GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 32 — Leto II.
Murska Sobota, 10. avgusta 1950
Cena 2 din
Uredništvo in uprava: Murska Sobota Kolodvorska ulica. — Čekovni račun Narodna banka Murska Sobota štev 641_906_030 - Naročnina: Celoletna din 100.-. polletna din 50.—. četrt letna din 25 —
V soboškem okraju so dosedaj odkupili
160 vagonov
Odkup belih žit v murskosoboškem okraju je že dobrih 14 dni v polnem razmahu. Iz odkupnih centrov in Kmetijskih zadrug, ki prevzemajo žito, dan za dnem hite visoko naloženi avtomobili v Mursko Soboto.
Letošnja odkupna mreža je dokaj boljše organizirana kakor prejšnja leta, vsled česar bo mogoče letos odkup pravočasno izvesti. Pri odkupu mnogo pomagajo Kmetijske zadruge, ki so v letošnjem letu v glavnem prevzele odkupe v svoje roke. Vendar ni opaziti v vseh kmetijskih zadrugah potrebne živahnosti, kljub temu, da so okrajni forumi zadruge na terenu pravočasno obvestili in seznanili z nalogami letošnjega odkupa. Po dosedanjih podatkih so v okraju odkupili že nad 40% ali 160 vagonov planirane količine žitaric. Najboljše se odkupuje v območju MLC-ja Murske Sobote s 45% ali 5 in pol vagona, in nato še v rogaševskem sektorju, kjer je kmetijska zadruga sorazmerno najboljše organizirala odkup in zainteresirala kmete za pravočasno oddajo belih žit. Pohvaliti je treba tov. Melišo, prevzemalca, ki vlaga vse sile, da prevzem hitro poteka. Dobro poteka odkup tudi v Sodišincih, Fokovcih in še v nekaterih centrih, kjer kmetje 100% oddajajo predpisane količine žit. Nekaj slabše je v goričkem sektorju, posebno v Prosenjakovcih. V Veščici se kmetje pritožujejo, da jim je suša pobrala pridelke. Graje je vredno poslovanje nekaterih zadrug, ki še vedno ne razumejo važnosti odkupa kakor n. pr. v KZ Bakovci, kjer pristopajo k prevzemu žitaric neživljenjsko, kar se odraža v slabi organizaciji. Tako kmetje stoje v vrstah z žitom, ki ga hočejo oddati, prevzemalca pa ni. Tukaj bi bilo, treba nuditi malo več pomoči od strani OZKZ v Murski Soboti. Odkupu so se do sedaj prav slabo odzvale kmetijske delovne zadruge, ki jih je v soboškem okraju deset. Po zadnjih poročilih republiškega odkupnega podjetja znaša njih oddaja samo šest in četrt vagona in to s 100% oddajo eko-
nomije Topolovci v cankovskem sektorju. Če bodo ugodne vremenske razmere, računajo, da bo odkup belih žit v okraju Murska Sobota končan še pred koncem meseca avgusta.
Nič manj važna naloga, kakor je odkup žit, je tudi odkup sadja in zelenjave
Vendar vsled suše, pa vsled nezainteresiranosti podjetja »Sadje -zelenjava« v Murski Soboti, ni bilo do danes opaziti uspeha. Z reorganizacijo odkupov, ko je odkup sadja in zelenjave prevzelo »Okrajno odkupno podjetje«, pa se tudi na tem polju pokažejo prvi uspehi. Tako so odposlali v razmeroma kratkem času iz okraja že 50 vagonov zelenjave in sadja v razne industrijske predele Slovenije. Največ so prispevali kolektivi državnih posestev Rakičan-Beltinci, nekaj pa je bilo odkupljenega tudi na zadružnem in privatnem sektorju. V naslednjih mesecih stoji pred odkupnim podjetjem velika naloga, da odkupi čimveč potrošniškega in industrijskega sadja, ki je kljub suši sorazmerno dobro obrodilo, posebno v rogaševskem, gor. lendavskem, šalovskem in gor. petrovskem sektorju. Naslednje tedne se bo začel odkup ranejših sort, med katerimi se bo našlo tudi nekaj sadja, sposobnega za izvoz v inozemstvo. Velike važnosti je pravilna odbira okuženega od neokuženega sadja. Saj ne gre, da bi zdravo sadje odpošiljali z okuženim ter s tem širili bolezen. Dočim se opaža veliko zanimanje med kmetovalci za trgane — namizne sorte, ki imajo razmeroma ugodno ceno. ni pa opaziti uspehov pri nakupu industrijskega sadja. Kmetje pravijo, da je cena 3 dinarje za kilogram prenizka. Pristojni forumi naj bi to vprašanje čimhitreje rešili, če hočemo, da bo tudi odkup industrijskega sadja zadovoljivo izveden.
..  in v radgonskem okraju je oddanega
nad 36 vagonov žita
Najboljši je zbirni center v Radencih
V zbirnem centru odkupa žit v Sl. Radencih so že 17 julija pričeli z odkupom. Najprej je oddala kmetica Žitek Frančiška iz Račkega vrha in sicer 787 kg pšenice, 379 kg rži in s tem izpolnila obveznost. Njej so sledili še drugi kmetovalci. Vsak dan se natrpajo pred odkupno zbiralnico natovorjeni vozovi in sleherni dan se veča količina oddanega žita in raste od treh na pet, na sedem in več vagonov.
V oddaji žita so najboljši KLO Radenci in Hrastje Mota. ki so doslej oddali 45.000 kg žita, njima slede Mele-Šratovci z 18.000 kg in Murščak z 10.000 kg Ti KLO-ji so vložili največ truda, da odkup uspešno napreduje in da je doslej že 50% oddanih planiranih količin žita.
Odkupuje se samo od privatnih kmetovalcev V socialističnem sektor-
ju je doslej oddala samo ekonomija Hrastje-Mota in sicer 1500 kg pšenice. V prihodnjih dneh bodo tudi ostale zadruge pričele z oddajo.
V celotnem radgonskem okraju so doslej odkupili 25 odstotkov, kar nam da povprečno 36 vagonov planirane količine žita.
Tudi ljutomerski okraj ne zaostaja
Odkup v ljutomerskem okraju dobro napreduje, posebno v privatnem sektorju. Zelo aktivni so kmetovalci iz Križevec, Krapja, Cvena in Razkrižja, kjer so že oddali kar lepe količine žita. Kmetje oddajajo žito v okrajne mline ali pa v skladišča zbirnih centrov.
Do 3. t m. so v okraju odkupili 13 vagonov žita in dva vagona mlatilniške merice. Med odkupljenim žitom je 82.700 kg pšenice in 51.000 kg rži.
Tudi kmetijske obdelovalne zadruge so v zadnjih dneh pričele oddajati svoj pridelek. Pričakuje se, da bodo zadruge letošnjo oddajo žit izpolnile in celo presegle.
Prepričljivi dokazi visoke zavesti
Člani sindikalne podružnice »Gostinstvo« okraja Dolnja Lendava so na svojem sestanku sprejeli sklep, da bodo vsi člani vpisali ljudsko posojilo. Na istem sestanku so napovedali tekmovanje za vpis ljudskega posojila sindikalni podružnici iste stroke v okraju Murska Sobota. Uslužbenci in delavci odkupnega podjetja so sprejeli lepe obveznosti za vpis ljudskega posojila, saj je povprečje 2650 din na poedinca. Največ se je obvezal tov. Tompa, ki bo dal 4000 din. Tudi člani podružnice OZKZ so se obvezali za 130.000 din. Lepo zanimanje kaže za ljudsko posojilo sindikalna podružnica okrajne trsnice, kjer bo tudi sleherni član vpisal ljudsko posojilo.
Člani sindikata so s tem pokazali visoko zavest in razumevanje za ljudsko posojilo, ker so prepričani, kako država koristno uporablja denarna sredstva za razvoj gospodarstva.         -ko.
... in v radgonskem okraju bodo vpisali nad milijon dinarjev ljudskega posojila
V radgonskem okraju se na sestankih osnovnih partijskih organizacij in sindikalnih podružnic živahno razpravlja o pomenu ljudskega posojila. Tudi v zadrugah, frontnih in mladinskih organizacijah se je delo med množicami precej poživelo. Po vseh krajih so ustanovljene krajevne, politične in vpisne komisije, v katerih so najboljši krajevni aktivisti in zadružniki.
Dosedanja obveznost množičnih organizacij za vpis ljudskega posojila presega že nad en milijon dinarjev. Med temi je najboljša organizacija ZB, ki je vpisala 450.000 dinarjev Samo v Radgoni bodo člani ZB vpisali preko 200.000 dinarjev ljudskega posojila.
Zvezi borcev sledijo člani sindikalne podružnice državnega posestva v Črncih, ki so pripravljeni vpisati
180.000	dinarjev, podružnica krajevne obrti in industrije v Apačah
70.000	dinarjev, Narodna banka
40.000	dinarjev ter je s tem plan presegla za 100% in političnih delavcev, ki so sprejeli obveznost za vpis 50.000 dinarjev. Nato še invalidi s 35.000 din. aktiv LMS v domu onemoglih v Radgoni 9.000 din, aktiv LMS v Cankovi pa za 5.000 din.
Člani ljudske milice bodo vpisali
120.000	din. Večji del vpisanega posojila so namenili CK KPJ.
Kmet Vida Janez bo dal najmanj toliko, kot pri prvem ljudskem posojilu
V vaseh dolnjelendavskega okraja se je začelo živahno razpravljanje o vpisu ljudskega posojila. Kmetje se pogovarjajo, kako in koliko bodo vpisali ljudskega posojila. V Dolini je kmet Vida Janez obljubil, da bo dal najmanj toliko, kot v prvem ljudskem posojilu. Takrat je dal 10.000 din. V Črensovcih tekmujejo poedinci med seboj. Ostra borba je bila med Pečnik Arpadom, Horvat Štefanom. Zelko Matijo, Gabor Matijo in Tkalec Martinom. Doslej je največ obljubil Pečnik Arpad in sicer 5500 din. Devet članov komisije za vpis ljudskega posojila v Bogojini bo vpisalo 25.000 din. Tudi v Hotizi nočejo zaostajati za Bogojino. Slabše je v Sred. Bistrici, kjer je doslej vpisalo posojilo le pet odbornikov v znesku 6000 din. Tov. Horvat Štefan, mali kmet, je obljubil 2000 din, dočim je Kustec Jože, srednji kmet, obljubil samo 1000 din, Klajderman Ignac, tudi srednji kmet, Pa ni dal nič. V Radmožancih še nimajo vpisne komisije.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 10. avgusta 1950
Požrtvovalnost žena soboškega okraja
Žene mursko-soboškega okraja so na okrajni konferenci v Murski Soboti izbrale novo okrajno vodstvo in delegatke za III. kongres AFŽ Jugoslavije. Ob tej priliki so pregledale svoje delo v poslednjem času.
Poročilo, ki ga je podala predsednica okrajnega odbora AFŽ, je pokazalo, da so žene mursko-soboškega okraja posvečale največ pažnje in skrbi pionirjem in cicibanom. Letos so bile odprte cicibanove sebe v Gornjih Petrovcih, Križevcih in Dokležovju, novi domovi igre in dela v Cankovi, Gornji Lendavi, dom igre in dela v Beltincih se je preselil v nove, lepše prostore, kjer je sedaj mesto za 60 otrok. Pionirji v Murski Soboti so dobili svoje igrišče, v Ižakovcih pa svojo pionirsko sobo. Okrajni odbor AFŽ je priredil petdnevni tečaj, na katerem je šest tovarišic prejelo najosnovnejša navodila za delo z otroki na igriščih in v domovih.
Povezava žena s šolo...
je bila letos v okraju že mnogo boljša. V Tednu matere in otroka so žene organizirale 67 roditeljskih sestankov, na katerih niso razpravljale izključno o šolskih uspehih svojih otrok, marveč o splošnih vzgojnih vprašanjih. Z zdravstvenimi in vzgojnimi vprašanji pa so se žene seznanjale tudi na predavanjih, ki jih je bilo preko sto.
Različni aktivi po vaseh so pokazali lepe uspehe
V Andrejcih so žene pomagale obdelati zemljo nosečim tovarišicam. V Ižakovcih in Dokležovju pa družinam, čijih možje so bili v frontni brigadi. Po zaslugi žena se je močno dvignila oddaja mleka v Ižakovcih in Puconcih.
Pomoč žena pri gospodarskih akcijah...
se pozna zlasti v vaseh Ižakovci in Sodišinci, kjer so prav po zaslugi organizacije AFŽ vsi odkupi stoodstotno izpolnjeni. V Ižakovcih so žene sodelovale pri vseh razrezih odkupov, saj prav žene najbolj  vedo, katero gospodarstvo laže odda maščobo, mleko itd. Za tako uspešno delo je Glavni odbor AFŽ Slovenije nagradil
ižakovske žene z 270 metri tekstilnega blaga. V Sodišincih, kjer je zavedna žena Milika Roganova tudi predsednica krajevnega ljudskega odbora, je sodelovanje žena pokazalo lepe uspehe pri odkupu maščob, ki je bil najboljše izpolnjen v vsem okraju. Dočim se je ob prvem razrezu odkupa maščob, pri katerem žene niso sodelovale, pritožilo 30 kmetovalcev, je bilo po drugem razrezu, kjer je sodelovala organizacija AFŽ. le troje pritožb.
Za prevzgojo prekmurskih žena...
je bilo v okraju prirejenih 32 izobraževalnih in 15 praktičnih tečajev, v katere je bilo zajetih blizu tisoč žena. Razstave, ki so po končanih tečajih prikazale njihov uspeh, so bile lep odraz napredka prekmurskih žena. Prevzgoja se je odražala tudi pri volitvah v Zvezno skupščino, v krajevne ljudske odbore in v odbore AFŽ. V krajevne ljudske odbore je bilo izvoljenih preko 120 žena. Po vaseh pa je izvoljenih 119 odborov AFŽ, v katerih je okrog tisoč žena.
V diskusiji
so se oglašale žene iz raznih vasi, kjer so organizacije AFŽ posebno dobre. Tovarišica Cilka je prikazala, kako dela organizacija AFŽ v Moščan
cih že od leta 1945 naprej. Ko so na Muri še pele strojnice, so meščanske žene že spekle kruh in pripravile jedila ter jih na, z zastavo in rdečo zvezdo okrašenem vozu, odpeljale ranjencem na fronto Tudi danes so še moščanske žene med prvimi v okraju. V znak priznanja so prejele za nagrado radio-aparat.
Tovarišica Bačičeva iz Križevec je v imenu žena obljubila vso pomoč pri vpisu ljudskega posojila »Nobena žrtev ni za ženo, če odtrga družini kak liter žganja, ki ga lahko drago proda in vpiše ljudsko posojilo,« je dejala.
Tovarišiča iz Ižakovec je povedala, kako žene v tej vasi skrbe, da so vsi razrezi odkupov pravilno izvršeni in 
zato tudi odkup v redu poteka. Tovarišica Milika iz Sodišinec pa je govorila o pomenu decentralizacije državne uprave, ki bo tudi ženam naložila večjo odgovornost pri vsem delu v vasi
Sklepi
Žene mursko-soboškega okraja so ob zaključku konference sklenile, da bo njihova glavna skrb posvečena vpisu ljudskega posojila. S pomenom ljudskega posojila bodo seznanile sleherno ženo. V bodoče bodo žene še bolj skrbele za to, da se bodo tudi vsi odkupi pravočasno in v redu izpolnjevali. Napake, ki se pojavljajo po vaseh, pa bodo žene odpravljale preko organov ljudskih inšpekcij.
Ljudsko sodišče jih je sodilo
Pred kratkim se je pred okrajnim ljudskim sodiščem v Ljutomeru zagovarjal privatni mlinar Tigeli Filip, iz Grabrovnika (LRH), ki ima svoj mlin ob Muri pri Gibini. Tigelj je v letu 1949 zvozil na svoj dom v Grabrovnik preko 2000 kg moke in žita z mlinarske merice, ki bi jo moral po zakonskih predpisih oddati državi. Na ta način si je neupravičeno kopičil zaloge z namenom, da bi odtujeno žito in moko prodajal po špekulantskih cenah.
Nič boljši ni mlinar — poslovodja okrajnega mlina Slaptinci Ajlec Viktor iz Moravec štev. 11. Izkoriščal je svoj položaj in zaupanje ljudske oblasti v svoje osebne špekulantske
namene. Iz državnih zalog moke, katera mu je bila zaupana, si je nedovoljeno prisvojil 80 kg enotne moke, jo odnesel na svoj dom in jo uporabil v svojo korist.. Kot poslovodja okrajnega mlina ni vodil nobene kontrole pri sprejemanju žita v mlin in pri izdajanju moke iz mlina. Vsled takšnega malomarnega odnosa do službe, je nastal v zalogah primanjkljaj za 95 kg žita, za katerega ni vedel opravičila.
Ljudsko sodišče je — upoštevajoč nastalo škodo, ki sta jo obtoženca povzročila skupnosti in preskrbi delovnega ljudstva — obsodilo špekulanta Tigeli Filipa na 1 leto in 2 meseca odvzema prostosti s  prisilnim
delom z zaplembo celotnega premoženja. Ajlec Viktor pa je za nedovoljeno dejanje prejel kazen 1 leto in 6 mesecev odvzema prostost
Javna razprava proti obtožencema je pokazala, kako se špekulanti iz vrst Tigelov in Ajlecov na vse načine trudijo, da bi škodovali ljudski oblasti. Takšni ne izbirajo sredstev za lastno okoriščanje in bogatenje na račun delovnih množic. Borba proti takim škodljivcem je borba za izboljšanje preskrbe in življenja naših delovnih ljudi ter zadeva slehernega državljana.
V strokovnih tečajih se vzgajajo bodoči obrtniki
Ljudska oblast posveča mnogo pažnje razvoju obrtništva, ki je važna panoga našega socialističnega gospodarstva. Posebne skrbi so deležni učenci v gospodarstvu, katerim je v današnjih pogojih omogočeno, da pridejo do praktičnega in teoretičnega znanja, ki jim bo kot bodočim pomočnikom, državnim mojstrom in strokovnjakom — nujno potrebno.
V	času od 4. julija do 3. avgusta t. l. se je v Ljutomeru vršil strokovni tečaj za vajence lesne stroke z Mariborske oblasti. Vajenci so imeli poleg rednega pouka tudi študijske krožke, kjer so si pridobljeno znanje utrjevali in pri učenju medsebojno pomagali.
Izpiti ob zaključku tečaja so dokazali da je večina učencev predavane snov obvladala. Med 54 tečajniki je 1 odličnjak, 14 prav dobrih, 28 dobrih 7 zadostnih in 3 nezadostni.
V	tekmovanju v učnem uspehu med I. a razredom I. b razredom ja zmagal I. a razred s 96.77o/0, in I. b razred pa samo z 88% uspehom.
Iz lesne stroke je položilo izpit z dobrim uspehom dvanajst tečajnikov, eden pa ima popravljalni izpit iz zgodovine
Najboljši učenci so bili nagrajeni z lepimi knjigami. Med temi je tov, Geder Anton iz murskosoboškega okraja, ki je dosegel na tečaju odlične učne uspehe. Njemu sledijo Rajsel Franc, Predan Franc in Časar Janez. V disciplini in pri vzdrževanju reda in čistoče v učnih prostorih se je najbolje izkazal član LMS tov. Kiselak Štefan
Ob žetvi in mlačvi v Slovenski Krajini
Palko Dolinec
(Nadaljevanje)
Ko pridejo »žnjeci« (žanjci) na njivo, se gospodar najprej odkrije, nato utrga pšenični klas in pogleda kakšno je zrnje. Če je zrnje lepo dozorjeno je vesel. Pravi, da se v dobro dozorjenem zrnju vidi Marijina podoba, se domači niso udeleževali žetve, ampak so vso delo samo nadzorovali. Žetev so opravljali siromaki-bajtarji ali kakor so jih imenovali »rezarji«. Delali so za »rez«, to se pravi, da je vsak enajsti križ, ki so ga nakosili bil njihov zaslužek. Ljudje so radi hodili v rez, kajti razen zaslužka so imeli vedno dovolj jedače in pijače. Najvažnejše pa je šele prišlo, ko so 
padale poslednje plasti pšenice.
Gospodinja je prinesla na polje velik vrtanik, gospodar pa je poslal vina. Žnjeci s0 spletli okrog vrtanika venec iz najlepšega klasja in poljskih rož in s tem žetvenim vencem ali »dožnjekom« kot mu pravijo v Slovenski Krajini, so potem kronali najboljšega kosca. Če je prišel v tem času gospodar na polje, so ga ujeli in zvezali v poslednji snop, kar je bila za gospodarja največja počastitev.
Po opravljeni žetvi so rezarji med petjem in vriskanjem nesli dožnjek na dom gospodarja, ki jih je potem pogostil. Največkrat je taka pogostitev trajala vso noč do jutra in je bila nekaka žetvena gostija. Tudi ni manjkalo godbe in plesa. Ko so se žanjci odpravljali zjutraj domov, jim je gospodinja razdelila vrtanik, pšenični venec pa je obesila na sredo oči in obraz. Potem še naredi križ čez polije in zareže prvo plast.
Najbolj zanimiva žetev je bila vsekakor pri premožnih kmetih, kjer so »rezali« na pet ali še na več kos. Tu sobe. Ponekod je tak venec moral biti pri hiši do prihodnje žetve, drugod pa samo do mlačve.
Spet drugod je bila navada, da je gospodar prinesel po opravljeni žetvi domov tri najlepše klase pšenice in jih vrgel na streho, da bi ne udarila v domačijo strela. Prvega zrnja so bile deležne tudi kure, da bi iznesle več jajčk.
Taka je bila žetev pri bogatih kmetih. Pri revnih je bilo seve drugače. Tu ni bilo ne dožnjeka, ne vriskanja, ne petja. Žetev  so opravili tiho in
skromno, brez vina, ob sami vodi, ki so jo prinesli v pütri na polje, da bi se prehitro ne ogrela v vročem soncu.
Preden se zvečer žanjci odpravljajo s polja, zložijo snope v križe. V Slovenski Krajini poznajo troje žetvenih križev. Mali križ ima 15 snopov, srednji 17 in veliki križ 21 snopov. Najrajši zlagajo male in srednje križe, ker se snopje zelo hitro suši. Prvemu snopu v križu, ki je najmanjši, pravijo školnik, orglavec, zadnji snop pa je pop. Ponekod vtaknejo v zadnji snop še vejico pušpana, da bi v križ ne udarila strela, drugod pa ga zvežejo z dvema povresloma. Ko je snopje že zloženo v križe, pograbljajo strnišče z velikimi grabljami, ki jim pravijo kvatre. To kvatranje je delo povreslarja Grablovino ali zgrebelino zložijo ob križih. To je tudi prva hrana, ki jo dobijo kure od novega pridelka.
V nekaterih vaseh nekdaj strnišča sploh niso pograbi jali, drugod pa so grabljovino sežgali. To je bila neke vrste zahvala zemlji za dobro letino in obenem prošnja, da bi bila prihodnja žetev še obilnejša
Ko so polja pokošena in pograbljana, pridejo zaostalo klasje paberkovat otroci. Nabranemu klasju pravijo kitki. Nekoč so paberkovala tudi dekleta. Katera v vasi je nabrala
največ kitkov, se je izkazala, da bo dobra gospodinja in je že lahko naslednjo zimo pričakovala ženina Zrnje, pridobljeno iz kitkov, so v mnogih krajih različno porabili. Največkrat so ga bili deležni prašiči in perutnina. kajti živina, ki je jedla to zrnje ni bila toliko izpostavljena različnim boleznim. Tudi je bila navada, da so to zrnje dali posebej zmleti. Moko so očuvali za velikonočni kolač ali pa za vrtanke, ki jih bo kot nevesta delila domača hči, ki si je pri pobiranju klasja zaslužila pravico dobiti moža.
Snopje je moralo ostati na njivi najmanj teden dni, da se je posušilo. Ko je bilo dovolj suho so ga zvozili domov in se pripravili za mlačev.
V Slovenski Krajini je mlačev s cepmi že redkost. Že pred prvo svetovno vojno in letih po vojni, so mlatilnice skoraj popolnoma izpodrinile zastareli način mlatidbe Mlačev s cepmi, se je do danes ohranila le še v toliko, kolikor ljudje rabijo ritovine (t. j. slamo za kritje streh.) Z odpravo te primitivne mlačve pa so se, žal, izgubili tudi mnogi ljudski običaji Do danes se jih je obranilo bore malo, ki prikazujejo le medlo sliko, nekdaj bogatega ljudskega verovanja.
(Koncc prihodnjič)
M. Sobota, 10. avgusta 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Mladina je napovedala tekmovanje za vpis ljudskega posojila
Član aktiva LMS v Razkrižju so sklenili, da bodo vpisali 25.000 din ljudskega posojila. Obveznost, ki so jo sprejeli pa še ni dokončna, ker bodo k vpisu pritegnili še vse ostale mladince.
Napovedali so tudi tekmovanje vsem aktivom LMS ljutomerskega okraja v naslednjih točkah:
1.	Kateri aktiv LMS bo pritegnil največji odstotek mladine, ki bo vpisala ljudsko posojilo
2.	Kateri aktiv bo dosegel največjo vsoto vpisanega posojila.
3. Katera organizacja LMS bo največ pripomogla v agitaciji za vpis ljudskega posojila med kmečkim delovnim ljudstvom.
Pismo pionirčkov »Tudi mi hočemo braniti našo domovino«!
21. julija je bilo v Podgradju pionirsko strelsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 25 pionirjev najboljših učencev osnovnih šol ljutomerskega okraja
Že večkrat so v šolskih urah to tudi v času taborenja slišali o junaških podvigih partizanov, da so s 
streljanjem pregnali podivjane fašiste iz naše domovine. Tudi oni bi bili rad čimprej odrasli možje — zvesti branitelji naše socialistične domovine Tako se že sedaj v šolski dobi pridno vadijo v obvladanju tehnike orožja
Že nekaj dni pred tekmovanjem so pionirčki kramljali in ugibali, kdo bo izmed njih obvladal najbolj tehniko streljanja in kdo bo dosegel največ krogov
V streljanju se je najboljše izkaza 12 letni Hanžel Joško iz Ljutomera, ki je s 5 naboji iz malokaliberske puške dosegel 38 krogov, sledila pa sta mu 12 letni Kapun Janez iz Veržeja z 21 krogi in 8 letna pionirka Oman Danica iz Tomaža s 26 krogi. V tekmovanju so nastopili vsi taborujoči pionirji s povprečno dobrimi uspehi
Ne maramo takih predstavnikov ljudske oblasti
Kakor povsod, tako si imajo tudi kmetje v Šalovcih marsikaj pogovoriti. Zanima jih odkup, drugo ljudsko posojilo in še marsikaj. Zato so že z nestrpnostjo pričakovali množični sestanek, ki je bil določen za nedeljo. Pohiteli so s svojim domačim delom in ob 7. uri so se že volilci zbirali pred šolo. Toda vrata so bila zaprta in šola kakor izumrla. Pogledovali so se, toda ni bilo prisotnega nobenega člana Krajevnega ljudskega odbora.
No, čez eno uro in pol se je kmetom posrečilo najti tajnika KLO-ja, kateri je kaj slabe volje prišel na sestanek. Med tem se je našel že tudi ključ in sestanek bi se lahko začel. Toda tedaj se je tajnik spomnil, da ni petroleja.
Da je bila mera polna — se je prav tedaj peljal predsednik KLO-ja tov. Svetec v veseli družbi s tov. Abrahamom iz Peškovec na veselico v Hodoš. Upravičeno so ljudje tedaj grajali tak odnos člana ljudske oblasti do zbora volilcev, ter tudi sami začeli razočarano odhajati s sestanka.
V KLO Ljutomer so uvedli krajevni samoprispevek
Krajevni ljudski odbor v Ljutomeru je izdal odločbo o krajevnem samoprispevku za leto 1950 v višini 318.025 dinarjev. To odločbo je izdal na podlagi sklepa zbora volilcev, ki se je vršil 21. aprila t. l. Na tem zboru so se volilci odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki ga bo-
do v Ljutomeru uporabili za razna javna dela. Tako je za vzdrževanje krajevnih cest določenih 50.000 dinarjev, za preureditev kino-dvorane 60.000 dinarjev, za gradnjo mestnega kopališča 170.000 dinarjev itd.
Krajevni samoprispevek bodo plačali vsi prebivalci na področju KLO-ja. Uslužbenci bodo prispevali 1/2 % od mesečnega prejemka, kmetje pa bodo plačali po davčni lestvici, ki se uporablja pri odmeri drugih davkov.
Z dograditvijo in preureditvijo predvidenih objektov s pomočjo krajevnega samoprispevka, bo v Ljutomeru rešeno marsikatero vprašanje, ki se je dosedaj zdelo neizvedljivo. Tudi ostali KLO-ji, ki krajevnega samoprispevka še niso uvedli, čeprav so tudi pri njih potrebna razna dela naj bi sledili Krajevnemu ljudskemu odboru v Ljutomeru
V KOZ Bučečovci bodo zadružne 
škodljivce izločili iz svojih vrst
Na meji ljutomerskega okraja lezi sredi prostranih polj in travnikov vas Bučečovci. V tej vasi so napredni kmetovalci ustanovili kmečko delovno zadrugo, v katero je vstopilo  18 kmetov, ki so vložili 209 hektar jev zemlje, od tega 92 hektarja ornih površin.
Zadružniki se še borijo z najrazličnejšimi težavami, predvsem s pomanjkanjem delovne sile. V zadrugi imajo namreč samo 43 za delo sposobnih ljudi. Privatni sektor, ki ima v rokah 97 hektarjev zemlje, pa jo obdeluje s 109 delovnimi močmi. Pomanjkanje delovne sile so delno ublažili s strojno obdelavo zemlje, saj ima zadruga že 5 kosilnih in 4 sejalne stroje, ki so zadružnikom v veliko pomoč
Brigadni sistem dela so v zadrugi uvedli šele pred dvema mesecema. Prej so zadružnike nagrajevali po višini vložene zemlje. Tako nagrajevanje, seveda zadružnikov ni vzpodbujalo pri delu, saj so pridni delavci dobili isto nagrado kot mani delavni zadružniki
Sedaj v delu prednjači II. brigada. Brigadir Alojz Kotnik je vzoren zadružnik in kljub svoji starosti še marsikaterega prekaša pri delu. Njegovem zgledu sledijo tudi zadružniki Vinkovič Franc in Katica, Kotnik Angelca. Slavič Marija, Smodiš Slavica. Horvat Tomaž, Stranjšak Franc
 in Sijanec Terezija. Ti zadružniki tvorijo zdravo in delovno jedro zadruge.
Posebno težko je bilo letos zadružnikom pri žetvi. Požeti so morali 27 hektarjev pšenice, 19 hektarjev rži, 2 hektarja ječmena in 2 hektarja oljne repice. Pridni zadružniki so se tudi tokrat izkazali, saj so želi od ranega jutra do pozne noči in tako žetev pravočasno opravili. Sedaj se v zadrugi vrši mlačev. Obeta se dober pridelek, saj so močno gnojili z umetnimi gnojili. Porabili so 2000 kg superfosfata, 3000 kg dušika in 1000 kilogramov kalijeve soli. Slabo pa je v zadrugi to, da mlatijo na ohišnicah, kar onemogoča kontrolo nad namlačenim žitom-
Zadruga redi 45 konj, 54 glav goveje živine in 100 svinj. Vso živino redijo zadružniki na svojih ohišnicah, ker še nimajo zgrajenih skupnih hlevov. Tako so tudi pokošeno seno spravili vsak na svoje. Zadruga ima sicer v načrtu preureditev in prezidavo skupnih hlevov, toda delo prepočasi napreduje. Zadružniki bodo morali krepkeje prijeti za delo, kajti zadruga pomeni skupno obdelavo zemlje združitev zadružne živine, skupno vskladiščenje pridelkov itd.
Zadružniki pa imajo v svoji sredi tudi nekaj zadružnikov, ki so se vri-
nili v zadrugo, da bi se pod njeno zaščito zavarovali pred davki, odkupi in drugimi dajatvami. To so predvsem bivši vaški bogataši, ki se še danes nočejo sprijazniti z delom v zadrugi in ji hočejo na vsakem koraku škoditi. Ti škodljivci pljuvajo na vse delovne napore pridnih zadružnikov in bi jih radi še nadalje izkoriščali ter na njihov račun udobno živeli.
Zadružniki Žitek Franc, Vidner Ana, Cvetko Jožefa, Lukač Marija in Slavič Marija so vložili v zadrugo svoje vinograde kljub temu pa so lansko jesen vse pridelke sami pobrali. Zadruga pa — čeprav so bili vinogradi njeni — ni imela od teh nobenih koristi
Zadružnik Horvat Martin se ne strinja s skupnim delom in se ga ne udeležuje. Letos je celo zaklal zadružnega bika in prodajal meso privatnikom po 100 din kg. Ne zmeni se za opozorilo upravnega odbora, da izkupiček od prodanega mesa preda zadrugi, temveč se izgovarja, da je bil bik njegov
Nič boljši ni zadružnik Žitek Franc, bivši predsednik KLO-ja. Proti zadružnim pravilom, za katere je ob vstopu v zadrugo glasoval, je imel na ohišnici več glav živine. Gostinskemu podjetju v Mariboru je na svojo roko prodal zadružnega bika, za katerega še do danes ni oddal izkupička zadrugi. Venomer se izgovarja, da bo denar že prišel, pri vsem tem pa izgleda, da ga Žižek že ima in ga noče izročiti zadrugi
Posledica takšnega samovoljnega ravnanja z zadružno živino je da zadruga slabo izpolnjuje plan oddaje goveje živine in se uvršča med najslabše zadruge v okraju, saj je doslej oddala samo 17 odstotkov predvidenega mesa
Pred zadružniki se je dokončno razkrinkal tudi predsednik KLO Lukač Štefan. Ob vstopu v zadrugo je vložil razen 1 hektarja ohišnice vso svojo zemljo z inventarjem. Zadnji čas pa mu je postalo žal. Spoznal je, da je treba v zadrugi krepko prijeti za delo (katero mu ne diši) in si je pričel kar sam zopet lastiti zadružno zemljo. Kot predsednik KLO-ja si je predpisal oddajo poljskih pridelkov in živine za 3 hektarje zemlje, ki jo poseduje v Prekmurju, čeprav je isto ob vstopu vložil v zadrugo. S tem obveznim predpisom je hotel upravnemu odboru zadruge pokazati, da je omenjena površina zemlje njegova, ne pa zadružna. Prav tako si prilašča 70 arov vinograda, ki ga je lansko leto vložil v zadrugo in seveda tudi v jeseni sam pobral vse grozdje.
Kako je skrbel za zadružne svinje, je zadnje dni ugotovila kontrolna komisija. Pustil jih je stradati in jih je počasi pripravljal za pogin. Na drugi strani pa so njegovi prašički lepo rejeni, saj je imel Lukač na razpolago dovolj zadružne krme- Na ohišnici je imel večje število prašičev, katerih seveda kot predsednik ni prijavil na KLO. oziroma jih je prijavil manj. S tem se je hotel izogniti oddaji masti in je sabotiral preskrbo našega delavstva v mestih in industrijskih središčih.
Delovno ljudstvo v Bučečovcih pa je končno le izreklo svojo pravično besedo. Razkrinkalo je Lukača in njegove pajdaše in si izvolilo novega 
predsednika KLO. Lukač pa se bo moral za svoje razdiralno in škodljivo delo v zadrugi zagovarjati pred ljudskim sodiščem, kjer bo tudi prejel zasluženo kazen
ZAVEDEN KOLEKTIV — DOBRI DELAVSKI SVETI
Najboljša brigada v tovarni usnja v Ljutomeru je, Cankarjeva. Sestavljena je iz 7 članov, ki dnevno presegajo normo za 20%, istočasno pa se borijo za dvig kvalitete, tekmujejo med seboj m dosegajo lepe uspe-
Desetkratni udarnik Peter Stanič
he. Med njimi je devetkratni udarnik usnjar, Stanič Peter, ki presega normo za 23%. Zjutraj, ko zatuli sirena ima tov. Stanič že svojo kožo pripravljeno na stolu ter hiti z delom, da izkoristi Ves delovni čas. Sindikalnih
Devetkratni udarnik Roman Satler
sestankov nikdar ne zamuja in če mu ni kaj jasno, takoj vpraša za nasvet. Tudi udarniškega dela se vestno udeležuje:
V brigadi je tudi tov. Satler Roman, osemkratni udarnik, ki presega
šestkratni udarnik Vinko Majcen
normo za 22%. Tov. Roman še nikoli ni zapustil svojega dela vsled malomarnosti. Ko so na množičnem sestanku razpravljali o povišanju norm, je bil tov. Roman prvi, ki je poudaril, da je treba paziti tudi na kvali-
šestkratni udarnik Franc Stanič
teto. V brigadi sta še dva šestkratna udarnka tov. Stanič Franc in Majčec Vinko. Presegata normo pri vlaganju surovih kož za 22%, v apnene jame in izvlačevanje iz jam. Marljivo opravljata svoje delo in se borita za skupnost, za čimvečji doprinos k Titovi petletki.
Stran 4
»LJUDSKI OLAS«
M. Sobota, 10. avgusta 1950
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
Pst!
Šivilje mestnega podjetja v Ljutomeru delajo prav marljivo ob veselem pomenku. Ropot strojev se meša z glasnim pogovorom.
Pst! Pranja aktivist!
»Tovarišice, prišel sem, da zberem naročnike za »Ljudski glas«.
Pst! Stroji ropotajo, a šivilje molče.
»Časopis je, tovarišice...... nadaljuje aktivist
Pst! Stroji ropotajo, šivilje še vedno molče.
»Torej na svidenje!« in aktivist odide iz podjetja.
Ha, ha, ha! Hi, hi, hi! Preglaša smeh ropot strojev. Propadel je aktivist
Ha, ha ha! Vidite, kako visoka je politična zavest šivilj ljutomerskega mestnega podjetja!
Hi, hi, hi! Njihovi zavesti se še stroji smejijo.
Vujetu in Lojzetu v spomin!
Vsak kmet, bodisi zadružnik ali privatnik, ima srce za svojo živino, ki jo vidva odkupujeta.
Prav tako imajo železničarji glavne postaje v Ljutomeru srce in usmiljenje do živine, ki jo vidva nakladata.
Končno dovolita, Vujo in Lojze, da mi telički skrbimo za svoje življenje, vsaj do tega časa, dokler ne pridemo pod nož mesarjev.
Upoštevajte navodila svojega operativnega referenta, ker on ve, da se lahko v vagon naloži samo določeno število telet in da se živa teleta ne naklada tako, da se jih kar iz kamiona vrže v dva metra oddaljeni vagon.
Spomnita se na april, ko je zaradi sličnega dejanja na Starem trgu v Ljutomeru crkavala svinja.
Slava vama, Vujo in Lojze!
Dne 26. VII. naložena teleta.
Borimo se za večji pridelek oljaric
Vso skrb pravilni negi sončnic
V naših krajih je tradicija pridelovanja oljaric, saj nam dajejo priljubljeno maščobo — olje Splošno je razširjeno pridelovanje buče in sončnice kot vmesnih sadežev med koruzo in krompirjem. Z ozirom na že zdavnaj udomačeno pridelovanje teh rastlin, mislimo, da so kmetovalci vešči in izkušeni v negi in oskrbovanju teh kultur. Toda, da se tu delajo napake, vidimo po tem, kako občutno vpliva njih neizkušenost na množino in kakovost pridelka.
 Sončnica je dragocena oljarica, saj nam daje odlično jedilno olje ter je nenadomestljivo v industriji konserv, bonbonov, lakov in v drugih panogah živilske in kemične industrije. Boljše setve sončnic imajo v neluščenem semenu 30—35% .v luščenem, t. j. v jedricah pa 53—59% olja. Te številke nam kažejo veliko vrednost sončnic v naši prehrani.
Ako si ogledamo naše kulture sončnic, vidimo, da zdaleka ne prejemajo te nege in oskrbe, ki si jo po svoji vrednosti zaslužijo. Večina kmetovalcev se sploh ne briga, da bi si preskrbela boljšo vrsto, ki mu jo ponuja živilska industrija potom kmetijskih zadrug Sadi le svojo domačo vrsto, ki je križanica (mešanica) najrazličnejših vrst in nositeljica mnogih slabih lastnosti. Zaradi tega je tudi pridelek manjši in manjvreden. Selekcionirane, odbrane vrste imajo le en veliki cvet. na vrhu stebla rožo, ki ima 30—40 cm premera V taki roži seme dobro dozori, je polno in ima visoki odstotek olja. Razne domače, neodbrane vrste pa se močno razvejijo ter imajo mnogo zalistnih poganjkov, da je videti sončnica kot košato drevo. Na koncu teh poganjkov so številne male rože. ki večinoma sploh ne dozorijo. V kolikor pa dozorijo, je seme samo luskina brez jedrca.
Če smo že posadili tako slabo vrsto, moramo takoj odstranjevati vse stranske zalistne poganjke. S tem do sežemo, da se roža na glavnem poganjku močneje razvije in da pridemo do boljšega pridelka. To delo je sicer že nekoliko zamujeno, pač pa je še vedno priporočljivo.
Prav velika napaka je obiranje lista sončnic. Videti je sončnice, ki imajo le na vrhu nekaj listov, a vsi ostali so porezani. List pri rastlini ima isto vlogo kot pljuča pri človeku ali živali Ako so pljuča bolna in le delno delajo, človek hira in propada. Ravnotako je s listi sončnic. Rastlina vzdrži več kot človek in tudi ostane pri življenju, toda hira in nam da le malenkosten in malovreden pridelek.
V korist vsakega kmetovalca je, da opusti to grdo razvado. Poleg tega je napačno, da bi listje sončnic obirali za krmo živini. Pridelek sončnic pa je ogromno oškodovan in nikoli ne odtehta vrednosti obranega listja. Za krmo se naj uporabi vsaka drobna travica, ki se kljub suši še najde v jarkih, ob poteh, v sadovnjakih itd.
Da se izognemo zmanjšanju oljnega pridelka, je treba vedeti...
Druga važna rastlina, ki nam daje tudi olje, je buča ali »tikev«. Bučno olje je zlasti v štajerskih krajih najpriljubljenejše jedilno olje. Buča nam ne daje samo oljno seme, ampak tudi meso, ki je dobro za krmo. kljub temu, da ima meso dozorele buče 94 do 95% vode ter se tudi dolgo ne drži, posebno če jo doseže mraz. Mlade, nedozorele buče imajo še več vode tako, sa predstavljajo prav vodeno krmo. Sedaj, ko je zaradi suše splošno pomanjkanje krme so pričeli nekateri kmetje krmiti živino z mlado in vodeno bučo. Doraščena in zrela buča daje za krme mnogo več in boljšega mesa ter oljnega semena.
Če se upošteva, da se lahko tudi z oljem zadosti obvezni oddaji maščob, se bo razumen kmetovalec izogibal zmanjševanju oljnega pridelka in bo strmel edino za povečanjem pridelka, ki je le njemu v korist
V Novem Sadu se vrši tečaj za madžarske učitelje, ki ga obiskuje 30 slušateljev, kj bodo pozneje poučevali na madžarskih manjšinskih šolah. V Ruskem Krsturu pa je osnovan enomesečni tečaj za učitelje rusinskih šol, kjer si bodo izpopolnili svoje znanje rusinskega jezika.
SOBOTA : GARNIZIJA (M. Sobota)
1:2.
Preteklo nedeljo je bila pred približno 1000 gledalci odigrana, prijateljska nogometna tekma med moštvom Sobote in domačo Garnizijo.
Iniciativo na igrišču je takoj v začetku prevzelo moštvo Garnizije, ki je doseglo tudi prvi gol Šele po tem začetnem neuspehu je enajstorica Sobote zaigrala boljše m začela ogrožati vrata nasprotnika. Vsi napadi so se pa končali brezuspešno, kajti strelca iz še tako povoljne situacije ni bilo. Nepričakovano in to po krivdi obrambe je moral Režonja nekaj minut pred koncem prvega polčasa ponovno kapitulirati. Moštvo Garnizije je prišlo tako v vodstvo 2:0
Drugi del igre je pripadal skoraj v celoti moštvu Sobote ki je zaigralo boljše kakor v prvem polčasu. Igrali so večinoma pred vrati Garnizije, vendar žoga ni našla poti v mrežo, temveč je postala plen dobrega vratarja ali pa odšla v aut. Šele v 35. minuti je moštvo Sobote doseglo po Horvatu zasluženi gol. Proti koncu igre je Garnizija izvedla še nekaj nevarnih napadov, ki so pa ostali po zaslugi obrambe, predvsem pa dobro razpoloženega vratarja Režonje brezuspešni.
Glede na prikazano igro rezultat ne odgovarja in bi moštvo Sobote moralo iziti kot zmagovalec. Napad Sobote je od časa do časa zaigral dobro, vendar strelca na gol ni bilo. Od igralcev ki so igrali v prvem moštvu mladinskega moštva, sta se izkazala Bušen, predvsem pa Šimon. Moštvo Garnizije je pokazalo zelo dobro igro, predvsem v prvem polčasu. Izkazal se je posebno vratar, ki je ubranil nekaj zelo ostrih strelov. Zelo dobro ie sodil Kukania
FD LJUTOMER : FD ORMOŽ 7:1 (2:1)
30. julija sta se na igrišču TD v Ljutomeru srečala v prijateljski nogometni tekmi enajstorica FD Ormož in domače moštvo. V lepi igri
Po domovini
Pri izgradnji Titograda je bilo doslej proglašenih 280 delavcev za udarnike. Med njimi so tudi taki, ki so udarniki že po petnajstkrat. Najboljše delavce je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ nagradil tudi z Ordeni in Medaljami dela
Tekmovanje po šahovskem sistemu, ki so ga uvedli slovenski tekstilci, se vse bolj širi tudi po ostalih republikah. V petih dneh tekmovanja so v tovarni »Staljingrad« v Beogradu dvignili produkcijo za 22,7 odstotkov. Delavci v tovarni »Pobjeda« v Zagrebu pa so v nekaj dneh tekmovanja povečali produkcijo za 6 odstotkov.
Po vsej Sloveniji se vrše priprave za volitve delavskih svetov Pri Glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije je bil prirejen dvodnevni tečaj za 110 sindikalnih funkcionarjev, ki bodo delavcem v podjetjih pomagali pri izvedbi teh volitev. V največjih podjetjih bodo tudi člani Centralnega komiteta KPS imeli predavanja o pomenu novega zakona o delavskih svetih.
Poleg velikih industrijskih objektov, ki so, že dograjeni, je doslej v Makedoniji zgrajenih okrog 1500 novih stanovanjskih zgradb s 7000 stanovanji.
so zasluženo zmagali Ljutomerčani z rezultatom 7:1 (2:1).
Takoj v pričetku igre so bili v premoči Ormožani, ki so izkoristili nesporazum domače obrambe in v prvih minutah zabili prvi častni gol. Takoj za tem so prevzeli iniciativo igre domači in so v nekaj minutah rezultat izenačili. Igro so obvladovali Ljutomerčani, posebno v II. polčasu. Redkokdaj so pustili napad gostom, da bi ogrožali njihova vrata. Igrali sc precej povezano. Posebno borbena je bila branilna trojka Vozovišek-Prajner, Pevec in v napadu sta se odlikovala Škof Mirko ter Perica Jordan.
Pri gostih je bila dobra obramba, katere zasluga je, da gostujoče moštvo ni doživelo večjega poraza. Zaradi nepovezanosti v igri niso znali gostje realizirati ugodnih prilik za dosego golov.
Sodil tov. Zavratnik Alojz iz Ljutomera.
Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 11 do 13. avgusta 1950 ameriški film
»ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA« in od 15. do 17 avgusta ameriški film »TOPER POTUJE«
Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri. ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20. uri
POZIV
Pozivamo vse upnike in dolžnike, ki se še do danes niso odzvali našemu prvemu pozivu v dnevnem časopisju, da najkasneje do 10. t m. predložijo vse svoje terjatve — račune, oziroma, da dolžniki poravnajo svoje obveznosti na naš tekoči račun pri Narodni banki, filijala Maribor na štev. 640-15-154-1. Zaradi likvidacije podjetja se poznejše terjatve, ne bodo več upoštevale, oziroma se bo uvedel napram dolžnikom pravni postopek.
Podjetje za rejo prašičev Maribor
RAZPIS
Invalidsko podjetje »Mizarstvo« v Murski Soboti sprejme dva lesostrugarja, štiri mizarje in dva vajenca. Informacije pri Okrajnem odboru Zveze vojaških vojnih invalidov,
RAZGLAS
Obveščamo vsa podjetja in ustanove, ki posedujejo tovorna motorna vozila, da je za ves promet na cesti v Cankovo od 14. avgusta do 27. avgusta zaprt zaradi popravila mostu pri Domajincih.
Za promet izpod teže 3 ton se bo vršil v s puščicami označeni smeri skozi Topolovec in Domajinec na glavno cesto.	
Za promet nad težo 3 ton se bo vršil v označeni smeri iz Murske Sobote skozi Bodonec, Gor. Lendave in nazaj po isti progi.
Uprava cest OLO Murska Sobota
RAZVELJAVLJAM izgubljeno knjižico kolesa, tovarniška štev. 68-983, štev. tablice S 23 1118 na ime Mata j Franc, Murski Črnci.
PREKLIC. Razveljavljam veljavnost izgubljene mladinske in planinske izkaznice na ime Červek Štefan Moravci.
IZGUBLJENO
Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi moško črno suknjo črne barve, ki sem jo izgubil 1 avgusta med 3. in 4. uro na poti iz Murske Sobote v Radence na. naslov: Uprava gostinskih podjetij Sl. Radenci »Godba Baranja«.
Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna