA'