252. ftevilKg. (/ UHĐiidBi g ngflelio 5. Mrofra 19ZZ, Izhaja vsak dm popoidne, lzv^einii aeđoije la prsiniita. Inseratt: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večii inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rektome, neUiid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žcnitne pomJi>£ beseda 75 n. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — In^eratn! davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za od^ovo;. PuravnUtvo nSlov- Naroda' ia „Naroda« tiskaro«"* ?Inallova ulica št. 5, pritli&ao. - Tel3l3i št. 3 34. C?ediU&tf9 „Sia7. UirjJi" Pfnstto* i L^lsa st 9, I« nsdstrcpj« TčlB'9* Št37. 34. Dopisa sprafecna to ojiiiisata \r% tiiosfio ira*aVcovaae« •■+" ftoka^tsov sa na vraZm. ,&% W$T PasBSTiMTi^ HtevHU^: 'ISU „Slovenski Narod«* velja! 1 ,. ..^/''^^'^'-Tm---- ? laoicc^vo 12 mesecev...... Dm 120 — Dtft 1^— din 215 — 6....... . 60— j 22-— . 108-3 . .......30 — „ 3ri sodobnih dr^avi'ikih, temvcč se instinktivno polašča ti'di širokih nnr■•dnib mas. ki jih je golo življenje pri;-i!ilo, da stopijo v aktivno borbo za svoj ob-stnnek. V čns:i, ko skušajo diplomati resiti evropsko krizo mirnim, diplo-niatičnim potom, ko zJnivIjo l-.l:ii-ka z mirovnimi in ir.ediurochiimi konTerencami, prihajajo posamni narodi vedno bolj do spoznanja, da je tu potrel no nekaj izrcdncrra, energična, resna operpcifa. ki naj bi vr-n?!a evropsk-rnu bolniku izgubljene življen;ske sile. Prvi rc^ni Dosktis izvršiti sanacijo evropske kri"e na irrcc'en način, ie storiJn. ruska revolucija. Vo-đjc komupistlčnega gihanjo. ki so bili do najnovejScga časa skr:);no sen-timentalni, so se postavili na stali-šče. da je treba podreti vse staro, uničiti solidno stavho, ki so jo gradila tiscčleija, do la! in sezidati novo. Prvi del tega »sanacijskega« nacrta, ki se je pa k sreči omejil le na vzhodni ogel evropske zgradbe, se je popolnoma posrečil: Rusija je po-drta, zidarji, ki naj bi gradili novo stavbo, pa prihajajo do spoznanja, da bo treba poklicati stare inženirje in graditi iz sturega materijala. Tako so zaćeli polagati temelj stavbe, ki bo kvečjeiTia le novo pobeljena, stala pa bo na istem mestu kot stara. KomunistiČno gihrnje je ekstrem, ali krajni levi ventil politične napetosti, ki je nastupila po evropski vojni. Njegova napaka leži v tem, da je preveč odprt, kar je povzročilo prevelik cd tok parne sile in parni kotel se je ustavi!. Drugo Ribanje kot protiutež ali protiposkus prvega, je fažizem, ki je po zadnjih dogoekih v Italiji postai rćločujoč faktor v poliiičnem življenju Evrope. Dočim je komunizem v praksi rezultat razočaranja takozvanih premaganih narodov — senie komunizma v Rusiji datira od rusko - japonske vojne — je fašizem posledica nezadovoljnih narodov, ki so zmagali, pa ne vidijo plodov te svoje zmage. Narodne mase so pri-čakovale od zmage zboljšanjc svojega položaja v secijalnem življenju, povojna doba pa je pokazala ravno nasprotno. Komunizem se naslanja predvsem na delavsevo in revnej^e kmete, fašizem pa je našcl oporo pri onih, ki so se rktivno udeležili vrMie, pri mladih nndj-. naiistili 111 pri armadi. Komunizem zahteva »vso oblast proletarijatu«, f:vri/-e!n pa vraća vso ohlast kralju in miii-lari.'iini. To sta dva ekstrema, ove krajni noti, na kateri se pripravija-jo evropski narodi, da dosežejo isti cilj — zboljsanje svojega obstanka. Prvo kot dn::ro Ribanje i:^;!juči!ie srednjo pot, ki je vedrio in puvsod najkraj/a in najsigurnejSa. K spoznanju, da je ta srednja pot ncobhodno potrebna, če hoče Evropa prciiT^nti svojo gospodarsko krizo, 7C prihniajo ljrdje, ki ne pre-soinjo položaja z domačetra zvonika, teinveč z mednarednega stališča. Vprnšanje reparacij, ta os, okrog katere se si.čcjo vsi povnjni dosod-ki. se je začela obračati na drugo stran. Lloyd George je že sporazume n s Kristovim naukom -l..jubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«, in pravi, da naj Nemčija plača toliko, kolikor more. O Društvu narodov ireni, da ta mednarodna isti-tr.cija, ki je poklicana. da ščiti mir in blagostanje na zemlji, ne bo dosegla svojega vzvišenega cilja, dok-ler ne bodo zastepr^i v nj i vsi veliki in mpli narodi sveca. Žalihog so te lepe želje do danes samo na pa-pirju izražene misli angleškega državnika in rrnogo vode, pa morda tuđi kr\i bo še poteklo, preden se bodo i:rcriiičile. Evropa stoji na razpotju. Kam bo krcnila, 1 "-li iz! rala ono pot. ki vocii 1; izli'^.hii točki ::opetne oboro-žitve in n'edsebojncga sovraštva, ali pa bo začela podirati vse, kar je gradila z napornim delom cela dol-ga stuletja, to je vprašanjc, na ka-tero je ciarcs težko rdgovoriti. Vse-kukjr pa I-osra igrala Rim in Moskva v n^jl:Iižpjem času važno vlo-^o v mednarodnih odncšpjih. Politični vrtirec, v katerega sta zašia ruski in ir.nlijnnski narod, lahko pov-zroči v Evropi nov vihnr, ki bo raz-grajal in pedira! z veliko večjo silo kot evropska vojna. Ta vihar, ki vir.i nad Evropo kot Damokljejev meč, ! -iiko prepreci samo trezna, nese: ! na, rrcdnnrodna politika, ki mora žalibr-2 t^ko malo upoštevano individualno Kristovo zapoved »LjrM svojega Mižrnega, kakor samega se-be'*. uveljaviti tuđi v mednarodnih odnosa jih. £ele takrat. ko se bo volja posrj^nih evropskih narodov ot-resla sedanjega egoizma, ko bodo vsi narodi spoznali, da so odvisni drug od drugega, da je za blagostanje in mir na zemlji potrebno složno delo in medsebojno podpiranje, n epa vsakovrstne politične fantazije, bo vprašanje o gospodarski vzpo-stavitvi Evrope dobilo realno podla-go. Zato pa je potrebna še dolga naporna pot, ali pa dogodki. ki bodo ta naravni proces mednarodne treznć-sti nepričnkovano pospešili. Pod f?§!stov8k9 pravico. Fasistovsko zmaso nad Rimom hočejo Ttr.iijani *T Jiiliiski krajini po-rabiti za to, da odpraviio slovcTiski in hrvatski jezik povsodi, kjer ima se ka i veljave Posebno se živahno gibljejo v Gorici. Tam se je vršilo 1. t. rn. v dvorani dcžcluega zbora veliko po-svetovanje, katerega so se udeležili TDznl itaiijanski odvetniki, zastopni-ki občine, trgovine in še drugi, nače-loval pa jim je fašistovski konzul [(ciland, ki je otvori! sejo in na glasa I, da treba že enkrat resiti jezi-kovno vpraJ:;nje v javnih uradili. Polgcga debati ran ja kratek zaključe k se glasi, da se ima slovenščina odpraviti kratkomalo iz vseh javnih tiradov. Najgiasnciši je bil stari od-vetnik dr. Raimondo Luzatto, men- da v zahvalo za to, ker držijo slovenski Brici njegovo pisarno po koncu. Sklep zborovanja dovoljuje slovenskim občinam slovensko dopiso-vanjc z deželnim odborom še tri me-sece. Po preteku tega časa se ima uvesti izključno italijansko dopiso-vanje in oni tajniki v slovenskih ob-činah, ki se ne priuče italijanščine v tem roku, se imajo nadomcstTti z drugimi, ki jo znajo, to se pravi: tisiliti se hoče v slovenske občius ita-lijanske ljudi za tajnike. Predsedni-ka deželnega odbora dr. Pettarira so odstavili. Menda jim je picnalo Italijan. Vse svoje življenje je dclal uspešno za italijanstvo na Goriskem in nič mu nimajo očitati, ali premalo je skianjal svojo glavo pred fašistov-skimi mogotci in mož obvladuje po- | polnorra slovenski jezik. To pa sta dva velika madeža na italijanskem človeku v sedanjih fasistovskih ća-sih. V goriskem dežeinem odboru zavlada novseni i talijanski duh in za slovenšči'.io ne bo več mesta v dcžcl-ni hiši. Z deželnim odborom so se na zborovanju bavili najdalje, potcin pa so prešli na sodi'če in zahtcvali, da se ima tam urndovati i ■•ključno le italijansko. Po Luzzntiovem mnenju so sodnijski akti, izdani v s?ovcnšč;ni. eminentno pnHtlčnetra okusa. ItaHjrjii bite odnraviiati slo-vcnsčino, in fašistovski prvaki hrče-jo v ta namen storiti v !\i;i.u vse korake, ki se jim zđc potrebni. Tsto-časno razlaga trzaški »Piccolo,-:, da je skrajni čas, dn se v :c jngcslo-veriščina s tr/ažkih sodišč in se od-pravi sjy\nh rudi v Istri in na Hori-škem. Italijani izvajajn: zmagafa io fašistovska misel, k; vsebuje naro-dovo enoto; vsled tega pa morijo Jzginiti v Italiji sledovi vsakegu drugega jezika. Lotili so se tuđi že ljudske sole. V Trstu je zalitevalo fašistovska vodstvo nemudno razteenitev itaii-janskega solskega zakona, kolikor se tiče ljudske sole, na Julijsko krajino. Pred očmi jim lebdi potujče-vanje jugos?ovenskega ljudstva potom italijanske sole. V Istri že tako kmalu ne bo več nobene jugosloven-ske sole! Odpraviti hočejo ljudsko-" šolski poduk v domaćem jeziku in u-* vesti v solo italijanščino sedaj, k;Q triumfira fašistovska misel! Poglejmo še dalje! Posi^jna ima kraljevskega komisarja. Župan Ku-tin ni zagrešil prav ničesar. Povsem lojalen je bil in dober župan. Zato ga je politična oblast ćelo odlikovala z naslovom »cavaliere«. Ali Ku-tin je Slovenec in Postojna ie ot> meji važen kraj. Fašisti so sklenili, da ob njihovi zmagi mora pasti ir.e-stni zastop v Postojni s slovenskim županom vr *d. Zgodila se je njihova volja in mc?'o Postojna ima danes kraljevskega komisarja, ki se imenuje Luigi Ronchi, in §tiri prisedni-ke: dva Italijana Carettl ifi Cavalle-ro ter Slovenca Dovgan in Krainer. Tako je udarjena slovenska Postojna, ki ima danes v svojem zastopu samo enega Postojnčana. Fašisti gonijo godbo po mestu in prepevajo svoje pesmi. Naravnost smesna in bedasta je bila njihova trditev, da se bližajo notranjski meji oboroženi ju- ^------ -..... «------------ Titus Il!yrl: 00 JUBILEJU. V tihi skromnosti kakor da si je izbral za geslo življenja Descartcsov izrck: bene qui Iatuit, bene vixit praznaje liierarno tri-desctleinico v Ljubljani živeči pisce dr. Fr. Derane, zdravnik po pokliču. Rano ie zastavil dr. Fran Derganc svoje plodovito pero in se, kakor se seveća spodobi mladini, predstavil javnosti nnjprcj z verzi v dijaškem listu »Vesni« leta 1892. pod psevdonimom »i?ava«. Ali kakor harmonično razvita osebnost ni samo v pesmih Izražai svojega cstetičneKa čustvovanja. amp-k istočasno vzporcdno je ncgoval in razvijal tuđi intelektualne (znanstvene tn filozofske) in etične sile bogate duSevnosti. Ljubezen do bodoče skupne domovine ga ie prisilila, da je začei leta 19f)l izdajati na Dunaju revijo »Jug« pod redakcijo svojega prijatelja in rojaka dr. Nika Zupančiča. Dočim je vodil »balkanski car Niko«, tak priimek so nadeli srbofilnemu Zupaniću du-najski blaziranci, iron'zojoči jugoslovensko utopiio — politični del, osredotočn je Der-ganc svoje delo v znanstvu rn filozofiju Danes hoCemo podati v velikih potezah samo nekatere misli njegovega filozofskega stremljenja, ki .zasluži pozornost širfte iav- nosti. . Že kot diiak IT1. gimuazijskega razreda je čital Derganc Kantova »Prolegomena« in se poelobil v skrivnosti Kantovega kri-ticizma ter doživel mučno razočaranje. Knnt je zaprl človeSkega duha v ječo kriticizma, noge in roke mu vkoval v verige skepticizma, za njim je pii$«l prirodoslovce i Du Bois-Reymond (uber die Grcnzen dcr Naturcrkenntris. 1872) ter zapir.al nad vrata bsstilje razuma napis rcsir:na:""c: I.t:-noramus, ijcnorabiinu?;. Za vcuno so postav-licne absohitnc in neprermkliive mele ?po-znnn:u, preko katerih nikoli ne prodre člo-veSk! razum. Obupna situacija: za vedno ostane re-snica človcštvu prtkrita, za vedno je Člo-veštvo obsojcno na življenje laži rn prevare. Tantal ostane večni simbol po resniji hrepeneče^a človeka, njegov spoznavni nr-son si bode vedno In breztispešno raz-biial glavo kakor morski val ob neprestnp-ncm. sknlncm bresu. Kot nujna posledica kritičnec:a skepticizma znvlada svetu egoistični individualizem in cinični materija-Iizem. carpe diem, apres nous le dćluge! Pod vplivom Kantovega kriticizma je mladi filozof neznosrro trpel, kakor da k le-gel na zemljo Črn nblak, ki za vedno skri-je solnee resnice. Čemu potem naš siloviti, neukrotni nason po resnici, svobedi, po prostem razvoju in razmahu duševnih in kulturnih sil? Čemu ves trpeći napor in plemenito stremljenje? Vrgel se Je v knjige — mladeniču je bilo Se življenje zaprto in za-man je prebrskal vse filozofske sisteme, da najde izhod in rešitev iz zakletega kriticizma. Tukai n! mogoče podati podrobne psflioKeneze, po mnojcoletnem napornem delu je hipoma Sinii žarek svobode, v psihologiji in kulturni historiji je naSel neumorni mislec zanesljivo Izhodišče in trdno spoznavno kritično staliSče. Zasledujmo rast in razvoj čioveŠkega duha od koncepcije do smrtii Zasledujmo rast in razvoj istega duha v historiji kultu-ie, od diviluvila do danes! Isto dejstvo proseva iz obeh: človeški duh je nesotova, nedovršena rastoča in razv^nn, do vedno večie popolnosti napre-duioča kolijinn. Induktivna analiza vsnke znanstvene discipline nam dokazuje enako, da je vsak pojern, vsaka resnica nedovršena, stoprav rastoca količina. Resnica in znanost ništa dosrrnatično za vse časc dokončani nalomi, ampak sioprav dani zadaci, ki naj ju izvrši — kdo? Ne individii. airpak skupno, sotrudno in organizovano delo vseh stmkovnj?kov vseh Casov in nnrodov. Kakor je resnica doslej rasla in se razvijala iz neznatnih, primitivnih začetkov, tako bo rnsla in se razvijala — morda s povećano brzino — tuđi poslej za nami, v poznn bodočnnst, dokler se ne pnbliža naj-višiernu idealu resnice, maksimalni harmoniji ideje in predmeta. Razum In spoznanje tore! ne poznata absolutnih, večnih mej Kantovega kriticizma, obstoje samo relativne, časovne meje, kater© premagamo tem preje, čim smotre-neje, zavedneje in s popoinelSo organizacijo se združi cek^upno človeŠrvo h kultur-nemu delu. Človeški duh je svoboden v možnosti neskončnega razvoja. Kant — Du Bois Revmondova obsodba ne veija In jeca kriticizma je Izpremenila v tempelj svobode z blestečtm napisom: Ignoro, sed novero! Noturizem — tako imenuje dr. Fr. Derganc novo, eksaktno spozavno kritično stal?§če—ebsega torej tri teze: 1.) lojrogene-tična teza dokazuje rast in razvoj človeSke-ca duha in razuma; 2.) kleogenetična teca izpričuic enako rast in razvoj pojmov re-snic; 3.) smgcnetična teza odkriva kolektivno, sotrndno metodo obojnega razvoja. Kuke pdspektive nam odpira noturizem! Kak neskončen progres duha in misli! Bistvo noturizma ie svobodni progres, od-visen samo od nas in našega orgauizova-nega sotrudnega dela! Kak ognjevit apel in silen motiv kulturnega solidarizma. lastne, svobodne inici'ative in energije! Konec je dogmatičnesa in skeptičnega materijalizma, ponosno, samozavestno in varno jadra brod svobodnesa in solidarnesra človeštva skozi Scilo in Karibdo dogmatizma in kriticizma! V izsbdovanju psiholoških In kultur-nohistorlčnth dejstev smo našli po]em noturizma. S tem se pa je pokazal odlični po-men dejstev sploh in spoznanje, da izvirajo protislovja filozofov iz zmotne ugotovitve dejstva ali zmotne interpretacije. V heorl-stiki ima torej izvršiti znanstvo dvojno delo: 1. v dejstvoslovju ugotavlja dejstva; 2. v izrazoslovju podaja vsebino v točno oprcdcljenih. vsako tavtologijo in ekvivo-kacijo izključujočih polmih. Glavno delo sistematike opravlja kritična interpretacija (spoznavna kritika.) Pri objekt i vnem izsledovanju dejstev sluzi uspešno metoda iRnorantizma. SokTa-tove metodične nevednosti. Vsako dejstvo ima svojo speclvično vrednost, o čemer razpravlja posebna taksologija, koja prisoja dejstvu življenja prvo ceno. Glavni smoter človeka na zemlji je Življenje, ta psthobiolo-gki periodično se ponavljajoČi In ritmično zaključeni proces, seveda kulturno življenje, ko?e napreduje po principn kulturnega solidarizma, izhajajočem }z singenetiene teze noturizma. Najvišji smoter človcSkesa bivanja na zemlji ie progres kulturnoga življenja, jezik, nacionalizem, politika itd. so samo za dosego potrebuega sredstva. Ta etični nazor vtemeljuje Fr. Derganc v po-sebnem poslavju vlvizma, k! odločno pobi* ja svetobežnost in pesimlzem budizma. Življenje nam predstavlja kompleks dejstvo in nastopa v znanosti, umetnosti in kulturne historije primat intelektu. Ves kulturni progres je pridelek razumnega duha, kulturna historija nam slika samo boj duha z iracijoiinlno materijo. Duh je svojevrstno dejstvo Innastopa v znanosti, umetnosti in tehnfki kot najjačja prirodnn sila. Duh vstvarta ideje, Istočasno uva^njoč pojave življenja in prirodne okolice, takih sintetičnih smernfc ne pozna priroda, a vendar ne veljajo ideje samo za idealni svet duha, ampak so tuđi toliko realne, v kolikor se obnaša človcški rnzum kot realna sila na-pram prirodi. Iz tega dejstvenega dualizma izhaja avtomatično noturlstični Idcorcali-zem: ideali delujeio kot smotri življenja, koje dosecamo z vporabo najrearnejših me-tod in sredstev. Z drugim! zarrtmfvlmi raisllml dosledno zaključenoga Dergančevega sistema se danes ne moremo podrobneje baviti, omeniti hočemo samo originalen prispevek za reši-tev treh aktualnih problemov rellcfje, vodstva ljudske mase rn okultizma (misticizma). Moderna prihotogUa razlikuje v vsa-kem psihičnem doživljaja Cln (akt) In vsebino, kar velfa torej rudi za relijozni doživljaj. Komparativno veroslovje nam dokazuje, da Je vsebina sa roUgloiui doflvlM} Stran 2. »SLOVENSKI N ARO n« dn*» 5. novembra 1922. Stev. 232 Eoslovenski nacijonaUsti v ogromnem številu in da radi tega treba čuvati Postojno. Zato da so odstranili slo-venskega župana in staii napeto na straži za domovino! In sedaj se ćelo hvalijo po »Piccolu«, kako juna-ško da varujejo vzhodno mejo r'roti sovražniku, katerega pa nikjer ni bilo. To so dogodki, ki kažejo, kako smo imeli prav, ko smo napovedoli s fašistovsko zmago dobo novega, sJJ-nega zatiranja našega življa v Ju-lijski krajini. Naši tamkajSnjI voditelj5 se za-vedajo v polni tneri sedanjega položaja. Zato pa je Sla v Gorici slovenska deputacija li fašistovskemu konzulu Heilandu, v Trstu pa h generalu Sarmi. Slovenske odposlar.ee sta oba sprejela ijubezuivo in z*asti general Sanna je naghSal. da hoće biti pravičen m uepristranski na-pram vsemu prebivalstvu kot seda-nji vrhovni funkcijonar. ki ima s»kr-beti za javni mir in red. Fašist Hci-land je obljubil slovenskim Oorića-nom, da jih bo rešpektiral in da se jim ni ničcsar bati, nato pa je šel predsedovat sestanku, ki izganja naš jezik iz javnih uradov. Skrajno težke čaše preživljajo julijski Ju£osloveni. Toda duhom ne klonijo. »Era Nuova« je priobčila te đni pogovor z dr. Mikuletičem, tajnikom političnega društva »Eđinosti«, ki je odkrito izjavil, da so Jugo-sloveni zadovoljni s tem, kar se je zgodilo in da sedaj vsaj vedo, kam se imajo obrniti v svojih zadevah. Cd nove vlade pričakujejo pravičnost in nepristranost. Fašisti so na-glašali opetovano, da je cilj fašizma obnova reda in pravičnosti, zato upajo Jugosloveni, da se to načelo aplicira tuđi na nje, ki tvorijo najve-čji del državljanstva v novih pro-vincah. Jugoslo-eni ne zahtevajo nič "drugega nego možnost, da si ohrani-j-") svojo individualnost brez preju-dica za državne Interese v mirnem in priiateljskem sožitju s sodežela-ni italijanske narodnosti. Vspričo novega položaja in glede na dogodke, navedene v tem članku, se hočejo voditelji pol. društva »EdinostU za Trst in Istro ter Gorisko, kakor čujemo iz Julijske krajine, obrniti do vseh v poštev prihajajočih činiteljev potom odpo-slanstev, da povedo svoje želje in pznačijo svoje stališče do novih raz-mer ter da slišijo iz ust odgovornih 'državnikov, kaka usoda zadene v rrastopajoči novi dobi Jugoslovene v Julijski krajini. Stopiti nameravajo jđo generala Sanne v Trstu, do vodstva pokrer inske fašistovske organizacije in poslati tuđi k ministrskemu predsedniku Mussoliniju svoje odpo-slanstvo. Jugosloveni hrepene po miru in redu, po spoštovanju svoje individualnosti, po dobitvi vseh pri-padajočih jim pravic in po složnem sožitju z italijanskimi sodržavljani. Fašizem je dorastel do svojega viška, dobil je moč v svoje roke, sedaj se pokaže, kaj hoče in kaki so njegovi nameni tuđi z Jugosloveni, ki hočejo priti do čiste jasnosti za svojo bodočnost. Po tozadevni itali-janski odločitvi borno sodili, kake vrste odnošaje išče Italija z Jugosla-vijo. Spominjajte se Dražbe sp. Orila m Metodo, Naša Koroška. (DopU • Koro&ke.) Avstrija vstaja. Proroku je jo o nji, da je življenja zmožna. Zaradi nas Avstrija Lahko obstoji do sod* nega dne, če bi v Avstriji ne bilo koroških Slovencev. Koroški Slovenci so del našega naroda, in to ostanejo kljub vsem plebiscitom. Komur je znana uso* da in položaj koroških Slovencev, ve, da je usoda le«teh zapečatena. Če ostanejo v Avstriji, so obsojeni na narodno smrt. Ali moremo biti brezbrižni, da nam odmre del na* šega narodnega telesa? Nevzdržno se na Koroškem pomika narodna me ja proti jugu. Nemški pritisk se ne da zadržati. Splošno mnenje je, utemeljeno na dejstvih, da so ko* roški Slovenci, če ostanejo v Av* striji, izgubljeni. Slovenci, ki se naselijo v me* stih se ponemčijo. Že njihovi otro* ci so trdi Nemci. Oglejte si našlo* ve trgovin, gostiln itd. v Celovcu, Beljaku in drugih koroških mestih, koliko slovenskih imen! NemŠtvo koroških mest se pomlaja s sloven* sko krvjo. Slovensko dekle z đežele priđe v Celovec. Po par letih jo obisče znanec in jo ogovori slovensko. Pa dekle ga zavrne: »Ich habe das win* disehe Geplanper schon ganz ver* lernt« (vindiško blebetanje sem že čisto pozabila). Iz mest se siri germanizacija v okolico. Celovška okolica je že vsa ponemčena. Zelo hitro napreduje ponemčevanie v krajih, kjer so le* tovisča. Okolica krasnega Vrbske* ga jezera, zlasti severna stran, je že močno ponemčena. Severno Vrb* skega jezera še vsi razumejo sloven* sko. na zunaj pa je že vse nemško. V šoH in tuđi v cerkvi. Prava vzgojevalnica za vcep* ljanje nemškega mišljenja in zavod za ponemčevanie je šola. Marsikje so nastavljeni že v II., pa tuđi že « v I. razredu kot učne moči trdi I Nemci. Slovenski učitelj ne dobi službe. Slovenskim otrokom se na« ravnost sugerira, da so nemški otroci. Učijo se n. pr. pesem: »Lin deutscher Knabe tut das nicht«. Nekje v Rožu je učitelj v pr* vem razredu slovensko otroško pesmico tako=!e »popravila in na? učil otroke, da jo pojo: Hanzej padel in den See, koj pri kraju apisele, al ni škoda za Autre sevjene, ki bojo ležale in dem See Pesmica te izvirno glasi: Hanzej paJel v izaro, koj pri kraju mih'no, ali ni škoda za auftre (naram« niče.I zidane, ki bojo lemale v izare. Največji skandal pa je, kako se ponemčuje v cerkvi. Na sloven* skih župnijah so nastavljeni nem? ški duhovniki, ki so slovenskega jezika popotnoma nezmožni. Vze* mimo Grabštajn. Pred glasova* njem v cerkvi vse samo slovensko. Zdaj vedno nemška pridipa, samo včasih nemški župnik tuđi nekaj slovensko bere. Verouk v soli — nemški. Podobno, ali se slahše je v Vetrinju, Zakamnu. Grebinju, Gor> jah, na Rudi, Timenici itd. Slabo je tuđi bilo, da je toliko slovenskih duhovnikov bežalo iz domovine. Mnogi so bili res pri si* ljeni, nekateri pa bi se bili mogli držati. Ako prevdarimo sedanio siti.'* acijo, sta samo dve možnosri za re* šitev slovensk? Koroske: Da nam Avstrija vrne slovenski Korotan in se potem svobodno razvija dalje, ali pa da razpade in pri tej priliki slovenski Korotan prinade nam. Zgodovina je neštetokrat do* kazala, da Nemci v narodnih stva* reh ne poznajo čuta pravičnosti in vesti, zato pač s prvo možnostjo ni računati. Politična situacija. DEMISIJA VOJNEGA MINISTRA. — RADIKALNI MINISTRI PROTI OSTAVKI VLADE. — PRIHOD STAMBOLIJSKEGA V BEOGRAD. — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj sejo, ki je trajala od 17. do 19.45. Na tej seji je bila zanimiva debata o zunanji in notranji politični situaciji. Razinotriva* la so se vsa sedaj aktualna vp rasan ja, ki zadevajo našo državo. Zunanji mi* nister dr. NTinčić je porocal o progra* mu orijentske mirovne konference v Lousanni, dalje o sestanku z vodilnimi državniki balkanskih držav. Grški zu* nanji minister P o 1 i t i s je Že odpoto* val iz Aten ter se sestane v Beogradu z dr. Ninčičem. Politis dospe v Beo* grad tekom današnjega dneva. Dalje vrsita sestanka z bolgarskim ministr* skim predsednikom Stambolijskim in z zastopniki romunske vlade. Po poro* čilih iz Sofije je Stambolijski že od po* toval v Bukarešto, da začne pogajanja glede ureditve balkanskega problema. Stambolijski od ide nato iz Bukerešte v Beograd, kamor dospe prihodnjo sre* do. Ministrski svet je dalje razpravljal o sestavi naše delegacije za orijentsko mirovno konferenco. Definitivni skle* pi še nišo bili storjeni. Zelo obŠirna in zanimiva je bila razprava o notranji politični situaciji. V glavnem je ministrski svet razmotrival vprašanje demisije vlade. Ministrski predsednik Pasić je o tem kratko po* ročal ter izjavil, da ni za sedaj potreb* na demisija vlade, ampak da vlada sto* pi pred parlament z deklaracijo, ki bi vsebovala kratek delovni program in naglaSala sprejenf najnujnejšh zako* nov. — Pašićevo staliSče zastopajo tuđi vsi radikalni ministri, samostojni kmet* je in muslimani. Ključ do situacije pa je še vedno v rokah demokratskega parlamentarnega kluba, ki ima danes plenarno sejo in za katere izid vlada v vseh parlamentarnih krogih napeto zanimanje. Radikalci naglašajo, da mo« ra parlament iz državnih in ljudskih interesov uspešno vršiti svo.fe parlamen* tarne naloge in da ne obstojajo nobe* ne zakonite in ustavne težkoče, da bi se izzvala velika vladna kriza. Vlada stopi pred parlament z deklaracijo, v kateri se bo naprosila narodna skup* ščina, da izvrši parlamentarno delo in čimpreje sprejme najnuinejSe zakone, in to: 1. zakon o Invalidih, 2. zakon o državnih uradnikih in nameščencih, 3. zakon o vojni odškodnini, 4. zakon o oboroževanju vojske, 5. zakon o nepo* srednih davkih in zakon o proračunu za leto 1923. Ministrski predsednik Nikola Pa* šlć je dalje poročal, da je vojni minU nister general Miloš Vašić podal s\rojo ostavko. Vojni minister je v posebnem pismu navedel za to tchtne motive, med drugim je omenil, da odstopa, ker mu ministrski svet ni hotel dovoliti raz* nih potrebnih kreditov za opremo in preskrbo vojske. Demisija vojnega mi* nistra jo vse člane vlade zelo iznena* dila. Tuđi parlamentarni krogi živah* no komentirajo ta dogodek, ker je dmgače vojni minister general Vašić v parlamentu uživat rudi pri opoziciji splošne simpatije in zaupanje. Le ne* znaten del poslancev in neka skupina v vladni koaliciji so bili proti vojnemu ministru. Ministrski predsednik Nikola Pa« 5ić je dalje poročal, da predloži Nj. Vel. kralju Aleksandru generala Petra Pešića v imenovanje za vojnega mini* strs. General Petar Pcšić je šef gene* ralnega štaba in eden najboljših oficir-jer nafte vojske. Novi vojni minister prevrame tekom današnjega dneva po* sle ministra vojne in mornarice. VALUTNA KONVENCIJA S ČEŠKOSLOVASKO. — Beograd, 4. novembrt. (Tzv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je finančni minister dr. Kumanudi poro« £al o pogajanjih in sporazumu glede va* lutne akcije s CeŠkoslovaško republi* ko. Minister je med drugim izjavil. da je dosežen sporazum s češkoslovaškim finančntm ministrom dr. Rašinom. Via« da je odobrila poročilo finančnega mi' nistra ter mu izdala vsa pooblastila, da irrode akcijo rahitoe sku£nostl irelevantna, sicer si ne bi mogle vsebine raznfh verstev tako nasprotovati. Bistvo reliRijoznega doživljaja obstoja torej v Činu, metodi: 1. kako se gotove Ideje z naj-večjo izvestnostjo in razvidnostlo ljudski masi psihološko vtisnejo, da postanejo mo-torjl dušnega stroja; 2. kako se s praktično organizacijo varujeio najuspešnejSi psfliotelmicizml In kako se z ritmičnim ponavljanjem vzdržuje njih prvotna žlvahnost in vpllvnost. Tako je postala religija problem praktične psihologije, kakor jo umeva moderna psihotehnika (Mflnsterberg). To spoznanje je obogatilo pedagogiko in državo z novim in zanesljivim orožjem d hovlade, ker se samo psihotehnično zasidrane In vzdrževa-ne socialne in državne Ideje Izpremene v vodilne, centralne sile narodnih duš. Raz-lične konfesije se bore samo za resničnost pozitivne vsebine, kojo vzdržujejo z dovo-ljenjem države — doslej kultura in država še nimata lastne etične In psihotehnične organizacije — in s psihotehnično (religijoz-no) organizacijo v svojih vernikih. Glede temeljev prave in trajne kulture se strinja Derganc z onimi znanstvenik!, kl nahajajo nje začetke v grškl kulturi, to se pravi, v prvi renesansi stare mikenske kulture. Drugo renesanso je doživela Ista kultura v srednjem veku, m! stojimo po katastrofi zapadnega kapitalizma in lažidemo-kratizma na prehodu v tretjo renesanso (obnovo). iSvobodnl kulturni progres zahteva pred vsem ločitev Izsledovalnc znanosti in praktičnega pouka, dalie ločitev znanosti In države po klasičnem vzoru avtonomnfh, avtarkičnih grskih filozofskih Sol posebno Platonove Akademije, Eropad klailčne kal-. ' ture je provzročila grSko - rimska inteli-genca z zanemarjanjem narodnih mas, kojih vodstva so se polastili tuji, kulturi so-vražnl elementi orijentalske mistične vra-ževernostl. Ista tragična krivda narodo-mrzne inteligence Je zrušlia moderni ruski imperij. ZaŠčlta kulture kliče organizovano inteligenco na podrobno prosvetno - gospodarsko delo med širokim narodom. ČudeŽI, ekstaza, magija In drugi vraie-verni pojavi v poganskih verah In moder-nem okultizmu se daje razložiti popolnoma prirodno (psihološko in parapslhološko) brez delovanja posebnih nadprirodnih sli Ob 301etnicl dela želimo dr. Pr. Der-gancu samo, da ga dobrohotna nsoda resi preobdega dela In mu podari toliko pro-stega časa, da zbere svoje, po raznfh časo-plsfh raztresene misli In nam Jih poda v enotnem, sistematičnem delu. Kajtl baš naši mladi državi \t v prvi vrsti potrebno, da se skeptična In materi-laltstlčna mentaliteta mladine preustroji v duhu progresa In svobode, v duh« Ideorea-Ilzma In kultumega solidarlztna. — Literatura: 1. »Darwln«, Ja«, 1901. — 2. »Ve-ra In politika«, Ibidem. — 3. »Razvoj kršćanstva«, lb. — 4. »Etična kultura«, lb. — 5. »fdealtzem«. Ljubljanski Zvon, 1902. — 6. »Henrl Bergson«, fl>„ 1917. — 7. »Akademija«, Učiteljski Tovar«, 1918. — a »VI-vtzetn«, lb. — 9. »Wfl1fam James«. Popot-ntk, 1919. — 10. »Kulturni socfaltzem«. Učiteljski Tovar««, 1919. — 11. »Rene De-scartes«, Ljubljanski Zvon, 1919. — »Začarani svet«, Popotnlk, 1920. — 13. »Pflo-zofskl slovar«, Popotnlk od 1920 In dalje. — 14. »Evgenlka«, Sokolski glasnik, 1920. — 15. »NadCtovek ta vseClovek«, Slov. Narod. 1930« - & »Dr, fr, Vebec. Fopotodc. m * Češkoslovaško-junoslovenska državna pogodba. DR. BENES O ZUNANJFPOl.iTlCNEM POLO2AJU. — Praga, 3. novembra. (Izv.) Na današnji seji zunnanjepolitičneija odbora poslanske zbornice je pod^l zunanji mi-r.ister dr. Beneš obsiren ekspuze o važ-iiih zunanjepclitičnih dcžodkih. Med drugim je omenjal: Ideja sodelovanja male antante in Poljske mora biti tuđi v bodoče vodilna ideja zunanje po'itike teh držav. Ta ideja pa nikakor ^c izključuje l'.ouperacije z državami vellk^^ antante in tuđi ne razmerja do ostalih držav. Smernice zunanje politike Ccškoslovaškc republike ostanejo še nadalje iste, ki jih je republika začela uveljavljati takoj po svojem postanku. Dr. Bene§ je dalje omenja!, da se v kratkeni predlo/1 pogoćba češkoslova-ško - jURoslovenskc zveze, k* je bila sklcnjiena r.a podiagi pca;i?arxj z ministrski m predsednikom Pašičem v Marijan-sLih Lažnih. Pogodba bo v neka] dreh predl(-/ena narodni skupščin?. Pogodba se javno objavi, sedai je pa treba ^e j izvesti nekatere formalnosti. Pogodba | bo tudl prijavljena Društvu narodov. Pogodba je zaključena zu dobo petih let in vsebUjU vse one bistvene točke pogodbo, ki je bila sklonjena pred dvema letoma v Beogradu. Pogodba inia le šc r.ekatere kb.vz-.iie gledo trgovinskih zvez ter poglablja gospodarske in kulturne cdnošaie med obema državama. Pogodba določa zunanjepolitične srner-nice in diploniatično podporo oboli držav. Ne vsebuje nikakih tajnih od Nemci opustili to svoje stalisčc, čim so spoznali nntančneje moj položaj. TaVo so skušali »že na večer pogodbnega dneva« razveljaviti konvencijo. V Ijubiianskem vojnem arhivu pod op. 129-13 vložena uradna avstrijska brzojavka se glasi: »Ljubljanska vlada nas obvešča, da je strogo naročila. da vkorakate samo v varstvo slovenskega prebivalstva — ni pa dolo^ila mei ope-racijskega ozemlja. (Nasprotno, mc:a je bila natančno določena in menim od vlade vrisana v karto 1 : 20G.000, op. S/6918 Ij. voj. arhiva. P'sec.) Ta zgoraj orr.enjeni nalog Vaše vlade se torej na noben način ne strinja z onimi vetikopeteznimi zafi te važni, kate- ! re ste danes sporočiii našim delegatom. Smatramo se turej primorane, da s pro- : testom odločno odklanjamo vse točke, ki presegajo potrebo vzdrževania jav- j nega reda in miru. Sr-orazumeli se borno takoj s centralno avstrijsko vlado na Dunaju, da bi se s pomočjo medna-rodnega posredovanja našla končna re-šitev teh spornih vpraSanj. Korono se sklicujemo na uradno nam dano izjavo ncutralitete jugaslovenske države. — PredsedniŠtvo koroškega deželnega od- : bora.« ; Odgovoril sem, da vstrajam na : vsak način n^ 12urni odpovedni dobi, \ sklenjcni v smislu znane konvencijo, in ■ poslal sem pismeno objavo, »da bi i smatral vsak poskus rušenja mostov pri ] Humperku (Hollenburg) kot sovražno j dejanje«. | Dne 23. novembra sem nato dobil i ratifikacijo prvotne konvencije. Koro- • §ka vlada se je vendar le premisiila: ! Nemški voinški krogi so pozneje sku- i 5ali v spomenici na dunaiski vojni ar- ', hiv (Kriegsarhiv) naslikati moj takratni ; nastop kot manever v svrho iznenade- i nja, ki je bil pa z lahkoto razkrinkan. Odgovarjam na to: Ako nasprotnik res rtiisli na »bluff«, se lahko drugi kontra-hent »takoj« po tem ravna. Da se je v resnici šio pri tej priliki za izvršitev že davno strogo določenega nacrta, ie razvidno iz dokumenta op. 8/1918 z dne 9. i novembra 1918 (Ljub. vojni arhiv). | Nemški voiaški krogi se tuđi s to j »konstrukcijo« stavijo v mučno proti- ! slovje 7 uradno depešo av. ministrstvu za zunanje stvari z dne 28. novembra 1918, ki se glasi: j »Da se ustavi »trajno prodiranje« ; jugoslovenskih četnikov Lavriča in Majstra, bi bilo nemudoma započeti ! razpravo v Mariboru.« Vladi v Celov- ) cu in na Dunaju sta bili torej prepričani, j da gre na Koroškem za partizansko j vojevanje. To je dokazano posebno \ jasno iz uradne brzojavke dunajskega i ministrstva za zunanje posle z dne 27. | novembra, ki slove: »Na temelju kon- j fid. poročila, doSlega nam iz Beograda, ni računati tekom prihodnjih tednov na sodelovanje regularnih srbskih formacij na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Ostanejo v kraljevini. V Sloveniji se sestav-ljajo oddelki, po srbsko uniformirani, \ obstojajo iz domov se vračajočih bivših ] ujetnikov ter je njih vojaška vrednost j malo pomembna. »Vsled tega je priča-kovati, da so Jugoslovenom na razpo-lago samo sredstva četniškega vojeva- ? nja. (Ouerrilakrieg). V podporo le-teh bi bilo samo računati na bivše formacije legionar je v (10.000 do 15.000 mož), ki i se bodo odposlali iz kraljevine.« Četni- i Ško vojevsnje (Gucrrillas) je v svojih zelo mobilnih potezah, ki sestoje glavno iz nepričakovanih napadov in zased ii-regularccv bolj — »defenzivnega značaja«. Ta način bojevanja je uspeval prav posebno v adivjem« gorovju, kjer žive fanatična ljudstva. Španska, Tirolska in zla^ti B:.l^an nam kažejo te navedene zemljopisne posebnosti, zato so tuđi k!us;čne dežele četniškega vojeva-r.ja. Španska predvsem. katere litcra- ; tura — posebno v romancah o Cidu — '. nudi obilno tvarino. j Dćsi položaj v Koroški ni bil pri- s kladen za romance* in zemljcpisnc raz- ■ mere. zlasti centralnegi, gostoobliude-: nega in kultiviranoga dela nišo bile bas | vabljive za čemiško vnjcvar.je, vendar bi se tudl ta dalo — Četovatl. Gotovo je, da bi bil prodiral takoi proti Celov-i cu, toda manjkal je za vzdrževanje ', kontinuitete civilnoga administrativnoga ' organizma »potrebni uradniski perso-! na!«! Dr. Martin Wutte piše obzirno o i vznemirjenju. ki ga je povzročila okolnost, da me je spremljala k pogajanjem ' v Celovec inajhna »oborožena« sanve-1 garde {r?M NAKuiu Une 5 novembra ivTi Stran 3, no gospodarstvo ne more pogrešati i Ncmcev. Položaj pa je tak. da se nem-6ki narod nima opirati na nikogar, marveč se more zanesti edino le na sa-mc£a sebe. Kadar se povrne samoza-vestno nacijonaino čusfc/o v vse sloje naroda, se prične zopet dviganje nem-štva. Edinstvo v nacijonalnem čustvo-vanju je moč Anjclije, Francije in tuđi Poljakov. Viljem končno veruje, da se odstrani versaillski krivorek potom previdnosti razvodnili elementov inozemstva, pa tuđi Nemčijc same. »Veru-jem v nc^vRi narod in v nadaljevanje njesrovega mirovnega poslanstva na sretu, kat ero je prekinila strašna vojna, ki je pa Nemčija ni l^r ela in tuđi ne zakrivilac. — Ako Vili cm res misli, da je s svojimi spominskimi izvaianji izbrisal s sebe in z ncmškesa naroda krivdo na sve tovni vojni in na vsej ne-sreči, ki jo Evropa trpi vsled te vojnu, se mož zelo moti. GospedarsNi dnrls iz Oe&a-sSevaške. Koncem okiobra. KČ. In dinar —ttfc— NajlepSa prizadevanja za praktično proizvajanie vsakovrstnega stremljenja na polju gospodarskega živlienja dveh slovanskih držav — Ćeškoslovaške in kraljevine SHS so se razbijala doslej največ ob oviri, ki je nastala v meniajoči se relaciji dinarja h kroni. Se začetkom leta 1921. se je plačalo v Pragi za en dinar dve in tret-Hno krone in še Ie nedavno je napočila doba, ko je dinar pade! na eno tretjino vred-nosti Kč. Od tod ce!a vrsta pritožb, spod-tikljajev in nesporazumevan.a, kar umevno ni utrjevalo medsebojnih vezi. Upajmo, da bo že v bližnji bodočnosti drugače, da se izvedejo korekture povsodi tam, kier prvi koraki k samostoinostnim stikom mimo Du-naja ali brez njesa nišo Sli po cestah tr-govskih tradiclj, da se s kaotično povojno dobo nagrmadene ovire odstranijo z dobro voljo obeh udeleženih strani, katere veže pač mnogo več nego le trgovsko prijateljstvo. Ta optimizem je opravičen danes že raditega, ker se je v razvoju h gospodarski normali obeh držav storil važen korak naivečji Izmed vseh državnih skupin, kl so sestavile novo mapo srednje in jugo-vzhodne Evrope. Prišel je trenotek, ki prinese Izpolnitev vsega, kar se ie pričako-valo v skupnem nastopaniu v gospodarsko-finančni politikl. trenotek, ko priđe do bolj-šega privezka dinarja h Kč. Ameriško posojifo kraljestvu SHS Je pokazalo svoj velik vpliv. Z njegovo pomoČ-jo se je dvignil kurz dinarja. Tu ni brez pomena, da se je tega §e nedokončanegra dela udeležila rudi Praga v večji meri. nego je to doslej znano. S popolnitvijo pro-jektiranega nacrta je v zvezi prihod zastop-nika jugoslovenskega finanenega ministr-stva v Prago, da se doženejo podrobnosti za skupno nastopanje v vpraŠanjih finanč-nega gospodarstva. Ni treba na široko raz-lagati dalekosežnih posledic pripravljenega gospodarskega dela. Dočim hodi Nemčija neodvratno po avstrijskih inflačnih poteh in se po drugih državah le z naivečjim naporom odvračajo grozeče posledice inflacije, se dokumentira pri nas politika z določe-nimi cilji, brez daljšfh gospodarskih pre-tresljajev in poišče se pričetek dragocenih let v nadalinem nastopanju do končne konsolidacije. Uredi te v notranje skupne sile KC z zuna-njim kurzom. Češkoslovaška deflačna politika hodi sedaj v urnejšem tempu. Pokazalo se je, da je gospodarsko življenje dostl prozno In se lahko prilagodi novim razmeram, nasta-Jim vsled nedavnega zvišanja kurza krone. Indeks velikotrgovskih cen Je padel v sept. na 1076, kar znači napram cenam iz Jeseni Ianskega leta za 44%. Pri nadaljni očitnl tendenci padanja cen se lahko z gotovostjo presoia, da se notranja kupna sila Kč zrav-na z zunanjim kurzom, kar pomenl z dru-gimi besedami, da bodo češkoslovaSki iz-delki zopet na svetovnem trgu sposobni za konkurenco. Za padajočimi velikotrgovskf-mi cenami gredo cene v mali trgovini in s tem tuđi vsa sestava gospodarskih šte-vilk. Tn treba prav oceniti razumevanje, ki ga je pokazalo v največ slučajih v očigled sedanje nujnosti naše delavstvo. Delavske mezde se znižujejo razmerno za 30%. V po-slednjih dneh ie bil sklenjen sporazum med lastniki rudnikov in delavci. Z ureditvijo mezd in izvršitvijo se je doseglo, da se zni-ža temeljna surovina za industrijo, premog v najbližjem času za 20 do 35%. Ta okolnost bo v največji meri prispevala k znat-nemu znižanju produkcije in razprodajne krize češkoslovaške industrije. Jugoslovenske terjatve v starih kronah napram CeškoslovaSkl. Kar se tiče jugoslovenskih terjatev v starih kronah napram Češkoslovaški, je nainoveisa situacija tale: Dosedanja poga-Janja med ČeSkoslovaŠko in lugoslovensko vlado so bila med tem prenesena v dobo, ko izvrSi jugoslovenska vlada popis teh terjatev. Nova posvetovania na temelju obema strankama predloženega poplsnega materijala se prično sele začetkom prihod-njeia leta. V najbltžji dobi pa se publicirajo stvari, o katerlh so Žedoseženi sporazumi (kakor izdaja depozit Itd.). nedostaje le še ratifikačna klavzula. Češkoslovašk? baukove! Imaio 24% krlga z zlatom In Ha ti mi devlzaml. Po izkazu bančnega urada čsl. finanč-nega ministrstva ie bilo v prometu na ozemlju čsl. republike v prvem tednu mesc-ca oktobra bankovcev za 10.024 mnijonov KS. Zaloga zlata bančnega urada Je tvorila < tei dobi 808 mflijonov KC. (računano po nakupnl ceni) zaloga vrednostnih deviz (dolarjev, švic. frpnkov, liber in hol. gl.) je dosegla 1601 mfl. Kč. Svota teh dveh polo-žek pomeni 24% zlatega krit'a. Omenfena Impozantna znloga vrednostnih deviz, ka-teri ie za pmllago kurz valute, lahko služi v obrambo proti vsaktmn naj^Jcoku smanje feekuUdk o* BiHiktnJiroK J GOSPODARSTVO. Nemčija v reparacijsklh škripcih. Reparacijska komisija pod pred-sedstvom Barthoua je zaceia dne 1. t. m. svoje težavno delovanje v Berlinu. Tragicen pa vendar zdo zanimiv je ta posel za nekdaj ves svet izziva-joco Nemčijo, kateri se je prav sedaj sovražna kaca v podobi reparacijske komerence ovila okrog če tuđi širokih in moćnih prs. In potem še poroćajo, da se je prva seja izvršila v povsem stvarnom poteku! Mosoče! Tri glavne nalose je prinesla ta neizprosr.a, po vsem pričakovanju na vse pretege tr-dosivna komisija na lice nicsta v Berlin. In zdi se ti, kakor da je zapela tromba poslednje sodbe za izrednim kaznim določeno Nemčijo. Zanimiva je, da nemska pamet, ki je vsi truui in napori njenih zmajrovalcev še nišo po-jrnrJi v kozji rog, tuđi to pot ni prišla v zadre£O. Državni sekretar Schroder je namreč pozdravil fonferenco s prijaznim narnnnilom, da ute^ne bud.^etni primanjktjaj zna<5ati 4-JO milijard v prvi vrsti r.a breme mirovne pogodbe. Se non e vero, e bnn trovato, pravi italiianski precovor. No, pa č'ani rena-racijske krmisije imnjo menda dobre nosove. In kakor v odjrovor na Schr^-derjev pozdrav so posesrli takoj prvi d.in na dno in zače!' crovoriti o najnui-nej?i potrebi za Nctnčiio, namreč o potrebi stabilizacije nemske marke in o zlatih rezervah nemške državne banke (Tileichsbank), katere se rroraio upo-rabiti za stabilizacijske svrbe. Pri toj priliki so se seveda nem«dnma dotnk-nili tuđi »z!nto mllliarde«, te zlate prjn-cezinje, ki počiva v nedostopni znk'ad-ni ci nemške državne banke in ki jo ce-nijo na okros: 1000 milijard papirnatih mark, torej na dvakrat vcČjo vrefino^t nesro je te^a ^rnztriranejcra • prp'rin v prometu. Nihce se ne sme čucli+i. da so Ansleži in Amerikanci v Berlinu »an der Ouelle<^ naipoprej 7?.čeTi povpra-??evati in stikati zji tjemškim z'atom. Saj na zlatu vis?, kakor ie ?e Oocthc dejal, ves svet in drvi za vv.m prav tako, kakor seđni Amcri^°ri<;ki Vr-misarji za zlatimi zaVlndi premaTancr-a, pa premetene?ra Nemca. Prcdsednik nem-?ke državne banke Hauenstcin ie točno odirovont. dn je to z^a.to Nemčvii neobhodno potrebno, če naj se izvede stabilizacija marke in vFalute. brez katere je vsaka okrepitev in re^itev iz nemske zagate in valutncjra brezna ne-mojroča in neizvedlfiva. Incidit in Scy-Iam itd. ve^ja tedai tuđi za Anjrlo^e v tem slučaju, ker bi z zlatom pobrali Nemčiji zajedno tuđi vsako irparne, vsako možnost za zbolj^anje nemške-ffa denarja, ki vse svoje veliave vzlic vsem zmajram odločne antante do sedaj še ni izjrubil. oa tuđi nik<^r iz^it-biti ne more, dokler se Nemčjje ^mit Sack und Pack« ne pomete iz rvrop-skej?a in svetovneizra zem^ieviHa. Pnča-kuje se, da nemski »Drat^zieherii« na-stopijo s premeteno zaMevo po moratoriju ene ali draere vr?te. S to po^e^o, ako se posred, bodo Nemci preložili ?:la\Tio razpra\fo v tem karensVem procesu, kjer jim preti maTomani necro smrtna obsodba, Če se ves po'n^aj s sodniki vred ne spremen?. Vendar bi se ta preložitev dala doseči, kakor vrse kaže, le z jrarancijsmi in zastavniml operacijami, ki bi utepnile postati vob-te nadomestilo za sedaj odklanjanefca plačila. V zvezi s to idejo in namero SZ so začeli tuđi že govoriti o naietju inozemsketra posoiila, ki naj pa Mem-čija najame v prid svojega upni^rva. Tuđi ta korak za Nemčijo ni bosrve kako nujen tn priporočijiv, ker se naibrŽ ne bo dala zoper svojo voljo pitati s contre coeur-posoiiH. Pač pa nas'opi.io sedaj čaši izrednih ukrepov in dogod-kov po netrnkih borzab. ki se že ozna-njajo v različnih nodobnh, v divjih tem-pih tujin kurzov in vahit, z »Ordersper-re«, s katero so stopile nemske banke na to reparncijsko pozorisče itd. Položaj v Nemčiji in njen em državnom in zasebnem gospodarstvu je danes — nejasen. Pa se že vidijo — konture hu-de, morda še hujše zopetne, toda gospodarske vojske, v kateri — kakor 5e v vsaki — zmagajo končno, če tuđi te-žko — Angleži, prvi lisjaki celega sveta. * — g Kal fe storftl davkonlačevalcem do konca leta 1922. (Opozoritev tr^ovske in obrtn!5ke zbornice 7a Sloveniio v Ljublia-ni.) 1. Stanovanjtekl list! In zaznamk!. Do 30. novembra t. 1/moralo vsi posestntld hiS v Sloveniji in v Prekmun'u vlo^Tti snmi ali po svoilh namestnikih pri pristo'nih davč-nih oblastvih hi§ne in stanovaniske izkaze, če so dane v naiem, za v naiem neoddnna posiopia pa za7namek prcb'valcev ta! pri pogonu teh p.:-povedi stavil rok !e tri dni in zapade:o k>7ni do 100 D, ako bi tuđi na pogon ne v!n;.iii v tr. h dneh na-povćći. Vrhu tega bi davčno i-hl::stvo moglo ur.dno sestaviii n::pnvcd in si zarnču-nhi za to de!o efektivne stroiie uradnega odpnslnnca. — g Dohra znanitr.'a se k: 7e]o, tnko pi-šii »T r g o v s k i Lisu na uvodncin mostu zadnje številke. Prestali smo, pravi med drimim, muCno kri^o, ki sta jo povzro-či'a pefimizem in hrezv^s^a spekulaciia. tolika n.i.šet'a proračuna za bndočc leto in slika naše trgovinske bi!-nce ugodno vpli-vata kot najvažne ša frktorja na presojo gospodarske moči nv> položaj dinnrin. N.:š denar kaže in vzdržuie svoio dvi^^'očo se tendenco s svojim tra'iiim značn:em. Zman'šanle uvoza in prvečanc izvoza — Swvcda v raci»*onclneni ou?e^a ia z bre/po-fjo.-nim upoštovanjem domr.ee potrebe In LcnzMrna — mora čirir»rc:o trgovinsko bi-lar.co pribli^.nti normalnemu stanju. Zniža-ne števila vo'ske in pnvrnitev mk'dih sil k delu, vse ob 7jpsriivi zunaireica polo/aia, tvd!:kci:a uradnlštva po že dr-nr.ncm nacrtu, pocnostavlien'e uprr.vr.esa parr.ta, zvi5"!n;e strokovne usposrbl^enostl pravc^a jiradništva na pravih mestih, op-.istitev vsa-kega samovoi-noga prekončenia precizno dovotlenih kreditov v pokr.iMr.s1.ih instnn-c:th, tista znuna naknadnn. odobrenb. vse te in šc druse točke se morn'o v rašem zbol;-S'.'vnincm razvoj« strofo izvesti p o v 5 o d, tostran in onstrnn. Potcm pa kinilu zginejo malodušnost, strah pred k«rupciio, bojfzen za protekcije In delomržna klepetnvost, ki steza svoje strupene jezike po užaHenem in že pristisnicnem opozici'onalnem tisku. — g Celjski trg. Tz Celja nam po-ročajo: Manufaktura je padla za 10 do 15 odstotkov. Usnje tuđi padlo, vendar so čevlji obdržali svojo ceno od 200 do 400 din. — Vinskega mosta so v celjski okolici pridelali toliko, da ga nimajo kam spraviti. Cena v celjskih gostilnah pa je od 7 do 10 din. Isto ie s sadjev-cem, katerega prodajajo po 4 din. — Poljski pridclki so stabilni. Krompir še vedno stane 1.75 do 2 din. Mleko je po 3 din., jajca po 2 din. Trdi les za kuria-vo stane v gozdu 500 din, —g Adresna knjiga Pcugrađa. V Beo-sradu je izšla adresna in informacijska knjiga za Beograd, Zemun in Topčider pod Imenom »Ceo Beograde. V tej knšlgl najde vsakdo odgovor na vsako vprnSnnie, ki ga stavi v svrho informacije. Cena knjigi zna-ša 120 D, franko Beograd. KnUsa se naro-ča pri r. Simeonu Stepiču, zastopniku Sefa računovodstva ministrstva za notranje za-deve. —g Dobava vodovodnih cev?. Ravria-telistvo državnih železnic v Subotici razpi-suje na dan 10. novembra t. 1. ob 11. do-poldne pismeno ofertalno licitacijo slede dobave 4000 m žcleznfh cevi. Predmetni ojrlas ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intersentom na vpogled. —g Dobava žele?rrl§klh prasrov In grad-benes:a hras'ovc^a lesa. Ministrstvo sa-obrnčaja v Beogradu razpisuje na dnn 10. novembrn t. I. ofertalno licitacijo glede dobave 1,293.500 komndov hrastovih pragov (od teh % bukovih) in na dan 11. novembra t. 1. ofertalno Hc!*acljo slede dobave 8.747.OH6 m3 hrast^ve^a speefalnegra stavb-nepa lesi za kretnv*e in mostove. Pogoje in specifikacite vseh dimenzH dobe interesenti pri ministrstvu saobraćaja (ekonomsko ode!en?e) v Beogradu. — g Cigaretni papir. Uprava državnih monopolov, Odelcnie prodaje v Beogradu, objavila z odlokom z dne 16. oktobra 1922, da se nahaja sedaj v prometu specrniitc'ni cigaretni p?p?r, ki ni izd^n od Uprnve državnih monopolov, temveč Iz domačih to-vnrn. knterim se ie oblastveno d-^volila iz-dcbva in prosta proda'a tega par»iria na teritorHu ćele nr^^e države, pod pogoiem, da ie plačana prcdnlsana monopoina taksa. Domnče tovarne izdelu-eio in prodninio na-slednie posebne vrste spcc?TalitetneKa ci«^i-retne^a papina, in sicer: 1. Tovarna »Oo-lub« v Zagrebu cicrarernl papir v kniižicah pod imenom ^Abadiia«, »Samum« »Oolub« in »Chib«. 2. Tovnrna »Mlrn« v OsieVm pod imenom *Zora« in »Otoman«. 3. Tovarna S. D. Alkalata v Snraievu pod Imenom »Prosvjeta«, »Cajret« In »Napredak«. Poleg teh navedenih se nahnjato na nnSem teritoriiu 5e druge vrste specnalftetnega cigarernega p^pirla pod raxHčnImf hneni, ki je bil pred Izdano prepovedio uvožen fz Inoiemstva v naŠo državo in koješta prodaja je dovolje-na pod pogojem, da ie plaćana pređpfsana monopolna taksn. Do popolne razrodnie vseh gori omen'enfh vrst speciblitottieg5 clcaretnega papina, ki se nahata sedaj iz-ven tovarn pri prodatakih ▼ prpmetu, bo nosila vsaka knH'.Ica b^nderolo Uprave državnih monnpolov, taksirano z 0.50 D v dokr»z. dn fe ?:edr>n;a rnotirtpotna tnksa pla-Čann, dočim bodo nn VnTfllcah novih partlj Izde!Vov tov^rn pritcplTene brmderole po 0.R0 O. V sireni*, dn b\ se pri pos^rneznfli nrodnTni^Ih n-?^ Vn'!*1"1«? •'f^Trtnetra pa-ptria brr* b^n^er^l t>o 0.50 D nred novo izdajo, se bo prati dotlčniku postepalo po la-kontt radi kriončaresja. Dr. Metod Doleac: Nskaj pripemb k predelansmu nacrtu za službeno pragmatik *Tiitro« je prineslo iz peresa neun:or-nega in za stvar resnićno vnetega narod-ne^a pos! inča g. prof. J. Reisnerja tište izprLinembe, katere je sk!cnil pododsek priporočati glavnemu cdseku za izdeuivo službene pragmatike. Najznačilnejše izprc-nicnibc so, da se je znu.aj »urednikov iz-ven kctcgcri.e« odpravi:, da so se položajne in (jcnovne plače, pa tuđi stanarina zelo izdamo zni/alc, da se ie pi priznalo zuro vsaj v n.ičeiu d -daike r-či draginie, vendar m da bi se navcdlo visine zncs.->.ov. Hodclb.i po^uiniii strok uratiništva na ka-tL-o:i;c in skupine se ]e prcpusiiia »ur^bi upia\ne obiasii* Dose;;a p Ine penzije za uradrii.e s fakultetsko n;:chi:i/bo ob 30 lc-tih shrb-j se je odpraviia in naj vel a za vse 35L:na d«ba za vpokoj'iiev. Soci'a'no j z-iTjišlien nov člen, ki daje državnim iislu^bcncčni in ponzi'onistom pravico bivz-plačnc^a lečenja v državnih bc-inicali. Odi-jozna stavitcv vsch l!i A::\ rili usliw'.b-:nccv na razpolcžcnie (razen sodrJkov in urad-ni'-ov na kategorije), rb rbn;:rodovan;u slM/benc pragmatike se jo sker odpraviki, toda ostane le še možnost, da se scuaj službujr.Ocifa uradnika ne sprc'-T.e .v vrsto priiginationo n' stavlicnih državnih usiuž-bencev. Odklonitcv sprejerna ie pa ote/kn-ćena v tein por.IcJu, da jo ima u^otoviti na predlog ministrsiva — komitć četvero dragih ministrov. V nrs!cdnjih vrsticah se gmotnesa vprašanja, ki gn službena pra^niitika us'.a-n:ivl;a, nočem dot«'-:ni:i; pod:J bi 1c — na brzu r;ikj — nekoliko nujnih prcd!o?;ov za uvaževanje pri sklepaniu dcriir*pMcs.i bt-«td.|j, k! s; n-rri o.*i /j i\ p'ili./Ji.ji ttotn Ćl. 10. Ni Jasno, na kaksen način bndo pojedine stroke izbra le načela za razpo-red svojih pokli:cv. Kdo je kompetenten: stroka sama ali pristojno rninistrstvo? Pravilno bi bilo, da to vzame v obzir »or^u-nlzatoricna določila«. Prcdlog: »... saobra^no načelu prethodnoj; stava, izraženom u svome o r-ganizatoričnem statutu« (zaken ali uredba). Cl. 12. Na.'važnejša Izvedba službene prasmat'Jke je pndelba strok v ?;rupe. Ne prs prepuščati to delo »uredbi upravne oblasti*-, že radi tega ne, ker se bodo izei-mile nc:ednnkosti. pa tuđi konflikti med upravnfmi oblastvt Pole;^ te^a ie upravno oblastvo in ultima analisi pnd e^ido politič-nostrankarskega šefa, kar ne more d?M za-j dostnega jamstva za pcpolnu zaupanje v j način podelbc. Tuđi bi se ute^r.i'a podelba, ki bi bila izpremenliiva z »uredbo«, pre-lahko izpreminjnti. Prediog: »Organizatoričnim zakonomi-ma rnzvrstaće se sve struke ...« Zato pa med prehodnimi določili nov čl..... Dokler se za pojedine stroke ne izda-do glede razvrstitve po kateporijah in grupah podelbeni no\H predpisi po čl. 12, veljaio analotrno dosle:5n;i predpisi, a če teh ni ali nlso uporabni, izvrši razdeHtev ministrski v sporazumu s financijskim odborom s posebnimi uredbarr.i.c Clcn 15 in 18 bi bilo združiti v en člen, ali pa v čl. 15 za besedrtmi »tri godine* pristaviti »osim slučaja čl. IS.c. Čl. 18. V drugem odstavku ie govor o »činovnicima van katesorlle« — katere pa je podobor izbrisal, razen če se ministr-ske.^a predscdrtfka, ministre In podsekre-tar}e sem štele. Potem pa bi bflo za te »državne funkcijonarjec premenfti čl. 27, da velja tud I čl. \8 za te funkcijonarje. Cl 19. Za univerzitetne docente veljafo Klede stalnosti posebni predpfsi, da jih je vsakih pet ]et ponovno izbrnti. ker gre za to, da po imenovanu! še znanstveno delu-ieio. To ponovno izbero vrši fakultetski svet. Predlnj:: »Službenik prstaca stalan n slučajevima, za kolo nema onranlzator?čn?m zakonom propisanih naročitih drukčijih ajlovn.« ... ako ... Čl. 3$. Nt prav, da se dr'svnemu urad-nikit, ki mu jrospodinii n. pr. sestra, teta ali bližnja sorodnlca, jemlje četrtina stanarine, ker ni »zakonite dolžnosti izdržavanja take sostanovnlke«. Takih slučaiev je mno-?ro in baš v teh slučajih se zrcali moralna kakovost dr^avncira uradnika 5e boli, kakor pa ob »zakoniti dolžnosti«. Predlog: »... ili koji ne Žive u kućnoj zaiednici sa licima u srodstvu do 4. stepe-na ili u tazbinl do 2. stepena. ima!u pravu snmo ni 75^ od redovne odnosno uvećane stanarine«. Čl. 51. Ni jasno, kako je to mlšlieno, da Stevflo in vrsta vsch službenih položa'ev tiffotovi ?akon«. Po neprijetnih IzViistvih Izza bodjretnega zakona za 1922/23 bi predlasal: »ntvrdin!e se budsretnim zakonom, koji mora da bude n skladu sa orK-\nizatoiiČn!m zakon?ma po;edinih struka ..« Če se to ne napravi, ie nevarnost velfka, da se z bud-getnlm zakonom na tiho suspendira ćelo vrsto obstoiečflh zakonov. Čl. 52. Tu je zopet jfovor o »činovnicima na položaji van kategorija«. Vel ja tuđi tu, knr le k čl 18 navedeno. Čl. 53. Po unfverzitetnem zakonu —* In tako bo rudi pri nekaterih drugih zakonlh — je že v naprd navedeno, v katero vrsto urednikov na! vstopijo; n. pr. asistenti s fakultetsko naobrazbo naj dobe snačai hi plačo profesorjev srednjih Sol, ki .so že 10 let služili Itd. To bo v raznih strokah potrebno odrediti, inače se za take stroke ne bo dobilo moči. Predlosr: »Stupafrići a drtovnn službu, činovnik po pravilu, to jest ako nima po orsranfzntnričtTfm propisima pojedinih struka nnr offtih propis*, ulazi...» ... Cl. 87 i nas!. TudI tu treba generalne kHv7Ml(\ da se na unlverfitskc nastavnike te d«Wbe ozlm»o Ie sm'selno. Ka'ti v vseh imTvtnem staliiču. Čl. 94. Prvi odstavek ni jasen. »Položaj« ie tu lickaj đrugesa k^.h-r v 41. 32, 33 i dr. Brez škode se bvscdi »i položaja« lahko bnžejo. Nejasno je, kako je mišljeno • kaznlće se«. OdpuŠčenjc Iz sh:::bc po no-\«cm našem kuz. zakoniku kakor v nobe-nem dru sem modernem kaz. zakoniku no bo več samostalna kaz^n, ampak posledica ^utovili kazni. Dru^i odstavek Je preozek. Tišti po-slanci, n. pr. sodniki, ki ne morejo kanui-dirati v okrožja svojega oblastva, pa kan-didiraio po dovoliivl čl. 7S ustave v so-SLJnjem okro.'ui, mora-o imeti vendar pravico, da v tisiein okrožju sldicujcio sUodo itd. Preuios: »odnosno u izbornem okrt^ gu svujc Rritori^.:nj naulcluosii« se v dii:-uem odstavku izpusti, a pridt:da stavek na koncu odstavka: »Za dr/avne siu&benicc. ku.i nei.:^:U pravo da se kandiihiju za narodnog puslanika u izbornom okruni svoje teritorijalne nadležnosti, va/.e isti propisi samo za ovaj izuzeten okrug,« Cl. 97. Tu manjka šu doloCiin, da se kriznujc, Ce ne knzciisko, pa vsaj dis.ipii-nuriCno, kuor sprejme da rilo ali pa kakšno druKO obliubo ugodnosti zn to, da bo vršil svojo sUj^bo po danih prcdp>si!i (n. pr. p^J-milcvanjc za tako.'šnje remenje itd., ki se pri nas po nekod b:ije en pr«>s praktkiia.) Cl. 111. Ta vcieClovcLolub.n člen ja pać dubro miSi.en, vendar pa netočen: kateri razred 'e miSljen? ^p^ida U k lcčcnja tud! operaciji? Aii je prcs';rha v boir.išuict vkliućena? Ker vscru tc^a ne tnore S!i:2b. praxm. n^vajuti in bo to tutli po razlijulh boln šnLah raziuiio un-ieno, n::j so pridoda dostavek: »Pobližjcr odredbe dnnesec naroCici ši:i:utl državnih bolnica 2 zdrav-j stvcn'.li stadija. « j Cl. 116. p.-vgreSa se izrečnn dololba. I da se šteje tuđi doi/.ina slu/.be, ki je bila dovršena v času pred post."Tikom r.ise kraljevine. Ce ne tu, pa naj se to orueni v pre-hotinili odredbah. Ci. 13u. Ta vi cdstavek je netocen že raoi icga, ker glavne kazni ^'.ibcnja zvanja* ne poznajo Iiazcnski zakoni";! v SlovcirVi, I!rvatsko-SIavorski. Dalmaciji in FV.sni; tu-di novi kazenski zaken t-j K;avne k^zni ne bo imc-1. Prcd'og, da se r-rvi stavek gh'.si: »Gubitak službe po presudi red^vno.^ snJa zbos kazna po krivičnom zakona, odred;-:-vaće krivi2::i zakon in zakon o postupku u krivičnim stvarima*. Čl. 131 t. 3. Ccetovska oblast se da padal.'§ati !e, ce še obstoji. Če ie že preivj-hala, se da 1c skrbništvo uvesti. Po čl. 4 sp'oh ne more postati državni urndnik, če je oćetovska cb'ast nad niirn pndarš^na, Očetovska oblast traja normalno do 21. leta. Državni uradnik pa more postati 2c z 1S. leti; tore] je moral biti ta čas že izpu-ščen iz očetovske oblasti- PodaljSanie ni več mognče, nmpak le uvedna skrbništva. Zato ie dostavek v t. 3 čl. 131 »111 kad jt> nad njim produžena občinska oblast« v na-sprot'u s Ci. 4 in ođveč. Cl. 131. t. 7. Projektiran je nov jedinstveni kazenski rakonik z določilom: Svaka osuda najmanje na šest meseci strogog: zatvora ili na godinu dana zatvora povlači za sobom gubitak državne i svake druge javne slu2be, koju osudjenlk ima. I kraći strogi zatvor će biti skončan s gubitkom državne ili kakove druse javne slu.čbc u slučajevima u kojima se osudjenik izvršenim krivičnim delom pokazao nedostojnim službe u kojoj je. Gubitak službe u ovim slučajevima traie za vreme od dve do deset godina i računa se od dana, kad je kazna izdržana, zastarela ili oproštena. Po iz-teku rokova pomenutlh v §§ 43—46 ne vraćaju se izgubljena prava, već se osud-jeniku samo vraća sposobnost da Ih može Iznova steći«. To so principi, ki veljajo slično po vsch modernih znkonih. Zato naj se tuđi službena pragmatika prilagodi tem principom In naj se glasi točka 7: »Kad se službenik presudom redovnog suda osudi na strogi zatvor Izpod 6 meseci ili zatvor iz-pod 1 godine, ako se je osudjenlk s Izvršenim krivičnim delom pokazao nedostoj* nim službe u kojoj je«. Čl. 134. TudI glede penzITe je treba ko-neralne klavzule za tište stroke. ki i majo posebne predpise, n. pr. univerzftetnl zakon. Osobito velja to glede prisilnega pen-zijoniranja po čl. 13S, 139. Cl. 156. Opozariam na to, da so drž*. podsekretarji Klede disciplinskih presreli ostali brez predpisov. Za ministre velja zakon o ministrski odgovornosti, za navadne službenike — službena pragmatika, za drž. podsekretarje pa ni nobenih predpisov. Opozariam nadalje, da potrrcšam do!o-čHo, kl odre.fa da naj ščitl poslaniška imuniteta tuđi pred disciplinarnim postopanjem radi pregreškov storjenih v svojstvu po-slanca. Cl. 191. Disciplinsko sodiSče bi moralo pač tuđi samo kazni za nerednost izreci, ako pokaže ustna razprava, da stvar ni bila tako huda, kakor se je prvotno mislilo. Zato treba č!. 191 dodati: »Ako nadje disciplinski sud, da povreda dužnosti ni bila takva, koja Iziskuje disciplinsku kaznu, može Izreci i kaznu za neurednost.« Cl. 214 t. 3. DoločIIo, da se izgubi penzija »za zločine i bezčasteća dela za koja je nadležan i redovan sud«, so nejasna, lahko prestroga* n, pr. če le kazensko posto-panje Se le v toku. Da se spravljo v sklad z določili projekta za kaz. zakonik prediog: 3.) za krivična dela. za koja nastupio Je gubitak gradlanske castl«. Cl. 221. Ce se prepusti prevedba, se-danjih uradnikov na novo službeno prag-matiko uredbi pristojnepa ministra, ostane de facto prejSnJl elan, kl je stavil vse na razpoloženje, vendar V veljavi. Zato bi btlo v čl. 221 odrediti: *Po obnarodovnnju ovoj; zakona nadležni ministri dužni su u najkraćem roku Izraaftl »ve uredbe in pravilnike predvidjanim ovim zakonom a osobito n skindu sa propisima Cl. \2.« Cl. 236. Tu bi moralo statU da se prizna tuđi tista služba, katero Je uradnik đfr vrSfl pred nastankom nale ćrimytt $ dobO Stran 4 »SL OVCNSK1 NAROD« dne 5. novembra 1922. ^____________^_^________,_____ štev. 252. POLITIČNE VESTI, == Avdijenca. Iz Beograda javljajo: Nj. Vel. kralj Aleksander je 2. t. m. spre-jel v avdijenci glavnega tajnika Društva narodov Erika Drumonda. Kralj je tajniku izročil svojo sliko z lastnim pod-pisom. = Demisija ali rekonstrukcija vlade? Te dni se že ima odločiti, ali ostane scdanja vlada še na krmilu, ali pa poda demisijo. Ako se razmere v de-mokratskem klubu za enkrat še zale-pijo, bo kriza v vladi za nekaj tednov odgođena, priđe pa do precej obsežne rekonstrukcije v vladi. V slučaju rekonstrukcije bi, kakor poroča »Epoha«, izstopili iz vlade minister post. dr. Žarko M i 1 a d i n o v i ć, minister zuna-njih del dr. Momčilo N i n č i ć in pravo-sodni minister dr. Laza M a r k o v i č, eventualno pa še Krsta Miletić In Marko T r i f k o v i ć. Kot novi kandidati za ministrslvC portfelje se imenuje-Jo naš poslanik v Parizu dr. Miroslav S p a 1 a j k o v i ć. dr. Velizar J a n-k o v i ć in dr. Ninko P e r i ć. Portfelj "ministrstva zunanjih del bi naj prevzel .'dr. Spalajković ali dr. Jankcvić*. Za dr. Spalajkovića je večina radikalnega kluba, za dr. Jankoviča pa PaŠič. Dr. Pe-rić bi imel prevzefi listnico pravosod-nega ministrstva. Od demokratskih mi-nistrov bi predvsem izpadel finančni mmteter dr. Kumanudi, glede katerega zaMevajo radika!ci, da se ga izkrca ob eventualni rekonstrukciji. = Davidovič, radikale! bi Hrvat!. Beogradska »Epoha« podaja zanimivo situacijsko poročilo o tekmi glede Hr-vatov med Davidovićevo skupino v demokratski stranki in med radikalci. »Epoha« piše: »Ker je bilo v zadnjem Času zbližanje Davidovićeve skupine s hrvatskimi politiki dovolj očividno, so bili radikalci v strahu, da bi jih v slučaju razpada koalicije Daviđovičev-ci ne potisnili v ozadje ter jim s tem preprečili njihove stare kombinacije, da se eventualno pogode s Hrvati. Z ozi-rom na to so se radikalci sedaj posta-viii odločno na stališče, da zadostuje za sedaj rekonstrukcija vlade. To so sto-rili v svrho, da bi se tekom daljnesa razvoja docrodkov lahko zopet prihll-žaH Davidoviću, s katerim so sedaj v napetih odnošajih, in bi tako istočasno stopili v zvezo rudi s Hrvati Povsem naravno je, da bi po teh dogodkih ostal Pribičević popolnoma na cedilu in do-cela osamljen«. = Boljševik! o fašlstovskem prevrata. Dopisnik »Russunionac poroča iz Moskve, da je vzbudil nepričakovani uspeh Ital. fašlstov veliko paniko v Moskvi. V nedeljo je bila sklicana v Kremlju izredna seja uglednih komuni-stov pod predsedništvom Ljenina. Po te* seji se je vršilo zborovanje narodnih komisarjev. Zborovanje je otvoril Ljenin, ki je izjavil, da pomenijo nepričakovani dogodki v Italiji prelom ev-ropskega mišljenja. Ne smenio zatiskati oči, je dejal Ljenin, Evropa in za njo tuđi Rusija stoji pred velikim Izbruhom nacijonafne zavesti. Fašistovski Vezuv v Italiji !n ruski nemirni Ural prlčata o tem. Komunizern ni zapusti! globokJh korenjn v Rusi.ii !n ođkritosrčno je tre-fca priznati, da pada povsod — tuđi v Nemciji. Silna ie le nacijonalna zavest rarodov. Vsled te*a se je bati podob-neffa izbrana tud! v Rusiji. Ce je to poročilo resnično, pomeni temeljito izpre-membo Uernnovega naziranja. — Madžarski fašizem in klerikafl-*em. Češki listi poročajo iz Budimpešte o madžarskem fašizmu, ki stalno na-rašča po italijanskem vzgledu. Madžari kaj radi oponašalo druge narode in skuSajo prilagoditi svojim razmeram stvari, ki se dmgodi ugodno razvijajo. Sedaj so jim pri srcu posebno italijan-ski fašisti in pa turski kemalisti. Hor-thyjevi oficirji prihajajo v Turčijo, da bi se bojevali na Kemalovi strani proti turskim in proti madžarskim sovražni-kom. »Probujajoči se Madžari« se orga-niziraio v fašistovske jednote in po-vsodi se sliši to-le: »Fašizem resi Madžarsko. Madžarski Kemal vstane in pribori madžarski domovini integriteto in svobodo.« Organizira se tuđi dijaštvo, ki že ima fašistovske zveze. Vlada daje organizaciji raznovrstno orožje. »Probujajoči se Madžari« apelirajo na vse moške od 20. do 40. leta, da se organi-zirajo in vadijo v orožju s svetim In edinim ciljem: »Obnovitev tisočletne Madžarske, za katero se je treba boje-vati po vzorcu turskih kemalistov do zadnjega diha.« Različnl pojavi kažejo, da je to gibanje v prvi vrsti naperjeno proti CeškoslovaŠki, hočejo pa seveda »obračunati« tuđi z drugimi sosedi, ki so jim »ugrabili« kose svete madžarske zemlje. — Tuđi h klerikalizmu se Madžari pridno zatekajo. VrSil se je katoti-ški kongres, o katerem podrobno po-ročata tuđi dva italijanska katoliška lista »L* Unita cattolica« in »Lf ftaliac. Na tem kongresu je govoril tuđi pape-Ški nuncij Schioppa« in sicer tako-le: »Mir je bil podpisan, ali potlačen je bil mirovni duh. VI, madžarski katoliki, imejte Ijubezen do Boi* tu domovina U je tako iepa pa tako nesrečna, tako velika pa tako ponižana. Đodite prepričani, da laž, krivičnost in sovraštvo skri-vajo v sebi pričetek razpada in smrti, dočim pravičnost in Ijubezen pornenjata moč in življenje.« Tako bi vladala po nuncijevem mnenju okoli Madžarske sama krivica, pri Madžarih pa bi bila doma sama ljuba pravica. Ali izvolijo »Probujajoči se Madžari« kaj kmalu monsignora Schioppa za svojega čast-nega člana? = Konferenca v LausannL Lord Curzon je razpravljal s franeoskim generalnim zastopnikom o ukrepih zavez-niških držav, da ustanove enotno fronto proti Turčijl. KemalistiČna delegacija pod vodstvom Izmet paše odpotuje v Lausanno 6. novembra. Japonsko bosta zastopala na konferenci generalni za-stopnik v Londonu in japonski poslanik na Češkoslovaškem dr. Nagaoka. = Bolgar'rja zaliteva redovno vojsko. Zbog nesigurnega položaja v ne-katerih pokrajinah in ogrozanja mei je bolgarska vlada poslala Angliji, Franci-ji in Italiji noto, v kateri zahteva, da se Bolgariji dovoli gotov kontingent redovite vojske, ki bi ji omogočila vzdrže-vati notranji red in sigurnost meje. Resolucllti državnih unrt-nlkov in usluibencev. Vsled poziva Glavnesa Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, sestali so se, zastopatii po svojih delcgatlh, državni uradniki in uslužbenci vse kraljevine dne 29. in 30. oktobra 1922. v Beogradu, kjer so, pretresajoč težki in žalostni svoj položaj, konstatirali sledeče: Vzlic vsem izjavam irosp. predsednika kraljevske vlade in načelnikov poslanskih klubov v Narodni skupščini prilikom lan-skoletnega kongresa: da Je njihova vroča Želja, da se vprašanje državnih nameSčen-cev v interesu države same resi čimprej rnogoče; vzlic obečanju odgovornih faktorjev, da se prične v najkrajšem času reSevatl to vprašanje in to vprašanje, ki ie po mišljenju odgovornih faktorjev in vse javnosti eno naj-bolj perečih državnih zadev, niti do danes, po preteku štirih let našega osvobojenja In ujedinjenja ni še rešeno, zato zahtevajo vsi državni uradniki in uslužbenci najenergiC-nejše: Da se zaKon o sluđeni pragmatiki, s lčaterim se urejujeio gmotnl in pravni od-nošaj! državnih uradnikov In uslužbencev v vsej kraljevini resi zakonodajnim potom Se v tej seziji in sicer sa prvih sejah Narodne skupSčlne. IL Da se takoi okine omejitev družinskm draginjskih doklad za vse one nameščence, ki so s to omejitvijo prizadeti In da se svota tako skrčenih doklad takoj Izplača naknadno vse od onega meseca, od katerega liajprei so bili prizadeti oškodovani. m. Da se takoi odredi, da se izplača en-Ičratni nabavni prispevek vsem državnim uradnikom in uslužbencem, to pa Še v me-secu novembru t 1. Ta enkratni prispevek mora znaSati: za samce 4000 Din., za oženjence brez otrok 5000 Din., in za oženenee z otroki 6000 D. IV. Da se draglnjske doklade vseh državnih UTadnikov, uslužbencev in upokojencev iz-enačijo v vsej kraljevini in sicer na ta način, da se uvede stanarina tud! za one pokrajine, kler dosedaj ni bila v veljavi In da se izplačuje stanarina tuđi ncukaznim nastavijencem vse kraljevine, V. Da se zakon o draziniskiti dokladah prcdrueači in da se đopolnl s sledečimi đo-ločbnmi: 1.) Osebnc in druŽInske doklade se zv\-šajo za 100 •/•; 2.) doklade za vse kraje in za vsa me-sta v kraljevini enakc; 3.) žene v državni službt, ki so poro-Čene z državnim uradnikom ali nameščen-cem, dobivaio polne osebne draginiske đo-kJade: 4.) encetn, V »zakonskem predlogu o volnl odSkodnlnl«, kl temelji na uredbi v povrnltvf vojne škode z dne 30. junlla 1920. Ako kraljevska vlada hi Narodna sknp-Sana Izpolnl «el|e. Izražene v tei resolodtl. napravi nalveCJI korak k notranjl konsolidaciji državne uprave: v nasorotnem sltt-čaiu pa mora vlada In Narodna skitpKIna prevzetl pred lavnostjo prav vso odgovornost za vedno )a£)e In sllneiSe moralno in materUalno propadanje svojih uslužbencev, teđal tuđi u ▼•dno )a£U amd v tfrtavM Povišanje telefonskih pristojbin Po naredbi ministarstva pošte in tele-erafa so s 1. oktobrom t L stopile v velja-vo nekatere izpremembe glede uvrstitve telefonskih nuroinikov po skupinah in raz-redih in pa zvišanje nekaterih telefonskih pristojbin. V L razred spadajo mesta Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Sphi, Novi Sad, Subotica, Veliki Bečkerek in Ma, ribor. Naročniki v tem razredu plačajo tole letno naročnino: a) Banke, bančne poslovalnice, menjal-nlce in vsi ostali denarni zavodi, baii, bio-skopi - kinematografi po 4.000 Din. b) hoteli, tovarile, rudniki. nilinj, re-stavrantl. kavarne, slaščičarne, bifeji, gustil-ne, pivnice, trgevine, agenture .izvozne in uvozne pisarne, privatna skladi'ča, orfeji in carinski posredovale! - špediterji po 3.000 dinarjev. c) delavnice ,magaclni, ki se ne bavijo s prodajo na debelo, podjetnižke, inženjerske ln arhitektske pisarne in javne jrovoril-nice, nameSčene pri privatnikih po 2.000 D. d) notar]!. odvetniSke in ekonomske pisarne, veleposestvu, mestna p< dj-^ja (tramvaji, elektrarna, plinarna itd.) penzijn-nl, klub}, društva in vsi drujri prostori, ki so namenjeni za javne sestanke in fotografi po 1.R00 Din. e) lekarne in male stanovske (hnnilne) zadruge po 1.500 Din. f) Zdravniki. ki IzvrSul^Jo privatno zdravniško prakso, Časnikarska. uredni^tv^ in upravni^tva po 1000 Din. g) privatni stanovi, državne in snmn-unravne oblasti, civilni inženjerji (Kcorne-tri), babice, dimniknrii, nabavljalne zadru-jre. državna skladi^ča. cerkve, katedrale, džamije, sinagoge, vak*ifl. konzulati tujili držav in književna društva po 500 Din. h) drž. uradniki in zdravniki, ki so dr?. uradniki, pa narodni poslanci, kl se bavijo s posebnim opravilom (v stanovanju) po 400 Din. i) PoStni in brzojavni ura'đr.iki (aktivni in upokojeni) in pa njih drrStva in ustanove, aktivni uradniki računovodstva ministrstva poSte in telegrafa, nregledniki ra-čunov pri mlnistrstvu pt., prezledniki p. in t. raCuna pri gl. kontroli in Član to skupine, honorarni pt. zdravniki v glavrrh cer*rlh (po odredbi direkc!]*) v stanovanju. Člnve-koljubna društva, ki dclrfo brez dr-bičkri, vse privatne in državne bolnice In sanatoriji, okrožne bolničke bi a trajne.- sasilska društva, sokolska društva, dijaške menze, ljudske kuhinje, vodne zadruge, Rdeči križ, privatna društva za zaSčito dece *n materinska druStva v društvenih prostorih 200 Dinarjev. V TI. razred 3pada|o vsi ostali kraji, kl Imajo veC ko 10 naroCnikov. Na-roCniki skupine a) plačajo po 3000 Din. skupine b) po 2500 Dm. skupine c) po 1800 D, skupine d) po 1500 Din, skupine e) po 1000 Din. skupine f) po 800 Din. skupine e) po 400 Din, skupine h) po 300 Din in skupine i) po 150 Din. Kraji, k! imajo do 10 naročnttčov spadajo v III. razred. Naročniki v tem razredu plačajo trt petine one naročnine, kl Je pred-pisana za TT. razred. Za pomožno centralo s 3—10 sporednimi aparati ali postajami se zvi5a naročnina na 250 Din, za tako, ki Ima 10 aH več spor. aparatov ali postaj pa na 500 Dfn. Naročnina za sporedni aparat se zviša na 180 Dfn, pristojbina za vzdrze-vanje izvenmestnih telefonskih vodov pa na 10 Din za vsakih 100 metrov. Za instalacije glavne postaje plačajo naročniki skupin a)—i) 1200 T)fn. skupin $0 in h) 800 Din in skupine I) 300 Din. Instalacija pomo?nih central, si ..iajenju. Po nasvetu zdravnikov ne ;-ne nekaj dni zapustiti sobe. j oložaj v Italiji. — Kraljica Marija y oarodnem cleda- J'ščil Iz Beograda nam javljajo: SnoCi je Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu kneza Arzena in princa Pavla prvikrat posetila narodno gledališče. Prisostvovala je operi Sevilski brivec«. Občinstvo Je kraljico navđušeno pozdravljalo. — Odhod španskega tnfanta. Iz Beograda javljajo, da je včeraj španski infant Alfonz odpotoval v Madrid. Infant je bil <:ost naše kraljice, ki ga Je sprcmljala na kolodvor, ker je kralj obolel. — Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar se je vrnil z dopusta in ic zopet prevzel vodstvo pokrajin* ske uprave. — Napaćen račun. »Jutro« iz* računava, da bi JDS, ako bi ostala ;notna, pri volitvah dosegla svojo relativno većino. Opira se pri tem na rezultatih pri lanskih volitvah, ko je dobila JDS 2S00 glasov. Temu nasproti postavlja klerikalno * ko* munistični blok, ki mu prisoja 2500 'Masov. Vse prav. Toda kje je pa ostala NSS, Ali Jutrovi gospodi Se elanes ni jasno, da bi se NSS priklo pila bloku, ako bi naša skupina ne sesla v od nje ponuđeno nam roko? Ali ni potem račun na dlani, da bi v tem slučaju dobil blok visoko nad "000 glasov in s tem sigurno abso* lutno većino? Ne bilo bi od prav nikake koristi, ako bi se samo naša °.kunina zopet priklopila oficijelni JDS, ker bi ta vkljub temu ostala v manjšini. Ves napredni živelj nam rorej mora biti hvaležen, r*a smo se spojili z NSS v eno skupino ter .i tem preprečili zrnato klerikaliz* ma, ki bi bila v nasprotnem slučaju gotova stvar. Ako bi šio JDS res za stvar, ako bi jej šio res za to, da rsrepreči zmago klerikalno*komuni# stičnega bloka, bi morala skušati iačiti našo skupino, ne jo pa slabiti. Ker 2 je več nego 1. — Nevolja med komunisti in socijalisti. Med komunisti in soci* jaJmrni demokrati vlada velika ne* volja proti voditeljem, ker so skle* nili znani pakt s klerikalci. Očitajo voditeljem, da so se docela prodali klerikalcem. kar zlasti izpričufe se* stava kandidat^ke liste, na kateri dominira io klerikalni kandidati. Naravnost ogorčeni pa so tako ko« munisti kakor socijalni demokrati zaradi vsebine s klerikalci sklenje* necja pakta. Po tem paktu je nam* reč določeno. da bo dr. Perič — v slučaju seveda, da si pribori kleri* kalno * komunistična socijalisticna \:oa?ic?ja većino pri obČinskih vo# litvah — samo navidezno izvoljen za župana, na kar se takoj odpove ~'upanske:r\u stolu na korist kleru kaića dr. Stanovnika. Med železni* čariiskomunisti je zelo malo takih, ki bi odobravali pakt s klerikalci. In vsi ti iziavljajo, da se raje ne uddeže volitev, kakor da bi glaso* vali s klerikalci. Tuđi med Peričev* ci je jak odpor proti Kocmurjevi ~>olitiki paktiranja s klerikalci. Ti nezadovoljneži izjavljajo, da hodo glasovali raje za Bernotovo listo, kakor da bi delali štafažo kleri? kaićem. — Odgovor na »Jutrove« neslano-st!. Z ozirom na notico, ki jo je posvetilo včerajšnje »Jutroc g. gostilničarju Aloiziiu Rusu, nam je le-ta poslal ta-le odgovor: »Moja izjava v »Naroduc je bila točna. Res je, da me je posetil »Jutrov« poročevalec, s katerim pa ni-sem govoril o — hudičih, pafi pa o — ministrih na razpoloženju, o katerih sem res prepričan, da so popolnoma nepotrebni. Sicer me pa veseli, da »Jutroc ugotavlja, da sem zdrav na duhu in te-les«, o čemer se bo *Jutrova« gospoda se lahko posebe prepričala pri volitvah. Alojzij Rus«. — »Jutrovc!« v strahelL Na kandidatski listi »Jugoslo venske zajednice« se nahajata tuđi dva za-stopnika radikalne stranke in sicer prvi kot kandidat, drugi kot namestnik. To ni bilo po godu mladinom, ki bi sicer najraje pohrustali vse ra-dikalce. Opetovano so se zato ocrnili v Beograd na radikalno stranko ter jo rotili naj ljubljanskim radikal-cem prepove udeležbo pri občinskih volitvah na strani »JugOslovenske zajednice«, če5 da je dolžnost radi-knlcev, da se postavilo ob bok edino mladinom, ker so vsl drugi, tudl tišti, ki s osvoje dni odločno branili radikalne prvake kakor PaSIĆa In Jova- noviSa proti mladinom, sami veleizdajnik! fn sovražnikl države. Tn ker vse te akcije nlso tfovolf zalegle, Je stopil sam mlnister dr. Žerjav oseb-no k radlkalcem. Uspeh te Intervencije ie brzojavka, kl Jo zmasoslavno priobčuje današnje »Jutrom In v Kateri 9A »Orao* Orffluh* itranlm I v Ljubljani naroča, da ne smejo kandidirati na nobeni listi v Ljubljani«. Će gospodje mladini mislijo, da so s tem odbili od »Jugoslovenske zajednice« radikalne volilce, se zelo mo-tijo, imamo nam reč točne informacije, ki se glase tako, da se radikal-ci ne v Ljubljani, ne v Beogradu ne bodo dali izrabljati za lakaje miadin-skih teroristov. Sicer pa smo nave-dli ta slučaj samo zategadelj, ker je velezuačilen za mladinske borbene metode. Jhn pa že teče voda v grlo, zato je njih geslo: »Hilf, uas helfen kann!« — Ljubljanska borza ho imela, ka* kor čujemo, svoje prostore v poslopju Filharmonične dru>be. — Smrt vrle koroške Slovenke. Iz Boro vel j nam poročajo: V torek, 31. oktobra smo pokopali vrlo koruško ro-doliubko gospo Marijo Borovniko-v o, soprogo g. Ludo vika Borovnica, širom znanega puškarja v Borovljah in deiipogljivega prvoboritelja za pravice zasUžnjenth koroških Slovcncev. Pokojnica je bolehala od januarja 1910, ko so Neinci in nemčurji udrli tostran Drave in prognali naše maloštcviine čete. Med dru>rirni je bila takrat posebno hudo prizadeta Borovuikova družina. Nje Člani so delorna zbežali na Kranjsko, deloma so jih Nemci odgnaii v ujetništvo. Doma ie ostala sama mamica, kateri so zapretili, da jo ustrele, ako zapusti hiŠo. Ko so par dni po za-sedbi »Meimatsdienstlerji« streljaje iz-ropali Borovnikovo liiso in tovarno, se je tako prestrašila, da je zbolela in od takrat se ji zdravje ni več povrnilo, do-kler ni končno podlegla neizprosni smrti in legla v prezgodnji grob. Na dan plebiscita so bolno peljali v glaso-v.ilne prostore, da je se storila svojo dolžnost za Jugoslavijo. Tzid plebiscita jo je zelo potrl. Hrepenela je dočakati svobodo slovenskega Korotana, ali žal ni ji bila dana ta sreča. Pogreb blage pokojnice je dokazal. kako visoko je bila spoštovana in kako ćelo v nasprotnem taboru spoštujejo vzorno Borovnikovo družino. Z Atarijo Borovnikovo je legla v grob navđušena koroška Slovenka, vzorna žena in mati. V družbi spoštovane^a soprega je vzgojila svojo družino v kristalno-čistem sloven-skem in jugoslovenskem duhu, ne bojec se pogostih zasramovanj od strani za-grizenega boroveljskega nemčurstva. Bodi ji lahka mučeniška slovenska zemlja korotanska! — Smrtna kosa. Na Količevcm pri Dobu Je umri posestnika sin g. Jakob Hcče-v a r, star ?S. let. Hla?: mi: spomin! — Rusko predavanje. V nedeljo S. novembra ob 1.45 popoldne se bo vršila na univerzi (zbornica) javna seja ljubljanske podružnice društva ruskih nčenjakov v kraljevini SHS. Člana društva prof. dr. N. B u b n o v in dr. A. B i 1 i m o v i č bosta poročala o »Pragi, kot središču ruskega znnnstva in ruske prosvete izven Rusijec (vtisi z II. kongresa ruskih učenjakov, ki se je vršil od 9. do 15. oktobra t. 1.). Jezik predavanja je ruski. Vstop je prost. Predsednik ljubljanske podružnice prof. dr. N. Bub- nov. — Komercijalr.; vočernl točaji ,ia trsor-skl akaderalil v Ljubljani. Začetek predavani se objavi potoni dnevnih listov. Ravnateljstvo. — Godba Dravske divizije priredi kakor v preteklih sezonah tuđi letos serijo simfoničnih koncertov. Prvi koncert bc 20. t. m. z Brahmsovo simfonijo St. 4 e moli. Natančen spored priobčimo pozneje. — Gođba Zvezc JugosJ. železnl-čarfev priredi v nedeljo, 5. t. m„ v zim-skem salonu gostilne »DraSček«, Boho-ričeva ulica 9, zabaven večer z razno-vrstnim programom. Začetek ob 16. — Kdor se hoče dobro naplesati, naj priđe. Za mnoKobrojen obisk prosi Godba jugoslovenskih železničarjev. — Kaj pa to? Cene na današnjem trsu so zopet poskočile. Jajca na 8 K, mokn na 21 K, slanina na 106 K, In vendar se je na-povcdalo sploŠno padanje ceu. Tržno nad-zorstvo naj pojasni, v čem je utemeljeno to neprfčakovano zviSanje cen najpotreb-nejSim Civilom. — atlkor krartet ▼ CeUtu Zikov kvartet kl se Imenuje na željo CeSkcslovaŠke vlade »čeSkoslovalkt kvertet«, koncertu i e 8. nov. t. L v celjski unionski dvorani. Na programu so Dvofak, Beethoven In Bordin. Kavama »Evropa« bo ta večer do 1. pono-čl odprta. — Voiaikl groboTl v CeOn, ki slo-vijo kot najlepše urejeni v naši državi, so bili na dan vseh svetih lepo okra-leni. Mestna občina pa je na sredi voj. pokopaliSča obesila krasen venec, raz katerega smo čitali: Umrlim junakom v spomin — celjska mestna občina. — Cefjska dnkarna. Plšejo nam: Gotovo ni vse eno, kdo bo imei to cinkamo. Po Celju govorijo, da jo bodo te dni oddalt. drugega pa nihče ničesar ne ve. Pravijo, da jo je kupila ali vzela v najem »Slavenska bankac. — Strelne vale na Posavjn. Dne 10. in 11. t. m. bo imel triglavskl pe-bgtni pojk U* 40 streine yaj« x ostrimi naboji pri Klecah. Prebivalstvo naj ta | dva dni ne hodi po nepotrebnem na polje, da se ne dogodi kakšna nesreća. Teren, kjer se bodo vršile strelne vaje od Gameljnov preko Ježiće, Kleč in Tacna, bo vojaško zastražen. — Padanje cen- Iz Maribora nam piSe-Jo: Veletrgovina z železnino Pintur ćt Le-narJ v Mariboru ie znirala sledeče cene: Pri železu, žiCnikih in žici za 2 K pri kg: vodovodne cevi, kuhinjsko pesodo In od stavbcne^a kovanja Izdeike iz medenine pa za 20°». — Nesreća pH deiu. V Ceirtek ob 5. uri popoldne si je 36 lemi po^estnik Ignacij I orber v St. liju na dvdi krajlh nogo ilo-inil ko je Žagal s svi-iim hlapcem drevo, katero mu je pri tem pađlo na nogo. Pozvani mariborski rešilni oddelek, ki je v 2ii minnUli je dospsl na lice mesta mu je v ko ( bvezal ter ga prepeljal v bolnišnico v Maribor. — Smola kmetlce. Neka kmetica Iz da-llne !!ub!ianske okolice je danes 2jutraj naložila na voziček jabolka, smetano, itd. pograbila iz grede hitro 7 pifčet ter jih v pomanjkanju kurnika zmasila v vrečo, ]o trdo zavezala. Na to hajd z vsem v Ljub-Ijano. Na trgu je brž razvezala vrečo, pa oj gro^a! vseh sedem pišćet je povezalo glavice, bile so -- zadušene! Komaj sprav? vse iz vre.e na dan, se ji je prevrnil vozl-Ček in vsa jabolka, smetana Itd. je iežnlo v blatu. Naše gospodinie menda nišo iz-hirčne, pa so se kar steple za poginola pileta. — Aretacija klatlvlte?a. Policijski ngent Poćobnlk je aretlral včeral brezposelnega Feliksa Kovala. Kova? Je prava povojna cvetka. Že od prevrata dalje se potepa Sirom kraljevine brez vsakeca dela In se pre-živl'i iiključno Ie od tatvin. Predkaznovan }e bila »Sele* desetkrat Po zndniem prestanem laporu Ie bil izgnan iz Ljubljanu In izbral si Je Maribor ?a centrum svojega delokroga. Ker so mu postala tla v Mariboru prevroJn, se Je vrnil pretekli teden zopet v Ljubljano. Na dar. Vseh svetih — to ie Ml po niesovem nnenju naiboli pripraven dan, Je vlomil v Kolodvorski ulici v neko prenočiSče in tam odiiesel več obleke In čevljev. Očividno mu pa vsi svetniki nišo bi!i naklonjeni, kaili 2c drugi dan je padel v roke policiji, ki je napravila knrijeri Kovačevi konec in ga od dala sodišču. — »rrilateljčki« dobre Šunke so 30 okt. | napravili v shrambi mcsar.fa Adolfa Žab- ieka v živinozdravniški »jlicl majhen obisk, ki se Je dobro izplačal. Z nenavadno spret-nostjo so natikali §unkc in klobase na dolgo oSpičeno palico in jih vlekli s sugestivno mo^jo — tako kot Je Svengali ljudi k sebi. Mesar Žablck ima okoli 20.000 tfsoč kron Škode. — O neznanih srakah ni sledu. — Pol milljonn tfr je poneveril j podblagainik Rihard Oesterrelcher na I železniški postaji pri Sv. Andreju v Tr-| stu. Služil je ta;;* okoli 20 let in bil ves i Čas zelo dober urađnik. Te dneve je ne-j nadoma izginil in z njim je izginilo pol i milijona lir. Prijeli so ga v stanovanju nekega njegrovega prijatelja. Dobil? so pri njem komaj polovico manjkajočega denarja, kam je druga vsota izginila, noče povedatl Oesterreicher je Nemec z Dunaja. — Tatrine koks. Na Dunajski cesti je | bilo Ivanu Prebiiu izpred gostune Zalaz-i nik« ; kradeno 10.000 kron vredno kolo znamke »Tribunac Kovaču Franu Derva-nja pa je bilo na Brezovici ukradeno kolo znamke «Kinta>, vredno 5000 kron. — Prijet poštnl tat Aretiran je bil 27 letnl poštni hlapec na glavnem kolodvoru Fran Oorjanc. Slcdnji je odplral poštne pakete in kradel iz njih, posebno se Ie Specijalizira! na čevlje, katere je kasneje prodaja I. Pri tem se je oziral precej na modo In si izbiral samo najnovejle Čevlle, ker Je bila kupci ja s sledniimi najbolj dobička nosna. Policija ga je oddala sodi5ču, — Zasačenl pri hazardni i«ri. Policija v Zemunu je napravila pretekli teden v hotelu »Central« racijo, ki se je končala zelo uspešno. V neki zakotni sobici je zasačila več dobro znanih zemunskih trjrovcev, kl so hazardiraii za žive in mrtve. Policija fe ves denar — bila Je okrogla vsotica 322 tisoč kron zaplenila. Proti hotelirju In Igral-cem Je bila podana ovadba. — Specijalist za ženske boleznl in po-rodništvo dr. Benjpmin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica štev. 46, ropet ordinira. — Pojasnilo. Včerajšnjo notico o veliki tatvini pri tvrdkl I. C. Maver pojasnuiemo v toliko, da aretiranl Ivan recte Alojz Omahnr-, sluga pri Albin Prepelnhovl obla-čilnici, ni identičen z K- Franom O mah na, slugom pri t\ rdkl I. C. Mayer. — »Slov. Narod« se dobiva v Sa-rajevuc v kavarni »Napredakc. MISTIKA IN SPORT. — S. K. Ilirije : S. K. Primorje. V nedeljo dne 5. t. m. se vrši zadnja prvenstvo na te km a v Ljubljani, in sicer med Iliri jo in Primorjem. Ker se gre takorekoč za pi« venstvo v nogometu, zato bodeta skušala oba klubfl doseći Cim boljši rezultat. Svojo moč je Ilirija ponovno pokazala v zadnjih tekmah, toda Primorje bode za njo trd oreh. Posebno obramba Primorja je izbor« na, ker naatopi znani branilec Mozctić, ]om teri itudira sedaj na Dunaju in istotam tre* nira. Tekma ae vrsi na igriicu S. K. Pri« morje ob Dunajak cesti ter ae prične ob 15. uri Predtekmo igraU ob« rezervi ob 13. uri 15. min. — Odbor klab« kotesarftv ta notocik-IJttoT »Hlrlli« v Ljubljani rabi vu dane na sestanek, kateri se vrli ▼ ponedeljek 4n« 6. t rru zvečer ob 8. uri v zadnji sobi re-stavraclje pri »Slonu. Zaradi važnosti se-stanka udeležba obvezna. — Zdravo. — Čeikl nogomet. Kolenatv, glasoviti half praSke Sparte, eden najboljSih knlcev na kontinentu, ie Irstopil Iz Sparte In bo igral ra harve Slavi je. Tuđi Koieluh, sred« nji napadftlec TepHcer F. K. je preitopU k Slaviji. PHstop obeh glasovitih igralecv bo ie iUk moteo moitro SUvij« aflno oJafiL KULTURA. REPERTOAR NARODNEOA GLEDA- LISCA V LJUBLJANI. DRAMA. Sobota 4. nov. Hedda Oabler Izv. N^delja 5. nov. ob 3. p^p. Jack btraw Izven. Nedelja 5 nov. ob 8. zvečer R. U. R. Izven. Podenel'ek 6. nov. Hedda OaMer R.-d C Torek. 7. ncv.: Zaprto. Srcdd, 8. nov . »2ivi mrtvec«. Red B. Cetrtck, *>. nov.: »Svaiba Krečinskctja*. C. Petck, lJ- rov.: »Hlapci«. li. SoLota, 11. nov.: »R. L R.« Izven- OPERA: Sobota 4. nov. Jenufa Red D Ncdelja 5. nov. Triptvelion. lzv. Ponedeljek 6. nov. Zaprto. Torek, 7. nov.; »Jenufa«. E. Si eda, 8. nov.: Zaprto. ("etrtek, 9. nov.: »Tajnost«. A- Petek. 10. nov,: Zar"*<>- Sobota, 11. nov.: »Sevilski brivec«. Izven. SENTJAKOBSKI QL£DALIŠKI ODilR. Sobota, 4. tiuv.: Mladost. Ljubtzcnska drama. Nedtijo, 5. nov.: Mladost. Ljubezenska drama. c . — Šentjakobskl gledallSkl ođer. Danes v soboto, 4. novcinb;a se predstava »Mladosti« ne vrsi ,ker je g. Sancin zaposlen v dramskem gledalištu, kier so izprerr.enili repertoar. Današnje vsiopnice vcljaj« n predstavo »Mladosti« prihodnji teden. Dan se obiavi pravočasnn. — Se par onazk k »Heddi GaMer«. Oglct'al stin si predstavo ponovno. Zdelo se mi je, da ic bila gospa Marija Vera deprimirana in je igrala bolj v rutini, ncKO je igrala popreje. To bi ne bPo čudno. Občin-stvo ni našlo do njene res velike riedde nikakega razmerja in je ostnlo precej Y\i-dno. Velik del občinstva je šel v Klcdali-§če k Ibsemi približno tako, kakor k »Jack Straw«-u. Za vživanje Ibser.a in razi-rneva-nle njegovih misli je pa treba nekaj izobrazbe in pečar.ia s poslednjimi. naj^lobljiTii etskimi problemi življenja. Ibsen je brez-danje p^-bok in čudovit, teda za intelektualca. Komaj da ra za človeka, ki prihaja od bosrvekak^ iega prozaićneca dela. z Elavo. polno nisli na vsakdanj* prklic v pledaliSče. da bi se pozabaval in ra^vedril. Tudl ne za človeka, Vi se izčrpava v skrbi za vsakdanji pr^žitek in čita ie časnike, ta dvomliivi surogat zn knjigo. In tuđi ne za one, katerih duševna stremljenja se pcpol-norra nasičajo z romanliteraturo a la Ccurts-Mahler, z ope:^to ir. če imalo priliko — z varijeteiem. Spiv.. za vse one, ki jim ie sentimentalno in fietno !ji:b?e od plobol-'^jja In lepeza. Za vse te pomeni Tbsen Ie doljj-čas. Vrhutega zahteva fffrarl Ibsen svoj slo«: sploh slog. In Marija Vera ima Čisto določen slog, ki ;i najbrže rrinaša od Reinhardta. Na5i i^ralci pa seveđa nimajo nikakepa slosra, ker si sra doslei tuđi nabaviti nišo mogli. Pe?I torej med Vcro in meč njimi §irok"a vrzel, za katero ne morejo odtrovariat: — vsai dones 5e re — naSi icralcl, 5e manj pa Marija \fera. V Klavnem smemo reci: CbSinstvo Je proradio pred Ibsenom in pred Marijo Vern. M. Z. Moj stari naRajivi prijatelj x. Tisknrsk! Skrat ml Ie v sinočnem podlistku pred-lal sladko posko v s!adkr» posto-, asesorja Bračka, ki Heddi ni Tieprijeter. ie predelnl v v asesorja, ki ii je neprijeten. V posebni hndomuSnosti pa mi te vkradel mojo poro-čevalsko znamko »M Z.« — Marijonetno Kledali.^Če. V nedeljo, 5. novembra: Zakleti kalif; Preiz-k u 5 n J a. Predstave se vr$e ob 15. In 1*. Predprođaja vstopmc se vr.^i pri bb^njnl marilonctneca srlcdali^ča v Mostncm domu vsako soboto od 15. do 17. in v nedeljo od 10. do 12. ŠOKfTLStVO. — Sokol I. In druStvo za zgraino vn- b!ta svoje člane v soboto 4. t. m. zvečer na čbnski sestanek k br. Zupančiču na Ahac-Ijevi cesti. Istočasno sporoča svojemu članstvu, da lahko tndi letos uporr.Mia društvene prostore na Taboru za čitatnlco. — «Sokot» LltihUana II. prfređl ni praznik ujedinjenja dne 1. decembra 1922 ^b pol 8. urf zvečer v velik! dvorani »Narocl-nega doma« akademiio. Na sporedu so: te-Iovadn! nastop, rltmičn! plest. P'. 'ivanie, pevski in godbene točke. Po končanei^ ?po-redu ples. — Kulturno prosvetno odđe1<*rje *?■ « kola« v Radom!ju vabi v nedeljo dne 5. no* vembra t. 1. k glcdaliski predstavi, ki jo priredi v novourejeni veliki dvorani br. Iv. Jermana. »»Navadcn filovek«, veseloigra v treh dejanjlh. — Vstopnina: sedeži I. vrste 5 Din. II. vrste 4 Din, stoiiSča 3 Din. — Začetek predstave ob pol 4.. konec ob 6. __ Na gleđališkcm odru Sokolske- Ka društva na Viču ^ --Uijc v uođjlj<>, 5. nuv. t. 1. ŠcntjakoLibki iclcdaiiški oder iz Ljubljane z veseloigru »Maškarada«. Ker bodo nastopile v gla\nili vi sah priznano najboljše moči in je povpraše-vanic pa vstopnicali že scJlu 2-jI-j veliko, opozarjamo. da si vsaKd > p.-avočas-no prebkrbi vstapriico, ki Sv> v pred-produj pri br. Jelovniku v R )žni dolini l in br. L'ranu na Glincah. Začetek ie točno ob 8. zvečer. — iz Mobt pr: Ljubljani. (Petrovičev »G(jZD« na Sokulbkem cdru v Mosiah.) Od prevrata, ko je bila clram. sekcija »Preporoda« ustanovljena, ie sekcija uprizorila že lepo šievilo dramskih del z već aii ninnj dobri;n us^ehon.. V prvih predzletnih dneh 1. Jugoslov. soko!skei;a zleta !e sekcija uprizorila v dram. cledaliSČu z največjiin uspehom Knobiauhovega »Fauna«, s katerim je drarn. sek:i:a FrcporjJa dosegla viSek in proteklo iiedeljo je sledil »Gozd-, kateresa z majlinin.i detajli stavljam ćelo na prvo mtsto, kar ie aram. sekcija od svojo usta-novitve pa do danes sploh uprizorila. Veliko zaslug za tako dostojno uprizoritcv pripisujem Dani, katere v nobenem O7:.ru ne morem trajati. Je to nalbolJSa ženska moć, kar jih je dram. sekcija splol1 kJai imela. Zelo n;c je razveselilo, ko sem epazil, da dram. sekcija razpoiaga z dvema nninia moškinu močmi, katerih pri uprizoritvf <-Favna» v dramskem sledriV'šču nisem op2-zil. Vsekakor T?r:ttevam preccj'nje zasui-ge za to. res dobro uprizoritev — tema dvema \*lo^a Jovico ie jako hvale*.... in hvalevredno je bila tudl odisrnnrt. Z odpra-V3 ma^hnih rnimićnih nesogiasi], ki jih Ste-jem na rovaš ruziserju (II. dci.!) bi ga sta-vil med najtoljš.« i^ralce tega drainatićne^a odseka. 2eiel bi, da bi Jovico vide! §c v kaki tcj rasprotni vlogi. da bi ga lahko Se iKit-inčneje ocenil. Za cnlira- brez pristranosti — pohvaljen! Isto o Mcdvcdu. Po-KreSal ?ein Ie rekolil-.o teineliitejSegu studija ! Pru^nč-2 prvovrctna m^č, kl izpolnl 7cva]oćo vr7cl v draniatičnem ođseku na-5ih naprednih srcdn;ešolccv. Kakor že rečeno, sekciji čestitam na prldobitvi teh dveh novih moči. Jako težko pa je krUi/.trati Z'Alo, posebno pa če jo Igra diletant z ne ravno velikim iiriiiski-n tahntom. Čc so ne m^ttm, sem iur^lca te vloge ~i videl v »h'aur:1:«. 2o takrnt nisem ime! rajboKšotca mnenja o njem in tuđi danes se nisem mo-K-l uživeti v njegovo igranje. Morda ga so-Jim prekruto. V tem slupaju naj mi odpustl. Moje rnnenjc je, da naj se pri reprizah »Gozdi« nadoriesti la vlo^a z i^ralcem, kl k! bo fmel večje veselje do te^a starčka, Križnika pa bi rad videl v kaki drusi vlogi, ki mu bo prlle^a!:! !n jo bo i?;ral z večjini veseljem, kot to. Kakor že rečeno ga morda sodim prekruto, ker najbrže ta večer ni bil disponfran potem naj mi oprosti. Gozđar je ćrlcma odscvarjal. Le deloma pravim, za-kaj preden se tahko kreira taka oseba je brezpogojno potrebno temeljito znanie vio-ge. Sa] sicer igranje ni napačno, samo nekoliko pravilntjšej;a razumevanja vloge bi i?elcl. Mnogo bol] mi ?e ugajal v prvem de-Janfu, ker §e nisem opazil takozvanega »plavinja«. O PodsorsVemu prihodn;ič več! \seka ot P2 bi mi zdelo umestno, Če bi so hotel Žrtvovati kak Isrnlec dmm<:keg:a cle-dališča in bi v dobri volji režiral uprtzo-rltve vPreporodovcev*. zakaj z režijo gre Ji:akom pnč malo tež;e. Opozar.'am posebno na drugo dejanje ob čisu nevihte! Kakor pa že rečeno, je štab nedeliska uprizo-ri:ev na višku vseh Preporodovih* pred-stav. —k. Glavni urednik: *' RASTO PUSTOSrF.USESi Odgovorni urednik: "-*';'*. Valentin K^nifar. -\- •• ; r Poslano * * \rnod na\'lcs — ■"' " ' , Irort henrtsf (Lcsene Indje — žele 7na srce!) (David Glasgow Farragout) Zbiranje in obdelovaujc iz »KoroSkega vpra^anja* slcdeCcjja historičnega gradiva je na nemški strani s po'oficijclnim 'natistvc* nim delom dr. \\rutte«ja »Kiirntens Freihcits* kampf« zavzclo konkretno oblko, — a tudt n;\ naši strani je dala inicijative, da se ob* delujo ta kompleks, merodajna oseba, in sicer — i>n.". |urnalis*ićni nn "ni«. Svojedobno od prve »Narodne vlade« k uvodni operaciji tcct.\ problema kot akre« ditiran vojni pooblaščenec r-komandiran«; pt^zneje todi kot poveljnik Boroveliskc^a odjeka, aktivno dclujod, se ćutim primora* nega. pojasniti 2amotano nejasno fnzo. R:idi tega mi je čast pozivati za koro* Ski problem zainteres^ane mi svoj;*, v »S!o* venskem NTarodu« izhajajoČa izvajanja z dne 15. cVroh-ft in 1., 5,9.. 12.. 16., in 19 novembni 1922. A T.nvrič pi. Znplaz. bivši gcneralštabni major in vojaški po* oblaščenec. • Za vsobino tosra spisa je, uredništvo odgovorno, kolikor rlnlnrn znkon. Nosife zarađi nj ihovih velikih prednosi i VALMM «atičuk/oi-^^pežnike^ pof- .plale Stran 6« »SLOVENSKI NAROD« dae 5. novembra ib22. Stcv. 252. ĐtroiM vozičck Se ceoo proda. Naslov pove uprava Si. Naroda._______ 9457 UirjtBi šmija. kišna dobio modernizirati. bi šla šivat na dom, eventualno izven Ljubljane. Po* nudbć pod .AB.-9424* na upravo Slov. Naroda. §šI©bes dostojno, pošteno, zvesto deklico kizna kyMti in opravljati vsa dtu^a ftišna đe» la, k dvema osebama : materi in strni, iz trgovskega stanu. Primerno dobra plača, dobra prehrana, lepo ravnanje* Ponudbe na gospu JOS. BALL, KAR-LOVAC, Jugoslavija. 9449' Hiša nova, enodmBnska, z zeienjadnim vrtom se radi druž. razmer pHufa za D 80.000. Stanovanje tako; prosto. Več se poizve v Hrenovi ul. 12. I. 9425 povsem udomačena, se proda rad! poman )kanja nrostora. Pogleda se v Ro2n dolini št 196, Vila Livadica. 9418 Maslo knjigovodja a!i korespondenta pri večjern trgovskem ali indtistfijskem podjetja išče u*adnik s partetnp banćno prakso. Ponudbe s pogoji pod .Vesten 321-9423 g sj ^ ^-^ ^^ y ti ^^ §^ & cenagfa oafeispa zafaszvčeno čUtovcl^daatiašavJota^prl- psravaega xa z^cžl:e cMol:c, ^sseslse koštamo in piažče. Izrefisa cesa asisv go 3 45©"—. i3el8trgo¥ina J- L MAYEB, Uu&Ižana. fatgjDkat Garett Smith Magdeburg, ženjena 1903, z izvlečnim cev-;v;;;- nim kotlom, tvornosti 30/40 HP se ceno proda. ldhzi*2B3& 33-40._______________9403 * ffi S -ft %T *1R &• 1 ? 5! H ^^.y _„ Đfl!!lY3lO S2 V VS3K! ISKSFO! 113 gjpjji. ^ \z garant, samo svinjskega mesa, izdeluje in razpošilja v vsaki množini staro renomirana ivrdka M. Ur£»as, Uiilm SiOlto Eiira 13. Poleg mestne ele stravi? e. 9355 t keniičnih proizvoda za bojadisaone, tvornice koža itd. __________¥EŠ&Sg Hgrga2ffitta 6._______________9435 I # I Uja trgovce? feije, feija tprm Mm lm in I io TroovSdC drull'ja v Ce!;o 1 se £š&e v irgovskili in VnanvlielnVn sfvareh I fssreasbara veselja. i Ponudbe na predsedstvo Gremija trgovcev, Celje. Zenit na ponmlba. Mlad gospod poroci damo, kat era mu zattgora eksistenco, Le rosne ponođbe pad . Eksistenca 9405" na upravo Slov Ntroda. 9405 Več zabojev mila „Ziatorog" po 53 K kg se proda. Ponudbe pod „Zlatorog-9422* na upravo SI. Naroda. QGu in starosti „Sokofe* bratu Mikiu za npfa poslovtlne govore. In hvala Vam vmn* Ja ste pribUeli od bUsu in dafeč, da spxeniite tHagega pokojnika na njegour zadnji poti! Žatažoči astalL L&tokmfi, IM^ CfSMuKj^ 4se 4. novembra 1922. Damske kolo .Dfirkopp*. prav dohro ol;ranieno, se poda za Din. 1300. Več pove t. Gorec, Gosposvetska cesta 14. 9404 "Kupi se »IP (jstosmerm) 5 do 8 H? ia ca. 400 m Cadorna žice. Ponndbe: Ljubljana. v>-štni predd 127. 9443 v blizini Ziinske^a (EHzabetnc) ceste dobro domaro hrano. — Ponidbe pod ,F. C. 50—9412- na upwvo Siovens ■>. Naroda. 9U2 instruiiiž ifiče akademik tehntk in sicer zn predmete tCrilke. Podučeval bi tući srbo-hrvatski jeeik Ponudbe pod .Učenje .£409" na upravo Slov. Naroda. 940U Kontoriif in fionforistinjs Oba zmožua s!oven3čine in nem5č,ne ter steno|»rati|o, «e iščeta zn c!e'-trotelmično podietje. Ponudbe na poŠtni predil 3, Cel|e. 9377. Moj so profei ispa usincu \?m$& mio t !epi:n nadafrornim po::lcp;em na !e pem, ze!o prometnem knju na tieže; brez kfinkurence, za 350.0(K) Din. Ponudbe pod .Red!, iSče rt"esta pri kakem tiik^išnj^rn porljet'u. Ponudbe r-od ,N. V. 9410' na upravo Siover^k. Naroda. 9410 !a stoutei pureell v Ljubljani (Tobaćna ulica). Naslov pove uprava Slov. Naroda. S413 Sa w®. i^'e fiHBStraiKiili z gospodarskim poslopjem (ve'iko skla* uiSče, konlsk! hiev, poleg tuđi neka] wta. V eni hlši je lepa prostorna trgovina. Kraj na periferiji Ljubljnne, rro-• meten in pripraven za \sako\rstno obrt. Cean zelo nizka. Dn se event. tudl v raiem. Naslov pove uprava Slovensk. Nareda. ' 94-15 Ulla pri Maribora z lepim sadnim \Ttorn ia tr nim rras»* dom, z oralom zemlitica, krasna lega, sadi preselitv« pod ze!o ugodnim i pokoji na proda*. Ponudbe pod ,Zgor. Radvania" na Mar-Stan, posredovalnica za preskr'-io novih stnnovanj, sob, lo-! aiov, Maribor, Rotovški trg 1, pritljčje. %WM\ prostor v mesta za 1 ali 2 hBi, z I2 postav-lieno zidano barako, pripravno za skli-đisčc ali pišamo, se prođi alf da v na-era. Ponudbe pod .Prule-Sredina 9411' na upravo Slov. Naroda. 9411 za leto !923 se 0 r-07 IR^.0 ♦ 1913 f.-v^f) 1^07 20 o2 1909 6. vS 1912 2442 1920 70 110 1917 28 '43 F 190) 10V15) 19 9 30 r,0 } 1P09 100 inO 1916 3S'57 10 1S V20 1^0 1920 40'«0 1 1914 14-V200 1921 54 75 1914 350'i50 Wolf HP Wo!t HP 1912 15 ■■■-"»5 191 h 50 70 1917 17 30 1919 50 83 1U10 20'30 1921 60 9) li*18 22 33 1921 6 95 '912 26 4-2 1914 70 110 19*2 31 49 19^-9 85 120 1914 33'.^7 1913 90122 Ili 19 40 05 1913 100/150 1911 47 72 I 1921 17-235 1919 4cr, Zagreb F» 7^^ ^-^ Sm py /TO močan ročni vozk'ek Jni štiri kolesa, kopirna preša, pisslni stroj s ćirilico in rvar va'etuv. Nasio\' pove upiava Slov. Naroda. 9431 se odda, t"ikcj boljšcmu gosnodu. Nn-sfuv: VTrninĆeva u!. U, pritl. desno. 9452 Z dobrin znan'em >rancoskct;a in nem-škcgn jezika ižče službo. Ponudbe pod „N. N. 9440* na upr. Slov. Nareda. S&ngSšTđasEa gje za sobarice Je inteligentni rodbini. Pcmudbe ^d ,h A- 9439" na upravo Slov. Narodi. 3 3 (več)ih) se kup* takoj. Ponudbe z na-vGdbo cene pocj .Peč" na npr. S!ov. Naroda. 9419 fzurjena v Specorijj. galanteriji ter delo-rna manufakturi, LŠ^c rr.csta za takoj. Ponudbe pQ<$ »Sotrudnica 9426" m apr. Slov. Naroda. 9426 išče Famska solidna gospa s hrano ali brez n?e za takoj. Posudbe na upravo S ov. Naroda pod .M. Č. 9428V Odda se Isliiio Ma] m ninoiioa d|liiljnldyu l&kšm Vprašanja pri An. družbi Aloma Com-pany. Ljubljana, Kongresni trg 3. 943S Proda se popolnoma nov pianina zn^mke .Ferster" po ugodni ceni. Isto-tam se prodajo popolnoma nove salonske obleke (smoking) lakasti Čevljf, dzl* ni plašč in cilinder. Naslov pove Proto-koliram anort^ni in rtk'amnl z^vod .A OLO" R. Go!eblowski & Co, Ljub-ljana, Stari trg 19/11. 9446 V pisarni inženjerskega oddeflra Dravske divirij^ke oblasti v Ljubljani vršila se bode na dan SI. novembra 1922 ob 11. ura dopolđne lavna poslednja efertna chratba za pekHv^Tile streha % šarenio o^eko na siđaneat akladi&ga ši. S£dl, na ItabUraskeRi poltn pri L1nM}axi! po ukazu ?. ministra Vojne in Mornarice I. F. št 9j935 od 21. septembra 1922. Pogoji in projekt xa to dražbo so ratVidni vsak dan v pi-sami inženjeiskega oddefka Dravske 6JvixlJ6ke oblasti med urad-nimi orami. Pravico k tej dražbi ima vsak, kdor icia dokaze o stroki za izvrgitev tega deia in ni isključen iz udeležb na dražbah. Prsd-rmfoBska vsoia sa ono delo uaia 119.533 37 dinsrjev. VSi Hcitantje položijo kavpjo in sicer: Podaniki Kraljevine Sibov, Hrvatov rn Slovepcev 5% od saokrožene proraćtmske vsote v meska od šest tisoč dlnarjev, Inoiemci pa 10% od laokrožene proračunske vsote v sneskti od dvanajst tisoč dinarjev. Kavcija se položi na preddan dražbe na blagajni Komande Dravske diviiijske »blasti in s spf^eOm poirdiloin © položeni kav-dji priđe iicitant na dražbo. t*o končani dražbi se bo Tff^rfala kavcija onega potnadnika ki je ponudu najdžjo ceno. štev. 252. »SLOVENS Kl NAROD« dne 5. novembra 1922. Stran 7 Sprejmem takoj bolj preprostegi gospoda na sta» rovanje in hrano. Naslov pove uprava Slov. Naroda 9397 elegantna polkrita kočija, skoro novs. Ogleda se v gostilni pn Ančniku, Sp Sžlta-________^________ 93^4 Štedilnih {Tiscbherdi dobro ohranjen se prodrv Naslov pove uprava Si. Naroda. 9352 ca 50GO kg lepa, izbrana, se prodajo. Kje, pove upr. Slov. Naroda. 9399 prav ceno se nro3a klavir (Spinet) Ogleda se na Pcljanski c. 19, na dvo-rišču v delavnict. 936*4 v blizini 2clez. postaje se proda v last ali za izsckanje. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Ugoden kup 9327•. . fohištvo 2tt eno sobo, še v dobrem slanju, se ceno proda. Poizve se na Dunajski ce-s:i št. 58 pri peku. 9553 Dopisovanje. Mladenka stara 18 let želi dopi-sovanja z gospodom. Dopisi s sliko pod šifro: „Slovenka" po-štno ležeče Javornik. 9393 ?.Ia*a ura, zlat Ščipalnik, srebrna doza, 2 palici s srebrnim ročajem, 200 kr.jtg, /Moderne Kunst, Maveriev leksikon), ter prt in 12 scrviet. Naslov pove upr. Slov. Nareda. 9415 ir Lisns'd! urodnlh popol:ic"ma zmožen slovenščine, nem-sčinc, deloma hsvaščine, IŠče primarne službe. Gre tuđi na deže!o. Ponudbe pod .Zanesljiv 9374" na upravo Siov. Naroda. Ibsohentinja ki je dovršila s prav dobrim usnehom dvorazredno trgovsko Solo, prosi pri-mernega niesta v več em podjetju ali banki. Ponudbe ?od .Pridna in poštena 9400' na upr. Slov. Naroda. lakoj naproSai! dve hiši v Trnovskem predmestju z vrtom in prostim stanovanjem s 1. ja nuarjem. Poizve se na Rimski cesti št. 18, dvorišče levo vsak dan zjutraj od 8—10. ure.___________________9396 P ** ** __— posojila 100.000 do 150.000 kron na prvo mesto nove hiše, eventualno se tuđi proda. Stanovanje prosto. Je eno-čružinska hira. Trgovina Jcločnik, Ročna dolina pri Ljubljani. 9398 Komoanion. Želim vstopiti kot kompanjon z večjim k.ipitalohi in osebnim sodelovanjem v solidno in rentabilno podjetje. Obbirne ponudbe pod „Elektrotehnik 9386* na upravo Slov. Naroda. Prodam več vagonov suhega, s sladkim meSanega preSancga franko v?aka postaja Slovenija K 860 za 100 k^. Razpošilja se vsak Čas. Fra ne Kambič, Zagreb, Tkalčičeva ul ca 71 B. 9401 Dr. in$. Miroslav Kasal obiastveno poverjeni sUvbni inžener In mestni stavbenik LieMjana. Graiiife fl. 13. St.:vbno podjetje In teh-niška pisama za betonske, Seiezobctonske in vodne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoke stavbe. livrfitev. — ProjikUiiiJi. Naprodaj i je majhen konj (poni;. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9375 Trgovski pomoćnih usnjarske stroke, dobro izžežban v pro-dajanju. išče službe. Ponudbe na naslov: SeStak Alojzij, Rožna dolina St 160 pri Ljubi ani. 9372 Kontomtinjo za na5o pisarno potrebujem takoj. Spri-čevala, sliko s ponudbo poslati Upravi Hotrla Centrala*, Sarajevo. 9324 Družabalka s kapitalom, po mo*nostl tuđi lokalom, iSče trgovsko izobražena s;ospa, s koncesijo za trgovino^z mekanim blagom. Ponudbe pod .Lokal ^298* na upravo Siov. Naroda. Absolvent trgovske visoka iole veSč slovenSčine, nem^čine, fiancoščine. deloma tuđi hrvasčine in laščine, Uče službe v trgov>kcm ali industrii»kerr: podjetju. Ponudbe pod .Podjeten 9206" na upravo Slov. Naroda. 9206 Sprejmem več gospodov ter go>podicen na dobro domačo hrano. Cena 1400 K. Naslov rove uprnvnfStvo Slov. Naroda. 9361 Sobo isče samski gospov! za spalnfco ter obenetn /a piša:no v sredini mesta proti do-brernu plačilu. Ponudbe pod .Samski 9354« na upravo Slov, Naroda. 9354 Meblouona soaa parketirana, svetla, z električna raz-svetliavo in rosebnm vhodom, se išče za i6. novembar ali 1. deccriber. Po-nudbe pod šifro .Snažno 1500 9346* na upravo Slov. Naroda Proda se avto znamke .Praga*, 35 HP, šestsedežni. l električno razsvetljavo. samopogonom. v zelo dobrem stanju, po lako ugodni cenl. Poizve se pri lastniku Fran Grumu, Moste pri Ljubi-ani 78. 93?8 Irgoid. oortoikl zaseboiki! Požar! Uredltev in upeljavo tiaktičnejra moder-nega, vsakemu obratu c^trezajočega knjigovodstva ter sestavo bilance prevzame v prostih porotdan^ih in većem? h urah bar.čni knjigo vod ja. popol-noma ve*Č 3 lezlkov. Prevzame tuđi rešitev korespondence, prestavlianje iz enega jezika v drugega in vsa pisar-niška dela. Ponudbe pod ?i den in zanes!jiv 9333* na upr. SI \aroda. Ipsla biša dvonadstropna, 50 let obstoječa v Ljubljani se preda. HiŠa stoji v sredini mesta na najboij rrometni točk!, ima trgov-ske lokale in skladišta, pripravna tud' za kako industrijo in so takoj na razpolago. Ponudbe pod .Dobra poztciia" na An. zav. Drago Bese i jak Ljubljana, Sodna ul. 5. 9330 CROSSLEV motorna tvornice na SiiolelleiD Dleselovi ptorii Ijaprave za mani plii n n-Ije. to. \m o^ais, loto lignit ili Petioleii in M(\wi\ motori; Motorni treketii Motorni cestni valjani Gmraiii pctUiiHns n nhrin Evnp Icg. Sdnmrđ Đ8CHBE0BS Wien VII., Badhausgasse 1. PAPIR PAPIR Stalno velika zaloga totokemičnth tovaren (lMARI0Na L)ub- Oaoa. Banke, trgovci, utadi etc POZOR! Zahtevajte takoj vzorce In cenike. Preprodajald popusti turao iutofstvoi A. STADLER L1«MJm«, If. Petra •§•!• itov. 23. P0I0BI Tel. ln(. 468 - BnoJ«W: nMABI0MM. proda se pes ptičar, 5 mesecev »tar. BenedlK, Hra-dcjkega vas *t 44. 9358 BVODlijll v mestu aa proda pod ugodnim* po goji. Naslov pove upr. Si. Nar. 936'J v natlepM legi ima na prodaj Jos. Tri-buc\ GUnce 37. 9041 feili pislilikaol šče mesta brezplavxno. Ponudbe poć .Praktikant 9124* na upravnlitvo Slo-venskega Naroda. 9124 10 do 15 uagonov prvovrstr.ih suhih bukovih drv se proda prosto vagon dolenjske postaje. Dobava tako;. Anton Breznikar, Kmetska ulica 133. 9351 prva snojska parna mlekarna in tvornica sira prlporotai čajno maslo kg Din. 42, la trapistovski sir D.n. 28. sir ImperM ducat Din. 28, Hptavski sir ktj Din. 13. Narotla spre-(ema glavno zastopstvo P. S. P. M. in T. S. Novo mesto, Karlovska cesta 81. PoŠilja se od 5 kg naprej od pos^inezne vrste. 8983 Obrtna Ui(a in w&i Mi\ (Krolaški odseV) se pnporoča za naročita na za moike (sukn]lč'v hlače9 Čepiće) ter damske jope« Ctne zmernt, de!o solidno! Mestno župansluo Rofeule ruplsvjo službo itiesarja za novoustanovi jeno občinsko mesnico Reflektira se samo na popolnoma izvež-bano in zaneslj'.vo moč. Refiektanti n.ij vpošljejo ponudbe z navedbo zahtev na mestno županstvo Koćcvjc 9311 oafboliie kakovostt ▼ «od-6klh vsabe veličine ia priitno šlaiersko tebnlo razpoi11|a ▼ Tiald množini Adolf Sellinschegg to vama ia konzerviranja zelja in repe Ptni. I Uaira ni moi WM\\ ki na lahck način kale 24 ta z I oznaCbo dnevnih In nosnih or. Dene ae Uhko v vsateo nro In se đoM pri Fran KoroŠeti v Ljub-ljini. Sv. Plurljana ul. 31/1 ter I pri frumttelju B. Jordana Zagreb, I Mat Ućeva «115. Telefon 12-63. I nova mmm m se proda za 290.00O kfon. Zraven snada 2300 m2 sveta. Naslov pove upravnišfvo ____ Siov Naroda. 9295 Kupim že rabljena, dobro oliranjeno motorno kolo. Ponudbe pod .Motorno kolo 17 9294* na upravo Slov Naroda. Drva oddajam vsako množino. Rezanje drv z mMornim obratom. Ludvik HerŠif, na Fiiškovcu za prej. b"lg. voiaSnice. 87^^ Trstjc za strope zdefuje tn prodaja na debelo in drobuo po nainižjih cenan Pri većjih množirah -maten popast. — ANTON STCINEM, Ljubljana, Jeianova ulica 13, iraovu. 2128 Brašonie britvic frernic) za raziranje, raznih sistemov Mem Qllettc etc, z električnim ob.jtom, komad po 3 K 20 v, sprejema drogerija .Adija* v Ljubljani, Selenburgova ul!-ca 5. 8934 Furniture ter orudje in ure samo na veliko Budo!! Pleh, Zagreb, Ilica 47. 0 dlijevke iz sivoga lijeva (Graugusaubgttsse) za sve grane obrta i industrije, prema nacrtu, kalupu ili uzorcima od najmanjih do najtežih komada, obrađeno i; sirovo dobavlja odmnh uz umjerenr c;* ien^ SMEVp tvornica atroj«vat Jieloucr. 7934 nLTŠEJniirnra«M liječi kijavicu za 24 sata, Štiti organizam od zaraznih bolesti, koje se zrakom (prašinom) dobiju kao i kijavicu, katare nosa, bronhitis, influencu, prehladu, grizu i t. d. Štaka njegova kap ie ljekovita. Dobiva se u svima ljekarnama i drogerijama laboratorlna Dra AngJeUJa Jafcšića, Beograd; Frankopanova ul. 14, Pes čuvaj se proda. Naslov pove uprava Si. Nar. prav dobro ohranjen, se ceno prođ.->. Ponuiibe pod .Doigi kožuh 9345" n.i upravo Slov. Naroda. 9345 l!!tiii?ariiat, kagana Elnko Ševa? Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseb jezlkih po ugodnih cenah. £111 HC» ^^h CbĐ ^L^b 1^3 Dr. Pačnik ora n:ra za jetične izven torka in petka vsak ćzn v St. Jurju ob južni železnid pri Celju. ČiUjte njegove 3 knjige o jetiki! 7927 poleg župne cerkve v veli!oj»lseii uZiftekl Priporcčamo s COG&AC »£&s*33T9a ?$eoi£3&f&4. fn druge Isbrane &kesrje, fgsr&Ja, ekstrakt® In 3*ro??e. PRVA O&UKOVAftA D&L43&VIN3ICA PARNA D£ST9LA£iJA tfa SfHUFUKG®, SPLET S&sgepR'ki ^q3I ECcrcHa, l&32fjatia, Beetiaovnova 9. EBsreScv lelior, ta nad 10 cm na dralmam koaes i® na£ 3 m dMiine, fespi vsako maožlco franko fcras^sfee postaje Seatfaaitti premegohop Asd. JafeU, Krmelt, Dolenjsko. PoSnojarmenik (Vollgatter), žagne naprave in strofe za obde« lov »nje lesa vsake vrste, najnovejše konstrukcije, dobavi takoj po najnižjih cenah z jugoslavenskoga skladišna Sutarerfce Leipzig kleinz-schocher Dieskaustrasse 68 zastopstvo AVeikenverke, Wien XIII, Brcitcnseerstrassc 56. 8508 3 Spisal sem knjižico, da pokažem ž | njd milljcnom trpečih edlno možno 1 pot ozdravljenja. Kažlpot ne stane I niti vinarja in ga poSljemo zastonj i vsakemu, ki se Ćuti bolan, slaboten, 8 Sibek in obupan. KnfiŽica je uspeh t 50 letnega premišljevania In razglab- I ljanja in obsega vsoto bogatih praktičnih izkuSenj in i mnogo do kaza v odličnih mož znanosti. GCder bi se rad rešil, I naj se ravna po mojem nauku, W je pomogel Že j mnogim tlsotem. Na) je že bolezen nastala zaradi I skrbi, bede, prenapora, ali pa da je boleznl vzrok I lahkomiMlfiost In nezmernost, vsem potr- I tim, vsem ti^flem fcibke vol^e in delaljubnosti poka- I iem znanstveno to prirodno pot, Ča. se reSiJo I 2ivčne boleznl, pmnanjkanja spanja, od pora proti delu, tdesne fn du- I ševne oslabetosti, trganja po udih, glavobola, motenja prebave in Zđod- I Čncga delavanja ter mnogih drugih bolezni. I Pišite Se dants dopisnlco ter zahtevajte zastonj in po5tnine prosto I moj kaiipot i ZapiSite naslov: I i. PasternacSc, Berlin, N. O., I MkhaelkirchplaU 13, Abt 3. ^m _ _____________________._______ ——^^^_^—^— _ . _ Razno penio sa dame, gospode in doso priporoča tvrdka Ji.SLSItBbEPn^n^to Prtra Jngoslov. barvarlja9 hruarstvo in atrofaralcs P.Semko, UaUljana, &iinte 230 le otvorite detavnico in prodajatno v Kriievniški ni. 7« 1 kupuj« i Sevar & Borap.f — Linbt^nna, Woifovo «II!ch Sfi« — garantirano dobr^, suho, mdfcnno s sl.-jd-kim. franko vsaka postaja Slovenije K 9ev3n|a ter popravila ^la-sovirjev in harmnmjev specfelno slrokov-aot točno fn etno . , , . ....■■..—......— ■ innnr-« ■ »u«. ■■■■"«'■■ iiim ■■ Nejsvarofža slovenska ptaliiirtn Sn \M^i IVA3 C«2CELJ Ouna;s?«a c. i% se pripofro£a. Izvišitev tečna, cere iroeine. 1001 Pf i 0 • po!iavlce, nogarfee i iiiil teil sii: &, ŠSKSOVIG E3S3L S, Sgss liobljtaca, S£estni trg 19. fliiiiJli y&yjllyl inctfnf hf fiwb? stipfsfOT prevza me vsako vrstna tesas*s!:a delav knkor stresne sto!e,kuT■*.•:<', itolpe, mo stove, vrtne utiče itd. Parna žagn ?. vsemi stroji xa obdt-lovanje lesa. 4796 Ki iEliO FM'M Konfifsentsl, (fioiiiocsiaiisiisua^) lesni cement, fifnc^l najbolj5e sredstvo za ma- 6jJ||5ilii| zanie lepenke dobavlja v vsaki množini najcenejd Jos. R. PuSi, Liubijsna, Oradsika ulica 22. Telar. 513.! NAJBOLJI "dobi se POVSOD GLAVNA ZALOGA F. ŠIBEMIK- LJUBLJAMrt ■vaaaaaanianaaBaaamiaHB Vam prenovi in strokovno shrani preko ilme ob malenkostni pristojbini tvrdka ]. GDREL GosDosvetska testa li vara ohranljo oISjl* ^ tev trajno in ^ " X elegantno ^ i&r na ve!l^:j prsa Berson-fejituk d. rf., ?^'t fffeig? In 9. ?. a ▼H^?* 1-t » * ^r3^ t^HSL W<š& V-^-i ^.rf:» ^ *> M ur t * ■*■ / .* >& ij^-J U ^ B'&* *J K^g ^53 i* ^ V^S' ^j ^*> S^ J fec- ^ * t;^&=4jj vlradno namapja ?lav, oT^rStvu^da ima v za'ogt yz£\o izblro rnoSkih in ženskih t;agov (gfofov), ran;ega barhtnta, \Thnja in spodiije o'&ickc čomfiće^a izdeka In opreme za nevene. Cene nizhe« Ccne nizke. — \«llf grliti 8^*»-«?3/^ — Židovska ulica 3, — - Popravila se sprejemajo! - Žalni klobuki vedno v zaiogi. Preskrbite se za zime! z novodošllsti 3o?skim! četrlfg, so!o j»p£«or«?5i]Svi sa Dobe so g»ri i T&varne Sevfjov — TTržiž | Uubliana. Bras Stev. 20. 928 lj Pas Ma^aorejša jjrsđ^^a. Izdoiajo vse eiomcisia načina gradajo o&2asžv££o 7aro7aEO. ličafo so okrafal zz- Eđlso prodajo Ima BaamssG^lsion- nnd Materialiaffl -Vax^iefe^. Lastnmarfn tfsfc »Ntrrodne tiskanre*.