Z najlepšimi željami v novo tisočletje Gorenjska y Banka Banka s poAuhom Corning MENJALNICE jr* >cn #*» # 4ssi «f V ¥ 5L-.I—/ M JM Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič tel.:360-260 PROBANKA Kranj, Bleiweisova 14, tel: 064 212-274 PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) t MMHMMHBMB^bi^ — n.riii.mi ..........i dMaMt ^HMNMMtt MNMMMMHB Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 1 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 4. januarja 2000 Milenijski novorojenčki Prvi Gorenjec je Primož iz Trboj Marija Pomagaj je najbližja slovenskemu srcu Brezje slovensko narodno svetišče Med vsemi romarskimi središči v Sloveniji so Brezje najmlajše, vendar najbolje obiskane. Marija Pomagaj je povezana z usodo slovenskega naroda. STRAN 2 Medtem ko je prva Slovenka v letu 2000 privekala na svet že nekaj minut po polnoči, smo morali na Gorenjskem na prvorojenca počakati do devete ure dopoldne. Takrat se je rodil Primož Jagodic iz Trboj. V jeseniški bolnišnici pa 1. januarja ni bilo nobenega rojstva, naslednjega dne pa so tudi tam učakali prvo: Marjana Šmid iz Radovljice je nekaj pred enajsto rodila hčer Aleksandro. STRAN 5 Jana Jagodic s Primožem, rojenim 1. januarja 2000. Na policijski upravi Kranj sta dva nova moža Jože Mencin nastopil službo Na včerajšnji redni novinarski konferenci kranjske policijske uprave sta se predstavila novi direktor Jože Mencin in novi vodja operativno-komunikacijskega centra Kranj Zdenko Guzzi. Mencin je zamenjal Jaka Demšarja, ki je odšel na novo delovno mesto na notranjem ministrstvu, Guzzi pa je zapolnil izpraznjeno mesto načelnika operativno-komunikacijskega centra, saj se je dosedanji načelnik Bojan Belak upokojil. Ledene ljubezni (do prve odjuge) - Našli smo jih v Sebenjah, na dvorišču Majdnekove hiše, kjer živi z družino Oto Franc. Po poklicu je predelovalec kovin, trenutno pa brez zaposlitve in kot je povedal, čaka na boljše čase. Oto je znan po različnih skulpturah iz snega. Naredil je že tri metre visokega sneženega moža s klobukom, poštarja, policista Danila, Kendo s harmoniko, sosedo Hafo. Vsako leto nastane pod njegovimi rokami iz snega nekaj drugega, tokrat pa je pred tednom dni izoblikoval tri Ledene lju- j|pP bežni, ki se bodo ob prvi ile. • A. Ž. Incident pred zadnjo sejo tržiškega občinskega sveta v letu 1999 Ali je svetnik res brcnil župana? Pavel Rupar je člane občinskega sveta seznanil, da gaje pred vrati sejne dvorane brcnil Jožko Kuhelj. STRAN 4 Rodio Triglav 96 GORCnJfKfl V/A ■:<,■■<>.*■, - - , „ 101.1 KfafijAs OOfO D I O D Z Vami vsak dan ...........00mj\od 05. do 09. POSLOVNI VAL inodl5.do2Lw 9770352666018 Bazilika na Brezjah slovensko narodno svetišče Marija Pomagaj je najbližja slovenskemu srcu Med vsemi romarskimi središči v Sloveniji so Brezje najmlajše, vendar najbolje obiskane. Marija Pomagaj je povezana z usodo slovenskega naroda. Brezje, 4. januarja - "V njenem milem pogleduje slovenski človek našel tolažbo in upanje v težkih trenutkih svojega življenja. Nanjo je mislil slovenski vojak, ki se je boril na tujih frontah ali v bojih za domovino. Kot najčistejši spomin je vzel njeno podobo s seboj izseljenec, z mislijo nanjo pa je domovino zapuščal begunec," je dejal v soboto, 1. januarja, v nagovoru pred polno baziliko Marije Pomagaj na Brezjah ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Slovenska škofovska konferenca je na pobudo bratov frančiškanov z Brezij 7. septembra lani soglasno sklenila, da bo cerkev Marije Pomagaj na Brezjah razglašena za narodno svetišče. V soboto, na Novega leta dan, so slovenski škofje, ljubljanski škof dr. Franc Rode, mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski škof mag. Metod Pirih, v brezjanski baziliki slovesno podpisali listino o razglasitvi. Dr. Rode jo je žigosal in škofje sojo izročili v varstvo gvardijanu frančiškanskega samostana in rektorju bazilike patru magistru Alojziju Božiču. Dobre ocene leta 1999 Škof Pirih podpisuje listino o razglasitvi. Foto: J. K. Od leta 1969 dalje, ko je bilo na Brezje organizirano prvo množično romanje (bolniki), so na Brezjah vse najpomembnejše verske manifestacije, je dejal v govoru dr. Rode. To je priznal tudi papež Janez Pavel II., ki je leta 1988 na prošnjo tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja odlikoval brezjansko cerkev s častnim naslovom bazilika, leta 1996 pa jo je obiskal in v njej molil za slovenski narod. Brezje je med letoma 1957 in 1997 obiskalo 7,5 milijona romarjev. Zadnja leta je povprečen letni obisk 300.000 romarjev. Nadškof je poudaril, da ima razglasitev brezjanske cerkve za narodno svetišče tudi državniški pomen, "kraj gorečih prošenj in zahval, kraj upanja in krščanskega poguma, kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in krepil državniški čut, kraj vseslovenskega bratstva in sprave". Imenovanje za narodno svetišče pa ne pomeni zmanjševanja pomena drugih božjepot-nih cerkva. • J. Košnjek GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ' KUPONZA MALI OGLAS DO 10 BESED " - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON V. - VI. 2000 iz LETOPISA GORENJSKA 1999/2000. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triaika I -48 • tel.:06 111'A I 632 • fsuc:06 1/741612 Prihaja vznemirljivo in v marsičem odločilno leto Slovenija preteklo leto ni doživela hujših pretresov. Le inflacija je ušla z vajeti in se je po dveh letih znova dvignila. Letošnje leto bo zanimivo in vznemirljivo. Med drugim bo tudi volilno leto. Ljubljana, 4. januarja Zadovoljstvo s preteklim letom in dobra pričakovanja v letošnjem letu sta v novoletnih poslanicah izrekla predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Predsednik države je med drugim zapisal, da smo na novi čas pripravljeni. "Naša zgodovina ni več del zgodovine drugih. Sami odločamo, kako bomo živeli doma in kako nas bodo prepoznavali v svetu. Imamo svojo državo. Spoštujmo jo in bodimo ponosni nanjo. Doma postorimo, kar je treba, da bi se samozavestno prilegala prihajajočim časom, svetu, ki bo drugače razumel meje, se odpirala sodelovanju in ustvarjalnemu tekmovanju. Postanimo učeča se družba z dobrimi in vsem dostopnimi šolami. Bodimo solidarni, nikogar ne puščajmo osamljenega in brez pomoči v stiskah in nesreči. Bodimo svet prijaznega izziva za mlade. Za naše življenje in prihodnost je varna in dobra tista pot, ki pelje k sožitju in solidarnosti, k strpnosti in tvornemu skupnemu življenju, ki spoštuje različnost," je zapisal predsednik države. "Ponosen sem, da vas bom kot predsednik vlade vodil v novo tisočletje, v samostojni državi, ki je prav v zadnjem desetletju znala izkoristiti zgodovinsko priložnost in se je v zelo kratkem času uveljavila kot stabilna in gospodarsko uspešna država ter kot zanesljiva partnerica v mednarodni skupnosti," je med drugim zapisal predsednik vlade. Po njegovem mnenju stopamo v novo tisočletje z realnim optimizmom, z iskreno željo, da bi bilo v svetu manj vojn in več strpnosti, da bi imeli ljudje več posluha drug za drugega ter da bi. živeli svobodno, mirno in polno življenje. Inflacija je dvignila glavo Statistični urad je posredoval prve podatke o gospodarski uspešnosti ali neuspešnosti Slovenije. Najpomembnejši sta ugotovitvi, da so se decembra cene življenjskih potrebščin dvignile za 0,8 odstotka in da je moč inflacije po dveh letih padanja znova narasla. Po podatkih statistikov so se cene med decembrom leta 1998 in decembrom 1999 povečale za 8 odstotkov. Takšna je bila, računana po evropskih merilih, tudi rast inflacije. To je nekoliko več od preteklih dveh let, vendar je bil zadnja tri leta slovenski boj z inflacijo uspešen. K rasti inflacije je največ prispevala uvedba davka na dodano vrednost, podražitev nafte in naftnih derivatov pa ni prizadela samo nas, ampak tudi druge evropske države. Rast družbenega proizvoda se je umirila. Statistiki imajo podatke za lanskih devet mesecev. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1998 je rast družbenega proizvoda dosegla še vedno zadovoljive 4 odstotke. Proizvodnja in izvoz sta se povečala, zadolževanje v tujini pa zmanjšalo. Največji napredek je bil dosežen v gradbeništvu, sledi pa trgovina. Letošnje leto bo v Sloveniji živahno. Med osrednje pričakovane dogodke je vsekakor treba uvrstiti parlamentarne volitve, tretje v samostojni Sloveniji. Leto enako lanskemu Opravljene so bile prve raziskave javnega mnenja o preteklem letu in letošnjih pričakovanjih. Povzemamo raziskavo časnika Delo, v kateri je sodelovalo 1140 poklicanih v telefonski anketi. Na vprašanje, kakšno je bilo leto 1999 v primerjavi z letom 1998, jih je 24,9 odstotka odgovorilo, da boljše, 43,9 odstotka jih je menilo, da je bilo enako kot leto prej, 26 odstotkov pa je odgovorilo, da je bilo leto 1999 slabše od leta 1998. Na vprašanje, kakšno bo leto 2000 v primerjavi z letom 1999, jih je največ, 33,1 odstotka, odgovorilo, da boljše. 26,8 odstotka je prepričanih, da bo enako kot leta 1999, 20,6 odstotka pa napoveduje slabše čase. Anketirani so bili vprašani, kakšen bo gospodarski položaj naše države v primerjavi z letom 1999. 25,5 odstotka jih je odgovorilo, da bo letos v gospodarstvu boljše kot lani. Seja slovenske vlade. Bo letos znova nižja inflacija. 25,1 odstotka jih je prepričanih, da bo enako, 32,4 odstotka pa je prepričanih, da se bo letos gospodarstvu slabše godilo. V anketi, izvedeni 20. in 29. decembra, je bilo tudi vprašanje, kako bi tokrat glasovali na referendumu o samostojnosti Slovenije. Leta 1990 jih je bilo 88,5 odstotka "za" in 4 odstotke "proti". Tokrat pa bi jih bilo za 85,6 odstotka, proti pa 6,6 odstotka. V Sloveniji premalo stanovanj Stanovanjski sektor Ministrstva za okolje in prostor je v slovenskih občinah opravil anketo o stanovanjski gradnji in stanovanjskih potrebah. Pokazala je, da so trditve o pomanjkanju stanovanj točne, kar se ponavlja že nekaj let. V 192 občinah so ugotovili, da je pomanjkanje večje kot pred dvema letoma. Manjka 7049 socialnih in 5860 neprofitnih stanovanj. Temu je prilagojen nacionalni stanovanjski program, ki čaka v državnem zboru na zadnjo obravnavo. V Sloveniji imamo trenutno okrog 659.000 stanovanjskih enot, od tega jih je dobra polovica v mestih. Skoraj polovica stanovanj je dve in tri sobnih. Povprečno statistično slovensko stanovanje je 2,6 sobno in meri 68,7 kvadratnega metra. V njem prebiva 3,1 stanovalca. Lastniških stanovanj je kar 88 odstotkov, kar je več kot povprečno v evropskih državah, najemnih pa je okrog 12 odstotkov. Po Evropi je najemnih stanovanj okrog tretjine. • J. Košnjek Bojan Ušeničnik ponudil odstop Ljubljana, 4. januarja - Direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik je ministru za obrambo Franciju Demšarju ponudil odstop. Kot razlog je navedel nerazumevanje in negativen odziv na njegovo razlaganje ukrepov ob morebitnih težavah z računalniškim hroščem na področju zaščite in reševanja. V odstopni izjavi je zapisal, da so ukrepe, med katerimi je bilo tudi obvestilo prebivalcem, medresorsko usklajevali, Še posebej celovito pa na seji štaba civilne zaščite, na kateri je sodeloval tudi predstavnik Centra vlade za informatiko. Dejal je, da so imele informacije dober namen. Vendar je zanj odločitev o odstopu edina sprejemljiva. Lani v državnem zboru Sprejeli so skoraj 200 zakonov Državni zbor ocenjuje lansko delo kot zelo uspešno, javnost pa v anketah pogosto meni drugače. Morda zaradi prepirov med poslanci, na katere javnost še ni navajena. Ljubljana, 4. januarja - V vodstvu državnega zbora pravijo, da bi njegovo delo v letu 1999 lahko vpisali v knjigo rekordov. Poslanci so zasedali 123 dni, od tega 88 dni na rednih in 35 dni na izrednih zasedanjih. Sprejeli so 198 zakonov, med katerimi je bilo 82 zakonov o ratifikaciji mednarodnih sporazumov in pogodb. Skupno so obdelali 408 točk dnevnega reda. V primerjavi s preteklimi leti je bil storjen največji napredek na zakonodajnem področju. Vlada je predlagala 102 zakona, poslanci pa 14 zakonov. Pri dobri polovici obravnavanih in sprejetih zakonov je šlo za usklajevanje z zakonodajo Evropske unije, bodisi za povsem nove zakone ali za dopolnila starih. Leta 1998 je državni zbor zase- dal 108 dni ali petnajst dni manj kot lani, sprejeli pa so 66 zakonov in 35 mednarodnih sporazumov. Klici na odprti telefon Vodstvo državnega zbora je marca uvedlo odprti telefon na številki 080 - 17 • 17. Vodstvo državnega zbora je odgovarjalo nanj vsak prvi ponedeljek v mesecu. Novost se je obnesla. Ponavadi je poklicalo od 10 do 20 občanov. Od maja dalje je bila linija brezplačna, oziroma v breme državnega zbora. Uspešno delo državnega zbora pri usklajevanju naše zakonodaje z evropsko je bistveno prispevalo k boljši oceni naše pripravljenosti za vstop v Evropsko unijo. Evropska komisija nam je namreč v preteklih letih očitala prav počasnost na tem področju. Pri mnogih zadevah "evropskega pomena" je šlo za usklajeno delovanje pozicije in opozicije. Zanesljivo je to posledica ustreznega dogovora parlamentarnih strank. Državni svet je izrekel veto na 9 zakonov. Poslanci so jih šest znova potrdili, tri pa ne, med katerimi je bil tudi zloglasni zakon o predčasnem upokojevanju poslancev. Zavrnjenih je bilo 11 predlaganih zakonov. Večino so jih predlagali poslanci. • J. Košnjek ftEHGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski potitićnoinformalivni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: LeopoldiM Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar. Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič ' Fotografija: Tina Doki / Priirara za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO • TČR. Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana /1 Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova t, Kranj, telefon: 064/223-111, telefav 064/222-917 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/22.V444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNtGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DLM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 i v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Radio Triglav praznuje 35-letnico svojega dela Samostojen, trmast, zvedav in - zelo priljubljen Radio Triglav praznuje 35-letnico z veliko prireditvijo v dvorani Kina Železar jutri, 5. januarja, ob 19. uri in 9. junija na letališču v Lescah. GORENJSKA OD ČETRTKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Jesenice, 3. januarja - Jeseniški Radio Triglav iz skromnih začetkov postal samostojen in ambiciozen radio, ki je na območju, kjer ga slišijo, med poslušalci zelo priljubljen. V prihodnje še več programa, predvsem pa bo več lokalnih novic, saj si poslušalci želijo več aktualnih novic iz domačih krajev. Jutri, 5. januarja, bo minilo natanko 35 let, odkar se je na Jesenicah prvič oglasil Radio Jesenice, ki je sredi osemdesetih let razširil slišnost tudi v radovljiški občini in se od tedaj naprej imenuje Radio Triglav. 61 odstotkov rednih poslušalcev Radio Triglav se je v začetku oglašal le ob torkih, četrtkih ter ob sobotah in nedeljah po dve uri na dan. Leta 1971 seje začel med prvimi lokalnimi postajami v Sloveniji oglašati vsak dan - od oktobra 1998 pa igra dan in noč. Jeseniški radijci so se 1. februarja 1989 preselili iz stavbe gledališča Toneta Čufarja v sodobne in večje prostore. Radio Triglav je po mnenju zaposlenih samostojen, trmast, zahteven, zvedav, razgledan, trden, resnicoljuben, samokritičen, priljubljen, solidaren, delaven, kreativen, uspešen in ambiciozen. Trmast je res, saj vztraja na lastnih nogah in kljub vse močnejši konkurenci 74 radijskih programov v Sloveniji, tudi priljubljen, saj ima po podatkih Mediane 61 odstotkov rednih poslušalcev predvsem v gorenjskih občinah, kar ga med podobnimi uvršča v sam slovenski vrh. Vsako leto pa se dobro odreže tudi na festivalih nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Radio je začel delati z dvema sodelavcema, danes pa deset redno zaposlenih in več kot 60 rednih zunanjih sodelavcev ustvari 24-urni vsakodnevni program, poleg tega pa še vrsto spremljajočih prireditev, med njimi znani Prvi glas Gorenjske marca vsako leto na Bledu in zadnja leta tudi Prvi glasek Gorenjske. Radio tudi nikoli ni odrekel pomoči in zato vsako leto sodeluje pri humanitarnih akcijah, nemalokrat pa je tudi sam pobudnik in organizator zelo uspelih humanitarnih akcij. Jeseniški Radio Triglav se vztrajno udeležuje Festivalov radijskih postaj Slovenije, od koder prinaša priznanja in nagrade. Kar trikrat doslej je do- bil naziv druga najboljša lokalna nekomercialna radijska postaja v Sloveniji - pomeril se je tudi že v organizaciji in se tudi po tej plati s festivalom v Kranjski Gori odlično odrezal. Lani je dobil 2. mesto na 10. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije v Celju. Radio ostaja informativen, z izobraževalnimi, kulturnimi in športnimi vsebinami - torej nekomercialen, saj ima najmanj 40 odstotkov takega programa. Oglasi tudi iz Avstrije in Italije Direktorica Radia Triglav mag. Rina Klinar o svojih začetkih na radiu in ob tej pomembni obletnici pravi: "Ko sem še študirala, sem bila med poletnimi počitnicami leta 1973 honorarno na praksi na Radiu Triglav. Leta 1975 sem na radiu začela redno delati -vse do 31. marca 1983 in sem bila torej na radiu zaposlena se- Najboljša radijska postaja na Gorenjskem Radio Triglav je lani marca v Festivalni dvorani na Bledu organiziral tradicionalno prireditev PRVI GLAS GORENJSKE, nato pa še PRVI GLASEK GORENJSKE, prireditev, s katero spodbujajo ustvarjalnost mladih glasbenih talentov. Na straneh Gorenjskega glasa so lahko poslušalci vse leto izbirali NAJ VODITELJA Radia Triglav, ki ga bodo razglasili na osrednji prireditvi. Na valovih Radia Triglav pa so lahko ob nedeljah izbirali NAJ TONSKEGA TEHNIKA oziroma GLASBENEGA OPREMLJEVALCA. Lani so se radijci prvič povzpeli na Triglav, že tretjič zasedli drugo mesto na festivalu nekomercialnih radijskih postaj, kar pomeni, da so NAJBOLJŠA RADIJSKA POSTAJA na Gorenjskem. Za leto 2000 imajo še obilo načrtov. Poleg progra/nskih novosti se bodo lotili še temeljite prenove spletne strani in upajo, da jim bodo poslušalke in poslušalci v prihodnje še rajši prisluhnili. meritev. Želimo ostati sestavni del tega prostora, kjer smo, naša usmeritev pa je kulturni in informacijski program, ki bi ga radi še okrepili in povabili k sodelovanju mlade, ki bi pripravljali svoje programe." Lokalne novice vsako uro Kako se prvih let na Radiu Triglav spominja dolgoletni novinar - urednik Dušan Dragoje-vič, ki ga poslušalci dobro poznajo predvsem po odlični oddaji STOP zelena luč, Dušan pa je bil tudi izjemno dober športni reporter. Kar ni čudno, saj je sam dolga leta aktivno igral košarko - in to tako dobro, da se gaje med košarkarji prijel vzdevek "tornado". Ko je lani Radio Triglav organiziral pohod radijcev na Triglav, je bil seveda z največ kondicije prvi na Triglavu prav Dušan. Mag. Rina Klinar dem let in pol. V začetku smo imeli samo dva prostora - v enem je bila tajnica, v drugem pa studio in vse drugo. Pobudnik ustanovitve jeseniškega radia je bil Zdravko Anderle, ki je bil tudi prvi direktor in je tudi pripravil vse potrebno, da je radio začel oddajati. Direktorji so bili še France Žvan, Teo Lipi-cer, kot v.d. direktorja sva se nekaj časa menjavala z Dušanom Dragojevičem, najdlje pa je bil direktor Slavko Humerca - od leta 1980 do 1997. Na radiu so še sodelavci, ki so tu od vsega začetka ali dolgo vrsto let: Jelena Jeraša je vodila prvo oddajo in je še danes naša imenitna sodelavka, tu so Drago Aliani, Lojze Jug in Stane Mohorič. Pa naša tajnica Mija Mesojedec, novinarja Janko Rabič in Dušan Dragojevič. Zame je bilo delo na Radiu Triglav vedno prijetno in vedno velik izziv. Vedno smo bili sodoben radio - že leta 1965 so uvedli reklame in oglase, ki so jih imeli tudi iz Italije in Avstrije. Kot eni prvih smo prešli na celodnevni program sredi osemdesetih let, število sodelavcev pa se je v teh letih petkrat povečalo, zelo veliko imamo tudi zunanjih sodelavk in sodelavcev. Na prireditvah, ki ju pripravljamo 5. januarja ob 19. uri v dvorani Kina Železar na Jesenicah in 9. junija na letališču v Lescah, bomo poleg imenitnega zabavnega programa predstavili svoje delo in našo us- Dušan Dragojevič "Na radiu sem preživel 28 lepih delovnih let in če bi se še enkrat odločal, bi si izbral isto pot. Tudi kadar sem na dopustu, a sem na Jesenicah, vedno pridem pogledat na radio, če je vse v redu, tako sem nanj navezan. 13 silvestrskih večerov sem delal. Enajst let sem vodil oddajo, ki je že 13 let ni več, a se jo ljudje še vedno spominjajo: STOP zelena luč je imela 566 oddaj. A rad delam tudi kaj drugega: intervjuje, reportaže." Dušan Dragojevič je za reportažo Plavži umirajo leta 1981 dobil posebno nagrado. In kaj dela zdaj? "Sem urednik informativnega programa, dvakrat na teden voditelj, skrbim za šport, informativno se pa bolj posvečam občini Bohinj. Moja želja je, da bi imeli še več lokalnih novic, vsako uro - samo lokalne novice, ob katerih bi poslušalci čutili, da smo tu, da smo prisotni in da navezujemo živ stik s poslušalci." Vedno v stiku s poslušalci in strankami Odgovorna urednica Branka Smole je za svojo reportažo o drogah pred leti skupaj z Murskim valom v projektu Človek, Zavoda za odprto družbo, dobila prvo nagrado. Niti sanjalo se ji tedaj ni, da je na Gorenjskem toliko droge - v odprtem telefonu je zvedela take stvari, za katere je mislila, da sicer obstajajo - a drugje. Branka je odgovorna urednica. Kako je pri radiu začela in kaj si želi? "Ko sem bila še v osnovni šoli, sem bila na praksi na radiu - po Branka Smole končanem osmem razredu sem pomagala v tajništvu, označevala plošče in tako dalje. Nato sem pisala prispevke za radio ves čas študija. Od marca 1986 pa sem redno zaposlena. Zdaj imam dela res veliko in skorajda ne najdem časa, da bi napravila kdaj kakšen dober intervju ali reportažo. Na radiu imamo zelo pester in tudi kvaliteten program: vrsto informativnih oddaj in informacij, v prihodnje pa bo radio še bolj informativen in pester. Zavedamo se, da mora biti radio živ, v stalnem kontaktu s poslušalci, ki morajo vsak trenutek v živo zvedeti, kaj se dogaja na terenu, ki ga pokriva." Francka Sluga je ena najbolj uspešnih komercialistk Radia Triglav. Brez komerciale mediji namreč težko preživijo in komerciala je pomembna tudi za radio. Kako dela s strankami Francka? Francka Sluga "Zelo zelo dobre volje moraš priti v službo, pa gre. Optimizem in vera vase, proste roke pri odločitvah in izbiri strank. Zelo pazim, da strank ne razočaram, če pa ga že polomim, se na dostojen način opravičim. Nikogar ne silim, da mora oglaševati, če sam noče, vendar si nikoli ne zapiram vrat za seboj. Prej sem v kranjskogorskem gostinstvu delala osemnajst let, v Alpini in navajena sem komunicirati z ljudmi. Danes tudi ljudje nimajo časa, da bi me na dolgo in na široko poslušali: moraš biti kratek, res prepričan vase. Strankam vedno tudi pravim, da potrebujejo reklamo tedaj, ko jim gre dobro, ko so uveljavljeni in ne tedaj, ko jim gre slabo. Skratka: vedno gledam, da svojih strank ne razočaram, budno pa spremljam tržišče in vem, kje se kaj dogaja." • D. Sedej AMZS Med minulimi prazniki so imeli delavci AMZS veliko dela. Kot so nam povedali v kranjski bazi, so opravili 45 intervencij, od tega je bilo kar 34 vlek avtomobilov in pa 11 pomoči ob manjših okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Gubčevo 4, saj so prejeli sporočilo, da v stanovanju gori. Ko so prispeli tja, so ugotovili, da je vse v redu, da se je le kadilo zaradi priprave hrane za silvestrovanje. Odpeljali so se tudi v Lesnino na Mirka Vadnova, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar požara ni bilo. Pet minut pred polnočjo na silvestrovo pa je prišlo do prometne nesreče na cesti od Telematike proti Zgornjim Bitnjam. Kranjski gasilci so pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovancev. Pohiteli so še v Lahovče, kjer se je pri hiši vžgal dimnik, vžgal pa seje še osebni avtomobil na Planini v bližini pokopališča. Še enkrat so gasili osebno vozilo, tokrat ob spodnji postaji žičnice Krvavec. Pogasili pa so še gorečo zapuščeno stanovanjsko barako na Zlatem polju 4. Včeraj zjutraj pa je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti pri izvozu za Radovljico, kranjski gasilci so gasili vozila in pomagali reševalcem. Jeseniški gasilci so opravljali spremstva vozil, ki so skozi Karavanke prevažala nevarne snovi, potegnili nazaj na cesto vozilo, ki je s ceste zletelo na Hrušici, pomagali reševalcem pri transportu poškodovanca iz Acronija, črpali so vodo iz kleti v Acroniju, imeli še enkrat opraviti z odvečno vodo, tokrat na Koroški 8 v Kranjski Gori,.kjer so zaprli ventil in tako preprečili nadaljnje iztekanje. NOVOROJENČKI Od četrtka do danes smo Gorenjci dobili 20 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 13 otrok, od tega 8 deklic (med njimi dvojčici) in 5 dečkov. Najlažja je bila punčka, ki je tehtala 2.150 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.940 gramov. Prvi seje v letu 2000 rodil deček, in sicer 1. januarja ob 9.15. Na Jesenicah se je rodilo 7 otrok, od tega 5 deklic in 2 dečka. Najtežji je bil deček, kije tehtal 3.960 gramov, najlažji deklici pa se je kazalec ustavil pri 2.790 gramih. Sicer pa je v jeseniški porodnišnici prva na svet prijokala punčica, in sicer 2. januarja ob 10.45. URGENCA Tudi med prazniki zdravniki in ostalo osebje v jeseniški bolnišnici seveda ni počivalo. Največ dela so imeli seveda kirurgi, ki so imeli 250 urgentnih primerov, sledil je interni oddelek s 30 urgentnimi primeri, nato pa pediatrija, kjer je 26 otrok potrebovalo nujno zdravniško pomoč. SNEŽNE RAZMERE po gorenjskih smučiščih: Krvavec: do 130 cm snega; Kohla: do 60 cm snega; Vogel: do 155 cm; Kranjska Gora: do 70 cm; Velika planina: do 110 cm; Soriška planina: do 110 cm; Cerkno: do 120 cm; Stari vrh: do 60 cm; Zelenica: do 110 cm. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Radovljiški proračun Koncesija za dimnikarsko službo Bled - Blejska občina je pred novim letom objavila javni razpis, na podlagi katerega naj bi podelila koncesijo za pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Koncesionarja naj bi predvidoma izbrali v prvih dneh februarja, koncesijsko razmerje naj bi trajalo pet let, možno pa ga bo podaljšati. Pri izbiri bodo med drugim upoštevali ponujeno izhodiščno ceno za posamezno vrsto storitev ter razvojni in poslovni načrt. Osnova za razpis koncesije je odlok o načinu izvajanja dimnikarske službe, ki ga je občinski svet sprejel lani spomladi in po katerem bo izbrani koncesionar moral plačati občini vsako leto tudi koncesijsko dajatev. Zdaj opravlja dimnikarske storitve zasebno podjetje, osnova za njegovo delovanje pa je sklep nekdanjega izvršnega sveta iz 1994. leta. • CZ. Podelili petnajst štipendij Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini so oktobra lani sprejeli odlok in pravilnik o štipendiranju v občini, na podlagi katerega so za šolsko leto 1999/2000 razpisali petnajst štipendij. Na razpis je bil dober odziv. Prijavilo se je 37 dijakov in študentov, od teh jih je 25 oddalo vloge v skladu z razpisnimi pogoji. Pri izboru so upoštevali socialne razmere, učni uspeh, potrebe po kadrih in posebne okoliščine, pri dvanajstih kandidatih, ki so po točkovanju na osnovi pravilnika imeli enako število točk, pa še dodatni kriterij - višino osebnega dohodka na družinskega člana. V letošnjem občinskem proračunu je za štipendije namenjeno tri milijone tolarjev. • C.Z. Za vilo iščejo novega najemnika Bled - Triglavski narodni park je pred osmimi leti dal vilo Zlatorog za štirideset let (do 2032. leta) v najem podjetju Smelt International, d.d., Ljubljana, ki je za celotno obdobje tudi plačalo najemnino. Podjetje je pred nedavnim zašlo v težave, sodišče je zanj uvedlo stečajni postopek, stečajni upravitelj pa je na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani pred kratkim že za,čel zbirati ponudbe za prodajo 40-letiie najemne pravice, pri čemer je najnižja cena 359 milijonov tolarjev. Vila je na imenitni lokaciji neposredno ob Blejskem jezeru. V njej so jedilnica, aperitiv bar, kuhinja, sejna soba, salon, pisarna, dva velika apartmaja ter šest dvoposteljnih sob s kopalnicami, zraven pa sodijo še vinska klet, čolnarna in urejeno kopališče ter 3.896 kvadratnih metrov zemljišča. • C.Z. Spremembe namembnosti zemljišč Šenčur, 4. januarja - Občina Šenčur pripravlja spremembe in dopolnitve plansko prostorskih dokumentov za območje občine. Ker se ti dokumenti pripravljajo za daljše obdobje, imajo občani sedaj priložnost zaprositi za spremembno namembnosti. Rok za vlaganje njihovih pobud je 31. januar. Vsi, ki bi želeli svoja zemljišča spremeniti v stavbna, naj do omenjenega datuma svoje vloge pošljejo občinski upravi v Šenčurju, kjer bodo v okviru zakonskih možnosti skušali ugoditi njihovim interesom. • D.Ž. Poljski turisti v Kranjski Gori Kranjska Gora - Snežno pobeljeno in novoletno okrašeno Kranjsko Goro so med prazniki obiskali posebni gostje - skupina Poljakov, ki so bili sicer na novoletnih počitnicah v Bad Kleinkircheimu. Koroški center za promocijo je namreč organiziral smučarske dneve brez meja s smučanjem v Kranjski Gori in Trbižu. Za poljske goste, med katerimi je bil poleg novinarjev in urednikov največjih poljskih časopisov tudi minister za šport in turizem, je zavod za promocijo turizma pripravil sprejem z aperitivom, v sodelovanju z RTC Žičnice Kranjska Gora in centrom za promocijo turizma pa so jim omogočili smučanje na kranjskogorskih smučiščih. Goste je pozdravil tudi župan Jože Kotnik, ki jim je pripravil posebno presenečenje - srečanje z znanci in poljskimi kolegi, ki so počitnikovali v hotelu Lek. Poljske goste je v Kranjsko Goro pripeljal Janez Rozman, lastnik galerije Ela in organizator slikarskih razstav, ki je skupaj z ženo Elico gonilna sila društva slovensko-poljskega prijateljstva. • U. P. Leto 2000, Bled in Bohinj V Bohinju jih v letu 2000 čaka nekaj pomembnih projektov, med drugim bodo skušali dokončno rešiti problem Vogla, občina je še vedno pripravljena dokapitalizirati Žičnice Vogel in kot solastnik vplivati na poslovanje. V okvir programa razvoja turizma sodi tudi novost - organiziranje prevozov po Bohinjskem jezeru z ladjo, kar bo obogatilo turistično ponudbo. Poleg tega jih čaka dokončanje večnamenske dvorane Danica, med načrti je potrebno omeniti tudi vzpostavitev sekundarnega kanalizacijskega voda za Ukane in rekonstrukcijo čistilne naprave v Ribčevem Lazu. V občini pa tudi upajo, da bodo leta 2000 začeli z naložbo v stanovanjsko-poslovni objekt v Bohinjski Bistrici. Bled v letu 2000 čaka nekaj pomembnih mednarodnih prireditev, katerih organizacijo so uspeli pridobiti, med drugim tretjo olimpiado radioamaterjev in svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki. S tem so povezane tudi nekatere nujne naložbe, ki naj bi jih opravili v prihajajočem letu, zlasti obnova ceste na Pokljuko. Program naložb je občinski svet že potrdil, lotili naj bi se preureditve ledene dvorane v večnamensko dvorano za potrebe turizma, športa in kulture, pod Krimom pa naj bi zrasla garažna hiša. Prednost na področju komunalne in cestne infrastrukture pa naj bi imela izgradnja lastne čistilne naprave. Nekaj naj bi se premaknilo tudi z gradom in otokom, na Občini Bled pričakujejo, da bo država že januarja izdala koncesijo za upravljanje z gradom, s čimer bo omogočena tudi obnova gradu, občina si želi na gradu urediti poročno dvorano, obogatiti gostinsko ponudbo in urediti dostop Glede otoka naj bi se občina, država in Cerkev dogovorili za neko obliko sodelovanja in nujne naložbe. Leta 2000 se bo morda vendarle rešil tudi problem propadajoče Riklijeve vile. če se bodo uresničile napovedi Nicholasa Omana, da se bo vrnil in vilo začel obnavljati. Nenazadnje pa naj bi Bled v letu 2000 dobil tudi nove občinske simbole. Bistveno več za komunalo in kulturo V radovljiški občini bodo letos največ denarja namenili za izgradnjo čistilne naprave v Radovljici, kanalizacije Studenčice - Lesce in doma krajanov v Kamni Gorici. Radovljica - Občinski svet je na zadnji lanski seji sprejel proračun občine, po katerem bo letos za izpolnjevanje zakonskih obveznosti in za druge javne potrebe na razpolago nekaj več kot 1,7 milijarde tolarjev, od tega od 280 do 300 milijonov za naložbe. Medtem ko so lani za komunalno dejavnost namenili nekaj manj kot 161 milijonov tolarjev, bodo letos blizu 300 milijonov, od tega 58 milijonov za nakup zemljišča, izdelavo študij ter dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave v Radovljici, 110 milijonov tolarjev (republiške ekološke takse) za izgradnjo kanalizacije Studenčice - Lesce, štirideset milijonov za plinifikacijo Radovljice in Lesc, dvajset milijonov za vodovod Lancovo (v znesek je vštet tudi delež lastnikov zemljišč), petnajst milijonov za nakup zemljišča za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov, deset milijonov za izgradnjo kanalizacije Stare Vrbnje, pet milijonov tolarjev za sanacijo zajetja Kroparica, sedem milijonov tolarjev za vodovod Praproše - in tako dalje. Letos naj bi obnovili tudi del vozišča lokalne ceste skozi Zapuže in uredili avtobusno postajališče, asfaltirali del makadamske ceste od Rovt do občinske meje, poravnali lanske obveznosti pri urejanju Železniške ulice v Lescah in nadaljevali s prizadevanji za izgradnjo povezovalne ceste Gorenjska cesta - Cesta svobode v Radovljici, poleg tega pa bodo za urejanje cest, odvodnjavanje in obnove opornih zidov po krajevnih skupnostih namenili skoraj 52 milijonov tolarjev. Letos bodo pripravili dokumentacijo za obnovo letnega kopališča v Kropi (in prihodnje leto začeli z obnovo), še naprej sofinancirali dežurno zdravstveno službo in prispevali 32 milijonov tolarjev za pripravo dokumentacije in izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Radovljici, v katerem bodo prostori za nujno medicinsko pomoč. Medtem ko so v občini za kulturo lani namenili 169 milijonov tolarjev, bodo letos kar 241 milijonov, od tega 65 milijonov za izgradnjo doma krajanov v Kamni Gorici, v katerem bodo pošta, večnamenska dvorana, prostori za delovanje krajevne skupnos- ti in dve stanovanji. Občina bo prispevala denar tudi za obnovo Graščine ter Šivčeve hiše, pri kateri naj bi po sanacijskem načrtu zamenjali krilno in uredili podstreho, sanirali vezi in strop nad poročno dvorano, uredili odvodnjavanje ter preprečili zamakanje. V skladu z zakonom o kulturnem tolarju naj bi država namenila za urejanje trškega jedra Krope 25 milijonov tolarjev, k temu pa naj bi štiri milijone tolarjev primaknila še občina. V občini predvidevajo, da bo denar zadoščal vsaj za odkup pritličja hiše, v kateri je kovaški muzej, ter za ureditev prostorov, trgovine s ponudbo kovaških izdelkov in informacijske pisarne. Za obnovo in vzdrževanje gradu Kamen do ureditve lastništva ne bodo namenjali denarja, upajo pa, da se bodo z lastniki, to je družbeniki pašne skupnosti Planinca, o tem dogovorili že v tem ali v prihodnjem mesecu. Na področju izobraževanja načrtujejo letos izdelavo projektne dokumentacije za posodobitev in dograditev osnovnih šol, ki bo potrebna zaradi prehoda na devetletko. • C. Zaplotnik Tržičani so prvič dobili občinski proračun v zakonitem roku Glasovalni stroj je zaškripal, a ni zatajil Ob prvem preverjanju prisotnosti ni bilo dovolj dvignjenih rok za sklepčnost. Po odmoru so z enim glasom več zagotovili sklepčnost in tudi sprejem proračuna. Tržič, 3. januarja - Vzrok za pičlo bero glasov ni bila odsotnost večine občinskih svetnikov, ampak odločitev osmerice, da ne bo glasovala o letošnjem proračunu. Odlok o proračunu so vseeno sprejeli po hitrem postopku. Zavrnili so le predlog povišanja cen za priključitev na javni vodovod in kanalizacijo ter cen tržnih storitev. Na začetku zadnje seje v letu dvignjenih rok. Župan Pavel 1999, ki je bila 29. decembra, se je v veliki sejni sobi občine Tržič res zbalo le 15 od 24 svetnikov. Kot je odsotnost komentiral župan, so se v LDS po petih desetletjih odločili za praznovanje božiča. Dva člana te stranke sta se pridružila zbranim že ob sprejemanju dnevnega reda. Vladimir Seidl iz Združene liste je vseeno podvomil o smiselnosti obravnave proračuna zaradi manjše udeležbe. Kljub temu pomisleku so potrdili predlagani dnevni red, v katerem so zamenjali le zaporedje točk. Svetniki so najprej z večino glasov sklenili, da se odobri 15 milijonov SIT iz sredstev rezerv v letu 1999 za delno kritje stroškov sanacije lanskih plazov. Volja po dviganju rok pa je upadla po uvodnih obrazložitvah proračuna za leto 2000 in eni sami razpravi, med katero je Vinko Perne ugotovil potrebo po večji pomoči malemu gospodarstvu. Čeprav je na sejo takrat prišel tudi edini svetnik SKD Janez Bečan, so ob preverjanju prisotnosti pred glasovanjem o osnutku proračuna našteli le 10 Rupar je zato zahteval krajši odmor, po katerem je spet zmanjkal en glas za sklepčnost. Šele ob ponovnem preverjanju prisotnosti so našteli 13 dvignjenih rok. Toliko svetnikov se je tudi odločilo za sprejem osnutka proračuna, dopolnila Vinka Perneta za 5 dodatnih milijonov tolarjev za malo gospodarstvo in predloga odloka o proračunu za ieto 2000. Ob glasovanju niso dvignili rok Franc Teran in Zorko Benedičič (oba LDS), Ivan Kapel in Vladimir Seidl (oba ZLSD), Jožko Kuhelj in Milan Marinšek (oba LS), Janez Bečan (SKD) in Boris Tomazin (Lista za tržiški šport). V nadaljevanju seje so brez razprave sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Več pripomb so imeli na predloga za povišanje cen tržnih storitev in cen za priključke na javni vodovod ter kanalizacijo. Oba predloga so zavrnili, od Komunalnega podjetja Tržič pa so zahtevali, naj do prihodnje seje pripravi podrobnejšo obrazložitev. Med drugim so sprejeli tudi poročila nadzornega odbora o pregledu poslovanja v javnih zavodih in Komunalnem podjetju Tržič. • S. Saje Incident pred zadnjo sejo tržiškega občinskega sveta v letu 1999 Alije svetnik res brcnil župana? Pavel Rupar je člane občinskega sejne dvorane brc Tržič, 3. januarja - Tržiški župan Pavel Rupar in občinski svetnik Ljudske stranke Jožko Kuhelj imata že dolgo kljub tožbam in razsodbam sodišča neporavnane račune. Napetost med njima prihaja do izraza tudi na sejah občinskega sveta, kjer so njuni obračuni na ravni stalnih besednih dvobojev. Kot je člane občinskega sveta seznanil župan Rupar pred začetkom zadnje seje v letu 1999, je ob srečanju z omenjenim svetnikom pred vrati sejne dvorane doživel tudi fizični napad. Jožko Kuhelj naj bi ga brcnil v nogo, zato je napad prijavil na policijsko postajo. Dejanje naj bi videle tudi priče, med njimi v. d. direktorja občinske uprave. sveta seznanil, da ga je pred vrati nil Jožko Kuhelj* Ob prvem odmoru med sejo smo prosili za komentar domnevnega povzročitelja incidenta. Svetnik Kuhelj je izjavil: "Nisem brcnil župana, to si je izmislil! Srečala sva se samo 'besedno'. Fizično nimam kaj početi z večjim od sebe, vendar znam drugače. Doslej se je vedno izkazalo, kdo ima prav!" No, kakšen bo epilog zadnjega zapleta med županom in svetnikom, bodo povedali drugi. Mi smo na sprejemu pri županu po končani seji opazili, da je bil tam tudi svetnik Kuhelj. Prigrizek je poplaknil z vinom iz Čaše, ki je med zdravico trčila tudi z županovim kozarcem. Pa srečno! • S. Saje V Dražgošah si želijo urejeno smučišče Teptalec v Dražgošah bo moral služiti Očitki, da so kupili teptalec na račun občine, ne držijo. Dražgoše, 3. januarja - Športno društvo Dražgoše se je urejevanja svojega smučišča v Dražgošah lotilo na malce nenavaden način: lani so s pomočjo Alplesa ustanovili in opremili časomeril-sko ekipo in kupili vso drugo opremo za pripravo smučarskih tekmovanj (količke, zastavice, ozvočenje), letos pa kupili teptalec. Ker se je o tem v Selški dolini kar nekaj govorilo in očitalo (ker je župan iz te vasi), je predsednik KS Dražgoše Rafko Kavčič, ki je tudi svetnik v občinskem svetu občine Železniki, obvestil svet o tem, da teptalca niso kupili na občinski, ali katerikoli drug račun, kot so se "iz doline" v Dražgoše slišale kritike, pač pa povsem sami. Pet let star rabljen teptalec so namreč kupili za 55 tisoč mark v enem od avstrijskih smučarskih centrov, pri čemer so imeli v društvu prihranjenih 8 tisoč mark, 5 tisoč so jih dobili od zavarovalnice za poškodovano vlečnico (zgornjo postajo jim je podrl tovornjak, ki je ponesreči zapel za vlečno vrv), 30 tisoč so najeli kredita pri SKB, preostanek pa je prispevalo (približno po tisoč mark) 13 članov, smučarskih navdušencev v društvu. Ker so dotacije športnim društvom nadvse skromne, seveda tudi najetega kredita ne bo mogoče odplačevati iz teh sredstev. Odločili so se, da bodo s teptalcem, ki je nadvse primeren tudi za urejanje tekaških prog, ta denar zaslužili: z občino Železniki že imajo pogodbo za urejanje prog v Železnikih, Selcih, podobno je tudi v Gorenji vasi in Poljanah, na Starem vrhu, v Škofji Loki, v Besnici in Nemiljah; časomerilska ekipa pa bo prispevala tudi svoje zaslužke od merjenja raznih sindikalnih tekem na Soriški planini. Zelja in načrtov prizadevnih članov športnega društva Dražgoše pa s tem še ni konec, saj jih čaka še največji zalogaj: obnova stare, ali postavitev nove vlečnice. Po osmih letih (zelenih zim) je stara propadla in bila v že omenjeni nesreči uničena, želeli pa bi tudi, da bi segla vse do vrha Slemena. Želijo si tudi še drugo žičnico, ki naj bi vodila od parkirišča na vrh, saj je tudi nedeljska tekma za otroke pokazala, da so tam odlični tereni za smučarske nade-budneže. Kdor je lahko videl voljo in zadovoljstvo staršev v nedeljo, bi dejal, da se bodo tudi ti načrti kmalu uresničili. • Š. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Milenijski novorojenčki GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prvi Gorenjec je bil Primož Medtem ko je prva Slovenka v letu 2000 privekala na svet že nekaj minut po polnoči, smo morali na Gorenjskem na prvorojenca počakati do devete ure dopoldne. Kranj, Jesenice, 4. januarja - Takrat se je rodil Primož Jagodic iz Trboj. V jeseniški bolnišnici pa I. januarja ni bilo nobenega rojstva, naslednjega dne pa so tudi tam učakali prvo: Marjana Šmid iz Radovljice je nekaj pred enajsto rodila hčer Aleksandro. Kdo bo rojen prvi v letu 2000, ki so ga nekateri razglašali že za prvo leto novega tisočletja? Prvorojencu so ponujali bajne nagrade, a vse kaže, da na Gorenjskem kljub mikavni ponudbi niso posebno hiteli. Prva mamica v novem letu, Jana Jagodic iz Trboj, je z možem in triletnim Patrikom doma še silvestrovala, zjutraj ob devetih pa je v kranjski porodnišnici povila sina Primoža. 3750 gramov in 52 centimetrov je imel korenjak in ker se je rodil zdrav, sta bila starša srečna že brez tega, da je rojen prvega dne v letu 2000. Vesela pa sta bila tudi darila, ki ga je prvorojenemu podaril kranjski župan Mohor Bogataj v družbi svoje žene Magde. Špela Sovine z Nejo, rojeno zadnji dan starega leta, in Jana Jagodic s Primožem, rojenim L januarja leta 2000. Marjana Šmid z Aleksandro in Simona Smukavc z Marijo, prvima novorojenkama v letu 2000 v jeseniški bolnišnici. Komaj tri ure po Primoževem rojstvu sta namreč prišla voščit v porodnišnico, kjer je dopoldanska praznična ekipa opravila prvi porod v novem letu. Jana Jagodic je rodila ob pomoči babice Polone Škofic, ki je bila predlani babica leta, lani pa po izboru revije Naša žena ena izmed ljudi odprtih rok. V porodnišnici je bilo čez praznike kljub poznemu rojstvu na prvi dan novega leta živah- no, saj se je zadnji dan starega leta rodilo pet otrok, vseh skupaj pa je bilo v teh dneh v otroški štaciji enajst novorojenčkov, med njimi tudi dvojčici. Ob takšnem povprečju, kot je bilo zadnji dan, se nam ne bi bilo bati za nataliteto, sta menila prof. dr. Marko Lavrič, direktor porodnišnice in njegova pomočnica Nada Mihajlovič, ki sta prav tako prišla voščit mamicam z novorojenčki in osebju Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo. Kljub temu se je število rojstev v primerjavi z letom prej (1206) lepo popravilo, saj jih je bilo do konca leta 1250. Zadnja seje v starem letu rodila deklica Neja mamici Špeli Sovine iz Dupelj. Rok za rojstvo njenega prvega otroka je bil napovedan šele 2. januarja, a je deklica malce pohitela in se rodila še pred iztekom leta 1999, natanko ob 19. uri in tri minute. Na ginekološko-poroniškem oddelku jeseniške bolnišnice pa 1. januarja ni bilo nobenega poroda. Nič nenavadnega , je dejala predstojnica tega oddelka Zdenka Koman -Mežek, dr. med., saj rojstva povsod na Slovenskem padajo, pri njih pa se letno rodi okoli štiristo otrok, tako da je kak dan tudi brez poroda. Lani se je v jeseniški bolnišnici rodilo 420 otrok, kar je malce bolje kot leto poprej. Prvi dve novo-rojenki v letu 2000 pa sta deklici, rojeni 2. januarja. Marjana Šmid iz Radovljice je svojo Aleksandro rodila nekaj pred enajsto dopoldne, Simona Smukavc iz Bohinja pa hčer Marijo malce po tretji uri popoldne. Aleksandra, nežno bitjece z 2790 grami in 49 centimetri je prvi otrok zakoncev Šmid, medtem ko je drugoroje-na Marija tudi v družini drugi otrok. Tudi zadnji otrok v jeseniški bolnišnici je bila deklica, pred njo pa se je s carskim rezom rodil krepki Jeseničan Jakob Jakelj. Kar 3960 gramov je tehtal, je dejala mamica Aleksandra, ki je sinka stisnila k sebi šele potem, ko se je prebudila iz narkoze. ' Naj bo leto 2000 začetek novega milenija ali ne, prvim otrokom v tem letu želimo srečo, zdravje in lepo življenje v tretjem tisočletju. • D. Z. Žlebir Bled, Bohinj in Kranjska Gora med prazniki Skok v novo tisočletje brez posebne evforije Vsi gorenjski turistični kraji so bili med prazniki zasedeni, praznovanje pa umirjeno -Več domačih, manj tujih gostov - Odlična praznična smuka Bled, Bohinj, Kranjska Gora - S prazničnim obiskom so v gorenjskih turističnih krajih - na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori - kar zadovoljni. Večina zmogljivosti je bila zasedena, silvestrovanj na prostem pa se je udeležila množica ljudi, tako domačinov kot tudi turistov. Kljub temu daje bilo letošnje praznovanje prelomno, pa je bilo vzdušje povečini umirjeno, brez posebne evforije. Bohinj je bil med prazniki prosto posteljo. Kot opažajo v Turističnem društvu Bohinj, je bilo letos več domačih gostov in manj tujih, na splošno pa je bil obisk nekoliko slabši kot lani. je malodane poln, vsi hoteli, apartmaji in večina zasebnih sob je bilo zasedenih, čeprav se je tudi zadnji dan v letu še dalo dobiti Osem tisoč ljudi ni "objelo "jezera Že na predzadnji dan leta je bila glavna prireditev na Bledu Krog prijateljstva okrog jezera, kljub odlični udeležbi - na Direkciji za turizem Bled ocenjujejo, da seje ob jezeru zbralo kar okrog osem tisoč ljudi - pa krog ni bil sklenjen. Na nekaterih delih - pod Festivalno dvorano, Kazino, v Mali Zaki in na Mlinem - seje trlo ljudi, drugod pa so zijale "luknje". Nekoliko je zašepala organizacija in na direkciji priznavajo, da bi morali angažirati več "spodbujevalcev", ki bi spodbujali ljudi k sklenitvi rok. Kljub temu je bila osnovna ideja miru in prijateljstva uresničena, menijo na direkciji. Tudi večina obiskovalcev je bila zadovoljna, očaral jih je zlasti nekajminutni "potop" otoka v rdeč bengalski ogenj ter dvajset minut no pritrkavanje z otoka. Na direkciji razmišljajo, da bi krog prijateljstva skušali skleniti spet prihodnje leto, vendar pa naj bi prireditev bolje organizirali, kar pa je seveda povezano z večjimi finančnimi sredstvi. Prvi januar na Voglu. To pripisujejo številnim odpovedim, zlasti ruskih in turških gostov (vzrok je uvedba vizumov), poleg tega pa so se prazniki ujeli z vikendom in si večina ljudi ni privoščila celega tedna počitnic. V Bohinju je osrednje praznovanje potekalo v novi montažni dvorani Danica v Bohinjski Bistrici, na Občini Bohinj so z obiskom zelo zadovoljni, saj se je v tednu dni zvrstilo kar okrog deset tisoč obiskovalcev. Tudi na silvestrovo je bila dvorana polna, ocenjujejo, da je bilo okrog dva tisoč obiskovalcev, ki jih je razveselil tudi 20-minutni ognjemet. Zanimivo je, da je bila dvorana polna tudi na prvi januarski dan, ko ponavadi večina ljudi počiva po napornem praznovanju, koncerta Plavega orkestra seje udeležilo skoraj tri tisoč ljudi. Sicer pa so med prazniki na svoj račun prišli tudi smučarski navdušenci, Ski hotel na pravljično zasneženem Voglu je bil čez silvestrovo poln, smučišča pa vse dni oblegana s smučarskimi navdušenci. Snega, je poldrugi meter, vreme pa je bilo v prazničnih dneh prekrasno. Tudi v Kranjski Gori je bila praznična smuka odlična, hoteli pa polni. Nekaj nezadovoljstva turističnih delavcev je povzročila edinole večja odpoved turških gostov, zaradi uvedbe vizumov bo Kranjska Gora izgubila okrog tri tisoč nočitev. Kaj pa se je med prazniki dogajalo na Bledu? Silvestrovanje na prostem na promenadi je bilo umirjeno, večina ljudi je prišla okrog pol polnoči, po ognjemetu - po nekaj letih so spet pripravili 'slap' z gradu - pa je večina odšla. Vzdušje je bilo sicer prijetno, kakšne posebne evforije pa ni bilo, ugotavljajo na direkciji. Vzrok je verjetno v tem, da ni bilo žive glasbe, temveč le glasba iz zvočnikov. Sicer pa na Bledu že nekaj let poudarjajo, da zaradi hotelskih gostov tako ne marajo množičnega silvestrovanja. • Urša Peternel ZRCALCE... ZRCALCE... Hitrost je vse presenetila V Tržiču so vsi vajeni, da seje občinskega sveta vedno trajajo po več ur, nemalokrat pa se zavlečejo tudi pozno v noč. Dolžina osme seje, ki so jo sklicali po božičnih praznikih, je presenetila celo rednega udeleženca sej. Peter Belhar se je zadržal na obisku v domu starejših občanov, zato je debelo uro po začetku seje vstopil v sejno dvorano. Prav takrat so vsi vstajali, ker je bila seja že končana. Lahko seje le obrnil in se pridružil drugim, ki so odšli na sprejem k županu v malo sejno sobo. No, naglica svetnikov je presenetila tudi organizatorje pogostitve I Na prigrizek in pijačo je bilo treba malo počakati, a to ni nikomur odvzelo dobre volje. Zupan je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom, pohvalil pa je tudi poročanje stalno prisotnih novinarjev o dogajanjih v občini. Kolesarska steza skozi dolino Radovne? Bled - Občina Bled se dogovarja z Občino Kranjska Gora in pristojnimi ministrstvi, da bi skozi doline Radovne v prihajajočem letu zgradili kolesarsko stezo. Poleg tega pa naj bi v dogovoru z Občino Bohinj kolesarsko stezo speljali preko Pokljuke še do Bohinja. In odkod denar za to? Kot je povedal blejski župan Boris Malej, naj bi se potegovali za sredstva iz strukturnih skladov. Hkrati s projektom kolesarske steze pa nastajajo tudi projekti oživitve doline Radovne. • U. P. Sedež TNP v Gorje? Bled - Občina Bled je Triglavskemu narodnemu parku (TNP) ponudila, da sedež iz vile ob Blejskem jezeru preseli v Gorjanski dom v Gorjah. Vila ob jezeru je namreč v tako slabem stanju, da bi jo bilo treba porušiti in zgraditi povsem na novo. Po besedah blejskega župana Borisa Maleja naj bi v Gorjah vzpostavili tudi informacijski točko TNP, preselitev pa bila pozitivna tudi za Gorje, saj bi s tem začeli oživljati turizem v tem kraju. • U. P. Medeni tedni vabijo Preddvor, 4. januarja - Potem ko so konec novembra v Preddvoru uprozorili premiero nove komedije Medeni tedni na koruzi režiserja Slavka Prezlja in igralske skupine KUD Matija Valjavec Preddvor, si je predstavo ogledalo že okoli dva tisoč gledalcev. Gostovali so po več okoliških krajih, v nedeljo, 9. januarja, pa bodo spet igrali doma. Kot pravi režiser in avtor komedije Slavko Prezelj, je to že deveta komedija po vrsti, igra pa jo 21 igralcev. V naslednjih dveh mesecih imajo dogovorjenih še sedem predstav, vabijo pa jih še drugam. Vse dvorane so vedno razprodane, ljudje pa kar tri tedne vnaprej rezervirajo karte. Kje je skrivnost uspeha? Ljudje si želijo zabave in smeha, med dveurno predstavo nihče ne pomisli, da ga kje kaj boli, pravi režiser, ki vsako leto zasnuje po eno komedijo. • D.Ž. Gostinsko silvestrovanje Bled - "Naj danes bo pravi Silvester za vas, kot da nazaj zavrteli bi 'čas...", so v blejskem hotelu Park zapisali v povabilo na tradicionalno gostinsko silvestrovanje, ki bo v četrtek ob osmih zvečer v plesni dvorani Kazina na Bledu. Bolje pozno kot nikoli, pravijo gostinci, ki so na "pravi"sil-vester, v noči s fretka na soboto, imeli polne roke dela. Gostinsko "novo leto" bodo dočakali v družbi z ansamblom Arrow, plesno skupino Urška, priznanim igralcem Jernejem Kuntnerjem in imitatorko Tatjano Boskin. • C.Z. Ambulanta v Šenčurju dela vsak dan Šenčur, 4. januarja - Ambulanta v Šenčurju je odprta že tretje leto, od lanskega februarja pa dela že vsak dan v tednu. V ponedeljkih in četrtkih dela popoldne, ostale dni pa dopoldne, temu turnusu pa je prilagojena tudi lekarna, ki je v isti stavbi. Registriranih imajo 1600 pacientov, sprejeli pa jih bodo še okoli 200. Kot pravi zdravnica Barbara Vavken, dr. med., bodo prednostno sprejemali tiste, ki bodo zaključili šolanje in tako ostali brez izbranega osebnega zdravnika. Vse, ki še niso podpisali izjave o izbiri, zato prosi, naj to čimprej opravijo. Vsakodnevno obišče ambulanto od 35 do 40 pacientov, na mesec pa zdravnica opravi tudi približno 10 hišnih obiskov. Vsi ti podatki kažejo, da je bila potreba po zdravstveni postaji v Šenčurju upravičena. • D.Ž. Med ognjemeti tudi kres Vodice, 3. januarja - V občinah na spodnjem delu Gorenjske so veselo silvestrovali. V vseh občinah (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Medvode) so po polnoči novo leto proslavljali s šampanjcem in ognjemeti. Le v Vodicah se je župan Anton Kokalj odločil, da bodo ob pregledu dogodkov od leta nič do 2000 proslavili začetek prvega dne v letu 2000 z baloni in velikim kresom. Zbralo se je nekaj sto domačinov, ki so si nazdravili. Še posebej veselo je bilo v Domžalah in Kamniku pa tudi v Mengšu in Komendi. Povsod so opolnoči nazdravili in čestitali župani, ki so občanom zaželeli zdravja, sreče, zadovoljstvo, osebnega in skupnega poslovnega uspeha in miru. V letu, ki seje začelo, pa v vseh občinah čaka največ dela na cestah, oskrbi z vodo, kanalizaciji in prostorskem urejanju. • A. Ž. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Mestne hiše je še do 7. januarja na ogled razstava Dekleta in šola, razstavo sta pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in Gorenjski muzej Kranj. V Galeriji Prešernove hiše sta na ogled razstavi Tema smrti v Prešernovi poeziji in razstava Pedagoški opus mag. Slavka Brinovca. V Mali galeriji razstavlja kipe akad. kipar Metod Frlic. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikar samorastnik Konrad Peternelj - Slovenec. V Cafe restau-rantu Yasmin razstavlja Jože Trobec. V poslovni stavbi Rzišnik&Perc v Šenčurju do 6. januarja razstavlja najnovejše slike akad. slikar Klavdij Tutta. V avli Iskrateling razstavlja slike Brane Povalej. ŠKOFJA LOKA - V Loškem muzeju je do 15. januarja 2000 na ogled razstava Spomini, sanje - Ive Šubic, v Okroglem stolpu pa so na ogled njegovi portreti. Galerija bo do 15. januarja odprte vsak dan, razen ponedeljka, Loški muzej pa je v zimskem času odprt le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro; za skupine je po dogovoru možen ogled tudi med tednom med 9. in 13. uro. V Galeriji Fara razstavlja perorisbe Veno Dolenc. V Galeriji Ivana Groharja pa je na ogled razstava o življenju in delu Iveta Šubica. V galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja je na ogled razstava ilustracij Iveta Šubica. V minr galeriji Upravne enote Škofja Loka se na razstavi Oddih za dušo predstavljajo z izdelki otroci in vzgojiteljice Vrtca Škofja Loka. V stavbi Občine Škofja Loka, Žigonova hiša, je na ogled razstava fotografij XX. srečanje gorenjskih fotografov. ŽELEZNIKI - V Galeriji muzeja razstavlja slike Miro Kačar. GORENJA VAS - V Galeriji Krvina je na ogled likovna razstava slikarjev družine Sedej. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava fotografij avtorja Jakoba Glinška. Čebelarski muzej V Radovljici in Kovaški muzej v Kropi sta januarja in februarja zaprta. V ekspozituri Gorenjske banke, PE Radovljica, razstavlja slike Boris Štrukelj. V dvorani Glasbene šole Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij natečaja Begunje, tam kjer murke cveto. RODINE - V Jalnovi hiši je do 9. januarja na ogled razstava jaslic. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si KDO IMA PREŠERNOV PORTRET Muzej Jesenice, Prešernova 45, 4270 Jesenice, pripravlja februarja leta 2000 razstavo v Kosovi graščini z naslovom Prešernovi portreti. Otvoritev razstave originalnih pesnikovih portretov različnih avtorjev bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika 7. februarja 2000 v galeriji v Kosovi graščini na Jesenicah. Prosimo vse institucije in posameznike (tudi slikarje), da nam pomagajo pri zbiranju pesnikovih portretov, kijih bomo razstavili za en mesec na tej razstavi. Ob razstavi bomo izdali tudi razstavni katalog z razstavljenimi portreti in strokovnim tekstom. Hvaležni bomo za vsako informacijo. Lahko nas pokličete po telefonu (064) 862-582 (Muzej Jesenice - dopoldne) ali (064) 872-590 (Tone Konobelj - doma popoldne). Pokrovitelj razstave: Gorenjski glas Uprava Muzeja Jesenice Novo v kinu ŠESTI ČUT Ta teden prihaja na filmska platna zanimiv psihološki triler Šesti čut. Režiser indijskega rodu Night Shvamalan je napisal tudi scenarij za svoj srhljivi psihološki triler. Zgodba govori o osemletnem dečku, igra ga Haley Joel Osment (Forrest Gump, Murphy Brown), ki ga muči velika skrivnost. Obiskujejo ga namreč duhovi umrlih. Nad dečka se zgrne dvojna teža: Doživlja grozo ob teh čudnih obiskih, muči pa ga tudi strah, da ga nihče ne bi mogel in hotel razumeti, če bi komu svoje strahove zaupal. Ko se vendarle izpove psihiatru, igra ga Bruce VVillis (Umri pokončno, Šund), se s skupnimi močmi lotita neznanega in nadnaravnega ter najdeta rešitev, ki je nista pričakovala. SPOMINI, SANJE in Ive Šubic 1922 - 1989 - 1999, Škofja Loka Galerija Loškega muzeja: izbor del -podaljšano do 15. 1. 2000 Galerija Ivana Groharja: razstava o umetniku podaljšano do 15. 1. 2000 Knjižnica Ivana Tavčarja: razstava ilustracij, do 10. 1. 2000 Blejski novoletni koncert OČARLJIVA GLASBA ZA NOVO LETO Bled - V Festivalni dvorani se je na prvi dan novega leta odvil tradicionalni, tokrat že deveti gala novoletni koncert, ki ga je priredila Direkcija za turizem Bled. Brez dvoma je bilo gostovanje bratislavskega komornega orkestra na tradicionalni novoletni prireditvi zelo dobra izbira. Polno dvorano - poslušalce je na začetku nagovoril tudi blejski župan Boris Malej - je trenutno celo nekoliko zmanjšan orkester razveselil s skoraj dveur-nim programom dobre klasične glasbe. Pod vodstvom dirigenta in violinista Evvalda Danela je štirinajstčlanski orkester zanesljivo in virtuozno, z vso potrebno muzikalnostjo in natančno izvedbo pripravil program, v katerem za začetek ni manjkalo niti Mozartove Male nočne glasbe Haendlovega Concerta grosso, Bachovega Branden-burškega koncerta, Schuberto-vih nemških plesov, slovanski glasbeni del sta zastopala Čajkovski in Dvorak, v ta sklop pa so se kot prijazno glasbeno voščilo vključili še Britten, Brei-ner in seveda Boccherini. Občinstvo si je ob koncu izprosilo samo en glasbeni dodatek. Več od imenitnih glasbenikov tudi ni bilo mogoče zahtevati, saj so izvedli kar dva koncerta, enega za drugim. Ker je bil večerni že razprodan, so namreč za okoli tristo članov rotarv klubov iz Turčije, sicer blejskih novoletnih gostov, že popoldne izvedli celoten večerni koncertni program (z izjemo Tartinije- Črtomir Šiškovic vega koncerta za violini in godala.) Posebni gost tokratnega koncerta je bil violinist Črtomir Šiškovič, sicer član znanega in uveljavljenega slovenskega glasbenega ansambla Godalnega kvarteta Tartini. Umetnik, sicer tržaški Slovenec, zadnje čase živi med Parmo, kjer stalno biva, in Slovenijo, kjer pogosto nastopa z Godalnim kvartetom Tartini ter med prestolnicami evropskih dežel, kjer zdaj, ko si je izbral status svobodnega umetnika, tudi največ nastopa. Violinist, ki igra na dragoceni Stradivarijev inštrument, je to- Fotografska razstava v MG ŽELEZARSTVO NA SMOLEJEVIH FOTOGRAFIJAH Ljubljana - Od decembra lani pa do začetka letošnjega februarja je v Moderni galeriji na ogled študijska razstava Slavko Smolej (1909-1961) s podnaslovom Glasnik gorske narave in železarske kulture. Tokratna razstava, pripravila jo je kustosinja Lara Štrumej, predstavlja vpogled v znano Smolejevo fotografsko zbirko železarski fotoarhiv. Večino obsežne fotografske kronike fotografa, ki je od začetka tridesetih pa do konca petdesetih let fotografsko spremljal življenje Železarne Jesenice, je shranjeno v stalni zbirki fotografij Moderne galerije. Kot je znano, se fotografsko vedenje o tem jeseniškem fotografu še razširja, saj je pred nedavnim Gorenjski muzej Kranj od njegovih dedičev odkupil večje število negativov z vso spremljajočo dokumentacijo. Del njegovih umetniških fotografij pa ima že dlje časa svoje mesto v Kabinetu slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju Kranj. Slavko Smolej, mednarodni mojster fotografije, je sicer najbolj znan po svoji zelo pogosto objavljeni fotografiji Plavžar posneti leta 1950. Manj pa je morda znano, da se je posvečal tudi drugim področjem. Različna raziskovanja - od gorske flore, alpinizma, gojenja sviloprejke do zgodovine železarstva na Gorenjskem je namreč vedno opremil tudi s svojimi fotografijami. Že zelo zgodaj seje (po poklicu sicer elektrotehnik) začel zanimati za naravoslovje, raziskoval je gorski svet, pri tem pa ga je vseskozi spremljala fotografija. Tudi med vojno ga je fotografija prav tako spremljala, postal je zapisovalec kaotičnih vojnih razmer in materialnega pustošenja. Po vojni pa je svojo fotografsko pozornost usmeril v dogajanje v Železarni, ki ga je kot tamkajšnji zaposleni dolga leta zvesto spremljal. Fotografsko spremljanje notranjščine železarskih obratov, železarjevo delo pri domala vseh delovnih procesih je z leti zraslo v pravcato fotografsko kroniko, ki priča o tem, daje fotografijo pojmoval kot dokumentiranje življenjske resničnosti. Vendar pa ni mogoče spregledati, da gaje fotografija zanimala tudi z estetskega in ne le dokumentarnega vidika; uporabljal je ni zgolj za spremljavo k svojim knjigam, kot je bila na primer Gorenjska v miru, trpljenju, boju in svobodi (Radovljica, 1955) ter v raznih publikacijah Železarne in v časopisu Železar ter zbornikih. Smolej se je kot član dveh predvojnih fotoklubov - Skala in FK Ljubljana ter povojnih Fotokluba Jesenice in Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, udeleževal fotografskih razstav tako doma kot v tujini. Na skrbno pripravljeni razstavi je vrsta fotografij tudi prvikrat na ogled. Razstava govori o fotografskem samouku, kije z dolgoletnim delom ustvaril le bogat, kvaliteten in vsestransko pomemben opus, ki govori o železarski kulturni zgodovini pri nas. • L.M. Slavko Smolej: Izdelki in njihova odprema, 1954 krat prvikrat nastopil z mednarodno uveljavljenim Komornim orkestrom Cappella istopolita-na iz Bratistave. Njegov nastop na novoletnem koncertu pa je pomenil tudi vsebinsko popestritev sicer skrbno načrtovanega tradicionalni glasbi, a delno tudi novoletnemu vzdušju naklonjenega koncertnega programa. Orkester je namreč poleg drugih izvedel tudi enega od Tartinijevih koncertov in sicer drugim prav vse solo Tartinije-ve sonate, je ta koncert tokrat prvič izvedel v Sloveniji. V kratkem pogovoru po nastopu je med drugim povedal, da mu je bilo igranje z uveljavljenimi slovaškimi glasbeniki v veliko veselje; še posebej pa je bil vesel, daje lahko igral Tartinije-vo glasbo, za katero se mu zdi, da se pri nas vse premalo izvaja. Morda bo to lahko popravila že nova zgoščenka, ki prav zdaj Novoletno razpoloženo občinstvo na koncertu v Festivalni dvorani Koncert za violino in godala v a-duru, d 96. Violinist Črtomir Šiškovič, ki v svoj obsežni violinski repertoar s posebno naklonjenostjo vključuje tudi Tar-tinijevo glasbo, posnel je med prihaja na glasbeni trg, prinaša pa Tartinijeve sonate, ki jih izvaja Komorni orkester Sloveni-cum pod vodstvom Uroša Lajo-vica s solisti. • Lea Mencinger, foto: Janez Pelko BOŽIČNI KONCERT ORKESTRA "CARNIUM" IN MPZ "MUŠICA VIVA" Kranj - Komorni orkester "CARNIUM" in MPZ "MUŠICA VIVA" s solisti so se na koncertu, ki je bil 19. decembra 1999 v Šmartinski cerkvi v Stražišču, predstavili s stilno širše zastavljenim sporedom. Poleg baročnih del, ki so bistveni del vsakega božičnega koncerta, so glasbeniki izvajali tudi dve deli slovenskih skladateljev. Koncert je uvedla skladba slovenskega skladatelja L. Belarja Že počiva vsa narava, komponirana v ljudskem duhu. Skladatelj je bil rojen v začetku 18. stoletja v Idriji. Pri izvedbi so se izkazali zlasti zvonki soprani. Komorni orkester "CARNIUM" je v naslednji točki sporeda izvedel Simfonijo v G duru skladatelja Ch. W. Glucka. Sveže in s poletom zaigranem Allegru je sledil izrazito spevno in komorno zaigran andante, tretji stavek Presto pa je bil zaigran s potrebno briljanco. Čembalo (Nedka Petkovva) se je decento zlil z orkestrom v lep skupen zvok. J. Goss, katerega delo Glej, povsod sneg bel leži sta izvajala MPZ "MUSICA VIVA"-in komorni orkester "Carnium", je angleški skladatelj. Nepretenciozno skladbo je dirigent prof. P. Škrjanec interpretiral z dobro usklajenim in odtehtanim vokalnim in instrumentalnim deležem. G. Ch. Wangenseil pripada dunajski predklasiki. Njegov koncert za harfo in orkester v G duru je interpretirala soloharfistka ljubljanske opere Bronka Prinčič. Kljub zvočni občutljivosti harfe je solistka zvočno dominirala, pomagala pa ji je dobra akustika in prilagodljiv orkester. Dirigent P. Škrjanec je z orkestrom lepo iz-niansiral medigre v drugem stavku. Ljubeznivo pa je izvedel tudi tretji stavek. V skladbi J. S. Bacha O Jesulein zart je bila opazna kultura petja zbora. Bolj redko je slišana kombinacija fagota kot solista in godalnega ansambla. V koncertu za fagot in orkester v e molu A. Vivaldija se je odlikoval s svojo muzikalnostjo in tehničnim mojstrstvom solofagotist Slov. filharmonije Zoran Mitev. Slovenski skladatelj B. Arnič, rojen v začetku tega stoletja, je tudi v prisrčni skladbici Pastirci iz spanja vstanite nocoj, dokazal svojo invencijsko nadarjenost. Dirigent in zbor ter orkester so izvrstno zadeli vzdušje skladbe. Posebnega odobravanja poslušalcev je bila deležna izvedba koncerta za flavto in orkester A. Vivaldija v izvedbi flavtistke Elene Hribernik. Eksaktnost izedbe, voluminozen ton in lepo franzira-nje so bile odlike igre mlade flavtistke. Kot zadnjo točko sporeda je zbor s komornim orkestrom in solistko Sabiro Hajdarevič izvedel A. Adamovo skladbo O sveta noč. Za zbor in orkester jo je učinkovito priredil dirigent P. Škrjanec. Odlična mezzosopranistka Sabira Hajdarevič ima voluminozen glas in temperament zrele umetnice, ki ji glas zveni v vseh dinamičnih niansah. Po velikem odobravanju poslušalcev sta zbor in orkester dodala še Gruberjevo Sveto noč in tako smiselno in lepo zaključila letošnji Božični koncert. • M. T. POPRAVEK V članku Rpečnikova vučca objavljenem 17. decembra 1999 na 18. strani je prišlo do napake. Pravilno je..."zahvalo in pohvalo avtorju pa je izrazila urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik" in ne dr. Marija Makarovič, kot se mi je zapisalo. Urednici in bralcem se opravičuje J. Dežman. Torek, 4. januarja 2000 | GOSPODAR STVC > 1 _______ 1 7. STRAN • GORENJSKI GLAS V jeseniškem Acroniju bistveni premiki na bolje Domžalski Helios se povezuje z ameriškim PPG Acroni tekoče posluje brez izgube Jeseniški jeklarji si letos obetajo še trdnejše poslovanje, vse bolj aktualna postaja privatizacija Acronija, ki išče strateškega partnerja. Kranj, jan. - V jeseniškem Acroniju so na prednovoletni tiskovni konferenci predstavili poslovanje v letu 1999 in letošnje načrte in lahko rečemo, da so nam po dolgem času natresli kup dobrih vesti in obetavnih napovedi. Direktorju Acronija prof. dr. Vasiliju Prešernu se je pridružil predsednik uprave Slovenskih železarn Matic Tasič, ki se je prav tako pohvalil, da vsi slovenski železarji tekoče poslujejo brez izgube. Z dobičkom sta lansko leto na Jesenicah zaključili tudi železarski družbi Elektrode in invalidsko podjetje SUZ. Družba SUZ, je invalidsko podjetje, povezalo je obrate, ki bi sicer propadli, najprej Jeklovlek in žebljarno, lani so prevzeli še obrat PVT (profi lama in pod bojama). Zaposlili so približno sto invalidov iz Acronija in čeprav ni nihče verjel, smo že prvo leto zaključili s 2,5-odstot-nim dobičkom. Sedaj je več kot dvesto zaposlenih, lani smo promet podvojili, znašal je 1,45 milijarde tolarjev, približno odstotek je predstavljal dobiček, je povedal direktor Marjan Ravnik. Na novoletni tiskovni konferenci so spregovorili (od desne proti levi): predsednik uprave Slovenskih železarn Matic Tacič, glavni direktor jeseniškega Acronija prof. dr. Vasilij Prešern, direktor podjetja SUZ Jesenice Marjan Ravnik in direktor družbe Elektrode Jesenice Milan Demšar. V jeseniškem Acroniju je leta 1999 prišlo do bistvenih premikov na bolje, v tekočem poslovanju ni bilo izgube, družbo smo uspeli stabilizirati, kar vliva optimizem, da bo Acroni v letu 2000 v celoti posloval brez izgube. K temu so seveda prispevali ukrepi države, dobro sodelovanje z vodstvom koncema Slovenske železarne ter seveda zaposleni na Jesenicah. Lani smo uspešno ovrgli protidampinški postopek Eu-roforja, ki združuje celotno zahodnoevropsko proizvodnjo jekla. K temu je pripomoglo strokovno pripravljeno stališče, tudi pristojna ministrstva in vlada, če bi bil ukrep sprejet, bi veljal vsaj pet let in Acroni bi bil pri najbolj elitnem programu v najtežjem položaju, je uvodoma dejal prof. dr. Vasilij Prešern, glavni direktor jeseniškega Acronija. Lani delali precej bolje Ker je bil umaknjen protidampinški postopek EU na program nerjavne debele pločevine, je Acroni lani na tuje vrednostno prodal 60 odstotkov proizvodnje. Tako je ustvaril kar 60 odstotkov presežka izvoza nad uvozom. V povprečju je bilo lani 1.466 zaposlenih, ki so izdelali 201.447 ton izdelkov, kar je bilo 13,5 odstotkov več kot leto poprej. V jeklarni so zanje izdelali približno četrt milijona ton jekla. Med izdelki so imeli več kot 30-odstotni delež plemeniti nerjavni trakovi in plošče. Tako že od leta 1996 povečujejo delež izdelkov, pri katerih iztržijo več. Precej so izboljšali energetsko porabo in tako zmanjšali stroške proizvodnje, pri čemer jim je svetovala nemška družba BSE. Lani tudi poslovali bolje Premike na bolje so dosegli tudi pri poslovnem rezultatu, čeprav razmere na trgu niso bile dobre in razmerje med nabavnimi in prodajnimi cenami je bilo neugodno Družba Elektrode Jesenice je lansko poslovno leto zaključila s 105 milijoni tolarjev dobička pri 2,1 milijarde tolar' jev prometa. Ustanovljena je bila marca 1998, mesec dni pred stečajem Fiproma je prevzela program dodajnih materialov za varjenje, ki na Jesenicah obstaja že šestdeset let. Zaposluje 194 ljudi, najeta ima osnovna sredstva Fiproma, zato je usoda Elektrod povezana z nakupom teh sredstev in s privatizacijo, ki nas še čaka, je povedal direktor Milan Demšar. Družba je poslovno stabilna in dobičkonosna, program konkurenčen v Evropi in 70 odstotkov izdelkov prodajo na tuje. investicije, s katerimi bodo začeli v drugi polovici letošnjega leta. Predvideno je, da bodo letos prodali dobrih 187 tisoč ton izdelkov in tako ustvarili 26 milijard tolarjev prometa. Ob koncu letošnjega leta bo 1.400 zaposlenih, kar je 66 manj kot konec lanskega leta, vendar odpuščanja ne bo. Tako kot jih je lani 150 odšlo s programi, ki so se izločili, jih bo nekaj odšlo tudi letos. Podjetja, ki se osamosvojijo, naprej delajo za Acroni, nato poiščejo tudi druge posle. Letos naj bi se pozitivni rezultat v poslovnem delu povzpel na 737 milijonov dolarjev, Acroni pa naj bi poslovno leto zaključil s 33 milijoni tolarjev dobička. zlasti za program nerjavnih jekel. Vendar je v tekočem poslovanju kljub temu prišlo do premika iz negativnega v pozitivno poslovanje; v prvih enajstih mesecih leta 1998 je tekoča izguba znašala 1,6 milijarde tolarjev, v enakem razdobju lanskega leta so beležili pozitivni rezultat v višini 92 milijonov tolarjev. Čista izguba lanskega leta bo sicer še vedno znašala približno 600 milijonov tolarjev, vendar je potrebno pristaviti, da bo k temu negativni revalorizacijski učinek prispeval kar približno 500 milijonov tolarjev. Leta 1998 je čista izguba iz celotnega poslovanja znašala 1,9 milijarde tolarjev, ob 180 milijonih tolarjev pozitivnega revalorizacijskega učinka in večjem obsegu izrednih prihodkov. Letos brez izgube Letos so tržne razmere precej boljše kot lani v tem času, naročila naraščajo, tudi cene se izboljšujejo, kar obeta dobre rezultate. Resnično smo na poti, da poleg stabilizacije tehnologije in organizacije končno dobimo tudi možnosti za nov investicijski zagon, je dejal dr. Prešern. Pričakuje, da bodo lahko približno milijardo tolarjev porabili za poplačilo starih obveznosti do tujih dobaviteljev, prav toliko pa namenili za Slovenske jeklarne so zadnje mesece ocenili strokovnjaki Phare, v smislu približevanja EU, kjer je jeklarstvo strogo kontrolirano, da ne prihaja do nelojalne konkurence, saj se bojijo za 100 tisoč delovnih mest. Pregledali so vse možne načine vpletanja države v poslovanje Slovenskih železarn. Direktor jeseniškega Acronija prof dr. Vasilij Prešern je dejal, da je evropska ocena dokaj optimistična, zahtevajo določene ukrepe, vendar je Acroni dobro ocenjen za vodenje, tehnologijo in znanje, podprli so tudi njegove strateške načrte. V dveh do treh letih pa bodo morali povečati produktivnost, da bo lahko preživeli v evropski konkurenci. Koncem Slovenske železarne je lani v poslovnem delu posloval pozitivno, v celoti pa je bila v sanacijskem programu predvidene za milijardo tolarjev Izgube, vendar je bila nižja, kar pomeni, da so rezultati boljši od pričakovanj, je dejal j>redsednik uprave Matic Tasič. Letos pa je predvideno pozitivno poslovanje v celoti, ne samo v poslovnem delu, kar pomeni, da bodo brez izgube poslovale tudi družbe, ki sestavljajo jedro sistema, med njimi je tudi jeseniški Acroni. Hkrati poteka privatizacija Slovenskih železarn, prvo fazo predstavlja odprodaja družb, ki ne spadajo v jedro sistema. Tako so švedski lnexl že prodali Jeklo Store, kar je bila po Tasičevih besedah najboljša odločitev. Prodali so tudi liro Store, h koncu gredo pogovori glede prodaje Valjev Štore, Armatur Muta, Tia Lesce in Tovila Ljubljana, predvidena je privatizacija jeseniških Elektrod in še nekaterih družb. Ker je poslovanje v Tio Lesce komaj obvladljivo, so pospešili pro- dajo in verjetno bo v kratkem prodan, je povedal Tasič, ni pa še razkril kupca. Pri privatizaciji družb, ki sestavljajo jedro sistema Slovenskih železarn, je v prvem koraku predvidena dokapitaliza-cija strateških partnerjev v manjšinskem deležu. Zakon o privatizaciji in dokapi-talizaciji Slovenskih železarn, ki je bil sprejet leta 1998, dopušča tudi večinske deleže strateških partnerjev, s čimer seje pred kratkim strinjala tudi vlada. Vendar zdaj iščemo strateške partnerje, ki jih zanima manjšinski delež, zanimanje, za posamezne programe ali njihove dele pa je v Evropi in po svetu precejšnje, je povedal Tasič. Pred zaključkom je tudi projekt "mrtvih" družb, kijih je približno petnajst, in projekt počiščenja bremen iz preteklosti. Nanaša se tudi na "železarske" obveznice iz leta 1992, ki bodo v plačilo zapadle leta 2023, vsako leto pa obresti zame znašajo dve milijardi tolarjev. Polovica investicij ekoloških V Acroniju nameravajo povečati proizvodnjo elektropločevine, ki je njihov udarni program. V največ treh letih nameravajo vložiti 3 do 4 milijarde tolarjev in tako letno proizvodnjo tega programa povečati za 30 tisoč ton. Tako bi po Prešernovih besedah Acroni postal eden izmed prvih štirih izdelovalcev elektropločevine v Evropi. Letos bodo investicijski projekt pripravili in ga prihodnje leto začeli uresničevati. Precej skrbi so že lani namenili okolju, letos bo polovico investicij ekoloških. Lani so 10 milijonov tolarjev odšteli za opremo, ki odkriva morebitno radioaktivno onesnaženost starega železa, ki ga pripeljejo na Jesenice. Pred dobrim mesecem so pognali čistilno napravo za dimne pline, ki nastanejo pri regeneraciji solne kisline, veljala je 32 milijonov tolarjev. Sedaj ugotavljajo, da so emisije prahu, klora in solne kisline daleč pod dovoljenimi mejami. V kratkem bodo podpisali pogodbo za postavitev re-tardacijske naprave, s katero bodo letos obremenitev vod z nitrati zmanjšali za polovico. Lani so za ekološke investicije skupaj namenili 95 milijonov tolarjev Letos bodo za ekološke investicije namenili približno milijardo tolarjev. Dokončno naj bi sprejeli odločitev glede žlindre, ki se je desetletja nabirala na Jesenicah. Ocenili bodo vse možne načine, saj so že pregledali, kako problem rešujejo drugod. Vsekakor bo cena visoka, vsaj 500 milijonov tolarjev, dokončna rešitev pa 800 milijonov tolarjev. Vendar vsaj pri reševanju tega problema merila EU dopuščajo, da država sodeluje s 40 do 50 odstotki potrebnih sredstev. • Marija Volčjak Ameriški velikan v domžalskem Heliosu Domžalski Helios in eden največjih svetovnih izdelovalcev avtomobilskih in industrijskih premazov PPG podpisala pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja v Domžalah. Kranj, jan. - Pred novoletnimi prazniki je domžalski Helios z ameriško družb PPG podpisal pogodbo o povezovanju, po kateri bodo v letošnjem prvem polletju v Domžalah ustanovili mešano družbo PPG - Helios, ki bo v 60-odstotni lasti ameriškega PPG in 40-odstotni lasti He-liosa. Večji del premazov, ki jih bo nova družba prodajala predvsem v srednji in vzhodni Evropi, bodo izdelali v Heliosu, najsodobnejše znanje bo zagotavljal PPG. Tudi na področju premazne industrije potekajo siloviti procesi globalizacije in vse bolj na pomenu pridobivajo velike multinacionalne družbe. Število izdelovalcev se zmanjšuje, saj se manjši združujejo z velikimi, kar vse bolj zahteva višja tehnološka raven največjih in najpomembnejših izdelovalcev premazov. V globalizacijo se je vključil tudi domžalski Helios, ki seje že od začetka leta 1997 dogovarjal z ameriško družbo PPG, ki je ena največjih izde-lovalk avtomobilskih premazov na svetu. Po skoraj triletnih pogajanjih so 27. decembra lani podpisali dogovor o ustanovitvi mešanega podjetja v Domžalah. Pod imenom PPG - Helios bo začelo poslovati v letošnjem prvem četrtletju, sedež bo imelo v Domžalah, 60-odstotno bo v lasti ameriške družbe PPG in 40-odstotno v lasti Heliosa. Že prvo leto pričakujejo 10 milijonov ameriških dolarjev prometa, ustvarili ga bodo s trženjem v srednji in vzhodni Evropi, prodajati bodo predvsem premaze, ki jih izdelujejo v Heliosu. Ameriški PPG pa bo zagotavljal najsodobnejše znanje. V mešanem podjetju bo na začetku zaposlenih dvajset strokovnjakov, kfse bodo ukvarjali s trženjem in s tehnično tehnološkimi nalogami. Ameriška družba PPG ima zavidljivo starost, saj je bila ustanovljena daljnega leta 1883 in je bila tedaj prvo uspešno ameriško podjetje, ki je izdelovalo ravno steklo. Leta 1900 so poslovanje razširili na kemijsko področje, kupili so namreč tovarno Milvvaukee, kar je privedlo do hitrega in uspešnega razvoja premazov. PPG je danes javna delniška družba, ki ima več kot 90 tisoč delničarjev, njihove delnice kotirajo na borzi v New Yorku. Že od leta 1899 neprekinjeno izplačuje svojim delničarjem dividende. PPG danes dosega približno 8 milijard dolarjev letnega prometa, zaposluje več kot 32 tisoč ljudi. Sestavlja ga šestnajst strateških poslovnih enot, v dvaindvajsetih državah ima 120 tovarn, vključno s podružnicami, mešanimi podjetji in družbami z manjšinjskim deležem. Proizvodnjo ameriške družbe PPG lahko strnemo v štiri skupine: premazi, steklena vlakna, industrijsko steklo in kemikalije. PPG je največji svetovni izdelovalec premazov za transportno industrijo in med največjimi za izdelavo stekla, steklenih vlaken in kemikalij. Povezovanje s PPG je za domžalski Helios velik uspeh, saj zagotavlja nadaljnjo proizvodnjo avtomobilskih premazov. Poleg tega prinaša nova znanja o proizvodnji, tehnologiji in o novih, vrhunskih izdelkih na področju premazov za avtomobilsko industrijo. Za strokovnjake in mlade v Heliosu je zato velik izziv. Zaradi povezanosti z enim od največjih svetovnih izdelovalcev premazov so v domžalskem Heliosu pripravljeni na vstop Slovenije v Evropsko unijo. • M.V. Z letošnjim letom na Bledu Center Brdo postaja Poslovna šola Bled Center Brdo se je preselil v prenovljeni vili Mežakla in Nelly in se preimenoval v Poslovno šolo Bled, ki jo slovesno odpirajo v petek. Kranj, jan. - Slovesnost ob odprtju novih prostorov na Bledu bodo pripravili v petek, 7. januarja, ob 11. uri, pričakujejo več kot petsto gostov iz Slovenije in tujine, Poslovno šolo Bled bo odprl predsednik države Milan Kučan. Slovesnost se bo začela v Festivalni dvorani in s kratkimi predavanji nadaljevala v prenovljenih vilah Mežakla in Nelly tik ob Festivalni dvorani. Leto 2000 je prelomnega pomena za našo najstarejšo ma-nagersko šolo Center Brdo, ki se je iz hotela Kokra na Brdu pri Kranju preselila na Bled in se s tem preimenoval v Poslovno šolo Bled. Na Brdu je bila namreč vse bolj utesnjena, saj po skoraj desetletju in pol še vedno vztrajno širi svojo dejavnost, zato se je direktorica dr. Danica Purg pogumno odločila za preselitev. Temeljito so obnovili vili Mežakla in Nelly v središču Bleda, na Prešernovi cesti, tik za Festivalno dvorano. Preselitev ni pridobitev samo za našo najbolj znano managersko šolo, temveč tudi za Bled, saj bodo tamkajšnji hoteli tega vsekakor veseli. V Poslovno šolo Bled bodo namreč slušatelji prihajali vse leto, ne bo jih le v vročem juliju in avgustu, ko blejske hotele polnijo turisti. Center Brdo je lani pripravil 23 seminarjev za managerje, pet za profesorje managementa v okviru Združenja managerskih šol srednje in vzhodne Evrope CEEMAN in 23 seminarjev za domača in tuja podjetja. Veliko britansko podjetje British Ae-rospace jim je zaupalo izobraževanje svojih najvišjih vodilnih, švedska mednarodna družba Electrolux pa izobraževanje srednjega managementa. Lani seje njihovih seminarjev udeležilo 1.600 manager-jev. Od leta 1986 pa so imeli v Centru Brdo 18.594 slušateljev. V začetku decembra je diplomirala deveta generacija študentov MBA, doslej je ta program uspešno zaključilo že 252 mana-gerjev iz enaindvajsetih držav. V IEDC Poslovni šoli Bled (IEDC Bled School of Management) se jutri, 5. januarja, začenja pettedenski program splošnega managementa, ki bo že devetnajsta ponovitev. V četrtek, 6. januarja, pa bo 53 udeležencev začelo s postdiplomskim študijem managementa MBA, ki bo že deseta generacija. Davčna uprava Slovenije v lanskem letu Davka rji postajajo vse bolj strogi Kdor ne plača davka, se mu obeta kup težav, ko bo na svoji upravni enoti začel kakršenkoli postopek, saj ne bo dobil odločbe. Kranj, jan. - Na novoletni tiskovni konferenci Davčne uprave Slovenije sta direktor Glavnega urada Stojan Grilj in njegov pomočnik Marko Danijel Bezjak podrobno spregovorila o delu v letu 1999 in načrtih za letošnje leto. Uvedba davka na dodano vrednost je letos minila brez večjih pretresov, davkarjem se pozna pri inšpekcijskih pregledih, saj so v začetku predvsem svetovali. Vendar pa so lani pri obrtnikih odprli veliko dodatnih davčnih obveznosti, kar dobro polovico več, kot so pričakovali. Davkarjem skušajo naprtiti tudi delo, ki na davčne uprave ne spada, zato se temu vse bolj (uspešno) upirajo. Pri pobiranju davkov so lani za 4 odstotke presegli plan jav-nofinančnih prihodkov, ki so znašali 1.352 milijard tolarjev. Nekaj jih je v drugi polovici lanskega leta prešlo k carini, ki pobira trošarine in del vstopnega davka na dodano vrednost. Stroški ne bodo presegli 0,9 odstotka javnofinančnih prihodkov, kar pomeni, da smo racionalnije dejal Stojan Grilj. Po treh letih so obresti tolikšne kot prvotni dolg Davčni dolg je velik predvsem iz preteklih let, lani so ga izterjali za 17,7 milijarde tolarjev, kar je bilo 7 odstotkov več kot leto poprej. Stojan Grilj je napovedal, da bodo izterjavo pospešili s pomočjo računalniške podpore in boljše organizacije. Najbolj se je davčni dolg povečal v letih 1991 do 1996, ko so si nekateri kar sami jemali odpustke, je dejal Marko Bezjak. Tako je leta 1996 davčni dolg predstavljal že 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Druge države v tranziciji imajo celo 4-odstotni delež. Nepravičnih odpustkov ne bi smeli kar preprosto odpisovati, boljši je 15-odstotni popust, če ga dolžniki poravnajo v določenem času. Davčni dolg so seveda krepko povečale zamudne obresti, ki so po treh letih že tolikšne, da znašajo približno toliko kot prvotni dolg. Zato se seveda zastavlja vprašanje, koliko starega dolga je od davkoplačevalcev sploh moč izterjati. Državni proračun letos računa na dodatnih deset milijard tolarjev iz tega naslova, vendar direktor davčne uprave Stojan Grilj ocenjuje, da ga je stvarno moč izterjati le za približno šest milijard tolarjev. Vsak drugi inšpekcijski pregled pri obrtnikih Davčni inšpektorji so lani opravili približno 13 tisoč pregledov, kar je bilo 7 odstotkov več kot leto poprej. Od tega jih je približno 7 tisoč odpadlo na davek na dodano vrednost. Ker so njegovo uvajanje v začetku le nadzirali in niso izrekali kazni, je delež pregledov z ugotovljenimi nepravilnostmi s 66 upadel na 60 odstotkov. Kar 57 odstotkov inšpekcijskih pregledov so lani opravili pri samostojnih podjetnikih, Davkarji dobivamo tudi naloge, ki ne sodijo k nam. tako naj bi po novem zakonu o pokojninskem in invalidske tu zavarovanju vodili evidence posameznih zavezancev, kar pomeni, da bomo opravljali knjigovodske posle. Pri izterjavi naročnine za RTV smo le uspeli, da nam niso naložili še tega, podobo tudi ne bomo več delil/ dovolilnic avtoprevoznikoin. Davčna uprava ima danes veliko bolj zahtevno delo kot v času družbene lastnine, ko je bilo manj pomembno, kje je denar ostal. Čeprav je naša vloga drugačna, je razumevanje našega poslanstva v širši javnosti še vedno na nizki ravni, je dejal Stojan Grilj. Novi zakon o splošnem veljati 1 aprila lani, princ se! /c tudi določbo, po kateri "kratko potegnejo" tisti, ki ne plačajo davkov. ! pravne enote namreč ta Kim strankam namreč ne izdajo va odločbe v postopkih, ki so bili začeli na njihovo zahtevo. Ustavno četo i.azeieno, je aejat iviai ko Danijel Bezjak. posameznih oziroma pri obrtnikih. Nadaljnjih 30 odstotkov pa pri majhnih pravnih osebah. V teh postopkih so ugotovili za 21 milijard tolarjev dodatnih obveznosti, kar je bilo 51 odstotkov več, kot so pričakovali, vendar manj kot leto poprej. V povprečju je bilo 30 odstotkov tega plačanega, po davčnih uradih je rezultat zelo različen, najvišji in sicer kar 93-odstotni je v Novi Gorici. Več pritožb rešenih le na prvi stopnji Na prvi stopnji je bilo na začetku lanskega Jeta nerešenih 5.571 pritožb, ob koncu leta pa 4.700 pritožb, kar pomeni, da so se za 15 odstotkov poboljšali. Med letom so dobili približno tri tisoč novih pritožb, vseh je bilo lani 18.300. Direktor Stojan Grilj rešitve ne vidu v povečanju števila ljudi, ki bi reševali pritožbe, temveč v seznanjanju davkopl ačeval cev. Na drugi stopnji so rezultati slabši, lani se je število nerešenih pritožb povečalo za 550 in tako znaša 7.550. Vloženih je bilo lani približno 4.300 pritožb, kar je celo nekaj manj kot leto poprej. V prihodnje bodo pospešili reševa- nje pritožb na drugi stopnji in sprejeli določene ukrepe, če bo potrebno. Glavni urad bo letos dobil nove prostore Davčna uprava se bo letos bolj kot doslej ukvarjala s pobiranjem davka na dobiček, ki bo torej precej bolj nadzorovan. Učinkovitosti inšpekcije bodo nasploh namenjali veliko pozornosti, tudi z uporabo informacijske tehnologije, z izobraževanjem in s centralizacijo nadzornega dela. Z razvojem lastnega računalniškega centra, s projektnim delom, v vključevanjem strokovnjakov vseh davčnih uradov po Sloveniji v delo glavnega urada, s projektnim delom na registru davkov od dobička in dohodnine, z izobraževanjem zaposlenih, z mednarodno izmenjavo davčnih strokovnjakov in podobnim bodo letos izboljšali svoje delo. D skušajo izogniti ta Ko, tla žbeže" med samostojne podjetnike Postopek pri pravobranilcu je sicer zapleten zalo nobenega \e niso ..ačeli, vendar na te možen Davkarji obljubljajo, da bodo več pozornosti kot doslej posvetili tudi obveščanju davkoplačevalcev, redno bo izhajal časopis Davčni bilten. Glavni urad bo predvidoma aprila dobil precej boljše prostorske možnosti za delo, saj se bo preselil v nove prostore, ki jih gradijo skupaj s carinsko upravo. • M.V. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Dopolnjen zakon o davčnem postopku RTV lahko prisilno izterja prispevek Poslej je možen tudi odpis socialnih prispevkov, kar je doslej veljalo le za davčni dolg. Kranj, jan. - Tik pred novoletnimi prazniki so bili v 108. številki Uradnega lista objavljeni popravki zakona o davčnem postopku, po katerih lahko zavod Radiotelevizija Slovenija neplačane prispevke izterja podobno kot davkarji. Davkarji lahko poslej v davčno osnovo vključijo tudi dohodke iz sive ekonomije, ki jih lahko ocenijo pri zavezancih z enako ali podobno dejavnostjo. V prvi člen popravljenega zakona o davčnem postopku je vključena tudi RTV Slovenija, kar pomeni, da pri obračunavanju, plačevanju in prisilni izterjavi njenega prispevka lahko ravna tako kot davkarji. Posameznikom ali pravnim osebam, ki prispevka niso plačali, lahko izda odločbo o obveznem plačilu prispevka, ki ga morajo poravnati v petnajstih dneh od vročitve odločbe. RTV lahko uvede in izpelje tudi prisilno izterjavo neplačanih prispevkov, vendar za razliko od davčnih organov ne morejo zarubiti nepremičnin. Če potemtakem ne boste plačali prispevka, vam ne bodo mogli odnesti televizijskega ali radijskega sprejemnika ali kakšne druge stvari iz vašega stanovanja. Po drugi strani pa RTV-ju ne bo več potrebno za neplačane prispevke vlagati tožb na sodišču, kar je bilo doslej za tako majhne zneske resnično neracionalno. Zakon o RTV določa tudi olajšave in oprostitve plačila prispevka, zavod mora odločbo o tem izdati v tridesetih dneh po prejemu prošnje. Če vaša prošnja ne bo ugodno rešena, se lahko pritožite na ministrstvo za kulturo, kar lahko napravite Pomembna novost popravljenega zakona od davčnem postopku, ki so jo seveda veseli predvsem davkarji, predstavlja določilo, po katerem lahko davčni inšpektorji ugotavljajo tudi dohodke iz sive ekonomije in jih vključijo v davčno osnovo. Davkarji lahko davčno osnovo oee-njijo na podlagi uradnih podatko\ ali tistih, ki so jih zbrali \> ugotovit ven eni postopku in se nanašajo na zavezanca, njegove družinske člane in povezane osebe h> so lahko podatki o številu zaposlenih, o izplačanih osebnih prejemkih, o prihodkih in odhodkih, o vrednosti premoženja in drugih zunanjih znakih 'posedovanja premoženja, o proizvodnih zmogljivostih oziroma, opremljenosti ter lokaciji poslovnih in j stanovanjskih prostorov, številu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem. Nič manj pomembno ni določilo, da se davkarji pri oceni davčne osnove lahko oprejo na navedene podatke pri osebah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost oziroma pri osebah, ki dosegajo primerljive vrste dohodkov. tudi, če v tridesetih dneh od RTV ne dobite odgovora. Zakon o davčnem postopku nameč sedaj določa, da pritožba na njegovo odločbo ne zadrži njene izvršitve. Ministrstvo za kulturo pa lahko odloži prisilno izterjavo do sprejetja odločitve glede pritožbe prosilca. Popravljeni zakon o davčnem postopku omogoča tudi delni odpis ali odlog plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je bilo doslej možno le za davke. O tem bo odločala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na predlog njegovega upravnega odbora. Državni zbor je izenačitev dolga v pokojninsko blagajno z davčnim dolgom sprejel zaradi zavzemanja poslancev, ki so opozarjali na probleme kmečkih zavarovancev, ki ne zmorejo plačevati pokojninskega zavarovanja, problemi so največji v Prek-murju. Neizterljiv davčni doj t' p< ) novem tisti, pri katerem je pn izterjavi as turala, to pomen dolg se :nam da ven i h dolžnika v nekolik o krajši. Za kmete je pomembno tudi novo določilo, po katerem jim do 23. julija letos s prisilno izterjavo z žiro računa ne morejo pobrati denarja, ki ustreza najnižji zavarovalni vsoti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmeta in tistih družinskih članov kmečkega gospodinjstva, ki kmetijsko dejavnost opravljajo kot edini in glavni poklic. Po 23. juliju letos pa bo veljalo, da dolžnikom lahko z žiro računov pri bankah in hranilnicah zasežejo do 90 odstotkov sredstev. • M.V. MEŠETAR Pivo PP Millennium samo za poslovne partnerje Ko je Hmezad Kmetijstvo Žalec lani zašel v težave in je sodišče zanj uvedlo stečajni postopek, se je Perutnina Ptuj tudi na prigovarjanje odgovornih z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizacijsko in finančno vključila v obdelovanje blizu tisoč hektarjev hmeljišč. Poleg sodelavcev Hmezadovega Kmetijstva je za sezonska dela začasno zaposlila tudi več sto delavcev z območja nekdanje Jugoslavije, ki so tudi obrali ves hmelj. Jeseni je sicer četrtina suhega hmelja končala v plamenih skladišča v žalcu, kar je pri organizatorjih pridelave pustilo nekaj grenkobe, vendar pa ne toliko, da si ne bi privoščili posebne novoletne polnitve piva. V spomin na lansko hmeljarsko letino so napolnili nekaj sto priložnostnih steklenic svetlega in temnega piva, ki so ga izdelali iz najbolj kakovostnega pridelka sort savinjski golding in aurora. "Pivo PP Milllennium je sad našega hmeljarskega pridelka, znanstvenih dosežkov Inštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Žalec in tehnoloških proizvodnih znanj Pivovarne Laško," je odločitev, da Perutnina Ptuj vključi polnitev med prednovoletne pozornosti, komentiral predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser. Geprav so pivo pokušali in z njim nazdravljali le poslovni partnerji in prijatelji Perutnine, je njegov okus navdušil tudi najbolj zahtevne pivske sladokusce in gurmane. Komplimente so mu delili celo tisti, ki so bili doslej prepričani, da med pivom in perutninskim mesom ne more biti sožitja. Odkupne cene goved V radovljiški klavnici odkupujejo do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 560 tolarjev (neto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 540 tolarjev in bike tretjega razreda po 480 tolarjev, do dve leti in pol stare telice in klavne prvesnice pa po ceni 450 do 500 tolarjev za kilogram mesa. Prašiče plačujejo po 255 tolarjev za kilogram žive teže, jagnjeta in kozličke od 900 do 950 tolarjev, teleta za zakol pa po ceni do 550 tolarjev za kilogram žive teže. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka 60- 150 * krompir 45 80 * čebula 35 - 70 * česen 180- 250 * hren 200 - 350 * korenje 65 - 130 * kumare 350 * rdeča pesa 80- 120 * kislo zelje 100 - 150 * kisla repa 100- 150 * solata endivija 130- 180 * radič 180- 280 * zelje 25 - 50 * kitajsko zelje 100 - 180 * špinača 250- 330 * mehka solata 350 - 500 * koleraba 80- 100 * cvetača 190- 300 Inflacija seje lani okrepila Inflacija lani 8-odstotna Kranj, jan. - Decembra lani so se življenjske potrebščine v primerjavi z mesecem poprej podražile za 0,8 odstotka. V primerjavi z decembrom 1998 so cene poskočile za 8 odstotkov, kar je nekaj več kot pretekli dve leti. Po dveh letih zniževanja seje inflacija lani spet okrepila, kar se je pokazalo že oktobra. Zelo pripraven izgovor je seveda uvedba davka na dodano vrednost, ki je sicer minil precej bolj neopazno, kot so mnogi pričakovali in po nepotrebnem vzbujali strah pred podražitvami. Lanski december je bil s podražitvami izdatnejši kot oktober in november, vlada je nekatere stvari podražila tik pred iztekom leta, zato bodo statistiki učinek zaznali šele januarja letos. SLOVEN1CA zavarovalniška hiša d.d. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica vabi k sodelovanju ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za delo na območjih občin Kranj, Jesenice in Kranjska Gora. Ponujamo vam redno zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: • vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe, • vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz. Vabimo vas, da se nam pridružite in nam najkasneje 8 dni od dneva objave pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana s pripisom "za razpis". I POSLI IN FINANCE Torek, 4. januarja 2000 L_______ ureja: Marija Volčjak ............_______________________________J _9. STRAN * GORENJSKI GLAS OB PRELOMU Zadnji trgovalni dan minulega tisočletja je postregel z lepimi porasti večjega števila delnic. Slovenski borzni indeks SB1 je tako zadnji lanski trgovalni dan pridobil več kot 16 točk in tako končal pri vrednosti 1806 indeksnih točk. Najpomembnejši porasti, ki so spravili indeks nad "psiholoških" 1800 točk, so bili povezani z delnicami, ki so prej precej izgubljale, takšni sta bili recimo delnici Intereurope in Etola. Seveda pa so bili zadnji dnevi namenjeni še lepotnim popravkom bilanc, rezultat pa se je pokazal pri enormnem prometu - samo v četrtek je bilo prometa za več kot 6 milijardi Pogled na tabelo porastov v minulem letu kaže jasno sliko: zmagal je Mer-cator. Sicer v zadnjem obdobju ni pomenil neke superiorne naložbe, vendarle je v celem letu pridobil več kot 85 odstotkov vrednosti. Čeprav je indeks v celem letu pridobil le dobrih 7 odstotkov, je Mercator vsekakor delnica, ki se jo je splačalo kupovati. Mercatorjeva strateška vloga v trgovskem sektorju je dvignila njihovo delnico krepko čez trg. Uspešno je leto prebrodila tudi delnica Dolenjske banke, saj je končala pri 20.500, kar je 47 odstotkov višje od prvega trgovalnega dneva prejšnje leto. Prevzemi in povezave v bančni sferi so povišale zanimanje za delnico, saj sta bila v igri dva igralca - Nova Ljubljanska banka in NKBM. Banka Slovenije, ki drži v rokah vse niti v tem sektorju, je Dolenjsko banko pripisala NLB-ju, le ta pa bo v bližnji prihodnosti vzela banko pod svoje okrilje. Pozornost je potrebno nameniti tudi drugim prevzemom, ki so krojila dogajanja na slovenskem trgu kapitala. Spodletel poiskus Mercatorja pri prevzemu Emone Merkurja ni bistveno spremenil slike v trgovini. Prav tako je pohod na večji tržni delež začelo podjetje Merkur. S prevzemom Kovino-tehne so utrdili svoj vodilni položaj v prodaji tehničnega blaga. S tem se je povečala tudi vrednost obeh serij delnic Kovinotehne. Redna delnica je v preteklem letu pridobila 40 odstotkov, prednostna pa še dodatnih 5. S prevzemno ponudbo Merkurja so imeli lastniki priložnost iztržiti za delnico Kovi- notehne še znatno višjo ceno, ki pa je v bližnji prihodnosti ne bomo več srečali. Negativno pre-senečnje preteklega leta je vsekakor farmacija. Lek je v preteklem letu izgubil kar 8 odstotkov. Začetna rast, ki je bila generirana predvsem na osnovi novic o prevzemu podjetja s strani Plive, je bila hitro izničena. Zapleti podjetja v Ameriki glede prodaje svojih proizvodov so bistveno vplivali na ceno delnice. K padcu delnice podjetja je pripomogel še umik tujcev, ki so bili kar precejšnji lastniki podjetja, s slovenskega trga. Konec tisočletja je delnica končala pri vrednosti 33.634 tolarjev. Za razliko od Leka, je delnica Krke v istem obdobju pridobila 3 odstotke. Podjetje je bilo v veliki manjši meri izpostavljeno slabim novicam, vendar pa je visoka korelacija gibanja z delnico Leka negativno vplivala tudi na vrednost Krkine delnice. Zaenkrat neugodno se razvija tudi v zadnjem obdobju aktualna zgodba o Luki Koper in Intereu-ropi. Proces združevanja je zopet zaustavljen, kar se je pred novim letom odrazilo na padcih delnic. Luka Koper se je ustalila pri 3.000 tolarjih, zadnji trgovalni dan pa seje uspela dvigniti preko 3.100 tolarjev. Na letni ravni se je mnogo bolj izkazala Inte-reuropa, ki je pridobila 27 odstotkov. Posebna pozornost pa je bila v preteklem letu namenjena tudi delnicam pooblaščenih investicijskih družb. Naložba v pooblaščene investicijske družbe se v začetku ni zdela ravno preudarna in v prihodnosti donosna, vendar seje v nadaljevanju izkazalo drugače. Indeks, ki meri gibanje tečajev PIDov, je pridobil od začetka merjenja v lanskem letu skoraj polovico. Nadaljevanje rasti pa se bo po vsej verjetnosti še nadaljevala, saj bo država z zapolnjevanjem privatizacijske vrzeli povečevala tudi vrednost premoženja, ki ga bodo imeli v lasti pooblaščene investicijske družbe. In kaj bo prineslo letošnje leto? Gibanje tečajev delnic je odvisno od. vrste faktorjev, za katere upajmo, da bodo v prvem letu novega tisočletja za trg ugodni. Matjaž Bernik Ilirika BPH Če (še) nimate priloge LETOPIS GORENJSKA 1999/2000,-bo šlo težko Novo vprašanje in naslednjih deset nagrad Lani decembra, v torek, 21. 12., je izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Z naročniškim kuponom z naslovnice Gorenjskega glasa ste Vaš izvod letopisa že lahko prevzeli na najbližji pošti in prepričani smo, da imate GORENJSKO 1999/2000 že doma, "pri roki", in z njegovo pomočjo boste zlahka izbrskali pravi odgovor na nagradno vprašanje. Če GORENJSKE 1999/2000 še nimate: čimprej ponjo na pošto! "Vina iz ...(?)... prejemajo medalje na domačih in mednarodnih sejmih in ocenjevanjih vin, v Ljubljani, Gornji Radgoni... Na lanskem ocenjevanju vin v Pragi je med 140 vzorci iz 14 držav njihov sauvignon, suhi jagoidni izbor, prejel najvišjo oceno ŠAMPION med sauvignoni." To je, med drugim, zapisano v lanski decembrski prilogi Gorenjskega glasa LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Vprašanje: KATERA GOSPODARSKA DRUŽBA JE TO in KATEREGA VINA PRIDELA NAJVEČ? Za lažji odgovor o njej še en podatek: njihova klet ima za 35.000 hektolitrov kapacitet, proizvajajo pa tudi izjemno priljubljeno penino kraljevi cviček. Odgovore izključno na dopisnicah pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj, do prihodnjega petka, 14. januarja 2000. Nagrade: 3x vrednostni bon za tisoč tolarjev; 3x ura igranja tenisa na pokritem igrišču Teniškega kluba Kranj; 4x Glasov elastični trak za rekreativce, vrhunski najkakovostnejši izdelek firme Bolero Oblak Kranj. Pravilni odgovor in izžrebance bomo objavili 18. januarja 2000..Še to: na decembrsko nagradno vprašanje smo dobili veliko odgovorov, a večidel so nepravilni. Pravilnih je do včeraj prišlo namreč komajda za vzorec; dopisnice z odgovori na PRVO nagradno vprašanje, povezano z LETOPISOM GORENJSKA 1999/2000, sprejemamo še do tega petka, 7. januarja. )]MGLAS Študentska posojila Kranj, jan. - Prosilci za študentska posojila bodo odgovore dobili do 26. januarja. Prošnje za študentska posojila je oddalo 2.450 študentov, kar pomeni, da jih bo velika večina dobila, saj je predvideno subvencioniranje 2.500 študentskih posojil. Ministrstvo za delo poskusno oživlja študentska posojila, ki jih bodo kot vse kaže študentje konec januarja le dobili. Pozno so bila namreč razpisana, zaradi premajhnega števila prijav so razpis za nekaj tednov podaljšali. Do 5. novembra je za posojila zaprosilo le približno 1.300 študentov, po podaljšanju roka in večji propagandi pa so do 26. novembra našteli 2.450 prosilcev. Zdaj preverjajo vloge, prosilci bodo odgovore dobili najkasneje do 26. januarja. Kakor je znano, je ministrstvo koncesijo podelilo Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor, vendar na Gorenjskem študentje niso prikrajšani, saj se je Gorenjska banka glede podeljevanja študentskih posojil dogovorila z Novo Kreditno banko Maribor. Študentska posojila so ugodna zaradi odloženega in podaljšanega odplačila, saj jih bodo študentje začeli plačevati dve leti po diplomi in leto dlje kot jih bodo prejemali. Bistveno nižje bodo seveda obresti, saj jih bo država subvencionirala, glede na učni uspeh študentov, ki tako plačali od nič do največ 1,7-odstotne obresti. Država je prvo leto predvidela subvencioniranje približno 2.500 študentskih posojil, pri dodelitvi bodo upoštevali socialna merila, vendar bodo verjetno vsi dobili posojila, saj prošenj ni pretirano veliko. Banke bodo pri odobritvi študentskih posojila zahtevale jamstva, ki ga lahko dajo starši ali zavarovalnice, slednja možnost seveda ne bo zastonj. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN STROJEPISJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: -VI. st. strokovne izobrazbe računalniške usmeritve z dobrim znanjem strojepisja - strokovni izpit - najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - poznavanja programov v okolju Windows Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo na naslov: Center slepih in slabovidnih, Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka, kadrovska služba, v roku 8 dni. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v prvi številki Gorenjskega glasa v letu 2000 Vas želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Simona s skenerjem, miško in računalnikom obkrožila nekoga s prireditve. Če nas "oseba v krogcu" SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne super GIASOVE IZLETE. Enega izmed njih bo lahko tisti oziroma tista, kije obkrožen(-a), realiziraI (-a) kadarkoli tja do 30. septembra leta 2001, ko ji/mu bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotograf ija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno tega petka, 7. januarja 2000, do 14.00 ure. Naša telefonska številka za klic: 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 3.1.2000 ndkupm/prodajm nakupni/prodap ; nakupni/prodap MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tdft, Kranj, Jesenke) EROS (Stari Mayr) Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d Kranj NE POSLUJE VEC HRAM R0ZCE Mengeš ILIRIKA Jesenke ILIRIKA Kranj 0 14,38 14,41 5 14,40 14,49 0 14,37 1.4,47 221-722 10,23 INVEST Skorja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Sk. Loko LEMA Kranj V0LKS BANK-UUD. BANKAMA NEPOS (Sk Loka. Trota) NOVA LB Kami*, Kai Mafcode. k. U*c R0BS0N Mengeš PBSdd (no vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBUKUM Ljubljana PUBUKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) SLOVBIUATURIST Boh, Bstnco SLOVENUATURIST Jesenice SZKB Btoo, mesto trn ŠUM Kranj TAL0N Škofa Loko TENT0URS Domžale TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 10 VVJLFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILfAN Radovljico, Grojski dvor VVILFAN Tržič i 0,25 10,27 ,30 ,29 ,99 101,20 101,70 101,26 101,70 100,40 14,35 1-4,4 362-600 862-696 360-260 704-040 (8.h-13.h, 13.45M8J 563-816 iu,yy 10,30 1o',29 10.29 POVPREČNI TEČAJ 101,37 102,01 14,32 14,4? 10,18 10,29 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. KREKOVA BANKA JGODMA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www.krekova-banka.si Tel.: (064)380-70-11 Tel.: (064) 624-540 OSNOVNA SOLA OREHEK ZASAVSKA CESTA 53 C 4000 KRANJ razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas Kandidati morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje. Prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: OŠ OREHEK - prijava na razpis ZASAVSKA CESTA 53C 4000 KRANJ v roku 8 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Šili Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o. Kidričeva c. 90, ŠKOFJA LOKA Zaradi povečanja obsega del objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. Strugar 2. Ročni orodjar 3. CNC Rezkalec 4. Delavec na potopni eroziji 5. Brusilec Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe, zaželeno 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. - O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. 6157 KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik_ Bohinjska občina že ima (kmetijski} proračun Denar tudi za rejo bohinjske cike Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini se zavedajo, da bo prilagajanje kmetijstva merilom Evropske unije zahtevalo največ "žrtev" med malimi kmetijami, ki jih je v Bohinju največ, zato zadnja leta namenjajo za kmetijstvo in gozdarstvo kar precej denarja. Lani so ga 20,3 milijona tolarjev, letos ga bodo še tri odstotke več oz. le malo manj kot 21 milijonov tolarjev. Po proračunu, ki gaje občinski svet sprejel na zadnji lanski seji, bodo tri milijone tolarjev namenili za urejanje kmetijskih zemljišč in poti. Ker se tudi v Bohinju podobno kot še marsikje v Sloveniji zaraščajo košenice, bo občina letos tudi denarno (z zneskom 650 tisoč tolarjev) podrla košnjo in spravilo na strmih legah, s čimer bo vsaj malo izboljšala donosnost kmetovanja in prispevala k ohranitvi sedanje podobe krajine. Poldrugi milijon tolarjev je predvideno tudi za sofinanciranje umetnega osemenjevanja. V občini ugotavljajo, da podpora daje rezultate: na kmetijah se večinoma odločajo za takšno osemenjevanje, v dogovoru z veterinarsko ambulanto Tenetiše pa bodo tudi med letošnjo pašno sezono osemenjevali na vseh planinah, kamor je možen dostop z vozili. 2,6 milijona tolarjev bo občina namenila za regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe, za katere kmetije ne morejo pridobiti podpore iz državnega denarja. K zavarovalni premiji za živino bo prispevala sedem odstotkov, šestnajstim kmetijam, ki so se odločile za ekološko kmetovanje, bo plačala polovico stroškov kontrole, sofinancirala bo tudi nakup prezračeval-nikov gnojevke in delno krila stroške obnove travne ruše in prevoza mleka z gorskih območij. Izdelali bodo program pospeševanja kmetijstva, del denarja pa bodo zagotovili tudi za Pharov projekt Organiziranje in trženje pridelkov v alpskem območju. Bohinjska cika je bila v preteklosti zaradi svoje skromnosti in prilagodljivosti zelo razširjena, v šestdesetih letih je skorajda izginila, z novim rejskim programom želijo izboljšati njene "proizvodne" lastnosti, v občini pa se tudi prizadevajo, da bi z denarnimi podporami povečali zanimanje za rejo. Bohinj bo po dogovoru z veterinarsko fakulteto prihodnje leto dobil svojega plemenskega žrebca, dotlej bodo konjerejci morali voziti kobile na pripust v Gorje ali Rodine, občina pa jim bo pri tem delno krila stroške (približno deset tisoč tolarjev na kobilo). Medtem koje lani sofinancirala namestitev naprav za ekološko pridobivanje električne energije na planini Krštenica, naj bi jih letos v dogovoru z zavodom Triglavski narodni park še na planinah Laz in Javornik. Denar bo prispevala tudi za nakup plemenjakov drobnice, za analiziranje vzorcev zemlje in krme, za preglede molznih strojev in škropilnic, za čebelarstvo ter za nakupe telet za nadaljnjo rejo, poleg tega pa še za veterinarsko preventivo ter za uresničevanje programa Crpov v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše • C. Zaplotnik Slovenska razvojna družba Lastninjenje Agroemone Domžale - Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe je pred nedavnim sprejel sklep o privatizaciji družbe Agroemona Domžale. Kot je razvidno iz sklepa, bo sklad od 427 milijonov tolarjev vrednega osnovnega vložka, ki je bil v njegovi lasti, po 10 odstotkov prenesel na Slovenski odškodninski sklad in na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, petino bo prodal pooblaščenim investicijskim družbam, enak delež bo ponudil za interno razdelitev, 40 odstotkov poslovnega deleža pa bo namenil za notranji odkup. Če z interno razdelitvijo ne bodo olastninili vsega deleža, bodo razliko prodali pooblaščenim investicijskim družbam. Prodajna cene deležev znaša štirinajst tisoč tolarjev. • C.Z. Strokovni predavanji Problemi z mlekom in plodnostne motnje Cerklje, Selca - Kmetijska svetovalna služba, enota Cerklje, prireja v sodelovanju z Veterinarsko ambulanto Visoko v petek ob desetih dopoldne v zadružnem domu v Cerkljah predavanje o sodobnih problemih pri pridobivanju mleka. Škofjeloška kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga pa vabita govedorejce v petek ob devetih dopoldne v zadružni dom v Selcih na strokovno predavanje o obolenjih poporodnega obdobja in motnjah pojatvenega ciklusa. Predaval bo priznani strokovnjak mag. Ivan Ambrožič iz Veterinarskega zavoda Slovenije, ki bo udeležencem povedal veliko koristnega o pre-gonitvah, tihih pojatvah, zaostali posteljici, poporodni mrzlici in drugih problemih. • C.Z. Seja vlade Sprejeli program razvoja podeželja Ljubljana - Vlada je na zadnji lanski seji sprejela program razvoj podeželja za obdobje 2000 - 2006, ki je poleg agencije za kmetijski trg in razvoj podeželja eden od pogojev, da bo Slovenija v okviru predpristopne pomoči Evropske unije kmetijstvu in podeželju Sapard prejela iz Bruslja 1,2 milijarde tolarjev, enak delež pa bo morala primakniti še sama. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napovedujejo, da bo Slovenija izpolnila vse pogoje in da bo prva plačila iz programa Sapard verjetno prejela septembra letos. Program predvideva 36 možnih različnih ukrepov, Slovenija pa pričakuje pomoč predvsem pri naložbah na kmetijah, pri pripravi živilsko predelovalne industrije na skupni trg Evropske unije in pri vlaganjih v lokalno infrastrukturo in dopolnilne dejavnosti. • C.Z. Trg mleka in mlečnih izdelkov Nikdar ne bo več tako, kot je bilo... Slovenija bo trg mleka in mlečnih izdelkov do konca leta 2002 prilagodila ureditvi, kakršna velja v Evropski uniji. Država ne bo več določala odkupne cene, ampak le ciljno ceno za mleko in intervencijsko za maslo in posneto mleko v prahu. Okvirna ciljna cena bo 46,90 tolarja za liter, rejci pa bodo predvidoma prejeli za vsak hektar travinja še 15.600 tolarjev in za vsak hektar krmnih žit in silažne koruze 54.000 tolarjev plačila. Če bo Bruselj uslišal Ljubljano, nacionalne mlečne kvote do leta 2013 ne bodo razdelili med rejce. Kranj - Ko se je poslavljal socializem, so znanemu "bojevniku" ob slovesu z "bojišča" socialističnega samoupravljanja podarili knjigo s posvetilom -nikdar ne bo več tako, kot je bilo... Podobno se dogaja tudi zdaj, ko se Slovenija pripravlja na prevzem skupne kmetijske politike Evropske unije in s tem tudi njene pravne in tržne ureditve. "Nič več ne bo več tako, kot je bilo," je na enem od prednovoletnih srečanj na glas razmišljal znani gorenjski pridelovalec mleka, ki je očitno kar dobro seznanjen s tem, kar so odgovorni na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisali v izhodišča za pogajanja pri vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter v program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za obdobje 2000 - 2002. Po podatkih ministrstva se v Sloveniji z rejo krav ukvarja več kot polovica vseh kmetijskih gospodarstev. Število (mlečnih) krav se je od 1992. do 1998. leta zmanjšalo z 210.200 na 181.900, povprečna mlečnost na kravo je v tem času narasla z 2.680 na 3.198 litrov, skupna količina odkupljenega mleka pa s 354 na 412 milijonov litrov. Ker je poraba in neposredna prodaja mleka in izdelkov na kmetijah velika, je delež, ki ga prevzamejo mlekarne, še dokaj nizek (manjši od 70 odstotkov), a se povečuje. Kakovost oddanega mleka se izboljšuje in je že dokaj visoka. Velikost (mlečnih) kmetij in čred je neugodna, vendar se zadnja leta zaradi opuščanja reje na manjših kmetijah rahlo izboljšuje. Po zadnjih podatkih več kot 90 odstotkov kmetij redi do deset krav, povprečna kmetija pa manj kot štiri krave. Velik delež mleka "prihaja" z območij s težjimi pridelovalnimi razmerami, predlani je bilo na teh območjih skoraj 70 odstotkov krav. Povprečna poraba mleka in mlečnih izdelkov (še zlasti sira in masla) je nižja kot v državah Evropske unije in znaša okoli 200 litrov na prebivalca. Pridelava mleka presega domače potrebe, najpomembnejši trg za izvoz presežkov pa so države na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kmetijska politika je trgu mleka zaradi njegove gospodarske in socialne pomembnosti vseskozi posvečala veliko pozornost. Uveljavljala je možnost visoke zunanjetrgovinske zaščite. Odkupno ceno je določala administrativno, izvoz presežkov je spodbujala s podporami za pripravo blaga za zunanji trg. Ponudbe doslej ni omejevala z mlečnimi proizvodnimi kvotami. V okviru tržno cenovnih podpor je vse do 1995. leta zagotavljala iz proračuna del odkupne cene mleka in do lani tudi regres za plemenske živali, med ukrepi strukturne kmetijske politike, ki so jih deležni rejci, pa je treba omeniti nadomestila za kmetovanje v težjih obdelovalnih razmerah (izravnalna plačila na kravo, podpore za planinsko pašo) ter podpore za naložbe v hleve, opremo in predelavo. Okvirna intervencijska cena 46,90 tolarja za liter Ker sedanja ureditev "mlečnega trga" v Sloveniji ni primerljiva s skupno ureditvijo v Evropski uniji, je vlada septembra lani sprejela program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za obdobje 2000-2002, ki tudi določa politiko prilagajanja evropski ureditvi. Kot je razvidno iz programa, bo kmetijska politika še naprej ohranjala visoko zunanjetrgovinsko zaščito, zaradi pravočasne prilagoditve tržni ureditvi Evropske unije pa bo že letos sprostila celo mleka in hkrati uvedla "stabilizacijske intervencijske mehanizme". Odkupna cena mleka se bo v primerjavi s predlani znižala približno za 6,5 odstotka, kar bo izboljšalo konkurenčnost mlekarn, hkrati pa bo država rejcem nadomestila izpad dohodka z enotnim plačilom na hektar travinja, krmnih žit in silažne koruze. Po zgledu urejanja "mlečnega trga" v Evropski uniji bo država določila ciljno ceno za mleko in intervencijsko ceno za maslo in posneto mleko v prahu in posegla na trg z javnim intervencijskim odkupom posnetega mleka v prahu in masla, ohranila bo podpore za pripravo blaga za zunanji trg ter uveljavila različne oblike pomoči za spodbujanje porabe mleka ter za promocijo in trženje. Orientacijska ciljna cena za mleko s 3,7 odstotka mlečne maščobe naj bi bila letos in v naslednjih dveh letih 46,90 tolarja za liter, intervencijska cena za maslo 496,85 tolarja za kilogram in za posneto mleko v prahu 311,15 tolarja za kilogram, dohodkovno plačilo za hektar travinja 15.600 tolarjev in kompenzacijsko plačilo za hektar krmnih žit in silažne koruze 54.000 tolarjev. Država bo nadaljnji razvoj te dejavnosti spodbujala tudi z nadomestili za kmetovanje v težjih razmerah ter s p6d-poro investicijskim vlaganjem za izboljšanje konkurenčnosti. Odkupna cena je na evropski ravni Kot navajajo v pogajalskih izhodiščih, je odkupna cena mleka v Sloveniji na ravni cen držav Evropske unije. Cena se je v času od 1994. do 1998. leta povečala od 238 na 292 evrov za tono, koeficient ekonomičnosti, pri katerem so upoštevali tudi direktna plačila in regrese, pa je bil v tem obdobju v letih 1996 in 1997 krepko pod sto, v ostalih treh letih pa večji od sto, predlani, denimo, 104,4. Proračunske podpore za mleko so se v tem času povečale z 8,8 na 11,1 milijona evrov. Namesto kvot za začetek le "evidenčne količine" Slovenija je pripravljena sprejeti skupno tržno ureditev Evropske unije za mleko in mlečne izdelke, vendar zahteva, da v prehodnem desetletnem obdobju (do leta 2013) zanjo ne bi veljala določila o obvezni razdelitvi mlečnih kvot med posamezne rejce in da bi tri leta (do leta 2006) ostala v veljavi nacionalna določila o vsebnosti mlečne maščobe v konzumnem mleku. Pravni red Evropske unije zahteva, da se nacionalna kvota za mleko razdeli med rejce, tako dodeljena kvota, ki jo je mogoče tudi prodati ali dati v zakup, pa predstavlja zgornjo mejo obsega tržne pridelave - prodaje v mlekarno ali prodaje mleka in mlečnih izdelkov na domu. V Sloveniji ugotavljajo, da bi razdelitev nacionalne kvote med rejce zaradi zaraščanja in neugodne posestne sestave, ki je predvsem posledica neustrezne pretekle kmetijske politike in dedovanja kmetijskih gospodarstev, slabo vplivala na razvoj kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine. Pri nas je namreč štiri desetletja veljal zakon o zemljiškem maksimumu, ki je kmetijam onemogočal, da bi bile lastnice več kot desetih hektarjev kmetijskih zemljišč. Po ukinitvi maksimuma so se začeli postopki koncentracije prireje, vendar bodo zaradi zaostankov in počasnosti sprememb trajali še dolgo. Razdelitev kvot bi zavrla že tako počasen proces preobrazbe. Pri malih rejcih bi prodajna vrednost kvote vplivala na počasnejše opuščanje pridelave, pri večjih bi zaradi omejitev in dodatnih stroškov za nakup kvote upočasnila proces koncentracije, ki je nujni pogoj za izboljšanje konkurenčnosti. Pa ne le to! Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so tudi prepričani, da bodo zaraščanje kmetijskih zemljišč lahko zaustavili le z rejo večjega števila prežvekovalcev (tudi goved) na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in da bo potlej tudi nacionalna kvota za mleko pomembno večja od sedanje prireje. Slovenija bo najkasneje do konca leta 2002 vzpostavila sistem evidenčnih količin, ki bo po vsebini primerljiv s sistemom kvot, razlika bo le ta, da z evidenčnimi količinami ne bo možno trgovati in da vsaj na začetku prehodnega obdobja ne bo predstavljala osnove za omejevanje pridelave, ampak se bo lahko spreminjala. Evropsko mleko "močnejše" od slovenskega Uredba Sveta Evrope določa, da kon-zumno polnomastno mleko vsebuje najmanj 3,5 odstotka mlečne maščobe, delno posneto od 1,5 do 1,8 odstotka in posneto mleko manj kot 0,5 odstotka maščobe. V Sloveniji velja pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv, po katerem se mleko lahko daje v promet kot sterilizirano oz. pasterizirano z najmanj 3,2 odstotka mlečne maščobe, kot delno posnete z najmanj 1,6 odstotka maščobe in kot posneto z manj kot 1,6 odstotka maščobe. Ker porabniki mleka posegajo predvsem po mleku s 3,2 odstotka maščobe, bi takojšnji prevzem pravnega reda Evropske unije in nadomestitev z mlekom s 3,5 odstotka maščobe povzročil težave z nezaželenimi ekonomskimi posledicami. Slovenija bo pogajalsko izhodišče podkrepila še s posebno študijo, ki jo bo izdelala in poslala v Bruselj najkasneje do konca letošnjega septembra. • C. Zaplotnik PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jetovčan_____ Prvošolčki na obisku Pri mami mi iti atu Francu Gorenja vas - Učenci l.b razreda Osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi so se odločili obiskati staro mamo Vido in starega ata Franca. Odbor Rdečega križa je pripravil darila za občane, starejše od 75 let, in učenci so skupaj z učiteljico dve darili nesli s seboj. Najprej so obiskali staro mamo Vido. Monika ji je izročila darilo, vsi skupaj pa so ji zapeli pesmico Vprezimo sani. Stara mama Vida jim je dala piškote in pripovedovala, kako se je ukvarjala s športom, ko je bila mlada. Za uspešno smučanje je dobila plaketo. Danes pa je stara mama Vida stara 82 let. Prvošolčkom pa seje že mudilo naprej, zato so pohiteli na drug konec vasi, kjer je na njihov prihod že čakal ata Franc. V dnevni sobi je bilo zelo prijetno, saj je toplota puhtela od tople peči. Zapeli so mu pesmico Zima je prišla. Tudi ata Franc jim je ponudil piškote, njegova žena Albinca pa je prinesla prijaznega debelega sivobelega mucka. Vsi so ga božali. Čas je hitro minil in prvošolčki so obljubili, da naslednje leto še pridejo na obisk. Se nekaj želja za teto 2000 Leto 2000 je tu, čas za lepe želje pa se še ni iztekel. In kaj so si zaželeli učenci 4.d razreda Osnovne šole Petra Kavčiča? V novem letu želim pomagati ogroženim živalim in se zavzeti zanje. Saj resi Kaj pa okolje? Kako je onesnaženo in umazano! Zato bom rad sodeloval v akcijah za lepo in čisto okolje. Tudi na sošolce, ki se težko učijo, sem pomislil. Zanje želim, da bi dobili znanje. (Simon) Zelo sem vesela, da imam dobro babico, starše in brata. Želim jim veliko zdravja in ljubezni v novem tisočletju. (Vesna) Moja želja je, da bi drevesa lepo rasla in da vode ne bi bile več umazane. Naj bo na zemlji mir, ljubezen in veselje, ne pa sovraštvo in vojne. Pomagajmo drug drugemu. Sejmo srečo in veselje in žanjimo ljubezem. Naj bo za vsemi vrati v vsaki hiši smeh, ljubezen in veselje. (Maja) Med občani Škofje Loke naj vlada prijateljstvo, v dri4Žinah pa radost. (Luka) Ne pozabite na svoje prijatelje, sorodnike, na živali, rastline in na svojo družino! (Špela) Naj se novo tisočletje začne z nasmehom. Naše okolje je ogroženo in polno smeti. Potrudimo se in ne mecima odpadkov v naravo. Narava ima dušo tako kot mi. (Armin) Poseben obisk v podružnični šoli na Olševku Nogometaš, iti ne zna drsat/, smučat/ a// ro/ati Ugani, kdo je to! Moški. Star okrog 35 let. Velik. Suh. Svetli, kratki lasje. Športnik. Najraje ima igre z žogo. Ne, ni košarkar. Ni nogometaš, vendar je povezan z nogometom. Trener. Trener slovenske nogometne reprezentance. Seveda, to je Srečko Katanec! Z njim so se srečali učenci in učiteljice podružnične šole na Olševku. In kaj jim je povedal o sebi in nogometu? Doma je v Tacnu, ima dva otroka, stara sedem in pet let, ne zna drsati, smučati ali rolati. V prostem času rad hodi v hribe, njegova največja športna ljubezen za nogometom pa je tenis. Trenirati je začel s sedmimi leti, njegovi igralci so med seboj prijatelji in so zato tako uspešni. Vesel pa je, ker ima tako majhna država tako dobre nogometaše. Odprti dan Osnovne šole Gorje Ploskali so tako, da so se tresle cele Gorje Gorje - V Osnovni šoli Gorje so pripravili odprti dan šole, na katerega niso bili vabljeni le učenci, temveč tudi starši. In kako so se imeli? Poročajo nam Klara, Petra in Uroš. Pouk se je tokrat začel popoldne, imeli pa so samo tri ure. V šolo so prišli tudi starši in poslušali ter pomagali učencem pri pouku. K sreči učitelji tokrat niso spraševali za ocene, ampak zgolj zato, da so učenci pokazali staršem, koliko so se naučili. Starši so bili navdušeni nad znanjem, saj marsičesa starši niso znali (ali pa so že pozabili). Učenci so starše pogostili s kavico in sokom ter slastnim prigrizkom. Nato so si vsi skupaj ogledali izdelke učencev razredne stopnje, nato pa je sledila še predstava za starše. Nastopil je Boštjan. Gaberšček, ki je zaigral na trobento, pevski zbor je zapel dve ljudski pesmi, nato pa je Mateja Pretnar zaigrala na sintesajzer. Starši in učenci so bili s predstavo zadovoljni, saj so ploskali tako močno, da so se tresle cele Gorje, zagotavlja Klara. Potem je sledila gostija s piškoti in sokom in bila je že noč, ko so starši in učenci odšli domov. m frfrrtrifr r~r t fitnm r it ?} / NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM KLEPETALNICA Nihče ni bolj zvest svojemu gospodarju kot kuža, muca pa ima tako mehko dlako. To sta naša štirinožna prijatelja, ki se sicer gledata kot pes in mačka. Pogovarjali se bomo o naših ljubljenčkih, kako vi skrbite zanje, kakšne vragolije počnejo. Poslušajte nas v nedeljo od pol enajstih naprej, bomo skupaj klepetali. Lep teden želijo radijske klepetulje. MIRIN VRTILJAK Tudi v letu 2000 vas bosta vsako nedeljo prebujala Miri in Dedek. Po jutranjem pozdravu vas čaka pravljica, pa povabilo na lutkovno matinejo na Hrušico, nova uganka in nagrada za tistega, ki je pravilno odgovoril na prejšnjič zastavljeno uganko in sta ga Miri in Dedek izžrebala. Nato pa vaši telefoni in kakšna glasbena željica... Rodio Triodo* j mj >w*i.^»iJ »mm Mm RADIO SORA BRBOTAVCEK Ali ste že kdaj slišali za Thomasa Younga? Nikoli? Jaz tudi ne. Toda moja mama ga pozna, saj sem med novoletnimi počitnicami nič kolikokrat slišala, da je bil ta gospod fizik in egiptolog in da je že pri osmih letih "' """ """"""* znal dvanajst jezikov. Kar na stol me je vrglo! In zakaj sem morala poslušati te pridige?! Zato, ker se mi ni ljubilo niti pogledati v zvezke in knjige. Ah, kako božansko je bilo lenariti! Samo tega moja mama noče razumeti! Kako naj ji to dopovem? V nedeljo zvečer, ko sem se spomnila, da moram napisati nalogo, dokončati spis, narediti popravo kontrolke iz fizike, podčrtati glagole ..oh..on...!! Na ves glas se mi je smejala, ko sem se hudovala nase! Sklenila sem, da se bom do naslednjič močno popravila. Da bom vse, kar je v zvezi s šolo, naredila takoj prvi dan! Mar ni to krasna obljuba?! S polno torbo dobre volje, smeha in še s kakšno šalo povrhu, je v novo leto 2000 zakoračila tudi vaša Brbotavčka Zima Hladna zima že prihaja, mraz nam lička ohlaja. Snežne zaplate že pokrivajo trate, božiček pa že trka na vrata. Pravi, to leto pa je huda zima in že zavzeto deli darila. Ob novem letu se iskre krešejo, odrasli pa veselo plešejo. Petarde pokajo, rakete frčijo, pa tudi veseljaki se dobijo. Vriskajo, da je veselje, vsak ima tudi svoje želje: eden d'nar, drug pa hoče bit' sveta vladar. Jaka Demšar, 3.a OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka LiTCRAKNA &CIAVMCA UT£RA#NA M>£lAVNfCA l/T£#A#NA VASA CCASilA Na nagradni izlet vabimo Nejca Šubica iz Škofje Loke. NAGRAJENI SPIS Moja, družina Našo družino sestavlja pet članov: ati Andrej, mami Nadja, sestra Neža, bratec Blaž in jaz, Nejc. Blaž je najmlajši. Očka je najbolj strog. Mami je zelo pridna. Neža je zelo vztrajna pri klavirju. Jaz pa imam veliko domišljije. Včasih se tudi skregamo. Ko smo na družinskih izletih, se zelo dobro počutimo. Ob petkih se vsi zberemo okoli televizije in gledamo nanizanko Čarovnice. Imamo se zelo radi. Nejc Šubic, 2.a, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Sem hiša blah Stojim na Novem svetu. Imam štiri nadstropja. V meni stanuje veliko ljudi. Zelo me bolijo ušesa, ker nabijajo muziko. V bloku imamo tudi hišnika. Zelo vesela sem takrat, ko so ljudje veseli. Če je kdo bolan, sem žalostna. Če se pretepajo, slišim veli- ko hrupa. V kleti je veliko koles. Po hodniku hodi veliko ljudi. Kadar pada dež, me zelo zebe. Ko je noč, lahko mirno spim. - Urška Bogataj, 2.a OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Kaj je sreča Sreča je življenje. Je zdravje. Zame je sreča, da sem uspešna v šoli. Je najboljša stvar na svetu. Sreča je veselje, ki nam ga prinašajo lepe stvari. Sreča je lepa, iskrena ljubezen. Sreča je prebrati dobro knjigo ali si ogledati dober fdm. Sreča je ljubezen, ki ti jo dajejo starši. Sreča je, da se z domačimi zelo dobro razumeš. Maruša, Anita, Barbi in Sara, 8.a OŠ Gorje Praznovanje božiča in novega leta v času naših babic in dedkov V starih časih so živeli drugače kot danes. Življenje je bilo bolj revno, ljudje so imeli več dela na poljih in v družinah je bilo veliko otrok. Tudi praznovali so drugače, manj glasno in praznično, toda skrbno pripravljeno in po navadah svojih prednikov. Božič je bil navadno zelo velik praznik. Praznovali so ga v družinskem krogu. Teden dni pred božičem so otroci iz papirja ali drugih materialov izdelovali okraske za božično drevesce, dan ali dva pred praznikom pa so iz gozda prinesli smreči- co ali jelko. Nabrali so tudi nekaj mahu. Drevesce so postavili v hišo in ga okrasili s svojimi okraski, na mahu pod drevescem pa so naredili jaslice. Po hišah je bilo treba vse pospraviti in počistiti. S podstrešja so prinesli modle. Kjer so imeli kmetijo, so morali pospraviti tudi hlev in pripraviti krmo za živino. Jutro pred božičem je bilo namenjeno pripravljanju orehov za potico. Drobili so jih s kladivom. Popoldne je mati spe-kla potico. Postoriti je bilo treba še to in ono, obvezno pripraviti blagoslovljeno vodo. Ko seje zmračilo in je pozvonilo v domačem zvoniku, so se zbrali vsi člani družine in gospodar je prižgal šibje. Šli so okoli ogla. Prvi je nosil križ, drugi blagoslovljeno vodo, treji je kadil, ostali pa so molili rožni venec. Kaditi je pomenilo, da so v neko posodo dali žerjavico, priložili blagoslovljeni vejici iz velikonočne butare in na to natrosili kadilo. Iz posode se je kadilo in dišalo. Pokadili in blagoslovili so vse hišne prostore in tudi hlev. Kdor ni hotel iti okoli ogla, pri večerji ni dobil mesa. Ponekod so ljudje nosili tudi prižgane sveče, če je komu uglasnila, je pomenilo, da bo v naslednjem letu umrl. Pripovedovalci se ne spominjajo, če se je to kdaj res zgodilo. Ko so se vrnili v hišo, so do konca zmolili rožni venec. Nato so posedli okrog mize in mirno povečerjali. Za večerjo so imeli suho meso, klobase in potico, seveda ne povsod. Po večerji so šli na peč ali so osedli okrog nje ter peli razne božične pesmi, otroci pa so ob igrah komaj čakali polnočnico. Pot do cerkve je bila lahko dolga in naporna. S seboj so imeli razna svetila, tudi petrolejke. Božič je bil tako velik praznik, da se je ob njegovem praznovanju uveljavilo precej vraž. Naj jih nekaj naštejemo. Komur je pri hoji k polnočnici spodrsnilo in je padel, je to prinašalo nesrečo za celo leto. Če je uglasnila betlehemska lučka, je tisto leto pri hiši kdo umrl. Če je kdo zunaj slišal, da pri kaki hiši pojejo, je pomenilo, da se bo tam naslednje leto kdo poročil. Če pa se je slišal iz hiše hrup, kako razbijanje, je pomenilo, da bo v prihodnjem letu nekdo umrl. Če si zamudil polnočnico, je bil to znak, da boš celo leto zamujal in boš vedno zadnji. Če je ženska odšla sama k drugi hiši, je prinašala nesrečo. Na božični dan so otroci posedali okrog jaslic. Na mizi je bila potica in narezali so malo mesa. Tudi kosilo je bilo bolj praznično. Doma so pričakali tudi novo leto, ki ga niso praznovali tako slovesno kot božič. Ker ni bilo televizije, so se v hiši igrali razne igre, prepevali božične pesmi in si pripovedovali šale. Ob polnoči so si zaželeli srečo in veliko zdravja. Na dan novega leta so se po maši zbrali prijatelji in si voščili. Nato so odšli vsak svojo pot. Okoli novega leta so hodili od hiše do hiše koledniki in zabavali ljudi. Na novoletno jutro so se dekleta hodila umivat k studencu, zvečer pa so morala v temi iti po drva. Tista, kije prinesla parno število drv, se je menda v naslednjem letu poročila. Kar skrivnosten je bil ta čas, kije popestril dolgo zimo in vsakdanjik. Ta je bil pri nas tak, da so žene predle in klekljale, moški pa so ob skrbi za živino popravljali ali delali razna orodja. Ob zimskih večerih so robka-li koruzo in jedli kruh, če ga je bilo kaj pri hiši. Ne želimo si časov, ki so minili, a dobro bi bilo marsikaj posnemati. Aleš Kacin, Jasna lin k, Blanka Laurih in Jure Oblak, 6.b OŠ Žiri Priieteia je praznična Pikapolonica Učenci Osnovne šole Helene Puhar so v decembru izdali novo številko glasila Pikapolonica, ki je tokrat čisto praznično obarvano. V njem so učenci zapisali lepe novoletne želje, zaupali so svoja pričakovanja v novem letu, pozabili pa niso niti na pisma Božičku in dedku Mrazu. Vse to so opremili z risbicami in sličicami in pokazali voščilnice, ki so jih izdelali sami. Potem pa so tu še praznične pesmice, tako da lahko vsi, ki prebirajo Pikapolonico, zapojejo skupaj z nadebudnimi učenci. Prispevke v glasilu sta zbrali in uredili Marija Vidic in Bogdana Markič. Veselo v novo leto In odšteli smo v 2000 Odštevanje proti letu 2000, ki smo ga začeli sredi meseca, smo sklenili 29. decembra z bohinjskim županom Francem Kramarjem in domačini v Bohinjski Cešnjici, 30. decembra pa s podžupanom Mestne občine Kranj Štefanom Kadoičem in Turističnim društvom v Besnici. Kranj, 3. januarja - Zadnja srečanja pod naslovom Veselo v novo leto 2000 smo sklenili že povsem v prazničnem razpoloženju; v odganjanju starega in proslavljanju novega leta. Tako v Bohinjski Cešnjici v Zgornji bohinjski dolini kot dvorani v Spodnji Besnici smo se veselili s prijatelji, ki so pred koncem leta še enkrat poskrbeli za veselo sprostitev. In povsod smo delili tudi nagrade. Dramska skupina PGD Bohinjska Češnjica. Ansambel Trije kifelčarji so igrali tudi za ples. Plesna skupina Woljy. Majhna Kristina je v vojni izgubita mamo. Tisoče otrok po vsem svetu nosi s seboj podobne zgodbe, /godbe i zgubljenega otroštva. Pomagajmo otrokom vojne, vrnimo jih pravljicam! Svoj prispevek lahko nakažete na Ž.R.: 50102-678-99015 8 pripisom "Pravljice". unicef Slovenski odbor za UNICEF V Bohinju tudi tokrat veselo V Bohinjski Cešnjici smo odštevali v novo leto 2000 v sredo, 29. decembra. Nekateri domaćini iz Zgornje bohinjske doline so sicer raje odšli v dvorano v Bohinjsko Bistrico. Vendar pa se je nazadnje izkazalo, da tisti, ki so ostaH z nami v dvorani v Bohinjski Cešnjici, niso bili nič na slabšem. Za veselo razpoloženje in pravi žur so namreč poskrbeli Trije kifelčarji. Domačnost in prisrčnost pa so srečanju v Bohinju dali predvsem domačini, ki so nastopili na srečanju. Potem ko je župan Franc Kramar v pogovoru z Jožetom Košnjekom vsem zaželel vse lepo in najboljše in orisal na kratko tudi nekatera dogajanja, so nastopili tudi domačini. Še posebno prisrčni so bili mladi instrumentalisti Urška Odar, Kristina in Martin Mikelj in Urška Alič ter Anja Cesar. Razgreli in poživili pa sta dvorano tudi obe plesni skupini: Wolfy in Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Da Bohinjci znajo, in daje kar škoda, da se z njimi večkrat ne srečamo na podobnih prireditvah tudi med letom, so potem potrdili člani dramske skupine PGD Bohinjska Češnjica, ki so zaigrali skeč z naslovom Nesporazum. S pesmijo pa so se predstavili in prijetno poživili večer tudi pevci pod vodstvom Jurija Dobravca. Z nami pa so tokrat pred koncem leta' v Bohinjsko Češnjico prišli Mengeški muzikanti, ki so potem na silvestrovo igrali tudi na srečanju Mengšanov v čakanju na novo leto pred šolo v Mengšu. Mengeški muzikanti so tako kot pred dnevi v Zgornjih Gorjah tudi v Bohinjski Cešnjici dokazali, da so res doma iz evropskega glasbenega središča, kot pravijo Mengšu poznavalci glasbene dejavnosti v tem delu Gorenjske. Po žrebanju nagrad, ko so bili prijetno presenečeni tudi nekateri naši sosedje z onkraj meje v Italiji, ki so prišli za novo leto v Bohinj, pa so ples in veselo razpoloženje poskrbeli Trije kifelčarji. Ime sicer ne pove veliko in bi prej pričakovali, da so to kakšni začetniki ali šolarji. Vendar pa so Trije kifelčarji potem dokazali, da so pravi ansambel in da niso bili kar tako lani tudi med glasbeniki meseca v Gorenjskem glasu. Ekipo Gorenjskega glasa Več kot časopisa smo sestavljali Marko Valjavec, Jože Košnjek, stalna sodelavka Katja Rozman in Andrej Zalar. V Besnici bomo sadili voščenke Prireditev v Spodnji Besnici pa je bila pred odštevanjem zadnjih ur starega leta slovesna sklenitev vseh srečanj pod naslovom Veselo v novo leto. Tokrat so se namreč v Besnici zbrali domala vsi, ki so bili z nami na prireditvah. V polni dvorani, kjer je vsem zaželel zdravja, sreče, uspehov in sodelovanja v prihodnje podžupan Mestne občine Kranj Štefan foto Ciaudia JESENICE, tel.: 064/831-387 Zahvaljujemo se vsem prirediteljem in sicer: Planinskemu društvu Sovodenj, krajevni skupnosti Gorje, občini Medvode, krajevni skupnosti Blejska Dobrava, občini Vodice, občini Bohinj in Prostovoljenemu gasilskemu društvu Bohinjska Češnjica ter Turističnemu društvu Bes niča za srečanja pod naslovom Veselo v novo leto, ko smo skupaj odganjali staro in čakali novo leto 2000. Hvala tudi vsem nastopajočim na prireditvah in sponzorjem: občinam Gorenja vas-Poljane, Vodice, Bohinj in Kranj ter pokroviteljema Tiskarni Kara Se nič no - Križe in Avto šoli B&B Kranj. Kadoič, so se vrstili ansambli in vsaka skupina je bila svojevrstno prijetno presenečenje. Začel je trio Kokalj, ki se mu je po nastopu mudilo v Bohinj, kjer so zabavali goste v novi dvorani. Ljubitelji narodnoza-bavne in zabavne glasbe pa so potem imeli priložnost spremljati pravo parado glasbenih skupin. Ljubitelji Avsenikovih in drugih domačih pa tudi zabavnih viž so zagotovo prišli na svoj račun, saj so v dveh urah nastopili ansambli Kranjski muzikanti, Planet, Boris Justin, Rudi Jevšek, Melos in Obzorje. Da so res pravi mojstri, pa so dokazali tudi pevka Barbara Koblar, državni prvak v igranju na harmoniko Dejan Raj in slovenski mojster- citer Dejan Praprotnik s Posavca, ki se nam bo ta mesec podrobneje predstavil tudi v rubriki Glasbeniki meseca. Med večjimi presenečenji v Besnici so bili prireditelji iz Turističnega društva, ki so poskrbeli za nagrade. Čeprav je bila dvorana v Besnici napolnjena do zadnjega kotička, so pripravili toliko praktičnih nagrad, da je zamalo ni dobil vsakdo, ki je prišel na prireditev. Poleg presenečenj, med katerimi so bile povsod tudi nagrade pokrovitelja Tiskarne KARA Senično -Križe, so prireditelji gorenjskih harmonikarskih prvenstev prispevali kasete z nastopov najboljših harmonikarjev v Besnici. Da je v Besnici doma tudi voščenka pa smo se potem prepričali tudi pri žrebanju nagrad. Najmanj dvajset novih dreves bodo letos na začetku pomladi lahko posadili srečni dobitniki. Dočakali smo 2000 S skladbama Golica in na Roblek pa smo potem sklenili vandranje po Gorenjskem v veselem pričakovanju novega leta. Povsod, kjer smo bili, smo obljubili, da se bomo še srečali, saj bo ,Corenjski glas tudi v letu 2000 Več kot časopis. Ponekod smo se tudi že kar dogovorili, da bo prvo takšno srečanje že na začetku pomladi, ko bomo s prireditvami Veselo v pomlad. Do takrat pa vam vse lepo želimo člani ekipe, ki je vandrala s prijatelji po Gorenjskem. • A. Žalar, slike: J. Košnjek ^PRIVAflH0DU(W ^ VEDEŽEVANJE ^ 090 4642 NON-ST0P (156Sn7min) RAVALs.p. V Bohinjski Cešnjici sta se pogovarjala Iris Ravnik, predstavnica občinske uprave, in predsednik PGD Bohinjska Češnjica Mirko Jeršič. Miha Sušnik, predsednik TD Besnica Harmonikar Dejan Raj V Besnici smo se nazadnje vsi poslovili od leta 1999. Ansambel Planet je navdušil tudi v Besnici. Žrebanje TEST: RENAULT KANGOO PAMPA 1,4 MALA ŠOLA AVANTURIZMA Pri Renaultu so se že pred leti poslovili od avtomobilov s štirikolesnim pogonom, toda vse večje povpraševanje po terenskem razredu jih ponovno sili k razvoju tovrstnih štirikolesnikov. V vmesnem času so za ljubitelje makadamskih cest našli zanimivo rešitev: model kangoo s povišano oddaljenostjo od tal in dodatno zaščito podvozja. Zadeva se imenuje kangoo pampa in že samo ime napeljuje, da bi se morda s takšnim avtomobilom dalo voziti po argentinskih pampah. Ampak kar takoj je potrebno vedeti, da kangoo pampa ni noben terenec, kajti štirikolesnega pogona ni in pri Renaultu se lahko pohvalijo le z oznako 4x2. Toda po drugi strani je pampa terensko visoka, z nežnimi kolesci in z dodatno pločevino, ki vitalne dele podvozja ščiti pred udarci kamenja in grbinami, ki so na slabših cestah. Zato se je mogoče kljub vsemu zapeljati z urejenih cest in kakšen lovec ali oskrbnik nižinske koče bi v tem avtomobilu zagotovo našel pravega partnerja. Aduti tega pol dostavnega in pol potniškega avtomobila seveda ostajajo. V zadku je velik prtljažni prostor, ki zmore pogoltniti najmanj pol kubika prtljage alitovo- Kangoo pampa je povišana in dodatno zaščitena različica uporabnega pol dostavni-ka in pol potniškega avtomobila. avtomobil ne bi "posedel" tudi pri polni obremenitvi. Vsekakor pa je med vožnjo tako kot drugi višji avtomobili s sorazmerno ravnimi boki kangoo pampa nekoliko bolj občutljiv na bočni veter. MALOPRODAJNA CENA z vključenim DDV in DMV: 3.000.808 SIT (Re-voz, Novo mesto) no seveda razumljivo. Kot se samo po sebi razume, da je v pampi dovolj prostora tako na prednjih sedežih s prekratkim sedalnim prostorom kot tudi na dovolj dobro odmerjeni zadnji, na tretjine deljivi zadnji klopi. Renaultovi oblikovalci so ob za dobre štiri centimetre povišani karoseriji poskrbeli še za bolj atraktivno zunanjo podobo; največ Med glavnimi aduti je prostoren in še krepko povečljiv prtljažnik. ra; prtljažno dno je povsem ravno, zaradi gladke plastike na dnu pa kaže posamezne kose tudi privezati. S podiranjem zadnje klopi se prtljažnik poveča na celih 2380 litrov in tako je mogoče k hiši zvoziti res veliko. Ostaja dilema pri izbiri motorja in morda se zdi še najbolj posrečen 1,4-litrski bencinski štirivaljnik s 75 konjskimi močmi. Motor in avtomobil v nobenem primeru nista namenjena dirkaško razpoloženim voznikom, kajti pogonski stroj ima z visoko dvignjenim avtomobilom, kjer aerodinami- Kangoo pampa zna razveseliti z dobro opremo, vendar jo je večina na voljo za doplačilo. V ta spisek sodijo klimatska naprava, protiblokirni zavorni sistem, radijski sprejemnik z obvolanskimi gumbi za uravnavanje in celo ogrevanje sprednjih sedežev. Glede same notranjosti pampa v primerjavi z drugimi kangooji ne ponuja nič posebnega, z izjemo barvitih tkanin sedežev. Kakovost plastike na armaturni plošči in oblog na vratih bolj pritiče dostav-niku kot potniškemu avtomobilu, kar je del- +++uporabnost + +bočni ogledali +za-nesljiv motor /—trdo vzmetenje — občutljivost na bočni veter -plastična notranjost ka ni na prvem mestu, kar veliko dela. Njegova glavna prednost je zanesljivost in še zmerna poraba goriva, zagotovo pa bi bil malce bolj živahen ob ustreznejše preračunanem menjalniku, saj mora biti poseganje po prestavni ročici dokaj pogosto. Pri tem je potrebno vedeti, da je vzmetenje nekoliko trše kot pri drugih kangoojih, saj naj se Armaturna plošča: veliko trde plastike in preveč položen volanski obroč. TEHNIČNI PODATKI: kombinirano I J vozilo, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: ben- j cinski, štirivaljni, štiritakni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1390 cem, 55 kW/75 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3995 mm, š. 1663 mm, v. 1875 mm, me-dosna razdalja 2600 mm, prostornina prtljažnika 500/2380 1, najvišja hitrost: 155 km/h (tovarna), 152 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 16,9 s. Poraba goriva po EU normativih: 6,3/9,5 1 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 9,2 1. Vstop v zadnji del potniške kabine: zaradi višje oddaljenosti od tal nekoliko neprikladen. k pločevinasti monotonosti prispevajo široke črne bočne letve, seveda pa je na obeh bokih z ustrezno ornamentiko izpisano tudi ime različice. Kangoojeva uporabnost se je s pampo še dodatno povečala, žal pa si s tem avtomobilom še ne morete privoščiti plezanja v strme klance, kobaljenja čez prelomnice ali vožnje po globokem celem snegu. Na to bo pri Reanultu potrebno še malce počakati. • M. Gregorič Pri Mazdi razmišljajo o prihodnosti enoprostorskih avtomobilov Neospace za novo tisočletje Se preden je (ali po nekaterih mnenjih šele bo) nastopilo novo tisočletje, je bilo jasno, da bo prihodnost pripadala avtomobilom z veliko mero uporabnosti, varčnosti in ekonomičnosti. Bržkone vsem tem lastnostim najbolj ustrezajo eno-prostorski štirikolesniki in proizvajalci v tem avtomobilskem razredu že nekaj časa bije jo neusmiljen boj. Japonska Mazda je pri snovanju enoprostorskih avtomobilov krepko zazrta v prihodnost, tako bi vsaj lahko sodili po konceptni študiji z imenom neospace, ki so jo predstavili lansko jesen. Neospace je manj kot štiri metre dolg, vendar prostoren in prilagodljiv enoprostorec v spodnjem srednjem razredu, torej sodi prav tja, kjer bo v prihodnjih letih izredno huda konkurenca. Neospace se, razen s sodobno obliko, ponaša z vrsto inovativnimi rešitvami. Tako so na primer oblikovalci določili bočna vrata, ki se odpirajo v različno smer, med njimi pa tudi ni srednjega stebrička, zato je vstop v notranjost zelo lahkoten. Poseben vratni mehanizem je predviden tudi pri prtljažniku, kjer se deljiva vrata odpirajo tako, da spodnji del, ki se spusti povsem do tal, tvori ploščad za natovarjanje. Pri tem je zanimivo, da so se snovalci odločili le za štiri sedeže, vendar potniki lahko uživajo v udobju in opazujejo dogajanje na sredinsko nameščeni analogni instrumentni plošči. Neospacea naj bi poganjal 1,5-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva preko skupnega voda, ki bo najbrž kmalu v uporabi pri že serijskih Mazdinih modelih. Odlikuje ga zelo natančno doziranje goriva v izgorevalne komore, posledično pa varčnost in čistost izpuha. Mazdin neospace bi z nekaj oblikovnimi in tehničnimi dodelavami lahko precej kmalu dočakal tudi serijsko proizvodnjo, verjetno kot nadomestek za že rahlo priletni model demio. • M.G., foto: Mazda GM prodira v Subaru Večje in manjše povezave med avtomobilskimi proizvajalci se še dogajajo. Tako je veliki General Motors po pogajanjih, ki so trajala od začetka jeseni, kupil 20-odstotni lastninski delež v japonskem koncernu Fuji Heavy Industries, ki je hkrati tudi proizvajalec avtomobilov znamke Subaru. GM bo za nakup delnic do začetka spomladi zagotovil 1,4 milijarde dolarjev, s tem pa se jim bodo tudi nekoliko širše odprla vrata na Daljni vzhod. Subaru naj bi od spremenjene lastniške strukture lahko pričakoval uporabo dela novih tehnoloških rešitev, ki jih bodo razvili pri general Motorsu. Že čez nekaj let pa naj bi prišel na avtomobilski svet tudi prvi skupni "otrok" obeh strateških partnerjev, to bo manjši terenski avtomobil. Revijalna združitev: Avto & Avto Foto Market Tudi slovenski medijski prostor, ki raziskuje in poroča o dogajanju v avtomobilskem svetu, gre po poti globalizacije. Konec decembra sta združili sile, prostore, finance in vse, kar sodi zraven, dve primerno ugledni avtomobilistični reviji: revija Avto, ki na strokoven način obdeluje testne avtomobile in predstavlja najbolj sveže novost, in revija Avto Foto Market, ki se ukvarja pretežno s slikovnimi malimi oglasi za prodajo rabljenih avtomobilov, malce pa tudi z bralnim delom. Sinergija se zdi posrečena: za začetek 128 strani in predvidoma uglednih 18.000 izvodov mesečno. Prekaljeni avtomobilistično novinarski imeni Tomaž Porekar in Martin Češenj obetata zanimivo branje, podjetniško izkušeni Sašo Mrak pa novi publikaciji dolgo življenje. Kolegom seveda kličemo: Na zdravje! • M.G., foto: Tomaž Košir Juretu za božič Ford Galaxy Tik pred pričakovanjem zadnjih minut leta 1999 sta si ponovno segla v roke zastopništvo avtomobilske industrije in vrhunski šport. Našemu najboljšemu alpskemu smučarju zadnjih let Juretu Koširju je Fordov prodajni center Avtohiša Ford Summit Kaposi iz Ljubljane pripravil prav posebno božično darilo: Jure se bo lahko kot uporabnik od tekme do tekme pa tudi do svoje izvol-jenke Alenke, odslej vozil s prostornim in dobro opremljenim fordom galaxyjem. Lepo. • M.G., foto: Summit Motors d. d. KRANJ Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http: / /www. al peto u r-re mont. si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM Lada Samara 1300 S 1995 met. siva 390.000 3.900 Seat Ibiza 1,5 CLX 3v 1993 bela 490.000 4.900 Honda Civic 1,4 Gl 1990 rdeča 496.125 4.960 Opel Vectra 2,0 I 1990 met. modra 580.000 5.800 Subaru Legacy 1,8 Gl 1991 bela 694.575 6.950 Renault Clio RN 1,2/5v 1994 met. siva 772.800 7.730 BMW 735 I 1987 met. siva 850.000 8.500 Opel Senator 3,0 24 V CD 1991 bela 999.915 9.999 Audi 80 1,8 S 1990 met. siva 1.020.000 10.200 Volvo 440 Turbo 1993 bela 1.162.770 11.630 Tovota Hiace 2,4 D 1993 bela 1.181.250 11.810 Renault Twingo pack 1997 met. črna 1.145.340 11.450 VW Passat 1,8 karavan 1995 bela 1.590.000 15.900 Renault Clio RTA 1,4 1998 bela 1.596.000 15.960 Renault Laguna RXL 2,0 1994 bela . 1.685.250 16.850 Renault Laguna RT 1,8 1995 opal 1.899.870 18.990 Hvundai Lantra 1,6 1999 met. srebrna 1.892.100 18.920 Renault Megane 1999 met. modra 2.442.000 24.420 Break 1,9 TD Volvo S 40 1,8 1997 met. črna 2.948.400 29.480 Renault Šafrane 2,5 1998 zlato rjava 3.584.000 35.840 Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T + 3,75 %. Kranj, 3. 1. 2000 Moda Oranžno za dobro voljo Da nas ne bo v trdi zimi, na smučanju ali le v vetru, prepi-halo, bo naša bunda morala izgledati kot srajca. Ne bo se z zadrgo odpirala po vsej dolžini, temveč si jo bomo natika-1 li čez glavo, podobno kot Eski-I mi. Kapuca bo podložena z I dolgodlako podlogo, ki je mo-1 da letošnje zime, da nas ne bo I zeblo v ušesa, barva pa oran-i žna, kot barva usnja. Na bokih I jo ob straneh stiska elastika, I da se lepo oprime, rokavi so I proti zapestju zoženi, en žep Poskusimo se mi Cas je za koline je zgoraj na prsih, na desni, v spodnjem prednjem delu pa sta dva skrita žepa, ki sta od znotraj toplo podložena, od strani pa ju zapirata gladki zadrgi, ovratnik pa se visoko zapira z "ježki". Za uživanje na snegu si lahko omislite še takšno krilo, toplo vatirano in dekorativno prešito. Oranžno, seveda. Oranžno nas spravi v dobro voljo, pravijo. Ko pritisne mraz, je pravi čas za domače koline. Takrat imajo domači vaški mesarji, ki imajo čez leto sicer vse drugačne poklice, od tesarjev, golcar-jev do zidarjev in podobnih sezonskih del, polne roke dela. Vsaj včasih je bilo tako in ko je navsezgodaj na tem ali onem dvorišču zarjovelo, se je vedelo: "Aha, tu pa koljejo." In vedelo seje tudi, kaj se bo danes pri tej hiši vsega dobrega jedlo. Prve malice so bile navadno iz jetrc ali iz možgan, kar si je pač mesar zaželel, zvečer so se pa že cvrli ocvirki in pekle klobase. Praznik nad prazniki! Danes lahko vse sestavine za koline dobimo pri mesarjih in sami poskusimo doma pripraviti kakšno svinjsko dobroto. Krvavice Potrebujemo: 2,5 kg svinjske glave, približno 1 liter svinjske krvi, polovico svinjskih pljuč, srce ali pol kg obrezkov od vratu, 1 kg ješprenja (riža, prosene ali ajdove kaše), nekaj ocvirkov, sol, zarumenjena čebula, nekaj strokov česna, poper, majaron, cimet ali piment, klinčki, mastna juha, v kateri se je kuhala glava, potrebna čreva, spile in krop za barjenje. Očiščeno svinjsko glavo skuhamo do mehkega. Posebej kuhamo pljuča in srce. Ko je glava kuhana, jo oberemo od kosti in meso drobno zmeljemo. Sladico za danes Marmorni kolač 20 dag surovega masla, 25 dag sladkorja, 50 dag moke (suhe, ostre), 4 jajca, 1 skodelica hladnega mleka, 10 dag kakava, naribana lupinica I limone, sok od pol limone, 1 pecilni prašek, 2 žlici ruma. Maslo, sladkor in rumenjake penasto umešamo, primešamo mleko, trd sneg beljakov ter nanj pre-sejemo moko, ki smo ji prej primešali pecilni prašek. Vse skupaj rahlo zmešamo in maso razdelimo na dve polovici. Eni polovici mase primešamo kakav in jo tako obarvamo rjavo. V pomazan in z moko posut kolačev model dajemo po žlicah izmenjaje svetlo in kakavovo testo do vrha. Pri srednji vročini pečemo kolač približno pol do tričetrt ure. NMt B m m mm m m. ■ trn* mw m mlm j* ae»mf EVI DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ljubosumnost (1) "Človek ni ljubosumen, kadar ljubi, marveč takrat, kadar bi rad bil ljubljen. " (ruski pregovor) Pa se pogovarjajmo o ljubosumnosti. O čustvu, ki ga tako neradi omenjamo, čeprav muči veliko otrok in tudi odraslih. Kljub temu, da bo govora več o ljubosumnosti pri otrocih, pa ne bo nič narobe, če se vprašamo, kako je z našo ljubosumnostjo. So stvari, ki veljajo tako za ljubosumje otrok kot odraslih. Le tako pogumni moramo biti, da si to priznamo. Ljubosumnost je močno čustvo in eno izmed življenjskih dejstev, s katerimi se lahko samo sprijaznimo, lahko pa tudi kaj naredimo. Izbira je naša. Če se ljubosumnosti ne da čisto preprečiti, imamo možnost, da jo vsaj zmanjšamo in pomagamo otroku, da jo preoblikuje v druga čustva. Pri otrocih pride običajno do ljubosumnosti, kadar pride v družino nov družinski član, bo- disi, da je to bratec, sestrica ali drug partner. Ko imamo starši že enega otroka in pričakujemo ter se veselimo drugega, nam je zelo težko razumeti, da je lahko nekdo zaradi tega slabe volje in ljubosumen. Prepričani smo, da se bo prvorojenec veselil novega družinskega člana ravno tako kot mi. Pa vendar nekateri strokovnjaki primerjajo prihod novega družinskega člana s prihodom nove ženske v moževo življenje. Naj razložim, če to drži, pa naj presodi vsak sam. Prvorojencu rečemo, npr.: "Veš, ljubček, dobili bomo dojenčka, ker se nama zdi, da bi bilo dobro zate, če bi imel družbo pri igri. Tebe imava zelo rada in komaj čakava, da bova imela še enega takega otroka. Vsi bomo skrbeli zanj in pri tem nama boš lahko pomagal. Seveda te zaradi tega nimava nič manj rada, vsi se bomo imeli še naprej radi med seboj." Zdaj pa si predstavljajmo, da pride mož nekega dne domov in nam reče nekaj podobnega: "Veš, ljubica, odločil sem se, da bom imel še eno ženo, ker se mi zdi, da bi bilo dobro zate, če bi imela družbo in pomoč pri delu. Tebe imam zelo rad in komaj čakam, da bom imel še eno tako ženo. Vem, da mi boš pomagala, da bova lepo skrbela zanjo. Seveda te zaradi nove žene ne bom imel nič manj rad in vsi skupaj se bomo imeli zelo radi." Ne vem, kako bi bile žene zadovoljne s takimi izjavami in tudi mnogi otroci čutijo prihod novega člana kot prihod tekmeca. Kadar imamo nekoga radi, si velikokrat želimo, da bi mu zadostovali mi. Bolj ko smo na nekoga navezani, težje sprejmemo novice, da je v življenju tistega človeka še kaj drugega ali nekdo drug. Nekateri odrasli so ljubosumni tudi na šport, hobije, prijatelje. Širši, kot je otrokov svet, lažje bo sprejel novico o novem članu družine. Ravno tako zmeljemo pljuča in srce. Posebej kuhamo v vodi ješprenj (kašo, riž), vendar ne premehko. V veliko skledo nalagamo: kuhani ješprenj (riž, kašo - lahko tudi mešano), zmleto glavo, pljuča in srce, dodamo zaru-menjeno čebulo, nekaj ocvirkov, strt česefl, poper, majaron in ostale dišave - v poljanskih hribih dajejo v krvavice veliko poprove mete -lahko tudi malo cimeta ali pimenta, lahko pa tudi nekaj klinčkov. Dobro premešamo, dosoli-mo in poskusimo. Nato prilijemo tekočo in precejeno kri. (Takoj pri zakolu moramo kri nekoliko soliti in mešati, dokler se ne ohladi. Do uporabe jo hranimo na hladnem.) Masi po potrebi prilijemo mastne juhe, v kateri se je kuhala svinjska glava in nekaj žlic te mase na ponvi ali v kozici na hitro spečemo. Tako smo naredili poskušnjo. Če je treba, še kaj dodamo. Z maso nato napolnimo dobro oprana čreva, krvavice zašpilimo in jih v vreli vodi barimo. Zavreti ne smejo! Če je treba, prilivamo hladne vode, da preprečimo vretje. Čas barjenja je odvisen od debelosti krvavic. Barimo jih tako dolgo, da iz njih ne priteče več krvav sok, če jih z zobotrebcem prebodemo. Obar-jene krvavice oplaknemo z mrzlo vodo in zložimo na desko, da se ohladijo. Hranimo jih na hladnem, za daljšo shrambo jih pa zamrznemo. Pred peko krvavice namažemo z mastjo in jih počasi pečemo. jetrnice Potrebujemo: dober kg svinjske glave, 1 kg jeter, 1 kg riža, sol, poper, majaron, zarumenjena čebula, nekaj žlic masti, juha, v kateri se je kuhala glava, čreva, spile in krop za barjenje. Svinjsko glavo do mehkega kuhamo. Jetra razrežemo na lističe in jih na čebuli pre-pražimo. Kuhano svinjsko glavo in pražena jetra potem zmeljemo in dodamo kuhan riž, sol, poper, majaron, prilijemo mastne juhe, v kateri se je kuhala svinjska glava (če je treba še zabelimo z mastjo). S to maso napolnimo oprana čreva, jih zašpilimo in v kropu barimo. Vendar zavreti ne smejo. Čas barjenja je nekoliko krajši kot pri krvavicah. Jetrnice nato oplaknemo z vodo in hranimo na hladnem. Pred peko jih namažemo z mastjo in jih počasi pečemo. Kranjske klobase 5 kg ohlajenega svinjskega mesa zmeljemo na strojček. Če je premalo mastno, dodamo tudi malo trde slanine s hrbta. Na 1 kg mesa damo 2,5 do 3 dag soli, tolčen poper, žličko sladkorja, za noževo konico so-litra in zajemalko vode, v kateri se je namakal tolčen česen. O mladosti so rekli Mladost je neumnost, ki jo more ozdraviti le starost. Arabski pregovor V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pisati knjige in v starosti naposled govoriti resnico. Henry de Montherland Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih. Knorr Vse skupaj dobro mesimo in ko postane vlaknasto, postavimo čez noč na hladno. Drugi dan spet premesimo in z maso napolnimo tanka svinjska čreva. Klobase zašpilimo, jih pustimo spet en dan na hladnem, nato pa jih v hladnem dimu nekaj dni prekajujemo. Čez nekaj dni so klobase že uporabne, vendar primerne samo za kuhanje. Tako klobaso kuhamo 15 do 20 minut. Če pa klobase še naprej prekajujemo in jih potem še kak teden sušimo na prepihu, lahko jemo tudi surove. Ponekod je navada, da klobase vložijo v zaseko ali pa na hitro prekajene v krušni peči na pol spečejo, zalijejo z mastjo in jih tako hranijo. H kuhani kranjski klobasi serviramo nariban hren ali gorčico, k sušeni pa samo nastrgan hren. Sveže kranjske klobase lahko tudi pečemo, podobno kot pečenice. Pečenice Potrebujem: 2 kg svinine, 1 kg teletine, 6 do 7 dag soli, nekaj strokov česna, tolčen poper, zeleni peteršilj in muškat ali kumino in tanka čreva. Meso drobno zmeljemo, posolimo, popra-mo, dodamo še druge začimbe, prilijemo kozarec vode ali vina in mesimo, da je vlaknasto. Z maso polnimo tanka čreva in jih v enakih presledkih za-sučemo, da dobimo par, nato pa odrežemo. Pred uporabo-pečenice najprej pokuhamo in šele nato pečemo. Zapečemo jih na obeh straneh, ostati pa morajo še sočne. Pečenice ponudimo s kislim zeljem ali s kislo repo, zalijemo pa jih lahko tudi z mastjo in jih tako za nekaj časa shranimo. Seveda jih hranimo na hladnem. Polnjen svinjski želodec Želodec napolnimo z enako maso kot kranjske klobase. Polnjenega, zašpiljenega nato položimo v skledo in ga nasoli-mo, da se še presoli. Čez nekaj dni ga oplaknemo z vodo, zbrišemo, povežemo z vrvico in obtežimo. Ko želodec vzamemo iz "preše", vrvico še enkrat zategnemo, nato pa ga v hladnem dimu prekadimo. Podobno pripravimo tudi želodec s kašo. Masi primešamo nekaj surove prosene kaše in ta želodec potem pred uporabo prav počasi kuhamo. Režemo šele hladnega, ponudimo ga z nastrganim hrenom. Svinjska drobovina in notranji deli Svinjsko drobovino uporabimo na razne načine. Možgane lahko pražimo, pripravljamo z jajcem, z led-vičkami, lahko jih cvremo ali pa naredimo iz njih možga-novo juho ali možganove cm očke. Pražena svinjska jetra veljajo za posebno specialiteto, vendar Je, če so od doma zre-jenih svinj. Pri domačih kolinah uporabimo svinjska pljuča in srce za krvavice. Skuhamo jih, obrežemo hrustance, nato pa zmeljemo. Za krvavice uporabimo tudi črevno mast, ki smo jo ločili od črevesja in jo s čebulo precvrli. Svinjski želodec uporabijo ponekod tako,da ga napolnijo s podobno maso, kakršna je za kranjske klobase, nato ga prešajo in v dimu prekadijo. Svinjski želodec polnijo tudi z maso, kot za žolico, le da je bolj gosta. Opran želodec napolnijo, ga zašplijo in v kropu barijo, podobno kot krvavice. Zavreti ne sme, sicer poči. Obarjenega previdno položijo ne desko, in ko je na pol ohlajen, ga obtežijo. Tako dobijo tlačenko. Tlačenka je torej močno koncentrirana žolica, z nekaj več mesa, brez čebule in z nekaj kumine. Za posebno kvalitetno tlačenko uporabimo tudi kuhan, olup-Ijen in na debele kose razrezan svinjski jezik. Svinjski želodec pa lahko pripravimo tudi takole: očistimo ga, do mehkega kuhamo, olupimo notranjo kožico, ker ni užitna, ga /režemo podobno kot vampe in pripravimo s krompirjem, enako kot okisane vampe ali vampe s krompirjem. Domači zdravnik Ko nas muči nahod Če imate zaprt nos, si pomagajte s soparo, svetuje znani slovenski zeliščar Jože Tomažinčič. Pripravite si večji in manjši stol. Na manjšega postavite lonec s 4 do 5 litri vrele vode, v katero date 2 do 3 velike pesti senenega drobirja. Slečete se do pasu in se usedete na stol. Čez glavo si omotajte rjuho in odejo. Seneni poparek mešajte z veliko leseno žlico in vdihuj-te soparo skozi nos. Glava naj bo pol metra nad posodo. Pod rjuho ostanite 15 do 20 minut, nato se obrišite s hladno mokro brisačo in pol ure počivajte. To napravite dva do trikrat tedensko. Seneni drobir lahko zamenjate s kamilico, lipovim cvetjem, cvetom šmarnice, majaronom, sivko, meto. Zelišča lahko med seboj tudi pomešate. DEŽURNI NOVINAR Torek, 4. januarja 2000 ureja: Renata Škrjane 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Novoletni koncert in priznanja v Mengšu Rože na oknih in urejeno okolje Pred koncem leta je v Mengšu na tradicionalnem novoletnem koncertu Mengeške godbe Turistično društvo Mengeš podelilo tudi priznanja za urejenost okolja. Mengeš, 3. januarja - Na tradicionalnem novoletnem koncertu so Mengeški godbeniki sklenili praznovanje 115-letnice delovanja. V polni dvorani kulturnega doma, kjer so se decembra vrstile številne prireditve, pa je Turistično društvo Mengeš podelilo tudi priznanja za urejeno okolje. Predsednik društva Franc Zabret je v nagovoru tudi tokrat poudaril, da so člani društva še posebno veseli, da si v občini vsi skupaj prizadevajo za čimbolj urejeno okolje. Tudi v prihodnje imajo v programu med drugim tudi redna spomladanska čiščenja, ki se jih skupaj s člani turističnega udeležujejo tudi druga društva. Še posebno delavni so ribiči, lovci, pa čebelarji, gasilci in športniki, gasilci in člani društva Mihaelov sejem. Komisija tudi letos ni imela lahkega dela, saj so ugotavljali, da je v Mengšu, Loki in Topolah veliko urejenih hiš z obilico cvetja. Upravni odbor Turističnega društva pa se je nazadnje odločil, da se društvu za leto 1999 podeli priznanja družinam, za posamezne objekte, društva in ustanove. Za lepo urejeno okolico hiše in okrasno cvetje sta priznanje dobila Majda in Tone Hribar z Gregčeve 4 v Mengšu. Za lep izgled, ocvetličenost stavbe in posebno za urejenost okolice lokala sta dobila Vesna in Marjan Repanšek za Vesna Market na Gasilski cesti v Loki. Za lepo, prijetno hišo in okolico polno rož in zelenja sta dobila priznanje Francka in Drago Šare z Veselovega nabrežja v Mengšu. Za ocvetličenost oken in balkonov ter urejenost okolice hiše pa sta priznanje dobila Dragica in Franc Guna s Kolodvorske v Mengšu. Priznanja so dobili (na sliki od desne proti levi) Župnijski urad Mengeš (župnik Karin), trgovina Vesna Loka, Jure Repanšek Mengeška koča in družina Guna, priznanje za RD Bistrica, pododbor Pšata pa je prevzel Franc Guna. Priznanja-je na novoletnem koncertu Mengeške godbe podelil predsednik TD Mengeš Franc Zabret. Za domiselno in lepo urejeno ureditev atrija in okolice farne cerkve je društvo podelilo priznanje Župnijskemu uradu Mengeš in župniku Mateju Zevniku. Jure Repanšek z Mengeške koče na Gobavici je dobil priznanje za ureditev koče in njene okolice in za oživitev turistične ponudbe. Za ureditev okolice in oživitev ribnika pri bivši opekarni Mengeš, bajerju domačini pravijo Cegvenški ba-jer, pa je Turistično društvo podelilo priznanje Ribiški družini Bistrica, pododbor Mengeš. • A. Žalar Štefanova j aga Lovci se niso izneverili običaju Člani in prijatelji Lovske družine Jezersko so se tudi tokrat na Štefanovo zbrali na tradicionalnem zadnjem ulovu v letu. Jezersko, 3. januarja - Zadnjo nedeljo v decembru je bilo vreme še najmanj naklonjeno tradicionalnemu zadnjemu ulovu v letu, ki ga lovci poznajo tudi po imenu Štefanova jaga, a se je vendarle zbralo več kot 40 lovcev in prijateljev Lovske družine Jezersko. Zadnjega tradicionalnega lova v LD Jezersko, kjer je starešina Franc Ekar, pa se je udeležil tudi državni sekretar v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maksimiljan Mohorič. Po končanem lovu: pozdrav lovini. Zbor pred zadnjim lovom v letu. Štefanova jaga je tokrat pokazala zobe, saj so lovci "okusili" dež, sneg, orkanski veter; vse najtežje pogoje, ki so lahko v alpskem predelu. Lovci pa so bili uspešni ob trdoti gore, Lani en dan, letos cel teden Petarde so zameglile ognjemet Jože Jarc, predsednik odbora za pred novoletno praznovanje v občini Medvode: "Medvodčani so se letos precej razživeli. Za naprej pa se bo treba dogovoriti." Medvode, 3. januarja - Predlanskim so imeli v Medvodah silvestrovanje brez žive glasbe. Letos pa so pri blagovnem centru postavili ogrevan šotor, v katerem so se teden dni pred koncem starega leta vrstile številne prireditve. Zadnji dan leta, na silvestrovo, je bilo zelo živahno, opolnoči pa so žal petarde zameglile sicer zares lep ognjemet. "Morda smo se letos projekta lotili malce preveč širokopo-tezno, vendar pa je res, da bi ob zmanjšanem programu imeli približno enako obsežno delo, kot je bilo. Alije ogrevan šotor primerna oblika praznovanja z različnimi prireditvami, bomo morali še oceniti. Letošnji Silvester je bil nena- Jo za že Jarc, predsednik odbora praznovanje v Medvodah. vadno mrzel in zato se je izkazalo, da je bil opolnoči in kasneje kar premajhen. Morda je bil tudi program preobsežen, saj je trajal kar cel teden pred novim letom. Vendar pa bo ob oceni treba tudi upoštevati, da se je na prireditvah vendarle zvrstilo kar lepo število obiskovalcev iz Medvod in okoliških krajev v občini." Tako je po končanem celote-denskem praznovanju drugi dan v letu razmišljal predsednik odbora za praznovanje novega leta Jože Jarc, in hkrati potrdil, da projekt po organizacijski in izvedbeni plati ni bil ravno majhen in enostaven. Nedvomno pa bi bil veliko lažji, če ne bi "obvisel" predvsem na posameznikih. • A. Žalar saj so po vseh lovskih pravicah uplenili dve košuti, jelena in teleta. Zaradi njihovega ulova so bili še posebno zadovoljni lastniki gozdov oziroma posestniki, saj je jelenjad v tem delu v nenehnem porastu, kar , se odraža po škodi na smrekah in drugem drevju. Po končani jagi pa je potem stekel sproščen pogovor z državnim sekretarjem Maksi-miljanom Mohoričem in županom občine Jezersko Milanom Kocjanom o tem, kdaj bodo lovske družine dobile odločbe o javnem interesu. Jezerski lovci pa so sekretarja seznanili tudi s problematiko lova na ruševca, ki je številčno nadpovprečen. Pri nas je lov nanj prepovedan, v sosednji Avstriji pa je na enakih rastiščih na mejnem področju po strokovni določilih dovoljen. Lovci so poudarili, da se bodo morali ob tem, ko si Slovenija prizadeva priti med napredne članice Evropske unije, tudi naši "naravovarstveni moralisti" podrediti evropskim standardom tudi na kmetijskem, gozdarskem in podobnih področjih. • A. Ž. G renc V petek bo prvi GLASOV IZLET 2000 Laško, Rogaška, Topolšica Integra/ turistična agencija Tržič in avtobusni prevoznik Janez Ambrožič - Zidank iz Zgornjih Garij sta Vam za prvi mesec v novem tisočletju pripravila nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnikel Zakaj? Zato.- prvič, ker na vseh teh izletih GORLSJSKI GI AS - več kot časopis, sodeluje kot medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI; in drugič, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Toplice cesarja Franca Jožefa V Laškem so novembra lani slovesno obeležili izjemen jubilej; 145-letnico zdravilišča, kije pred skoraj poldrugim stoletjem slovelo kot toplice ("Bad Tueffer") cesarja Franca Jožefa. V Zdravilišču Laško so lani za investicije namenili več kot 2,5 milijarde tolarjev; decembra so odprli najsodobnejši savna center, ki obsega kar 500 m2, popolnoma je obnovljen notranji bazen, ponudbo so razširili tudi z zunanjim bazenom, pridobili nove sobe v hotelu Vrelec. Ta petek, 7. januarja 2000, Vas Integral Tržič vabi na celodnevni izlet v Laško. V programu izleta je tudi obisk Pivovarne Laško, sprehod ob Savinji in po starem mestnem jedru, itd. Obilo časa bo tudi za sprostitev v zdravilni termalni vodi, izletniški dan ho zaključen s cesarsko večerjo. Cena izleta je 4.400 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane zgolj 3.500 SIT. Za otroke do 15. leta sta navedeni ceni še petsto tolarjev nižji. Z Vami bo na izletu Boiena Avsec. Integralov avtobus bo v petek peljal na relaciji Tržič-Radovljica- Kranj-Škofja Loka-Vodice-Mengeš. V Terme Rogaška in Rogaško kristal 'Turistična agencija Integral Tržič v najbolj mrzlem mesecu ponuja še eno imenitno idejo za prijetno sprostitev v zdravilni termalni vodi; v Termah Rogaška, kjer je tudi pozimi prijetno toplo. Prvi izlet v Rogaško Slatino v letu 2000 bo naslednjo soboto, 15. januarja 2000. V programu izletu bo tudi obisk prodajalne Steklarne Rogaška in možnost zelo ugodnega nakupu izdelkov iz svetovno priznanega kristala, kopanje in večerja v enem od hotelov v Rogaški Slatini. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Radovljica-Kranj- Škofja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš-Rogaška Slatina. Cena izleta je 4.600 tolarjev Integral ho zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenj skega glasa, vključno z družinskimi člani: samo J. 600 tolarjev na osebo. Reportažo o Glasovem izletu v Rogaško bo Gorenjski glas pripravila Božena Avsec, ki bo naslednjo soboto rajžala z Vami po Štajerski. Januarja 2000 v Toplice Dobrna Janez Ambrožič ZIDANK Vas prav tako sredi januarja, nas lednjo soboto, 15. januarja, vabi na sobotno rajžo v TOPLICI DOBRNA. Kdor na Dobrni še nikoli ni uživa/, bo posebej prese nečen zaradi lokacije dveh pokritih bazenov ter zaradi pestre ponudbe Toplic Dobrna, d.d.. V program izleta bo zato vključen tudi krajši ogled zdraviliškega kompleksa in januarske likovne razstave. Zvečer pa, kajpak, večerja v restavraciji Zdraviliškega doma in zatem še nekaj časa za ples oh živi glasbi v prijetno ure jeni kavarni hotela Dobrna. Komur ne bo za ples, bo na voljo zabava v izjemno dobro založeni dohrniški vinski kleti z vinoteko pod Vilo Higlea. Zidankov avtobus bo peljal na relaciji Zgornje Gorje-Bled-Lesce-Radovljica-Kranj-Stražišče-Žabnica-Skofja Loka-Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta je Izjemno ugodna: 4.100 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega g/a sa samo 5.300 tolarjev. Takšno ceno Janez Ambrožič prihodnjo soboto omogoča tudi vsem družinskim članom, če ste naročniki Gorenjskega glasa. Reportažo o prvem izletu v Dobrno v letu 2000 bo pripravi/a Marija Bt^rle. Zasebna Rotovnikova jama Ker je januarja, v najbolj mrzlem zimskem mesecu, zanesljivo najbolj prijetno v toplicah, Vam Turistična agencija Integral Tržič ponuja še eno možnost: v soboto, 22. januarja 2000, izlet v Terme Topolšica. V programu izleta je tudi obisk znamenite Rotovnikove jame, ki je sicer precej manjša od Postojnske in nima vlakca. Rotovnikova jama je v zasebni lasti inje svetovno znana zaradi izjemno redkih aragonitnih ježkov, ki so posebnost te kraške jame. V Termah Topolšica bo po zaključku ogleda jame dovolj časa za sprostitev v 32 stopinj Celzija topli termalni vodi (ah v ha < /m s se toplepšo \\ulo ki ima 36 stopinj Celzija) ii čemi de/ izleta se /n> začel ve< erjo in nadaljeval s plesom ter zabavo ob živi glasbi v holetski restavraciji, integralov avtobus bo možno počakati na katerikoli postaji na relaciji Tržič-Bistrica-Kovor-liled-Lesce- Rado\jjica-Kranj-Stražišče-Zabnica-Škofja Loka-Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta je 4.500 SIT na osebo: naročnicam m naročnikom Gorenjskega glasa z družinskimi člani Integral omogoča izlet 22. januarja za vsega 3.600 tolarjev. Poseben januarski popust za otroke do 15. leta: 500 SIT. Medijska pokrovitelja izleta sta tudi Radio Gorenc in Radio Sora! Na izletu k Rotovnikovim in v Topolšica bo z Vami Mirjani Pavlic, ki bo pripravila zapis za turistično stran Gorenjskega glasa. Prijave sprejemamo 24 ur na dan body>Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič = 064/563-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasa: 064/ 223-444 in 223-111. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION ~2fl//ri//i/o ste-/m;;*.\ Tekmovanje, na katerem je sodelo-Drn/gošah organiziralo vaško športno Ličanju posveča posebno pozornost. "V ki ne bi znal smucati!", nam ponosno zadevne skupnosti Kafko Kavčič in še doda, i zaključuje prvi smučarski tečaj, na kate-- 40 otrok, tekmovanje je bilo organi/ira-;>Lra utrjena z (lastnim) tentalcem, vratica Naša najhc njega smuč Carmana) - GLAS ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje lu odpravo blokad •IT« z OSEBNO, PISNO inf. *j I 041/404 935 ASTROLOGIJA PREROKOVANJE ■š PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, Sfi § SVETUJE VAM DOLORES NON-STOP $ § 041/519-265 I URŠKA več kol ple6na šola J V Kranju, Škofi i Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Jesenice, 25. 12. 1999 - KOŠIR ALEŠ iz Mojstrane, Ul. Alojza Rabiča št. 16 in GUZELJ BRANKA iz Gozd Martuljka, Jezerci št. 17. Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporočata le upravni enoti Kranj in Jesenice. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA janarja 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Slovenski mojster citer DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: * Prodajalna obutve Fastcoop, Pod srnjakom 24, Rakek, 061 701 410 Vprašanje: Kaj je Pepelka izgubila na plesu?? Nagrada: darilni bon 3.000 SIT Odgovor: * Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Kako bi se imenoval Časopis 99, če ne bi imel strešice na črki "Č"? Nagrada: šestmesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote 09.01.2000 NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 19.12.1999: * Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana, Celje, Murska Sobota: Dejan Kokalj, Zg. Jezersko Časopis 99, Logatec : Branka Černelč, Šenčur Iskrene čestitke! t. Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel: 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo -Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O <§> D . Logatec 1 .□ <=> D 63) „ □ [MlIHlze Trlaika 148 • U-I.-.04H741 632 • feoMI/741 612 Dejan Praprotnik, slovenski mojster citer Se ga spomnite? Zdaj že lahko rečemo: lani, poleti 1999, je DEJAN PRAPROTNIK s Po-savca v občini Radovljica postal slovenski mojster citer. Takrat smo ga na kratko predstavili v reviji Čof, po tem pa smo za nekaj časa za njim nekako "zgubili sled". Pa se nam Dejan ni prav nič skril. Doma, na Posavcu, smo ga proti koncu leta našli, pripravljenega, da se skupaj podamo recimo "na gorenjsko turnejo" različnih prireditev z Gorenjskim glasom. Citre je Dejan spoznal nekako pred desetimi leti. Učil seje pri Viktorju Planincu v Tržiču. V dveh letih je spoznal skrivnosti in virtuoznost tega narodnega glasbila. Potem pa je nadaljeval sam. Zanimivo je tudi, da sta citre, na katere je nastopal z nami ob koncu minulega leta, z očetom naredila sama. Dejan Praprotnik študira računalništvo. Potem koje lani poleti postal slovenski mojster citer, je nekajkrat nastopil na večernih prireditvah ob različnih jubilejih. Zlata poroka in podobni dogodki so trenutki, ko citre tako lepo zazvenijo pod prsti mojstra. In Dejan Praprotnik je zares pravi mojster. To je potrdil tudi na predstavitvi Kronike Gorenjske 1900 - 2000, knjige gorenjske samozavesti, ki smo jo predstavili na Brdu pri Kranju v začetku decembra lani. Pozornost je potem vzbudil na razglasitvi najboljših gorenjskih športnikov in najboljših športnikov v občini Železniki na prireditvi sredi decembra na Cešnjici pri Železnikih. Turnejo z Gorenjskim glasom pa je sklenil na prireditvah Veselo v novo leto 2000, ko je bil Gorenjski glas Več kot časopis. Na silvestrovo pa je Dejan Praprotnik z ansamblom Vita nastopil onkraj meje v sosednji Avstriji. Kranj PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot. videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p 181 4001 Kranj E-po9ta: tele-tv-kr@ siol net Internet: http://www.tele~tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax. 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO 064/331 159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 GLASBENIKI MESECA - KUPON Napišite mesec v letu 1999, ko je Dejan postal slovenski mojster citer. Ime in priimek:_m_,_ Naslov:_ Pošta: Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. TUDI DRUGJE JE LEPO .. vsak četrtek od 17 - IS h popotniška doživetja... zanimivosti različnih kotičkov sveta... v družbi popotnikov... ... vsak torek v Gorenjskem glasu... mesečno v popot. mesečniku SVET& UVDJE Pozdravljeni v novem letu 2000! V prvi oddaji se bomo pojutrišnjem na Radiu Gorenc odpravili na južni tečaj, na Antarktiko, v družbi Petra Kovača iz Šentjakoba. Gostili smo ga že v zadnji oddaji v decembru. Pridružite se nam tudi Vi, z vprašanji ali svojimi predlogi za popotnike. Pokličite 064 564 564 ali pišite RADIO GORENC: za "Tudi drugje je lepo", Balos 4, 4290 Tržič. Odpravite se veselo z nami na pot na frekvenci 88,9 MHz. Pozdrav Janja Budič, Ervin Povalej C ^ radio CISTA IO-KA RADIA GORENC Konec dober, vse dobro... kar velja za preteklo 1999 leto; še zadnjič srečno vsem, ki ste morda v novoletni naglici spregledali ali preslišali naša iskrena voščila. Kljub praznikom pa nismo mirovali niti na "samega prvega" v letu 2000. Kot vedno smo izbrali popevko tedna, dobili sveže novosti in nagradili tri poslušalce: J. Porenta iz Škofje Loke, M. Zaletel iz Križev, M. Mavec iz Žabnice. Čestitamo prvim srečnežem; čestitali in razveselili pa bomo zagotovo tudi naslednje sodelujoče. Zato pišite, glasujte in korajžno kličite tudi v živo, vsako soboto ob pol treh na 88,9... Še naslova ne spreglejte: Radio Gorenc, Balos 4, Tržič ali Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič. 8. januar je lahko vaš srečen dan. Pa-pa Lestvica Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Nataša Zibelnik - Srečno vsem (2) 2. Andrej Šifrer - Nocoj te bom ljubil (4) 3. Babilon - Najlepša noč (2) 4. VVerner - Tu je moj dom (4) 5. Aleksander Jež - Ti si v mojem srcu skrita želja (4) 6. Jan Plestenjak - Amore mio (novost) 7. Mambo Kings - Preveč je lepih deklet (novost) 8. Anja Rupel - Ne ustavi me nihče (novost) 9. Golden eye - Do konca (novost) 10. Natalija Verboten - Naj Bog mi oprosti (novost) Kupon Čista 10-ka Radia Gorenc: Glasujem za: Moj naslov: Moj predlog: VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 10.01.2000 Popevke: 1 To je to - ans. Petovio 2. Bodi spet moj - Anka Čop Nz 1. 2. 3. Vjeruj u ljubav - Oto Pestner & Oli-ver Dragojevič viže Naših 15 let - ans. Stoparji Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 2000 let - ans. Mesečniki 2. Letu 2000 - ans. Lojzeta Slaka Spev mladosti - Stanko Plevnik Če mi kradel boš poljube - Robert Goličnik s prijatelji VASA PESEM 4 GLASUJEM ZA Popevko: Naindnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: -. KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Pokrovitelj nedeljske oddaje STROJNO PLETILSTVO ROZMAN, KRANJ, SMLEDNIŠKA 62, TEL. 064/328-643 Nudijo vam: ženske in moške brezrokavnike, veliko izbiro ženskih in moških puloverjev, jopic in ženskih kostimov, otroških puloverjev 2-12 let, modne pletenine za mlade 15-16 let. Skratka, pri današnjem pokrovitelju lahko nabavite pletene izdelke od 2 pa do 100 let. Pozor! Pranje in negovanje pletenin je s praškom za volno enostavno, tudi v pralnem stroju do 30 stopinj C. Izredno ugodne cene in plačilni pogoji. TUDI V LETU 2000 V PLETENINAH ROZMAN! KVALITETA KOT SE ŠIKA, TO PLETILSTVA ROZMAN JE ODLIKA! Vsem strankam in poslovnim partnerjem želi pokrovitelj uspešno, predvsem pa mirno novo leto. Čestitki se pridružuje tudi voditelj oddaje. Upam, da vam bo tudi letos v družbi Kolovrata domačih prijetno. Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29,1410 Zagorja, talofon/fajc (0601) 71-300 Vsako sr-ado ob 13. uri na Radiu Ognjišča Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE NAGRADE SO PREJELI: -Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, 4220 Škofja Loka - Dunja Frelih, Gradnikova 58, 4240 Radovljica - Berta Bertoncelj, Selca 119, 4227 Selca Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 1 1. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Moja žena je srečno poročena 2. vok. inst. skupina STRUNE - Sem deklic vesel 3. DRUŽINA GALIČ K tebi želim 4. ans. STOPAR - Vsak ne more biti muzikant 5. orkester GOLIČNiK - Atijev Abraham - nov predlog HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, lak po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! C STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Ro/.man, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887 H OKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki (061) 12 66 197 - osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani - na spletni strani: www. borzaznanja. mss. edus.si - vsak delavnik od S. do 15. ure, oh sredah do 17. ure VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 10. januarja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 17. januarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 10. januarja, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 17. januarja ob 9.00 in ob 17.00 SREČNO 20001 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 Aktualna učna povpraševanja: - Za našega člana iz tujine iščemo informacije o treningih ali tečajih urienja spomina. Gospoda zanima ti. urjenje fotografskega spomina: pravi, da je pred leti že zasledil tovrsten tečaj na eni od naših izobraževalnih insittucij. - Gospa iz Ljubljane išče stik s strokovnjakom za dietetiko. - Članica iz Logatca pa še vedno čaka na prijazno pomoč nekoga, ki je vešč izdelovanja malih steklenih predmetov. Pa še zanimiva učna ponudba: - Gospoda z Notranjske zanima energetika, predvsem možnosti uporabe energije vetra. K sodelovanju vabi vse, ki se teoretično ali praktično ukvarjajo s tovrstno tematiko. Znanje in informacije lahko v ljubljanski Borzi znanja poiščete ali ponudite - osebno - v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski c. 30 v Ljubljani • po telefonu - pokličite (061) 12 662197 -ali elektronski pošti - naslov: ljubljana@borzaznanja.mss.edu.si KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure. Cena: odrasli 600 SIT, dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT. Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte! V poslovni stavbi v Zg. Bitnjah je pred kratkim začela obratovati ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA. Vse informacije 064/312 181 ali 041/ 210 627. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presem-gled@s5.net Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 W. Shakespeare, A. Rozman - Roza: SEN KRESNE NOČI, komedija (gostuje SMG Ljubljana) torek, 4. 1. 2000, ob 1.9.00 uri, za abonma MODRI, IZVEN in konto sreda, 5. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto četrtek, 6. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma PETEK 2, IZVEN in konto petek, 7. 1, 2000, ob 19.00 uri, za abonma PETEK 3, IZVEN in konto sobota, 8. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma SOBOTA 2, IZVEN in konto MALI OGLASI m 223-444 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO IN BUKOVO HLODOVINO. PLAČILO MOŽNO TAKOJ. Tf 641-412, 041/624- 96 2 25419 APARATI STROJI Prodam TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA, -g 041/944-287 7 PRALNI STROJ Gorenje, prodam "S 041/878-494 28 Prodam PLUŽNO DESKO za sneg za manjši traktor. 646-317 32 AVTODVIGALO, 4 steberno, močnejše izvedbe, za avtomehanike ali avtoklepar-je, prodam. "B" 736-686 30 GR. MATERIAL Prodam SUHE HRASTOVE DESKE, debeline 30 mm. Kozina, Okroglo 15 g 471-712_ a PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in ograje. GELD.d.o.o., Jesenice, S 806-026 24291 KUPIM KUPIM 18 m2 OPAŽA za notranjost. S 451-516 11 LOKALI Oddam POSLOVNI PROSTOR do 100 m2, cena 1500 SIT/m2, okolica Kranja, ■ff 242-062 33 Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena = 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Oddamo: KRANJ (center)- poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v l.nad. in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., Kranj, tel 064 221 353, 222 566, fax 221 785 TRŽIČ-DETELJICA: PRODAMO LOKAL 10 m2 ZA 2,8 MIO SIT (28.000 DEM) MOŽNOST TUDI NAJEMA 30.000 SIT/ 1mes.-PREDPLAČILO! PRIMO d.0.0. Tel 564- 550 , 524-300 TRŽIČ-NEPOSREDNA BLIŽINA: PRODAMO NOVE PISARNIŠKE PROSTORE, CENA ZELO, ZELO UGODNA!! PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-NEPOSREDNA BLIŽINA: PRODAMO NOV POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINSKO ALI STORITVENO DEJAVNOST 42 m2 ZA 9,0 MIO SIT (90.000 DEM) PRIMO d.0.0. Tel 564-550, 524-300 Oddam v najem GOSTINSKI LOKAL v obratovanju. Ponudbe na šifro: NA GORENJSKEM 42 KRANJ - na dobri lokaciji prodamo večji POSLOVNI PROSTOR, lahko tudi v dveh delih, ugodno! PIA NEPREMIČNINE -ff 212-719, 212-876 52 PRIDELKI Prodam jedilni 041/955-536 KROMPIR. POSESTI KMETIJSKA ZEMUISCA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. C 064/368-000, 041/640-949 13 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - 17 let staro hišo, moderne gradnje, na parceli 850 m2, za ceno 55,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 V SPOMIN 29. decembra 1999 sta minili 2 leti, odkar nas je zapustila naša draga in dobra sestra in teta FRANCKA TRILER Hvala vsem, ki se z mislijo pomudite pri njej in ji prižgete svečko. Brat Jože z družinama Kranj, 29. decembra 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica JOŽETA KEJŽARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali. Zahvaljujemo se osebju ZD Radovljica, posebej sestri Mileni za obiske na domu, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Petrola, Zvezi združenj borcev NOV, Odboru RK, Odboru društva upokojencev Begunje za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo govornikoma g. Pavlu Žerovniku in gospe Magdi Jensterle za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Akris za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v lepem spominu! VSI NJEGOVI Begunje, 3. januarja 2000 V SPOMIN 3. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, babica in tašča KATARINA PRETNAR Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI V SPOMIN 5. januarja mineva 10 let, odkar nas je zapustil mož in oče ANDREJ HAFNER Vsem, ki je ostal v spominu, iskrena hvala. POGREŠAMO TE! VSI TVOJI Frankovo naselje, Škofja Loka ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak MATIJA ČEBULJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Isteniču za lepo opravljen mašni obred, vsem gasilcem za prelep govor pri odprtem grobu, pevcem in g. Janežiču za Tišino. Še posebna zahvala Miki, Eriki in Milki, sodelavcem in sodelavkam podjetja Živila, Letališča Brnik, Iskre ERO, Rdečemu križu, KS Voklo in vsem imenovanim in še neimenovanim. Vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali še enkrat iskrena hvala. Ohranili ga bomo v lepem spominu. VSI NJEGOVI Voklo, Kokra, Hrastje, Kranj, Lorain ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta, svaka in prijatelja VILKOTA JENKOLETA roj. 1954 se iskreno zahvaljujemo za zdravljenje in lajšanje bolečin doc. dr. Matjažu Zwitterju, dr. Kopaču, prim. dr. Dragu Ažmanu, dr. Stoparjevi in medicinskim sestram na Onkološkem inštitutu, dr. Jerajevi in reševalcem iz ZD Kranj. Posebna zahvala vsem zvestim prijateljem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem iz Iskre Stikala, ki ste ga v času bolezni obiskovali, mu pomagali, ga spodbujali in se z njim veselili, nam pa ste v težkih trenutkih stali ob strani, gospodu Verliču iz Iskre Stikala za nepozabne poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Šavsu iz Mavčič za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta za lepo petje in pogrebni službi Navček. Zahvaljujemo se vsem za ustno in pisno izraženo sožalje. Posebna zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste darovali cvetje in sveče. Sodelavcem Iskra Stikala, Frantarjevim in nogometašem iz Mavčič pa še hvala za denarno pomoč. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se vpisali v žalno knjigo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mavčiče, 27. decembra 1999 ZAHVALE GORENJSKI GLAS • 22. STRAN I ^ Torek, 4. januarja 2000 Zdaj ne trpiš več, v našem svetu... Zdaj si svoboden, v svojem svetu... 31. decembra 1999 nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi oče in ded MUSTAFA BEŠIREVIĆ iz Nakla V družinskem krogu smo se od njega poslovili v nedeljo, 2. januarja 2000. Žalujoči: sin Marjan, hčerka Minka, vnuki Aleš, Andrej, Grega in Jana ter Marija ZAHVALA Ljubil si delo, zemljo, polja in gozd... odšel si onkraj zvezd, kjer je raj nebeški in božji mir brez hrepenenja, kjer vrtnice cveto brez trnja, kjer ni za radostjo trpljenja. Ob boleči izgubi našega moža, ata, starega ata in strica JANKA DEMŠARJA Jakopcovega ata iz Valterskega vrha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Debeljaku in zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana. Iskrena hvala g. župniku, pevcem in Loški komunali za lep pogrebni obred. Vsem tistim, ki jih tukaj nismo posebej imenovali in ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter sočustvovali z nami in ki ga boste ohranili v lepem spominu - iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani izgubi žene, mame in stare mame MARJETE ŠTALC se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter drugim, ki so se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in sveče ter izrekli pisno ali ustno sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Hvala podjetju AKRIS in gospodu Cirilu Kozjeku za vso organizacijo. Zahvaljujeva se tudi osebju v domu dr. Janka Bene-dika v Radovljici za nego in oskrbo, ki so ji jo nudili v zadnjem letu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoča Franc in Matej z družino ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, dedija, brata, strica in tasta ALOJZA NARDONLTA iz Podlubnika 288 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje, sočustvovali z nami in pokojnika tako številno pospremili na zadnji poti. Še posebej smo hvaležni članom Prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka, bivšim sodelavcem iz Peksa, Društvu upokojencev Škofja Loka, pogrebni službi, gospodu Robiju Hladniku za lep pogrebni obred, trobentaču in govorniku za besede slovesa. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama FRANČIŠKA ZIHERL po domače Prinčeva mama iz Sr. Bitnja 53 Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 4. januarja 2000, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. VSI NJENI OSMRTNICA Ko si zaspal, je s teboj ugasnilo sonce in upanje naše družine, bil si nam radost, opora in moč, zdaj bolečina si v nas, ki ne mine. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin in brat ALEŠ KOS iz Zasipa pri Bledu Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo 5. januarja 2000 bo 15.30 uri na pokopališču v Zasipu. Na dan pogreba bo žara od 8. dalje v vežici na Bledu. Pogrešamo ga vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu starosti nenadoma zapustila draga sestra in teta CILKA TERAN Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 5. januarja 2000, ob 15. uri na pokopališču na Trsteniku. Žara bo na dan pogreba od 9. ura dalje na njenem domu na Trsteniku. Nečakinja Ronka Kozjek, v imenu sorodstva ZAHVALA Ko se na zemlji trudim, se truden v zemljo zgrudim. Ti upe mi budiš, O sveti križ. Na dan, ko smo zadnjikrat v minulem tisočletju praznovali rojstvo Odrešenika, je vstopil v njegovo Luč naš FRANC POTOČNIK Šinkarjev ata iz Bukovice v Selški dolini Hvaležni smo vam, dragi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci, da ste z vašo, tako množično prisotnostjo zapolnili pot njegovega slovesa, tako daje ta izzvenela v en sam praznik življenja. Hvala vsem duhovnikom, domačemu župniku Bojanu in še posebej g. škofu L. Uranu, ki je vodil pogrebne slovesnosti. Hvala vsem govornikom za izrečene besede slovesa in zahvale. Posebna zahvala vsem očetovim pevcem, ki so ga na njegovo zadnjo zemeljsko pot pospremili z melodijami njegovih pesmi. Hvala za vse molitve, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarne darove. Hvala vsem sosedom za izkazano pomoč in gasilskim društvom za častno spremstvo. Njegovi: žena, otroci, vnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ljubil si delo, zemljo, cvetje in gozd, odšel si onkraj zvezd, kjer vrtnice cveto brez trnja, kjer ni za radostjo trpljenja. Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega ZDRAV KA NOČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem ACRONIJA, 3 DVA - enoti Gorenjske, gasilcem Javorniškega Rovta, dijakom 5. T razreda in profesorici, govorniku g. Talaloviču, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje, pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami, kakor prej živiš. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, zeta, strica in svaka FRANCA FLISARJA roj. 28. 1. 1941 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej družini Presek, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo k večnemu počitku. Hvala gospodu Jeriču in gospodu župniku za lep pogrebni obred, gospodu Zormanu za lepe besede, kolektivu Pe-trol, Slovenika, pevskemu zboru Klas, za zaigrano Tišino. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Alenki Pegam, dr. Krčevi, posebej pa dr. Janezu Javorniku, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra za dolgoletno zdravljenje. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Brigita in Nataša z družinama Britof, Kranj, Češnjevek, 24. decembra 1999 Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena = 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2.100 m2, cena = 54,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA PRI PODBREZJU -stavbno zemljišče 1.575 m2 po 4.900,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA -2.500 m2, možno deliti na več parcel; vo-kolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Prodamo: v PODUUBEUU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, K3 KERN d.o.o. Kranj tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODUUBEUU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 TRŽIČ-NEPOSREDNA OKOLICA: PRODAMO LEPO VZDRŽEVANO TAKOJ VSE^JIVO STANOVANJSKO HIŠO Z VELIKIM VRTOM 1700 m2 ZA 21,00 MIO SIT (210.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300_ TRŽIČ-NEPOSREDNA OKOLICA: PRODAMO LEPO VZDRŽEVANO HIŠO DVOJČEK, DVOSTANOVANJSKO, SONČNA LEGA, CK, ZA 19,5 MIO SIT (195.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-PRISTAVA: OB STANOVANJSKIH BLOKIH PRODAMO GARAŽO ZA 1,1 MIO SIT (11.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550, 524-300 TRŽIČ-PRISTAVA: PRODAMO VEČJO STANOVANJSKO HIŠO, CK, NA PARCELI 326 m2 ZA 19,5 MIO SIT (195.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550, 524-300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO OBNOVUE-NO MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO, CK, ZA 10,50 MIO SIT (105.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 BLED: NA IZREDNO LEPI LOKACIJI Z RAZGLEDOM NA'JEZERO PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI 680 m2 ZA 41,00 MIO SIT (410.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 KRANJ: PRODAMO OBNOVLJENO, LEPO VRSTNO HIŠO.VSI PRIKUUČKI, ZA 29,00 MIO SIT (290.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-RAVNE: PRODAMO 1/2 HIŠE (4SS) S PRIPADAJOČIM VRTOM, KLETNIMI PROSTORI, PODSTREHO (MOŽNOST PRIDOBITVE DODATNIH STANOVANJSKIH PROSTOROV NA PODSTREHI) IN GARAŽO.VSI PRIKLJUČKI ZA 13,5 MIO SIT (135.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 KUPIMO NA GORENJSKEM VEČ HIŠ IN VIKENDOV PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 JESENICE - Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena : 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo manjšo stanov, hišo, parcela 686 m2, garaža. Cena: 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312; 041 673 - 048 JESENICE - center - Prodamo dvosta-novanjsko hišo 345 m2, parcela cca 6000 m2, telefon, CK, ima dve garaži, možnost poslovnih prostorov. ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 048 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjs-ko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo Cena: 25.000.000 SIT ASGARD Tel 064 863 312 ; 041 673 048 KUPIMO NA GORENJSKEM KRANJ OKOLICA, TRŽIČ OKOLICA, VEČ ZA-ZIDUIVIH PARCEL. PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-PODLJUBEU-NA REBRU: PRODAMO ZAZIDUIVO PARCELO ZA VIKEND Z GRADBENIM DOVOUEN-JEM ZA 1,8 MIO SIT (18.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-KOVOR: PRODAMO ZAZIDUIVO PARCELO 750 m2. CENA 8,5 MIO SIT (85.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-PRISTAVA: PRODAMO KMETIJSKO ZEMUIŠČE 15.812 m2. CENA 4 DEM/ 1m2 PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-NEPOSREDNA BLIŽINA: PRODAMO ZAZIDUIVO PARCELO PRIMERNO ZA VIKEND 800 m2, DOSTOP MOŽEN LE Z MANJŠIM AVTOMOBILOM ALI TRAKTORJEM ZA 2,8 MIO SIT (28.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 RAZNO PRODAM JABOLČNI KIS in VOLVO 340, prodam. rs 242-331 20 Prodam ALUMINIJASTO POLTRDO PLOČEVINO 0,5 mm, električni 50 I BOJLER in divan. rs 242-397 30 6 m3 meterskih DRV, prodam. rs 641-114 47 NOVO SOLINGEN POSODO ugodno prodam, rs 431-673 65 Oddam GARAŽO v Šorlijevi ulici in prodam rabljen POMIVALNI STROJ Bosch. rs 242-291, zvečer 68- STAN. OPREMA Prodam KUHINJO 3,5 M, HLADILNIK, kom. ŠTEDILNIK... poželo ugodni ceni. rs 744-078 is Prodam lepo ohranjeno stavbno POHIŠTVO in kuhinjske elemente. S 241-676 25 STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na rs 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. rs 242-037 in 041/691-221 3 SERVIS PEN- PRIDEMO TAKOJ! Popr-vila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. rs 242-037 in 041/691-221 3 SELITVE, RAZNI PREVOZI do 2 t, 4m dolžine, ugodno. rs 041/571-295 9 Izoliram CEVI centralne kurjave s Ter-volom in aluminijasto pločevino. rs 326- 200 j*. OBNOVA KUHINJ IN OSTALEGA POHIŠTVA. rs 431-673 64 STANOVANJA V Ljubnem ODDAM enosobno in dvosobno stanovanje v njem. rs 324-088, 040/292-825 24 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena - 10,5 mio sit in 3 SS v 4. nad. za 13,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Planina 3) - 2 SS + 2 K 84 m2 v l.nad. za 15,0 mio SIT, K3, KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Rodio Triojav 96 GORCnJSKfl 89.8 Je/ertice. iui.s soninj IVI I rViu.ij/HU UDIU Prodamo: KRANJ (Vodovodni stolp) -2,5 SS 66 m2 v 2.nad., cena = 13,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina) - 1 SS 40 m2 na Planini 45.000,00 SIT/mes, predplačilo, - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3.nad, z vso opremo za 70.000,00 SIT/mes, predplačilo, K3 KERN d.0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO V STANOVANJSKI HIŠI 1 SS, ETAŽNA CENTRALNA, PRITLIČJE 48 m2 ZA 5,5 MIO SIT (55.000 DEM),VSEUIVO AVGUST 2000 PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka. Kapucinski trg 13 fel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 vmw.pia-nepremitfMne.si/ TRŽIČ-MESTO: PRODAMO V POS-LOVNOSTANOVANJSKI ZGRADBI 2SS, VSI PRIKUUČKI, I.NADSTR. , 58,45 m2 ZA 7,5 MIO SIT (75.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO V POS-LOVNOSTANOVANJSKI ZGRADBI IZREDNO LEPO 4SS, VSI PRIKUUČKI, 112,75 m2 ZA 13 MIO SIT (130.000 DEM) VSEUIVO DECEMBER 2000, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE (ZA DVA AVTOMOBILA) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-RAVNE: V STANOVANJSKI HIŠI PRODAMO 3SS 53,40 m2, POTREBNO OBNOVE, (BREZ KOPALNICE) LAHKO PA TAKOJ VSEUIVO ZA 3,8 MIO SIT (38.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-PODUUBEU: PRODAMO 1SS, 55 m2,KLASIČNO OGREVANJE, LASTEN VHOD ZA 4,9 MIO SIT (49.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-BISTRICA: ZA ZNANE STRANKE POVPRAŠUJEMO PO NAKUPU VEČ 3SS, 2SS IN 1SS. PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-NEPOSREDNA OKOLICA: PRODAMO 2SS V MANSARDI STANOVANJSKE HIŠE ZA 5,0 MIO SIT (50.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-BISTRICA: MENJAMO LEPO 1SS S KABINETOM NA KOVORSKI ZA 2SS NA KOVORSKI I.ALI II.NADSTROPJE. NUDIMO DOPLAČILO! PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 JESENICE-HRUŠICA: PRODAMO V NIZKEM STANOVANJSKEM BLOKU IZREDNO LEPO 4SS V DVEH ETAŽAH 108 m2 ZA 14,8 MIO SIT (148.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 BLED - Prodamo garsonjero v večsta-novanjski hiši. Ugodno! Cena: 3.500.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE - Prodamo dvosobno stanovanje, 56 m2, visoko pritličje, CK. Cena: 6.500.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE - Prodamo dvosobno stanovanje, 50 m2, delno opremljeno, CK. Cena. 6.100.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE - Prodamo enosobno stanovanje, 38 m2, zastekljen balkon, CK-plin. Cena: 4.500.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 BOH.BISTRICA Prodamo 3.s.st. -l.nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 RADOVUICA - Cankarjeva ul. - Prodamo 3.s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena : 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.; 064 863 312; 041 673-048 GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena : po dogovoru. ASGARD 064 863 -312; 041 673-048 SMOKUČ - Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT ASGARD TEL: 064/ 863-312, GSM 041 673-048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 2,5 s.st, 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 17.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 312; 041 673-048 KRANJ - Planina I - Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.400.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ - Prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma v bloku, CK, III nadstropje. Cena po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 JAVORNIK - Prodamo dvosobno stanovanje v bloku, 60 m2, pritličje, CK, balkon. Cena: 6.100.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312; 041 673 - 048 RADOVUICA - Žagarjeva ulica - Prodamo dvosobno stanovanje, blok, 52 m2, I. nadstropje, 50 m2 vrta, telefon s številko, balkon. Cena: 8.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 -048 89,7 MHz V rad L o KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 100 m2, uporabne površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena: 14.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 -048 ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE v najem, cena po dogovoru, rt 328-264 st RADOVUICA - oddamo popolnoma adaptirano, na novo opremljeno večje 2 ss, 80 m2, na odlični lokaciji, z vsemi priključki. RADOVUICA - oddamo 1 ss, 37 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE rs 212-719, 212-876 4g KRANJ - prodamo večjo GARSONJERO, 33 m2. PIA NEPREMIČNINE rs 212-876, 212-719 50 ŠKOFJA LOKA - prodamo GARSONJERO, 28 m2, ugodno! PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 51 VOZILA DELI Prodam PRIKOLICO z A testom 180 x 120. rs 221-468 ' 21 Prodam 4 ZIMSKE GUME z AL PLATIŠČI za Golfa 3. rs 451-159 23 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. rs 241-168, GSM 041/730-939 ie ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) C 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 5 Ugodno prodam R CLIO 1.4 RT, 1.95, klima, nekaramboliran. rs 242-577, 041/787-050 19 Prodam JUGO KORAL 55, I 89, registriran še 7 mesec«/, cena po dogovoru. TT 563-818 po 16 uri 35 Prodam R 5 CAMPUS, 1.93, 75 000 km, cena po dogovoru, rs 423-112 40 Prodam CORSO 1.0 SVVING 1.97, črne barve, 33 000 km. rs 330-447, 041/600-319_46 R 21 1.4 TL, 1.91, bela, 5 V, s. streha, reg. do 6/00, 570 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 53 MARUTI 800 CITY STAR, 1.96, 50 000 km, 1. lastnik, reg. do 7/00, ohranjen, 470 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o, rs 719-118 54 GOLF III 1.8 GL, 1.93, bel, 115 000 km, reg. do 10/00, 3 V, SV, CZ, SS, AR, EO, 1.195.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., tT 719-118 55 VECTRA 1.7 TD, 1.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.880.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 56 MONDEO 1.8 i CLX karavan, 1.94, rdeč, 1.lastnik, servisna, ABS, air bag, SV, CZ, ES, rolo, sani, reg. do 10/00, 1.295.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 57 LANTRA 1.6, 1.92, met. rdeča, servisna, klima, el. oprema, AR, servo, 765 000 SIT AVTO LESCE d.0.0., rs 719- 118 58 MEGANE COUPE 1.6, 1.96, met. moder, 1. lastnik, servisna, nove gume, reg. do 5/00, el. oprema, air bag, 1.665.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., TT 719-118 59 VECTRA 1,6 I GL PLUS, 1.96, 1. lastnik, servisna, 2 x air bag, ABS, SV, DCZ, ES, kot nova, 1.795.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 eo NIVA 1600, 1.94, 44 000 km, reg. do 5/00, bela, loki, pragovi, meglenke, 640 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 61 TVVINGO 1.93/94, met. rdeč, 64 000 km, 1. lastnica, AR, CZ, 695 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 62 EXPRESS 1.4, 1.94, bel, 5 sedežev, ohranjen, servisna, 785 000 SIT AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 63 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LAS-TNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600,041/668-283 4 vsak ponedeljek ob 9. in 18, uri AVTO ŠOLA 311 035 221-222 SmS PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^V«^ AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV tMONROE? LANTRA WAGON 1.8 16 V GLS, 1.97, met. zelena, klima, ABS, 2 x air bag, 1. lastnik, servisna, el. oprema, rolo, sani 1.654.000 SIT. AVTO LESCE d o o rs 719-118_ ee HYUNDAI ATOS 1.0, 1.98, met. moder, 22 000 km, reg. do 11/00, SV, DCZ, ES, TS, AR, 1. lastnica, servisna 1.105.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 67 SAMURAI, 1.84, met. rdeč, 129 000 km, reg. do 12/00, loki, pragovi, meglenke, obnovljen, 395 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 69 PONY 1.5 GLS, 1.91, rdeč, 4 V, CZ, ES, AR, reg. do 4/00, 365 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., rs 719-118 70 ZAPOSLITVE Gostilna ZALA v Britofu išče čistilko za 2 uri dnevno, rs 241-777 ali 341-200 Zaposlim SLIKOPLESKARJA z nekaj prakse, rs 041/686-857 12 belsad V živilski trgovini takoj zaposlimo pošteno, prijazno in urejeno trgovsko poslovodkinjo. Vsaj 3 leta delovnih izkušenj v živlski trgovini, rs 355-562 is KV NATAKAR išče NOVO ZAPOSLITEV. Zaenkrat še delam, rt 718-568 26 Honorarno zaposlimo izkušeno žensko za delo v kuhinji. Pizzerija Tonač, Čirče, rs 35-30-30 ali 041 /799-411 29 Za prodajo dodatnega šolskega izobraževalnega programa nudimo REDNO ali HONORARNO ZAPOSLITEV. Možnost opravljanja pripravništva (ekonomisti, trgovci). Inf. na rs 651-060 in 041/637-492 38 Zaposlim dekle v okrepčevalnici, rs 431-070 43 Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. rs 041/652-653 25486 Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C kategorije, šolska izobrazba ustrezne stopnje in smeri in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 15.1.00 na naslov KOLI ŠPED.d.o.o. Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 25764 ŽIVALI Prodam čistokrvne LABRADORCE. črne, oddaja konec januarja, rs 246-642 ali 041/869-452 22 Prodam PRAŠIČA 90 kg, cena 330 SIT. rs 685-185 27 Prodam jagneta za zakol, rs 451-171 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. rs 721-398 37 Prodam čb BIKCA, starega 1 teden. Podbrezje 107 rs 731-555 39 ŽIVALI KUPIM Brejo TELICO lisaste pasme kupim, rs 641-114 48 UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Tel.: 065 173 808 RADIO KRANJ - 973 MHz GORENJSKI MEGASRČEK 913 Ffl TOREK 9.20 gostje v studiu - skupina aranžerjev iz Merkurja, ki je oblikovala in postavila naj izložbo - po vašem izboru 10.20 CANKARJEV DOM 13.20 TUDI JESENI JE LEPO 18-20 RAČUNALNIŠKE NOVICE SREDA 8.40 GORENJSKI KVIZ 19.30 ODDAJA O MODI ČETRTEK 10.20 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 13.20 ODDAJA O PROMETU 17.10 ČEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRADE 18.20 TO SO NAŠI WWW: Hn,P://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I I bomo pisali Halo,©S)II^lfcJI©IEJIGLAS! Slavkova čestitka, Rupar pa pri Gašperjih Begunje, 3. januarja - Medtem ko so po Gorenjskem številni silvestrovali kar na prostem s šampanjcem, kuhanim vinom in pod ognjemeti, so se nekateri odločili tudi za bolj umirjeno z zaključenimi družbami. Med tujci, ki so prišli k nam na tovrstna silvestrovanja, jih je bila med udeleženci silvestrovanja pri Avseniku v Begunjah kar približno polovica. Najdaljšo noč v letu je igral ansambel Gašperji, malo pred polnočjo pa se je ansamblu pridružil s harmoniko tudi Slavko Avsenik, ki je potem ob polnoči vsem zaželel zdravja, sreče, uspehov in miru v imenu hiše. Za vse, ki so bili na silvestrovo pri Avseniku v Begunjah, je bila to vsekakor najlepša čestitka v letu 2000 in z najlepšimi željami so jo vsi tudi vrnili jubilantu, ki je lani praznoval 70. rojstni dan. Po novem letu, ko so Gašperji igrali veselo v novo leto, pa so dobili tudi novega pevca. Ansamblu seje namreč pridružil na odru tržiški župan Pavel Rupar. • A. Žalar G.G. MNMMnMMMM MHMMMM MMMMMMMI GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 'Ognjemet pa mora bit'!'9 Prav prijetno je bilo v sil-vestrski noči pogledati v nebo nad gorenjskimi občinskimi središči, pa tudi nad (skoraj) vsemi večjimi in manjšimi kraji. V jasni in ustrezno mrzli noči so množično pokale raznobarvne rakete, marsikje je bilo nebo razsvetljeno v pisanih barvah še ob dveh, treh zjutraj. Po precej približni oceni je poletelo v zrak z raznobarvnimi raketami (večidel kitajske izdelave) tudi kakih dvajset do trideset milijonov de nar cev iz gorenjskih občinskih proračunov. Ognjernetek, tak majcen, stane najmanj pol milijona, oziroma pet tisoč mark. Velik in lep ognjemet občinskega ali mestnega ranga ob prelomu tisočletja, kakršen se za sposobno občinsko vodstvo spodobi, pa stane okrog milijona tolarjev. Ali več. Ker utegne kdo tole razumeti kot zlobno opazko ob sočasnih pozivih na proračunsko varčevanje in se čutiti prizadetega, dodajamo ognjemetno primerjavo z daljno Avstralijo: mesto Sydney je za 25-minutni veličastni ognjemet, ki ga je na kraju samem gledalo približno toliko ljudi, kot ima cela Slovenija prebivalcev, pokudio'poldrugi milijon dolarjev (ne tolarjev!). Ognjemet so, kot poročajo tiskovne agencije, avstralski organizatorji pripravljali kar pet let - v Železnikih pa je Turistično društvo Dražgoše v pol meseca uspelo opraviti vse, da je bilo veselo dva dni skupaj in tudi ognjemet je bil. Šele čez tisoč let bo za prešerno veselje z ognjemeti spet takšna super priložnost, kot je bila z minulega petka na soboto. Za prve med prvimi pa kajpak nekaj dni manj kot toliko let. Gorenjska borzna posrtdnt&ka draiha d. d. ŽELtTE Kurm AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z _— OBRE3TM1 V BANKAH? „__ e/ RADI OPLEMENITILI VAŠ>E PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- korak naprej Koroška 33, Kranj td.:3SO-10--15, 350-10-16 Najdaljšo noč je pregnal dan leta 2000 Staro je preč, novo se je začelo Ognjemeti s šampanjcem, petarde in kresničke so obeležili prehod iz 1999 v 2000. Bilo je burno in veselo, vendar računalniškega hrošča, vsaj na Gorenjskem, niso uspeli prebuditi. Kranj, 3. januarja - Se je pa zato zavrtela 85-letna Rozalija Okorn, ki so ji čestitali otroci iz Rodin. Prvi dan v letu 2000 pa je vabil v bogastvo sončnega novega leta. Pa smo ga dočakali. Dočakali smo ga brez konca sveta, brez računalniškega hrošča, brez vseh napovedanih in nenapovedanih neprijetnosti. Še največ, kar se je v najdaljši noči zgodilo, je, da smo za vse večne čase pospravili koledarsko številko 19.. in bomo poslej začenjali pisanje leta z 2... Tako. Pokanje šampanjcev in petard se je umirilo. Že zdavnaj prej smo pokurili tistih deset do petnajst milijonov tolarjev, s katerimi smo na Gorenjskem z raznobarvnimi ognjemeti obeležili prehod iz enega v drugo leto. Bilo je svečano, vendar vsako noč prežene dan, in če je noč z luno in z zvezdami še tako lepa, nas potem še bolj razveseli sončen dan. Tako je bilo tudi po najdaljši noči, ko nas je v sicer pravo in hladno zimo prvega dne v letu na Gorenjskem povabilo son- ce. Misel, daje takšen napovedani konec sveta, je postala smešna. Pričakovano nadaljevanje je bilo zato še bolj svečano. Veselimo se torej. Začelo se je, začelo tisto, kar se vsako leto za novo leto. Začelo se je vsakdanje vrtenje časa in skrbi, ki nam bodo letos 366 dni krojile dan za dnem. Potem se bomo spet navduševali nad prehodom v novo, tretje tisočletje in spet bodo imeli prav tisti, ki bodo prisegali, da bomo z novim letom (še enkrat) stopili v 21. stoletje. Kako lepo, kako uspešno, kako poslovno in kako človeško. Pa srečno! • A. Žalar Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije IVEDMRENJSKG Danes, v torek, bo pretežno jasno, le ponekod v nižini bo zjutraj in dopoldne megla. Nastal bo izrazit temperaturni obrat. V višjih legah bo dokaj toplo, po nižinah pa bo temperatura okoli ničle. Jutri, v sredo, se bo prehodno zmerno pooblačilo, večjih temperaturnih sprememb pa ne bo. V četrtek bo sprva pretežno jasno. Po nižinah bo del dopoldneva megla, ponekod lahko tudi večji del dneva. V višjih legah se bo malo ohladilo, a bo še razmeroma toplo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK MMMM VREME T min / T max -10/-1 -9/0 -9/-1