GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vet ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na Kotu— do katerega dne, meoeea in leta je naročnina plačana. Uprava. ENOTNA FRONTA ANGLIJE IN FRANCIJE V BRUSLJU ■■■i"« ■ ■ i , .. , * Benito Mussolini odgovarja A. Edenu vojna sreča japoncem ni naklonjena in bi jim bil skorajšnji mir dobrodošel ___r - . • \ Italija odločno nasprotuje "kar an tiran ju" Japonske. — Ce bi Kitajska prenehafia uganjati proti-japsntko propagando in če bi izstrebila komu-nizsm, bi bfa Japonska pripravljena skleniti mir. — Davisov govor v Bruslju je bil brezpomemben. se BRUSELJ, Belgija, 3. novembra. — Danes je začela tukaj konferenca onih držav, ki so podpisale pogodbo glede nedotakljivosti Kitajske. — -Smoter te konference je ustvariti mir na Daljnem iztoku. Ze takoj ob otvoritvi je bilo jasno, da so dele-^atje razdeljeni v dva glavna tabora. V prvem so demokratske države v drugem pa fašistične. Da bosta Anglija in Francija skupno nastopali, je bilo že spočetka jasno, koj prvi dan je pa potegnila ž angleško in francosko tudi ameriška delegacija, kateri načeluje posebni odposlanec Norman Davis. Davis je imel precej dolg govor, v katerem pa ni dosti povedal. Govoril je le nasplošno da je treba napraviti mir ter ga za vsako ceno vzdržati. — Treba je pač najti načine in sredstva, s katerima bosta obe stranki zadovoljni. Predsednika Roosevelta, ki je nedavno izjavil v Chicagi, da se mora proti napadalcu odrediti nekakšna karantena, je švrknil italijanski delegat Luigi Marescotti, ki je izjavil: — Pod nobenim pogojem ne smemo razpravljati bodisi o direktnih ali indirektnih prisilnih odredbah. O kakšni "moralni karanteni" ne sme biti nobenega govora. BRUSELJ, Belgija, 3. novembra. — Na predvečer konference devetih držav je japonski poslanik v Bruslju Saburo Kurusu izjavil, da je Japonska pripravljena pogajati se za mir s Kitajsko, toda bo zavrnila vsako posredovanje kake tuje države. Kurusu je rekel, da ima Japonska naslednja nepreklicna pogoja za mir: 1. Kitajska mora prenehati s protijaponsko propagando. 2. Kitajska mora iztrebiti komunizem. Kurusu je rekel, da je žaljenje orientalske civilizacije, ako kdo misli, da Japonska in Kitajska ne morete sami poravnati svojega spora. Japonska želi stalno poravnavo," je rekel Kurusu. "Japonska in Kitajska sta doraščena naroda s svojo lastno kulturo in sta zmožna sama izravnati težkoče." TOKIO, Japonska, 3. novembra. — Močna politična stranka Meirinkai zahteva, da Japonska vodi vojno do popolne zmage in da se ne zmeni za sklep devetih držav na konferenci v Bruslju. Resolucija dolži Japonsko, da pomaga Kitajski ter poživlja vlado, da opusti svoje tradicijonalno prijateljstvo z Anglijo. SANGHAJ, Kitajska. 3. nov. — Navzlic hudemu dežju so se vršili vroči boji pri Hungžau, ko so Japonci hoteli prekoračiti Sučov. Nasproti japonskemu zatrdilu, da je 10,000 Japoncev prekoračilo reko Sučov,' pravijo Kitajci, da je prišla na južni breg reke le peščica japonskih *rojakotf in da je v nevarnosti, da bo popolnoma uničena. Japonci so se včeraj pred šanghajem posluževali strupenih plinov, toda so bili pognani nazaj, ko je nasprotni veter pričel pihati proti njihovi črti. Japonci so bili pognani iz petih postojank, ki so jih zasedli južno od SuČova. •» il. položaj na Španskem 30,000 moz m zena je zaprtih. — 120 ljudi je bilo ubitih v Leridi. — Franco bo imel kr zule v Angliji. MADRID. Španska, '.i. nov. — Vladno porodilo pravi, da je liilo pri fašističnem zračnem napadu na Lerido, 73 milj za-padno od Barft'lone, ubitih 12C ljudi, med njimi 50 otrok. Vee -to jih jo bilo ranjenih. Kmi hotnim ji- zadela šolo ii« izpod razvalin so izvlekli 50 m rt vili otrok. \A »XIM >N, Anglija, .'i. nov. — Ua>kiški delegat pri uevmese-valnem odboru v Londonu don Jose de Liza so, pravi, da imajo fašisti zaprtih 30,000 Baskov, mož iu žena, ne da bi bi-Ia proti njim kako sodni j-ka obravnava. Iz Franeije se je vrnilo 27 žena v fašistično ozemlje, da bi bile blizu svojih mož, ki so zaprti v San Sebastianu, vs»-pa so bile aretirane, obsojene na smrt in 28. oktobra ustn-Ijene. V zadnjih dnevih bojev v severni Španski, se je podalo 25 tisoč baskiških vojakov jkkI pogojem, da fašisti ne bodo preganjali eivilnega prebilvalstva in da sami ne bodo prisiljeni bojevati se za generala Franca In da je njihovim političnim voditelj tip dovoljeno oditi i z Španske. Fašisti pa niso držali nobene obljube ter so zaprli :5000 oseb, nekaj pa so jih že tudi ustrelili. LONDON. Anglija, .!. nov.— a. hitler se bo polastil gdanska Nazijsld voditelj pravi, da bo svastika vihrala nad mestom. — Berlin pa to zanikuje. GDANSK, svobodno n»»*sto. 'i. nov. — Nazijski voditelj v (idansku Albert Foe rs t or je v svojem govoru rekel, da bo kmalu v (idansku zavihrah svastika, zastava tretjega cesarstva. Rekel je tudi, da je šolaj v načrtu postava, ki bo j>o-stavila v (idansku totalitarno vlado, ki ne dovoljuje nobene druge politične stranke. Katoliška stranka cent nima, ki je bila pred kratkim razpu-šoena, j«' bila zadnja stranka v (idansku. Foerster je rekel, da bodo po prihodnjih volitvah nosili civilno obleko samo zastopniki polj francija ne bo postala fašistična Tako je rekel Herriot na radikalno - socialističnem kongresu. — Svet se je vrnil v barbarstvo. LILLE, Francija, 3. nov. — Na seji radikalno - -socijalisti-čuega kongresa je predsednik poslanske zbornice Edouaru Herriot spravil delegate do velikanskega navdušenja, ko je skrajno giujen in s solzmi v očeh zaklical: "Nekateri napovedujejo, da bo Bvropa postala fašistična, toda zdi se mi, da poznam'en narod, ki ne bo nikdar postal tak!"' V svojem govoru je Herriot večjidel skušal pojasniti položaj v Franciji "na svetu, ki se je vrnil v barbarstvo." "Sredozemlje, ki je bila zibelka civilizacije," je rekel izmed zaveznikov je po svetov. vojni italija najmanj dobila RIM, Italija, 3. novembra. — List "Informazi-one Diplomatica", ki je glasilo italijanskega vna-njega urada, je na včerajšnji govor angleškega vnanjega ministra Anthony Edena v poslanski zbornici odgovoril tako ostro, da je splošno mnenje, da je članek napisal Mussolini. STOJADINOVIČ BO OBISKAL BERLIN ske manjšine, vsi drugi pa bo- Herriot, "se je iapremenilo v do v senatu v rjavih srajcah, morje pekla, kjer je morsko ro-Foerster je svojim poslušal- parstvo. katero je Rim zatiral cem rekel, da je pred štirimi v •dnevih Ponipoja, zopet ožive dnevi imel dolg razgovor s A.jlo.'' Hitlerjem, s katerim se je do-j Pri teh besedah so delegati BEOGRAD, Jugoslavija, o. novembra. — -Ministrski predsednik Milan Stojadinovič b» sredi novembra uradno obiska i Berlin, pozneje pa bo šel v Rim. Opozicija ne odobrava teh obiskov v fašističnih državah, posebno ne sedaj, ko je evropski položaj t.ako napet. Vlada pa uradno naznanja, da bo Stojadinovič samo vrnil obisk generala Hermana (Joo-'ringa in italijanskega vnanjega ministra grofa (ialeazzo Ciana. menil o totalitarni vladi v Gdansku. Foerster je tudi gospodinje v (idansku pozval, da bojkotirajo židovske trgovine ter rekel, da je na ta način mogoč? mnogo lažje pregnati Žide iz mesta kot pa z izgredi in razbijanjem izložbenih oken po trgovinah. BERLIN, Nemčija, nov — Nemški vladni krogi zagotav- ljajo. da bo Gdansk še dalje o-Ai igli ju je generalu Francu do-|*tal svobodno mesto in popol-volila, da pošlje svoje konzule noma neod\isen od os'tale Nem-v Anglijo iu da smejo razobesi- čije, navzlic temu, da je nazij-ti špansko fašistično zastavo. I^i voditelj Foerster rekel, da S tem pa Anglija ne bo ge- 1m> v kratkem nad Odanskim neralu Francu priznala pravi- zavihrala nazijska zastava. ce do ozemlja, ki si ga je osvo-' -■-- jila njegova armada. Anglija' potrebuje velike množine že-' Jezne rude. ki se nahaja v se-; vernem delu Španske, ki se nahaja v fašističnih r«Vkah: vstali, ropotali z nogami in kričali: "Doli s fašizmom!" PRIPRAVE ZA EDVARDOV SPREJEM HITLER DELI ODLIKOVANJA BERLIN. Nemčija, 2. nov.— Kancler Adolf Hitler je podelil visoka odlikovanja mnogim vodilnim osebam v Jugoslaviji, na Bolgarskem in Madžarskem. Ko je bil nemški vaianji minister Konstantin von Neurath v Budimpešti, Sofiji in Beogradu, je vsem trem ministrskim predsednikom in vnanjim ministrom podelil veliki križec reda nemškega orla. Nemški vojni minister maršal Werner von Blomberg pa je ob pqliki svojega obisika v Budimpešti z istim redom odlikoval madžarskega vojnega ministra. KRALJ KAROL JE SEL NA LOV BUKAREŠTA, Romunska, 3. nov. — Romunski kralj Ku-rol je s svojim sinom princem Mihael n šel na lov v Karpate s svojima gostoma čohoslova-škim predsednikom dr. Edvar tlom Benewem in mimisetr predsednikom Milanom Hodžo. Kralj se bo v soboto vrnil v Bukarešto, kjer bo obravnaval kabinetno krizo, ker mu je ministrski predsednik Jurij Tata rescu naznanil, da bo sredi novembra odstopil in bo tudi poslanska zbornica razpušce-ua. Ni še znano, ali bo kralj zopet Tatareseuu poveril nalogo, da sestavi novi kabinet, ali pa voditelju kmetske stranke Ionu Mihalaeheu. V vsakem slučaju bo vnanja politika ostala neizpremenjena, četudi bi prišla do vlade kmetska stranka. WASHINGTON, 1). C., 3. nov. — Ameriška vlada se .pripravlja na sprejem bivšega angleškega kralja Edvarda in njegove ameriške žene in državni department je naznani!, da bo vojvodski par deležen i stega sprejema kot načelnik kake države. Uradnik v državnem depart-mentu George T. Summerlin je dobil osebna navodila od predsednika Roosevelta, da pomaga vsem drugim zveznim u-radom za sprejem vojvode Windsorskega in njegove soproge. Angleški poslanik sir Ronald Lindsay je tudi naznanil, da bo vojvodskemu paru 12. nov. priredil svečan banket. Edvard bo tudi takoj drugi dan po svojem prihodu v Ameriko, 12. novembra ob 7 zvečer imel 15 minut trajajoči govor po radiju. BULLITT PRI BIKOBORBI NIMES, Francija, l.jiov. — Ameriški poslanik Win. C. Bu'-litt je v stari rimski areni, v kateri so pred 1!) stoletju metali kristjane levom, videl nekaj nekrvavih bikoborb. Bikoborbe so zaključile celo vrsto svečanosti, ki so bile prirejene na čast Bullittu, eegar hugenotski predniki so se pred ,'100 loti izselili iz Nimesa v Zdr države. Bullitt je z mestnimi uradniki sedel na tribuni, ki j.-bila v starih časih določena za rimske cesar je. - OGLAŠUJTE V M G L A S NARODA POPLAVE V SIRIJI DAMASK, Sirija. 2. nov. — Povodcnj severovzhodno od Damaska je zavzela večji obseg ter je uničila vasi po ozemlju, ki* meri 3000 kvadratnih milj. Po uradni cenitvi je brez strehe nad 50,000 ljudi. Do sedaj so našli 279 trupel in oblasti se boje, da bo to število preseglo 1000. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BRAZILIJI Rl<) DE JANEIRO, Brazilija, 1. novembra. — Ekspresni vlak Sao Paulo - Rio de Janei ro je v bližini Barramansa skočil > tira. Pri tem so štirje vozovi padli v reko Parahvba. Število mrtvili znaša 4, ranjenih pa 20. GROB HITLERJEVIH STARŠEV DUNAJ, Avstrija. nov. — Na dan Vernih duš je nemški konzul v Lincu položil na grob Hitlerjevih starišev venec. Tekom dneva je mnogo ljudi ob;-sk^ilo grob na pokopališču v Leondingu. Članek pravi, da ima pravico izraziti svoje mnenje glede nemških kolonij ter Edena o-sebno dolži, da skupno s Francijo deluje proti fašistični vladi. Članek navaja nekatere Edc-novc besede, s katerimi je namigoval na "tujo državo", ki podpira Nemčijo v njenih zahtevali po kolonijah. "Mogočni Eden ne navaja Italije z imenom. Po Edeno vem mnenju ima Italija ti i krivde: 1. V svetovni vojni so je borila na strani zaveznikov in je pripomogla k skupni zmagi; 2. Združila je italijanski narod in si je osvojila afriški cesarstvo s svojo vojsko in s svojo krvjo; 3. Izgovorila je besedo za pravico nemškega naroda. "Afrika, kolikor je je dobila Italija, je le žalostno plačilo za to, kako sta si Anglija in Francija med seboj razdelili nemške kolonije. Da govorimo natančno, je Italija od Anglije dobila 25,000 kvadratnih milj Trans-Trubalandijo, ki predstavlja le dvomljivo vrednost, od Francije pa 44,000 kvadratnih milj puščavskega peska. — Proti temu pa je Italija dala Franciji velike koncesije v Tuniziji. ker se je francoska vlada za to potegovala do zadnje minute. In vse to navzlic vsem obveznostim, katere ste prevzeli, Francija in Anglija v londonskem paktu, < katerim >te si z:«, gotovili vsfop Italije v sveto\ ho vojno." Da hoče Italija izzvati še večjo nevoljo Anglije, je razvidno iz tega, da namerava skleniti z Japonsko pogodbo, ki je naperjena proti komunizmu. Ta po godba bi imela biti podpisana preti nekaj dnevi, ko je bil Joa-llim von Ribbentrop v Rimu, toda podpis je bil preložen, kev je bil podpis japonskega cesarja Hirohita zakasnjen. V nekaj dneh se bo vrnil v Rim von Ribbentrop, da podpiše pogodbo, kateri -se boste pozneje naj-brže še pridružili Avstrija in Madžarska. TfaiiuiiiK:' UMiiiiiiiilEž/ v naroČite se na -glas SLOVENSKI DNEVNI* V NARODA" (NAJSTAREJŠI AMEmm KRALJ FAROUK ODKLONIL KRONO KAIRO, Egipt, 2. nov. -Mladi kralj Farouk je odklonil. da bi pri slovesnosti svoje poroke nosil krono, ki mu jo je ponndli narod. Kot vzrok za to je navedel nizke cene bombaža in vsied tega slab gospodarski položaj. Kralj je odre dil, da se naj nabraui denar viae darfivfilww. NEMŠKE LOKOMOTIVE ZA INOZEMSTVO ESSEN. Nemčija, 1. nov, — Krup|>ova tovarna za lokomotive je mogla prevzeti poleg naročil za nemške državne železnice tudi za tuje države. Tako je zgradila 10 lokomotiv za Argentino. 24 za Iran in 23 lo« tou^tjv MJmiu Afcifcž, / a-L , r -i _____ ___ TELEFON: GHelw* &-1242 Intend u Second Clan Hitter September 21, 1903, ti the Poet Office it Hew York, N. Y„ udtr Act of Coognu of March 3 1879 TELEFON: ob«1m» i-iau No. 258. - Stev. 258.__NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 4, 1937—ČETRTEK, 4. NOVEMBRA 1937 Vohun* XLV—Letnik XLV. r————i TU Urgurt Slovenian iMiljr šd Um» United Stale«. L ^^ _ yr - • , u QLA 8 NARODA"' _ - New York, Thursday, November 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3A KDO FINANCIRA FRANCA? X oka ter i pro rad i pozabljajo, da so v zvezi z vojeva-njem tudi težami finančni problemi, od katerih je odvisen u-peh. Pred 300 leti je dejal italijanski ^rof Monteeuceoli: — Za vojno so potrebne tri stvari: denar, denar in zopet denar. Na Španskem divja že petnajst mesecev krvava državljanska vojna. Spočetka je imel fašistični general Franco le dvajset lisoe dogodi človeku kaj, za kar je tr<«ba še nekoga ali kake j ohlaja, da se uredi. Če annrlii- j sta nekdo napade, okrade ali pobi je, mora biti neka oblast, i .ki bo dotičarrka vjela in kazno-' , vala. Lahko človek liilsli, ka-| kor tisti rojak v Gevelandn,' ki je rdkel: za,stran mene bi bil dovolj na svetu en sodnik, en polimj in en fajmošt«-r — jaz nobenega ne raibiin. Ni pa rečeno s tem, da bi ga ne rabil, če bi y»ninesle okoliščine tako. Torej red mora biti. Bed med skupinami, ki jim pravimo države in red v državah samih. Red in življenje med državami urejajo dogovori, pogodbe in tvorijo s tem najvišji mednarodni flaikon, kateri omogoča medsebojni stik. Fašizem jih ne pozna. On drži le to, kar je dobro zanj J za vse druigo se ne briga. Rav-| na se po geslu, da je potreba enega naroda večja, kakor vsi dogovori, pogodbe in zakoni. Če bi bilo to rek, potem bi tel ,vsak čas lahko kdo ustavil na e«Sti in rekel: jaz sem v potrebi. Ker je to višje, kakrr vsi. zaikoni, te enostavno napadeni, pobi jem in uamem. Natančno to je storila Italija z Abesinijo. In Nemčija, ko se je kljub vsi in pogodbam obo". rožila, zavzela Porenjo in preti zdaj celemu evropskemu miru. In najnovejši dokaz te fašisti-čje teorije je Japonska. Kdor podira to, kar se je gradilo tisočletja in vtrjevalo, kar, je ibilo na svetu med najbolj na-' prednimi i«n najbolj zaostalimi i | narodi, ta postaja nevarno člo-j vetški družbi. Vtn napreri-tožb. To je, kar je fašizem napravil iz l.iuldstva: djal ga je živega v grob. Zato je mir. Brez ozira na to, ikaikišna vlada je na sv^tu, je in ostane resnična ena: kjer ni svobode mi-=?li, prepričanja in ustvarjenja, ti'.in je nazadovanje. Še več ko to: tam je živa smrt. Kar poglejte *nalo, kai u-°tvarja fašisem tam, koder je. V Nemčiji Študirajo potvorje-no zgodovino, znanstvo in vse, kar je v zvezi z duševnim življenjem. Zaikaj fašizem je vse prepojil s svojimi idejami, ka-t(*re vtepava narodu. Fašizem je rešil vsa današnja vprašanja enostavno s tem, da je napravil iz ljudi to, kar Ford * svojimi delavci: vsi so del strojev. Vsa delavnika izobraževalna društva , so prepovedana. Dovoljeno je samo to, kar pridoi.suje fašizem. Kdo ve, kako se delavcu go- ii v Italiji in Nemčiji! Kdol Delavec sam. A ker ne more »ovoriiti, se i?ičestiir ne sliši od Talko je fašizem rišil delavska vprašati ie. To so trije veliki vzroki, od katerih je vsaik zase dovolj mo-San, da mora spraviti zadnjega lelarvca v bojne vrste. Če bi ibil faeiiaem omejen naj poamitimt dliafve^ K Slevek rekel: je preizkušnja nečesa, kar ni bilo še do danes. Človek bi z zanimanjem opazoval, recimo tako, kakor svetovno znane Dionneake petorčke. Baš te dni se je mudilo pri njih nad dvesto znanstvenikov iz vsega sveita. Faštecnn ima močno idejo v sebi, ki se širi prefeo meja. Ne navajam zastonj opetovano pristašev Hitlerja in Mussolinija v Ameriki, zakaj ti so v ogromnih večinah. Vrtino manjši krog tistih, ki ^o.za Zdrave ideje. List za listam, društvo za društvom in človek za človekom pod omamami fašizma. Zakaj je to? Vsak človek sppda po narodnosti, jeziku in tradiciji nekann. Kar ima, ta pozna, to je njegovo. Zdaj pa pridem do tistega problema, ki ga naVlem pri igralcih na kvar. Peter ••i • • da simpaitizirajo s fašizmom. To se pravi: dokler jitn demokracija dovoljuje vse, kakor do danes, so še demokrat je. Ampak ijz demokracije v fašizem ni pri njih noben korak, ker je zanje ono in tisto. Večkrat se ozrem okoli sebe nekoliko v Skrbeh, kam j^remo. Nimamo sicer še pečata javnosti, natihoma smo pa že tam — v fašizmu. Razširja ga: oseb- r> i •• * i i „ i , ** . Prihodnji teden bo sveti na korist, nacionalna zavest, ^ t- Zgaga PKED SVETIM MARTINOM za dbcflna tema stoji pa sovra-; štvo in strali. Kdor ima, se boji za svoje. Zraven tegu j>a so\Taži vse, kar -diši ipo resnični človeški enakopravnosti. Ni treba, da fašiziin vidno zmaga pri nas. Pn več je, ker zmaguje — nevidno. To se o-paža. vnuk dan. Trgovina je po stavim prisvojila Hitlerjevo geslo: Nordic. Velika večina te. Ce ti znaš eno igro, te ta- ameriških firm stoji strogo na koj zanima in si nehote — e? igralec ne, pa vsaj kibic. Omamljivo je, čp ti pada na uišesa, kaiko se tvoj narod dviga, kakor raste v moči in vplivu. Crttiš tako, kakor po volitvah, v katerih je zmagala tvoja stranka: naiša zmaga. Nasproti mene je Baker Field igriške za nogomdt ali "football", največje ameriške univerze Columbia. Zdaj ign;jo Msako soboto. Tn pride ljudi — kaj denarja, mu ga izplača Franco v pezetah, ki se jih ne sme niti izvažati niti uvažati na Špansko. Kritje Franeovih pezet temelji na zaupanju v končno zmago vstašev. Vredne so toliko kakor prejšnje. Na Španskem tako malo dvomijo o njihovi vredusti kot dvomijo ljudje v Združenih državah o vrednosti dolarja. Račun za dobavo vojnih potrebščin bo enkrat pozneje predložen. Franco ima v Italiji in v Nemčiji dober kredit. V gotovih slučajih pa sproti plačuje — s špansko rudo, mesom, pšenico in volno. Španski narod je vsplošnem zelo skromen in je vajen trpljenja. Splošno se je mislilo, da bo njegova potrpežljivost že po prvih mesecih prekipela, kar ee pa ni zgodilo. Španci trpe in krvave. Fašistična politika pa gre dalje svojo pot. - . t najcenejša vstopnima dolar deset centov. Jaz gledam vse to skozi okno. Dva "te&ma" se spravita in potem moreta kroglo, se lovita, preganjata, da leže včasih vsi na enem kupu. Po kaj so prišli ljudje in plačali visoke vstopnine? Da vidijo, kdo bo zmagal. A kaj potem ? In vfudar se dero in vpijejo, da re sliši kakor silen orkan, ki prihaja nekje iz daljave. In takih primer je polno- v življenju. Ima človek nekaj v sebi, kar ga skoro vleče h tistemu, koder je po njegovem mnenju slava, moč in zmaga To mu vliva nekaj (takega, kakor so bile v starem kraju Marija-Celjske kapljice, ki so jih jemale stare ženice na cukru in se počutile, kakor da so s^ na-zobale izraelske mane. To je pravi vzrok, zakaj se fašizem in nacizem taio raz širja nted Italijani in Nemci po Ameriki. Napeta narodna za vest gre ko influonen po s ve tu med vse narode in vsak bi iiil zase najrajši največji in boljši. Da to povzroča na-sprotstva med posamezinki in skmpiiiaiini, vidimo lahko vsak dan. Fašizem regira primeroma tako, kakor ameriški biznis. Glava napovedu je in drugi lepo Ubogajo. V Ameriki je biznis ena izmed največjih gospodarskih institucij in zato ni nič čudnega, če se lastniki .'grtva-jo za fašizem. Je tako: vsak (bisnisman bi bil rad kralj v svoji okolici. Vse to je bilo dolga leta — danes ni več. Vsak eas vidiš kako pikotiranje, ker se je delavec organiziral in zahteva svoje. Biiznismoin bi ga najrajši obelsil na prvi kol — ne s>amo tisitega, ki piketira, am-palk za njim vse takozvane delavske \-odiltelje. Nerad se poda in kadar se, ne pozabi izlepa svojega ponižanja. Vsega tega ni v fašistični državi, koder je prost delavec davno pokopan. Ali ni to užitek za tistega, ki ima? In pomnimo 3e nekaj: da je vsa oiblast v demokratskih državah v roikaih talkih^ki imajo. Kair poglejte po naši Ameriki. Ali je bil že kdaj kak delavec jpoklican na kaiko važno mesto v WashrngfcOnu! mi pravite zdaj, da jih zato ne pokličejo, ker raso dovolj »možni, vam povem: vsak je znjožen za talka dela, kakor jih iimajo. Zakaj vsak urad ima za isaibo cela krdela ljudi, ^i opravljajo tekoča deb. Glava je samo zato tam, da repre-aefltira in vleee plačo. Kor je torej vlada v rokah !tak&, U imbje, je Jiajravno, stališču, da vposhije samo l;u-di anglosaškega plemena, to so severni Kvropejei. Druge so ulsmerilt svoje delo zopet pc verah: ta izključuje katoliča delavec zaveden in dobro in zato se mi je zdelo umestno napisati naslednje vrstice: Slovnici že od nekdaj ljubijo božjo kapljo. Dolenjska in »Štajerska sta v t rtju. (»orenjci, ki so brez trte, se. hodili k Dolenjcem in Štajercem v goste, dočim je Notra-njee krenil v zapadno plat, kjer rastejo: zlati vipavec, bri>ka rebula in kraški teran. Naš narod je vesel narod. Vedno bi pel. In ko poje, no poje skoro o drugem kot o ljubezni in vinu. Pijančevanje ni poveličano r nobeni slovenski narodni pesmi, dočim je zmernemu pitja ne'in temu sledeči razigranosti [ pošteno izrečena vsa čast. In to je. kar sem hotel povedati. Odel sem se v haljo moralista in vam pravim: — Zmerno ga uživajte, saj j,-vi liček vendarle tako sladak, da bi bilo greh goltati ga kar na debelo. Pijančevanje obsoja tudi naša narodna modrost. Se pa ja lie l>omo izneverili naukom naših očancev, ki >o nas lepo in dobro učili. Ali si morete misliti kaj bolj i pomembnega, bolj pristnega in o sledeči slo- organiziran, lw> pndla v-aka si-. ... \ , „ 7 ,. , , • globokega kot la eetuui ne brez boja. < e pa . .. , , . , J . , V-lvenski pregovori: delavec ne poka;:-1 svoje dovolj ' bomo močne p«sti. y>otem nekega juftra prebudil« in na;li fašizem na prestoln. Kadar se to zgodi, potom bo prepozno. Zato j ki delavec v organ;za-eije. kakortšne so in koder so. Resnica je in ostane ena: nI knlo ti ne Ik> prinesel na taci pravice. * Gixlina, vdova po pokojnem John Grdini, iz cerkve in je hdtela prekoračiti na 61. cesti St. Clair Ave., jo je zadel avtomobil, ki je vrgel GKlinovo mamo ob tla in ji prizadel precejšnje poškodbe. Licenčno številko avtomobila so kmaTu ugotovili.' M___ naprodaj je prt Cabin City, THinn., letovišče, ob««-gajofe 65 akrov in oddaljeno le »tiri milje od Ely, Minn. Zidano poslopje t IS ribani; velik bar-roofo; vse v najlepšem redu. Tri opremljene log-kabine;' ridaha giraia za dve Kari; feet folnov; ledenica in pokrit prottor « čolne; pleM&e v velikosti 40 x 60 ftv-Mer. Za pojaMihi vprašajte: ANTON PERME, CABIN CITY, MINN. (trlo Ziupravi več hiš, kakor vojska, sfrom in blisk. Kdor veliko pije, premalo iz-pije. Kdor se z vinom opije. se strezni. .Najhujši pijanec je ti-ki je kruha pijan. Kdor v jezi pije in v žalosti inolči, nikdar dolgo ne živi. Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. Kjer je žena pijanka, gre povodenj skozi hišo.. Ko je vinjena glava, marsikaj iz srca priplava. K mira rjeva kreda pijancem rada dvoje piše. Mlad pijanec, star ubožec. Na srcu treznih in na jeziku pijanih je resnica. Ni vsak pijanec v ribi rojen. Pijan je, da bi žabe vikal. Pi je. da ne loči lune od sobica. Pijan je kakor božja ma-vra. Pijan, kakor kmečka aieve-sta. Pijan, kakor metla. Pijan, kakor prasec. Pijancu se s sc-nenim vozom ogni! Pijanec ima dva angela varuha. Pijanec ima tri lastnosti: Moder je, močan in bogat. Pijance se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Pijancev konj prav dobro ve, kje je oštarija. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. Strast pijančevanja je rja. ki zdravje izpodjeda. Ta se je v vinu Utopil. Trezen midi, pijan pove. V kozarcu se jih je več utopilo, nego v morju utonilo. Več ljudi je pomrlo od jedi in pitja, kakor od gladu in žeje. Zdeha se mu po. polnem vinskem piskrn kakor lačnemu volku po jarčji crkovini. Tak pijimfcc je, da bi za kozarec vina gnal nš'na semenj. Ali ni globoka resnica v vseli teb nabili narodnih pregovorili? Niljče jim ne more oporekati. In še en pregovor je, najbolj značilen. Tega sem pa zate prihranil, predraga rojakinja. Malo hud je, pa je resničen. Dobro ga preudari in premisli. Pregovor se glasi: r — Ce je žena pusta, Čmeri-k&ua in.godrnjava, je ajeinnoi gotovo pijanec. "Glas Naroda" U Oorporatfn) Owned an0 PiiWl^od tp «LOVBNlC PUBU8HING COMPANY Prank Sakser, President J. Lapsha, Sec. Plaot of bailBM at lb« corporatian sad tddmw d ikon oCDeara: K Wm» lflch Mmnrngk *t Mirtiitn, Nw M CM* N. X. "61 A B~BI A S O dT" _ (Veke mt the Pxpla).____ Adrarttiwuat am AgreenwM ~ ^ntocrlptioB Tearlj «100 *. ' » leraed Avery Da? SxeepC 8aada7a aai Hofldui ■ f^vjo Veto m Ameriko te Za New York m rele leto tTJOI Kmflo ..................... H100 7,m pol leta ................... tlfii k poi .........%.........fs.00 Xn Idowdw»»o n odo lato...... 97 01 i fetrt leta ..................tUO Z* pol let« ....................9» "tii«s Ni-oda" tkiiij> fMtl flic isTuaiu oedet] ta praaalkor "(JI-AS NARODA". 21« H. ISth Street. Ne« Vmk. ». T. " j Telephone: CHeiaea 3—1242 Denarne »ilWWBifPWfflBU IIIIWIIIMIIIIIWBimillPIBIHHWWPWI DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO T ITALUO tm I tM _ Din. m Za I 6^5 .......... Ur 100 t S.M _ Din. tOO $ 12.85_______Ur M0 I 1M___Din. NO $ » 56 .......... Lir 500 911.05___Din. S00 9 51.00___________Ur 1000 999.00__Din. 1900 911259_________ Ur «000 945JO _ Din. 9999 9191 JO____Lir 9999 . KER SE CENE SEDAJ H1TBO MENJAJO SO NAVEDENE CENK PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI b Izplalllo vetjih sneeket kbt zgoraj »vodene, Mfal t dinarjih aH lirah dodeljujete« le boljto pegeje. ^ Izplačila v ameriških dolarjih . 14 'tplaUla $ morate podati_________________J 5.15 91i*— " " .......................91085 915.— M « ________________J19*— m^ • - ___________________j2L— M®«™" ...... Mi- • " * ..............JS1J0 Prejemnik doM ▼ starem kraja izplaCUo t doUrJlh. UMNA NAKAXILA ISVR^UJEMO PO C&BU LRTI9 tk * PRISTOJBINO 9L— SLOVENIC PUBUSHINQ COMPANY "Glu tu west wh mm newyork,n. i. I I ■ II 'i-.........L ' ■ 1 ■ ......... 'II i'1'I 'HI 'M I ■ POŠILJATELJA OPOZARJAMO, V , mj mtaioje pri pUJteiah okroglo voote (mpilmu ** dveMoy M) mmmjm win- Ur, kajti teka i*laiUa oo naJUteeJe L sK^i« tee* te m —»"—'----1---in.__l i-O i ži ■■■■i »r QL2S VAR0D2** New York, Thursday, November 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VB7A. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin ODBOR DRUŠTVA SV. FRANČIŠKA, Štev. 46 K. S. K. J., ki je tako uspešno praznovalo svojo 40-letnico v nedeljo, 31. oktobra v Slovenskem Domu na Irving Avenue v Brooklyn, N. Y. :: :: ;: Slika predstavlja od leve do desne, sledeče: ftcdef*i Mi*s K ATI KEPEC, (zHpiMiiknri-n> Mr. JERRY KOPRIVŠEK. ml., ttajuik in blagajniki Rev. EDW. GABREXJA, O. F. M. (duhovni v(*lj:>) Mr. JOHN CVETKOVICK, (prwlsednibl Miss MARY KERCH (nadzornica > StojwH Mr. ANTHONY SVET (nadzorniki Mr. ANTON MERCUN A " NA JST> REJŠI SLOVENSKI l)XEv:;:\ V A M KRITO "ODPRTA NOČ m DAN SO GROBA VRATA.. doči dom dvojice je v Fort Waynu, Tnd., kjer je Schneider dobil službo knjigovojje pri neki tvidki}; Frank Krkalj in Mary Med'e. V sosednjem Shdboy^anu je umrl 7 letni Lou is He i vatič, ki jo bii . o'f-n nekje na Hrvaškem in v Ameriki je žive - b2 let. Zadnje n> se je 23-letni Jos. .Jaklič obstrelil po nesreči, ko je Čistil »tur. zarjavel revolver, v katerem :e bii naboj. Krogla ga je za lila v levo stran prsi, dva pa'ca nad srcem, toda zdravnik", piavijo, da rana ni nevarna, če ne bo kak'h. komplikacij Dno 1."». oktobra je nrrirl John Horvat, etar 52 let in dema iz Makoli pri Poljčanah. \r Ameriki je bil 25 let in tu r.npušča ženo, siny in dve hčeri. V Shebcygairu je te dni umrla na domu svoje hčere Tt>-letna Katarina 'Irgič, ki je prišla v Ameriko v pionirskih časih. Zapudči tri h nove in dve nčeri. .Naznanjam, da smo že praz-' n orali slavnostni večer, ko je bilo dovršeno delo v našem kn>-turnenn vrtu. To smo storili, ker želimo naznaniti javnosti, da jo vrt, o katerem se je Že toliko pisalo, vendar le dovršen prav tako, kakor smo obetali narodu, da bo. Ne smem trditi, da ne bo treba še dela. Delali bodo še ves teden in sadili, ker jih je med tem časom vreme zadrževalo, toda na vrta je Vic, kar mlu pripada, ce tudi ni se v zemlji vsega, kar je treba vsaditi. Vsega skupaj jo posajeno 0223 različnih 'komadov, dreves in brmičja. To vam omenjam, da veste, da je vrt to, kar se je o njem pisalo tudi v Glasu Naroda, da bodo čitatelji vedeli, da jih ne vlečemo, če pravimo, da.rabimo denar, ker take stvari, kakor tudi mnogo materijala, moremo sami plačati. To, kar so sedaj vse nasadili v vrt okrog spomenikov, se bo spomladi zazibalo v bujnem cvetu in zelenju, da bo veselje videti. Radi 'tega že sedaj vabim vse rojake, ki bodo drugo leto šli na izb'te, da že sedaj skicm>, da bodo videli "Jugoslovanski Kulturni Vrt". Ob dovršitvi smo imeli v dvorani Slov. Nar. Dcma zolo Domeni ji v večer, takorekoč kulturni večer, ker so nastopili govorniki: sodnik Lausche in petsnik Tvan Zorrnan in drugi Gledali smo kulturne slike našega naroda od tu in iz domovine ter imeli fi'no socijalno zabavo. Vse to v prid vrtn. Hvala za vse, kar ste poprej pisali v reklamo tega vrta. Zadnje dneve smo žalovali za onimi, ki so odšli od nas v ročnost. Dva zelo poznana sta odšla: pionir Anten Prinčič v starosti 76 let, oče rajnega duhovnika Antona Prinčiča, ki jo preminul že pred 1o leti. Kajni oče, zelo spreten kamnosek, iz-trfoen v Ljubljani, je doma in potem tukaj vršil ista dela. Rajni je doma iz Crewnij, fara Trebelne. Blag mu bodi spo-Kiin! Premiirala je 47 let stara Rezal i ja Sintič, rojena Stanko, znana narodna delavka. Že od otročjih let se je udejstvovala za relifna oskrbovanja naŽhn ljudem o sna^rl in drugih okol-notstih, kaftmh takrat ljudje niso poznali ali »e vedeli, kam orbmiti se. Pred več leti je pa detela v trgovini kot prodajalka pohištva pri firmi A. Grdima in sinovi, kj#r so jo ljudje zello spoetovaHi. Bila je v^c-a $u uljudma. Samo nekaj te- OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. m 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: La Traviota, 6. nov. popold. Madame Butterfly, 6. nov. zvečer Cavalleria Rusticana, 12. novembra Rigoletto, 1.1. nov. Carmen, 13. nov. Aida, 19. nov. Barfjer of Seville. 20. nov. popoldne Forza del Destino, 20. nov. zvečer Hansel in Gretel, 25. nov popoldne Traviata, 25. nov. zvečer Faust, 26. nov. Cavaleria, 27. nov. Aida, 27. nov. MARY TRAMPUŠ •FROŠOENA. Okrajna veleporota je v Chi-cagu oprostila Mary Trampuše. vo, 28-ldtno Slovenko in tajnico pri dr. C. H. Edmundsu v Oak Parku, ki je bila obtožena sokrivde pri ncipostavni operaciji, katero je izvršil omenjeni zdravnik na neki 16-letni dijakinji, ki je potem umrla. Dr. Edmunds je bil tudi oproščen. SAM SE JE DAL ZAPRETI. Pred nekaj dnevi je prišel v prostore mostnega sodišča v Chicagu 20-letni Hrvat Tomo Laokovič in rekel je birieu: "Prosim, zaprite me, jaz sem ukradel $10,000." Birič ga je pogledal in odmahnil z roko, naj gre. Za Nile ni časa. Lackov«? je stopil k drugemu uradniku in ponovil svojo prošnjo. Tudi ta je smatral stvar za šalo, sflntil 7»a je, da bo ndkaj narobe in poslal je Lackoviča k pomožnemu državnemu pravilniku Chas. My-lesu. Laekovič je temu pove-dal, da je najprej kot tajnik poneveril pri Prvem hrvaškem stavbinskem in posojilnem društvu -10,000, nato pa je dobil službo pri Lawmlale Agencv & Loan Co., 3205"TV. Cermak Rd. kjer je spet poneveril .$10,000 zato, da je lahko pokril none-verbo pri hnaškem drrfctvu. Pomožni državni pravdnik je seveda dal Lackovi ča takoj zapreti. AVTOMOBILSKA NEZGODA. V Warrenu, O. se je dogodila velika nesreča, ko je na ovinku zavozil avtomobil s ceste in zadel tako nesrečno, da sta bila ubita mlad motž in žena na mostu in tretji je bil ranjen. Mlad mož, star 21 let, sin družine Mike in Matilde Jalovec z Geneva, O., ki se je poročil 2. oktobra z AmerLkan-ko, ki je opravljala službo policijskega detektiva v Warren, O., kamor se je potem naselil iz Geneve tudi ponesrečeni Phillip T. Bernot (ime po materi.) Mike Jalovec mu je očim. Rajni je bil dika mladeniča, v Geneva mc>d sovrstniki poznan, najbolj živahen in delaven mladenič, priljubljen vsem, poznan tudi pod imenom "Lefti" ker je bil žogoinetni igralec prve vrste. MINN,GOTSKE NO'v iCE. Na jezerih pri Elvju je letos zelo mnogo divjih rac.' Seveda je tu 'i vj >S:ti lovcev, med katerimi Tie .nanjka Slovencev. Rojak Frank Lozar v njistrelil toliko rac, da je pogostil 200 legionarjev pri eni večerji. Eliška občina je hotela nabaviti nov j.olicijdik'. avto za $1542, t'da dva slpVen-k 1 mestna odb^r ' sta g'a- '.vala proti tem j V Chi-* r ::>u je * to do smrti povozil A ninega sina zakonske dvojicenton ].\ Agnes Mi-helic. V Keewatinu sta bila v lovski odbor izvoljena rojaka Mi-helic in Kržič. Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva meaee, droga dan in tretla pa leto. kdaj vam naročnina poteče. N»prlwr: — 10.30.37 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 30. okt. 1937 Poiljlte pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo poftljaaja jpaniMv. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York TEDENSKI KOTIČEK i I. BUKOV1XSKI, Pittsburgh, Pa. Glede delavskih razmer v j Pittsburghu in okolici se ne! moreno nič kaj pohvaliti. Ekonomi i strokovnjaki so nam sicer sk '7j celo poletje obljublja, li, da bo po Delavskem pra7-nilku. ko vročina poneha, zaf>.«-t zelo velika na vs .)> koncih in krajih toda zgodilo— se je pa ra\-no — nasprotno. I>ela\ice so pričeli odpuščati dan za dnevom po jamah, tovarnah in železnicah. Vzroke navaia.io različne, ua primer stranki, spori in boji med delavskimi unijami, nezaupanje v Kodočnost, na;>ete evropske razmere itd. zamolcijo pa glavni vzrok: dokler bomo-imeli kapitalistični sistem, v sedanji obliki, ne bo delavec sicniTen gvoieira drla in kruha,' pa naj bi na krmilu ta ali ona *trnmkn od na.jvi.3je zvezno vlade pa doli do najmanjših po-« « « Pittsburgh^ rojaki se zelo kesajo namreč oni, ki so kiapili v prvi polovici oktobra ne\v-yorško groodje po 40 do oO centov košarico, boječ se. da bo proti koncu cena poskočila kot "j-winoma dr^ira leta, ali bilo ie ravno obratno, kot se ni ni-bdo nadejal. Cene so zdrknile doli tako, da so ga začetkom tefeočega tedna prodajali po 20 ornih cemtov basket. Grozlie je bilo namreč dovolj, kupeev pa malo. Kupcev pa jo biloj zato malo, ker ni denaria; denarja pa ni zaito, ker ljudje slabo deilajo. • » » Pretekli teden smo bili mokri ne samo od znotraj, ampak tudi od zunaj, kajti doževalo je ves teden in obe reki Allegheny in Monongahela, sta narastii skoro za 10 čevljev, to je do 27 čevljev višine, kar se ni še nikoli prigodilo ob tem letnem času. • • • Odkritosrčnost je lepa, t<'da zelo redka čednost, ali oni dan sem jo srečal ma ulici. Neki bum, ki nisem še nikoli videl, me ustavi na potu in me prosi, ateo bi mu hotel "posoditi" C mjavcev. — Cemu pa jih rabiš! — sem ga vprašal. — Ah, vidiš, zelo sem v za-, drogi. 19 centov namreč imam, in še za 6 sem prelkratek, da bi i kupil pol pinta — špage, ker me tako v jed a v trebuhu. • • • i Uslužbenci dobro znanih ste-j vilnih verižnih "Brass Rails"! redtavrarttov so že več tednov na šitrajku, in vfei loikali so zaprti. Pravi;fo, da jim kompa-nija hoče. utrgati na plači od, 7 do 25 procentov, družba pa| na<»protno zatrjuje, da so 100 j odstotno drži imijske pogodbe.' • * • — Naj bo, kar bo — je vzdi-! Ho\ial rojak brez dela in cven-ka — dnevi se krajša jo, noči i ne dal^šaijo, zima se bliža, žepi so suhi, prijatelji gluhi... • • • Bolnišnico Usmiljenih sester i (Mercy Hospital) bodo po no-' veim lotu razširili s prizidan jem novega 10. nadstropnega po-'elopja. • • • • Pred par dnevi sem doli v mestu prestregel rojaka — Haroca, — ravno v trenutku, ko jo hotel smukniti skozi vraita ptueje prodajalne. — Kaj pa telbe drži tukaj — ga nagovorim — malo prej pa sem te videl v trgovini radijskih ajparatov. — Oh, ne vpras&j. Mislil sem kupiti radijsko Omarico, kajti sam som in večeri so dolgi, ali jaz ljbbim živo druščino in živo petje, zato sem se premislil in bom raje denar zapravil namesto za radijsko Hk-atijo za — pojočega kanarčka. Tn bom še na dobičku, kajti za 10 dolarjev dobiš že dobrega pevca, do-čim je treba vsaj dvakrrft toli- ( ko za koliekaj vreden radi jo. i • * « i V znak veselja, da je dovršen narodni Kulturni vrt, se bodo sedaj vršili zaiporedoma kulturni večeri v prid izplači-tve dolga za vrt. Slovenski narodni domovi so obljubili, da j dajo svoje dvorane na razpola-, go za prireditve, katere obsto-j jajo iz (kazanja si ilk, petja, go-: vorov ter domače zabave. 1 Tatk Jculturni večer smo že jimerti z leipim uspehom v SND ■ na St. Clair Ave. Prihodnji se | vrši v soboto 6. novemlbra v Do. ,mu na HoQmes Ave., v sredo 17. novemlbra se bo vršil v Domu na Waterloo Rd. O dru-i giih bom sporočil poaneje. ■I Prireditev kulturnega vrta j pomeni več kakor pomenijo vse ■druge zasebne prireditve ker 1 Vrt je last vsega jugoslovan-Jskega naroda. KJdor čita to naznanilo, naj i se udeleži, ker bo imel užitek ! od glodanja slik, poslušanja lepega petja, govorov in prave I domače zabave, kakor smo jo j imeli v sredo 27. oktobra. Po-i treba jemo že več takih večerov. A. G., predsednik. ' dnov je bolehala. Imela je velik pogreb, pripadala je štirim društvom. Zapušča soproga J. Sinitiča, ki je doma iz Ošlrra pri Krki in hčer Rose Ermo, ki Obiskuje medicinsko šolo. Za-pi^šča tudi sestro Mrs. Mary Kenik. Blagi spomin nji ir^ večni mir. A. Grdina. "_»__< Zadn|<" dni je v b: inišnici umrl M hael Oandek, .s'ar 55 let in r .k:; na Janezovem Brdu na No'ranjskem. V Ame-riiki je bival 29 let in tu zapušča ženo, o.va sinova in ti • brate. Dalje je ^ bolnišnici u .irl rojak Anton Saler, star pO let in dcma i-. Spodnjega Dravograda na Kokoškom. V Ame'\ki je bival 2" ie.1 in tu zapušča žono in dva sinova. Porok- : Frank ScKnelder, svoječa;ro Jrandidoat z-.i alder-mana, in Seilma Ilan.en (bo- V New York City je umrla po kratki bolezni Frances Al-breeht, stara 35 let. V nedeljo 31. oktobra je um:! ( v Strabaue, Pa., Louis IK»!ost,! star 5-) let, doma iz vaji Zorit-nica, fara Knežak pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. * V bolnišnici v Johnstown,' Pa., je 2G. oktobra umrl Anton Zalar iz Lloydella, star 48 let in rojen v Uncu pri Rakeku. Pokorila ga je pljučnica in tu ; zapušča ženo, sina in brata. V Ameriki je bil 27 let in delal je v večjem delu v premogovnikih. Bil je zaveden delavec, ki je sovražil mlačneže in staro-! kopitneže. Bil je veteran sve-j tovne vojne, v kateri je bil 18, , mesecev. I * V Moon Run, Pa., je po dolgi bolezni umrl Blaž Bogataj, star 51 let in rojen v Oselici pri Poljanah nad Škofjo Loko. V A- meriki je bil 36 let. . * V Clevelandu je preminul poznani rojak Anton Prinčič, star 75 let. Rojen je bil 17. novembra 18(52 in jc stanoval pri hčeri Ani, poročeni Znidaršič. ~ * V develandu je preminul v University bolnišnici dobro poznani rojak John Vidrich v starosti 67 let. Doma je bil iz vasi Podi&kovec, fara Struge pri Dolbrem polju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1892. » V Indianapolis, In«d. ge je Joihn Laimpert, star 53 let in doma iz Brusnic pri Novem mestu, 24. oktobra Obesil.' Vzrok: 'hipna zmedenofet zaradi ne-gnofenih drgžimpVilr namer. , Pred nekaj dnevi je umrla v Svoamore Burlington, 111., An-, toinotte Goronc, stara 24 let, ro-| jena v Ameriki in učiteljica po| i |K>klieu. Bila je hči si .»ven-j skega fannarja Franka Goren-I ca in zupušča poleg staršev šest bratov in sester. Zadaje dij je umrla v Joliet, 111., Mary letina, žena znanega slovenskega kamnoseka Simona Se tine, ki je že nekaj let v pokom V Jolietu je živela čez 30 l"t i ii tu zapušča moža, omožepo ;i.-er, tri vnu\Lije in brata. X naselbini Vandergrift, Pa. jo po trimesečni bolezni umrl John Novak, doma s Šmarja j pri Pre mu na Notranjskem. Za pušča ženo in tri sinove. Najstarejši je star trinajst let. Pokojnik ni bil pri nobenem društvu, kar je pač žalostno. * V Chicagu je umrl v nedeljo zvečer Joseph Stritar, ki je bil 30 let naročnik Glasa Naroda. Podlegel je bolezni srca, za katero je bolehal nad enajst let. Rojen je bil pri Sv. Križu leta 1871 ter je bival v Chicagu od leta 1898. Za/pu«ča vdovo Ano roj. Verbic, sina Johna Jr., M. D. Ph. D., hčera Anne, Amelia in Mary ter sestro Mrs. Josephine Milla v Waukegan, 111. Pokopan je bil v sredo na Fair- mount pokopališču. * Naša zastopnica Mrs. Rupnfk mam poroča iz Coverdalej Pa.: V bližnji naselbini Library, Pa., je umrla v cve«tra mladosti 23-letna AirtgeTa. Kuna. Žalostno je b?lo slovo d& njenecm poslednje^ doma. Sorodniki in prijatelji so okrasili njene sveže gomilo s cvetjem. Strnišem in sorodnikom moje iskreno soža-Ije. JugoSlovanska K at. Jednota Je aaJbolJAa tn najpopularnejša «lovei>flka podporna organizacija v A—rlkL Satana nizke aifnniU in pl#taje liberalne |i*»i» a» alntaj Mesni, nezeode aU anrtL Ima 185 podre-ienk Mter in tteje nad Ujm tlanov « obeh oddelkih. ta wtnmttw novega draltva ■■<■■*mjm 8 eeeb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev nftke sa pojasnila na GLAVNI URAD i. 8. K. i* ti ti ELY, MINNESOTA " GL J.& X'jtn&D. JLJ' v( M "W ' ' New York, Thursday, NovenAer 4, 1937 . v is ii i H i ii = - A = = jrs. = I = 5 V = 1 = s f'i 11 Ii If A s ~ = = £ = II 0 A il ...........ciKrxr>Q<:.....c>og»ci.......................................... ■ I TBE LARQEST SLOVENE DAILY IN V. S. A. 8 SLOVENSKO-AMERIKANSKI V STIRIiNSTIRIDESETEM LETU rojakom se zahvalimo, ker so se v takem številu odzvali ...tekom dveh tednov smo prejeli preko petsto naroČil ... ako ga vi Se niste na. ROCftJ, lahko uporabite narocllnl listek, ki je v tem oglasu STIRIINSTIRIDESET LET . . . skoro pol stoletja .. . je pomembna doba za tako publikacijo v izseljenskem svetu .. . Težko ga je izdajati posebno v teh časih, ko ni novih priseljencev, stari se pa poslavljajo zavedno. Spominjamo se let, ko smo poslali med naše ljudi osem do deset tisoč izvodov. Tega seveda danes ni več mogoče, navzlic velikemu in splošnem zanimanju za Koledar ... V depresiji je bilo treba najti načine in sredstva, da do se stroški, ki smo jih imeli s to publikacijo, zmanjšali, ne da bi bila vsebina prizadeta. Dosti smo prihranili pri poštnini, ko smo začeli tiskati Koledar na lažji papir . . . Poleg tega nam prejšnja leta ni bilo mogoče uvrstiti toliko slik, kajti klišeji so dragi, Če moramo računati s primeroma majhno naklado. Slike je torej nadomestilo čtivo. Ako vzamemo okrogo število 1000 izvodov, je samo za prvi izvod 70 odstotkov stroškov, dočim se drugih 30 odstotkov razdeli na ostalih 999 izvodov . . . Težko nam je bilo že vsaj približno u-gotoviti, koliko izvodov bomo prodali, ker so bile razmere silno nestalne in je vedno na slabše kot pa na bolje kazalo. Vsak neprodan iztife je pomenil izgubo za nas. Zavoljo tega smo pa dali letos Koledar v predprodajo. Na podlagi vnaprej dobljenih naročil bomo približno dognali, koliko ga nam je treba tiskati . . . Poslužite se naročilnega lista in si za jamčite izvod Koledarja za leto 1938. Jamčimo Vam, da boste pri čitanju te knjige deležni dovolj zabave in razvedrila. A' izbrani informa-tivni c, rt. i članki \ iz vseh i delov ; i sveta ...160 strani zanimivosti... POVESTI ZGODOVINA ZEMUEPISJE NARAVOSLOVJE GOSPODINJSTVO HUMOR RAZNOTEROSTI KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEDARJA Iznajdbe jugoslovanskega učenjaka Nikole Tesle... Po vesti nekaterih najboljših svetovnih pisateljev — Maupassanta, Selme Lagerloef, Garšina itd.'. . Pomen ruskega poleta preko Severnega tečaja . . . Nobena ljudska armada ni tako kruta, kakor armada mravelj . . . Rojaki z Vrhnike in Borovnice bodo z užitkom čitali opis največje zanimivosti njihovih krajev ... Masaryk, največji evropski državnik . . . Čarovnije z igralnimi kartami. .. Temeljni vzroki kitajsko-japonskega spora... Različni tipi moških . . . Solventnost slovenskih podpornih organizacij . . . Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriški delavec... Najvažnejše točke postave za javno zaščito . . . Zanimiva povest Franka Troha . . . Pesmi Ivana Bukovinskega ... Par najboljših, kar jih je kdaj Peter Zgaga napisaL.in še mnogo zanimivosti Stane Vas samo SO centov. Slovenic Publishing Company 216 west 18th street new york, n. y. Blagovolite uporabiti ta listek: Poštnino plačamo mi. (V Združ. državah lahko pošljete ziutinker gato Ilustriran $ i i % t i I y T s s I p I r ZEMLJEVID združenih drŽav Kdor naroČi Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno. Na drugi strani zemljevida so i m (»na vseh ameriških mest in koliko prebivalcev ima jo. Nadalje: Koliko prebivalcev je imela vsaka ameriška država pri predzadnjem in pri zad-dnjem ljudskem štetju; Glavno mesto vsake države iu število prebivalstva ; 2racna razdalja med večjimi mesti; Zgodovinski podatki posameznih držav; Razdalja med ameriškimi mesti in mest: v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 24 PALCEV Zemljevidu Je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike = A %j§ 0 f 1 s = H IX = = II rr Ti — — || r: r; t. — = = = = f! = = 3-1 11 r; H 3 = II II I = = if 11 i% II r— 11 il 1= o >oooooeoooceoeeoeoeeeeooocx> KOLEDAR Izide kancem • „ i ' ; * novembra i Slovenic Publishing Company j 216 W. 18th St., New York I .i SLOVENSKO . AMERlKmSKI KOLEDAR ZA 1938 [ 1.... |.... J 3LAZNIK0VA PRATIKA ...........................11.... |.... j NAROČNINA NA "GLAS NARODA" .................11....|.... I SKUPAJ j Imo ..................................... | L ; - —...................::..........i " GL'AB V A BOVA" — New York, Thursday, November 4, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3.A. MILAN PUGELJ: DOMIŠLJIJA -. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1938 Cena 25c § poštnino vred. "Glas Naroia" 216 West 18th Street New York, N. Y. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen Major se je zdrznil kakor bi hotel vprašati: Odkod se je pa naenkrat vzel ta bratranec! — Vendar ga je pa pozdravil dokaj vljudno in zamrmral tudi sani nekaj prijaznih besed, n.i katere mu je tudi Armand zelo prijazno o I-govoril. Princesa je bila videti zadovoljna, da o iz gledališča. W a radiu je spremil princeso, Armand je pa odhitel v poslaniško ložo po svoj kožuh. Kočija ga je pripeljala pred palačo v Herrengas-e. Bil je presenečen e stopal po krasnih stopnicah. Kakor v v>.*h starih palačah predmestja Saint Germaine, je tudi In povsod naletel na sledove stoletnega bogastva. Tu se je se posebno poznalo, kai:o visoko se cenijo stare tradicije. Prišel je v veliko vežo, kjer sta mil dva lakaja pomagala odiožiti plašč. Skozi široka odprla vrata, za katerimi se je odpiral pogled v <•»-1«» vrsto napol razsvetljenih soban, ga je otlvedel lakaj v velik salon. Komaj" je imel toliko čusa, da se je malo ozrl naokrog in ol>čudo\ d i rasne -like iz dr/be Ludvika XVI. na stenah ter razkošno pohištvo iz pozlačenega lesa in polne omare dragocenega porcelana, ko je ž, slišal bližajoče se glasove. V-topila je prince a v spremstvu starca sivih las in sive brade. Mlada žena je stopila svojemu gostu naproti in mu prijateljsko »podala roko, rekoč: — Kakor sem pričakovala, mi je napravi! moj mož veselje, da so je vrnil nocoj. Pokazaia je knezu na Armanda, rekoč: Grof Armand de Fontenav - Cravant. Važno za potovanje K»l«r »r iMmrMjrn. p«x«*xO v llari kraj ali dohiti k«<* lam. jr iMlmbn«. rla ]# pWrti % riiarrh. \ nafcf Iftnf MkiiMiJr V rut isnMnuM dm i uajMj^ pnjiuiiihi in torti potrrtm«) prr»fcrfoeli, il» Je priiivjuijv mimJmhi in hilrc »•<• ur s» hwm obrnil' m nt> >« paja-uil« Mi pmitHNMti v m*, hoditi prnMijr n |Hnr*U» ilotnljnija p«lui I Mr. vl/rjr in k^UIi m. kar Jr r a (>••<«« anjr ,M>trrhn* » ntjhllrrjšrm in kar )r glavm*. u iinjmanjsr »ln»škt NrUrlavljaiii naj nr adlaiajn du rarfiijrjca Irriiuika. krr |Mrd«o ar dobi li WmMukImii par rat m i%DA V STAMBUL 4 kdjiee. • slikami, 62? Umni Vsebina: Smrt Mohamed Emma; Karovaita eni rti; Nt betm v (»oropa; Dražba Ku Na:: Cena .....................I.W KRIŽEM PO JUTKOVKM 4 knjige. atraol. a slikani Vsebina: Jezero mirti: MoJ roman ob*Min: Kako nem v ilekko romal; Pri Samniib; Med Jeddl Črna ----------------1.5« PO IHVJKM KI7KDISTANV 4 knjige. 594 strani, s slikani Vsebina: , AriadlJa * B«v iz Ječe; Kroua sveta; Med lvt-tDM ognjema Cena ________________1.59 PO DKŽKL1 SMPKTARJEV 4 knjice. « slikami. 577 strani Vsebina: Brata Alndžija: KoCa v soteski; Mlrtdlt; Oh Vardarja Cena ____________IM SATAN IN IftKARIOT 12 knjig, s slikani, 1794 strani Vsebina: iEnelJenrl; Toma Setar; Na sledu; Nerar n osti nasproti: Alraaden: V treb delih sveta: Izdajalec; Na lo?u; Spet na divjem xapada; Hefieni milijoni: Dedi« Cena ____________LM V UOItAU BALKANA 4 knjige, s slikani. $76 strani Vwbina: Kt'va^1 Si men ; Zaroaa i zapreluiut: V jjol-O-nj:iki> * ^tohamedanakt «vctnla Cena ______________L6t WINI.TOV 12 knjig, • slikani. 1753 strani Vsebina« Prvikrat oa divjem wipadn; Za Slvljenje; NJSo-^l. lepa lodljauka; Proklesivo zlata: Za detektiva: Mod Komandi in Apači: Ns nevarnih potlb; Wlnnetovov roman: Kan* Bar: Pri (v<>nian£lb; Wlnnetova amrt: Wtn- oetova ojtoroka C«"« --------------J M Ž U T I 4 knjige, § »Ukani, »7 strani Vsebina: B<>j z medvedom; Jama draguljev; Kod-?no —; Rih. In njegova poslednja pot Cena ----------------IN Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West !8th Street New York, N. Y i ••• K fiučelniku mestnega bol-iiirtlkt^ skrbstva pride referent — zdranmilk, ix^tdesetleten mož, wiv,v upognjen, noetinast in po-poli)nnia črniti zob ter se na-tiimhlja. Xaeelinik nekaj plse ter jju vtiz lgo eaisa po^lwla. Re-ferfflit se še vedno smehlja. *'A ti si," pnnvi načelnik, 4-np<^šuj<'. Kiiuaiu bo spet tako. kakor piše Valvazor. da je nekdaj bilp: Kdor dobi jet i ko, zaradi flfifbt pa ozračja ve? ne poodmvi in x<>to\-o umrje.'' "Kaj pa torej hoeetef" "Niv. Ravno zdaj je 1 >i 1 pri meni mladenič, reduriran uradnik, kakih dvajset let star. Zdaj, ko bi se mu nemara i>o-srerllo, da bi dobil boljšo služ-nejro državna, v kateri j >e j« nalezel tuberkuloze, ne more mikamo!* vee. Preiskal sem pa do dobrep:i. Njepova boN-zen je zelo razvila. Prnl-lajmm tukaj akt, |>o katerem, naj |H»šlj«»,"n> v zdravili Prosim te, podpisi pa!" "Kp. t iilen,"^ravi nmVliiik in zapreti s kazalcem. "Mladenič, kajr.e ? Jaz bi š«>l tndi na po'itnice, p:« Še na olx'iinske stroške povHiu. Tu
  • lju-eili. Prasajo me. kaj in kako. Slabo! Xofcri me j>eče, pn je.; Peče me, kaj vem zakaj. Tn slab sem, medel, v plavi se mi vrti. Tam me prctiipljejo, pre-' tolčejo in določijo: Peče te za | to in zato. Vse to morajo.! Kak&n zdravnik pa je tisti, ki ne ve povedati, zakaj me v prsih tišči in zakaj se mi vrti v plavi. Takole je, vidiš. Jaz pa pravim po srbsko: Jok! Tisti tvoj mladenič, če lioče raj-pre na počitnice na svoje stroške, ne na občinsko. Pelje >c lahko na rivijero; italijansko, tu li na francosko. Samo na ! uvoje stroške." J 4 Referent posluša ti« čas s ( Kinehljajcčimi očmi in (rdjyrtimi , u-?tmi, tla kaže polovico svojih črnih zob. 44 Prav," pni vi. "Torej me ] ]»ojde." Vzame ni jHidpisano o ' ill ixl i de iz sobe. V isti zadevi se vnie čez št i- , rinaist dni. "Se ti. p(tspred štirinajstimi ilm^'i ]>ri te-l.i plede n< ikepa mUidepa člo-voka ..." 1 "A t iste pa literata, ki je re f rekel, da je nervozen?" 1 "Ne, ne, plede r< ikepa cul- ] nuščenepa uraln'ka, a repa še • n<» enaiinh-ai-et let." .i "Ki je hotel v zdravilišče za ] ^o'^e Ti'A pljuei-b?" 1 "Da, zaradi list*pa." 1 "No hi?" "Jo je re* iztuhtal." | 'GLAS NARODA" \ | pošiljamo v staro do- j I movirio. Kdor ga ho- i I če naročiti za svoje j| j sorodnike ali pri jate- i I!je, to lahko stori. — 4 ! Naročnina za s t a r i | | kraj stane $7. — V j | ftalijo lista ne poši- 4 Ijamo. \ "Ti našem rekel," se smeje šef. "Ti nisem dejal ? Te je po-topnil, kaj? Je vrapa bolan, ka.ine ? Zvit on pec salame iis'k i! E, vidiš, jaz dobro poznam te tiče. Nisem letos rojen, še celo lani ne! Na takem mestu, kakor je moje, je prva; opreznost. Dokler človeka ne poznaš, ne verjemi mm! Misli o njeru rajši slal>o, nepo dobro. Ne zna pa j mu. Iinrj v.-akepa za falota, poljufa, -/vitoro])c i e« piav je to proti nazoT.sm t!>-t'h, ki pridipajo inorafo. Se v sAOtopiseiu^kem času j. živel Kajn, pa pa danes ne bo! No. zdaj pa povej, kako in kaj." "Nič," pravi referent se nasmehne in kaže na svoje črne sebe. Suhi. dolpi. srepopledi po-*p< d na''e!iiik vstane, vtakne o-be rrki v :>«.p in sede za pisalno mi-/o. "Kaj >r to pravi: nič. Kaj tje iztnhtal."' "I'mrl je," odpovoril referent. hi e vest'. DEŽELA BREZ ROJSTEV. Avstralski ministi ki ]>red-sc4l*iiik Lyons je'nedavno )>o-kvaril prebivalstvo svoje domovine zaradi veli kepa naz: dovanja j»onid<»v. \* letih 1911 di» 19:54 je izpubi I a Avstralija zaradi t««pa najmanj pol milijona pnibivalcev. Zadnji ljudsko Št. tje kaže, da je -ilno naraslo število zakonov, brez o-trok, Tudi ti-ti zakonci, ki imajo otroke, pa ostajajo pri sistemu enepa otroka, kar navdaja odpovorne čin it i.ie dežele z velikimi skrbmi. RAJŠI V SMRT, NEGC PRED SODNIKE- Šestnajstletna Marija Mor-vath iz Pacse na Madžarskem si ji popnala dve krocli v pla-vo in ko je videla, da še živ« je v izbi prižpala žveplo,-da bi jo usmrtile žveiplene pare. Ko je vinlela, da se ji še drupi samomor noče posrečiti, je sk«v ičla v vodnjak. Iz t rojstvu tehtale namreč vsa-| ka komaj po r» funte. CVETJE V JESENI. Iz raznih krajev Poljske po-J ročaio, da so na mnopih kra jilr zaradi toplep.f vremena začele, v drupič cve-ti jablar.e. V 1 »II-žini Kcsopolja eveto mnopa drevesa potem, ko -o z njih o-: brali jesenske sadove. CESAPSKE UNIFORME ITALIJANSKE VOJSKE, i Italijanska pehota dobi v! r^jikni^šem času tak»«vanej "cesarske" unifomie. F-išistič-i na mi-ica bo v l»n ] nosila j «iw».kr pokrivala kakor redna, .oiska NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania (pose'ono v Alleghany, Cam-bria in S/»mersct okr:..jn) na znanjamo, da jih bo obiskyi naš "novi potovalni zastopn:«* FRANK AHLT> Rojake prosimo uaj niu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava (»las Nj.roda 16 Princesa pa je poslušala, z nobeno besedo g* i.i hotela motiti, kalkor da se ne more navžili godbe njegovega glasu. Ni ga gledala, boječ se. da bi se s svojim 'pogledom ne izdala, le njene oči ^o se lesketale v solzah. Pripovedoval ji je o svoji rodbini, o svoji materi, ki j: je bil edini' sin in ki se je zelo težko poslovila od njega. Ko je pa izgovoril ime ene svojih tet, pa je jela podrobno izpraševati, dokler ni odkrila sorodst\a med rodbino de Fontenay in rodbino Schwarzburg. Vsa srečna kakor da nie je postala s tem še bližja, je vzkliknila: — Kdo bi si mislil, da ste bratranec mojega moža! t Baron je pa cdgovoril smeje: — Sorodstvo med nama bi lahko dalo ljudem povod za razne govorice, prijateljskih vezi pa ne more nihče pretrgati. V tistem trenutku se je pomirila in obvladala kakor da je odkrila vzrok nenadne simpatije do mladega moža. Kmalu je vstopil Waradio ;n ne da bi se zmenil za grofa, se je obrnil \ princesi, rekoč: — Vaše poslanstvo je izpolnjeno. — Dobro, — je odgovorila princesa z izrazom nezadovoljstva na obrazu, — toda lahko bi mi bili t«> povedali v francoščini. Pozabila je, da ji4 dala slab zgled majorju v trenutku, ko j - prof vstopil v ložo. Toda čutila je skrivno željo podražiti svojega cesti lea vpričo svo-' jeira novega prijatelja. Položaj je rešil At-i maud, rekoč: — iMilostiva, če želite to zavoljo mene, se i kar pomirite, saj mi pre nemščina gladko in; rad govorim v tem jeziku. j AVaradin je namrŠil obrvi in se vprašal, ali ni bilo v besedah mladepa moža proti njemu naperjene osti. Toda princesa mir ni dovolila dol po razmišljati. Nasmehnila se je zopet prijazno in se obrnila k obema gospodoma, rekoč; — Gospoda, dovolite, da vaju medsebojno oredstavim: Goppod prof Waradin, major te lesne pa rde, gospod grof de Fontenav, ataše frameoskepa poslaništva. In z rahlo ironijo je pripomnila: bratranec po mojem možu. "GLAS V A KOT) A" New York, Thursday, November 4, 1937 IJIIM I i^— —————— TEE L'ATtGERT SL7)VEXK DA1TJ 7N U.$.'A. Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2lVLIEiUA <0 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.] O I Hlfi(=, A Iz slovenskih naselbin. PRIPRAVE ZA ZABAVO V BARBERTON, O. Naš dolgoletni inaroonik John Ujeie poroea: Za pranje nisem prav poseh. no smiožen, ker sun bolj vajen rokodelstva, ki ga vršim že dolgo let v tukaj:7nji kemieni tovarni. Ko se vrnem z dela .lomov, primem v roke Glas Naroda in išeem v njem dopisov iz naše iiaKeM)iue. Pa jih ni. Naš stari prijatelj Frank T roka j« bil vrasih bolj vnet za pisanje. Mr?ida je vzrok nieiro-voga mc'JVa nova kara. ki si jo je »nabavil. Vsem rojakom v Barbertonu ter v bližini in daliiii okolici r.a znnniam. «la priredi ''tu* 14. no -vembn v dvorani "Domovine" diamski klub Slovmija igro in zabavo. Igro bo režirala zna "•» rm-erkn Antoriia Mož,-, »•"•eti'k bo t« '-no i b tr« h po.pi>] dne. Udeležimo so vsi. Vodstvo dvoran" si je nabavilo nov za-tor. ki bo <"kr;»s dvorani. Tudi nevskega zbora ".J;<-voiriHka" no smemo przabiti. ki so trudi in pripravlja na svojo prireditev. Torej naROK^. V DRUŽINI. V Soni"M't, Oolo., »la bili dve poff:Vi v eni slovi usKi družici. V k" m Koklie m'. s - j" oženil z ')orothv Hutehens. 'ijegova st-tra Sophie Moklir e je p7i n-jiožila z i • orgem Hieksoi!: LISTNICA 1'RKDNISŠTVA. J. (r.. Springhill, X. S.. Can.: StiHili knjig r-imamo v zalogi. Pri h< d nji t den bo objavljen v ii>tn seznam knjiu. ki ^iih. ib n< d:fvno di bili iz dom.»vino [zbira bo velika. Pozdrav! 4 BOŽIČNI IZLETI pod Osebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO OHI'LITJA IZ NKW YOU K A : BERENGARIA 25. nov. . QUEEN MARY 2. dec. AQUITANIA 8. dec. . QUEEN MARY 15. dec. Zii vsi nuroriilu sc obrnite na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TIG West 18th Street IJirektui Kksprrsni vlaki (Ml 1'ari/a do ijf New York M Wlite Star fe^- Bilo je dan jm> družabnem vwrem na Altviese. Dr Henrik Waren pride poano popoldne, kot se je dogovoril z Oertoni Darlaridom, na Herrertberar. Takoj je bil pripeljan v Ger tovo pi-sarrK). Prisrnrio no med seboj pozdravita. "No. Grrt. ali ti .je bil sinoči veeer kaj top?'" ' ljotjo v katerem se shaja samo inio-vita družba. .Med -talne je sjjadala dol^o «".>a stan jša dama po imenu (irae.-onova. Ktr<«?lia ji je vulno I»rendino-va. X«'koira dno j,- dama i:atak:»-riei dejala, da nasb daiey dn • ne prid»* vce. ker odpotuje v Ameriko. Ko je un-ndiw'ovri h> slišala, j«* vz lihnibt in :n niia, da je bila vodno njena ž .i, da bi potovala eoz oeoan, t.»,!:» t žel j;1 se ji «rot«.vi» ne 1»., nikoli izpolnila. CJrae-onova ]>oteii mkoliko me«-o ni prišla v restavrarj, natakarica pa j- - • daj zv<*dela, da je v Amerik' težko oboi« la in umrla. A' splošno presen« een j<> pa -e j. v sv< ji oporoki r-mi'a tudi uboiro stat- ka'-:i'o in ji zapu-tila kakšnih sto ti-(H* dolarjev, da bi moir'a na potovanje preko velike luže. Xa to pot je Rr.'ii-dimrva že odšla, in -ic( r bo potovala okmir zeml je. Potem pa se vrne sT>et na svoje mesto v sto"kho!:p-p š^ j(.i,» nastaja.!)je raka. preživljali s<> so povsem drugače noi;o mi in rak med njimi zato redi-k pojav. 1'ri Indijancih in drugih llvjaških narodih ni raka. I>ivja 1 >ko;-;!j nikoli tio j»oiri:ne ;"'( ho reka, dočim jo m« (|o-mačuni živalmi, zlasti p>i in m.V'kami, umrljivost zavoljr» te bol, v.u\ velika. Mnoiro mesa in ni' "Miatih jed; poev-vča. pre» ki sanje orijanizma, ki -e končuje bdiko / rakom. IV u i bf> živ-I.!" daljšo, mora biti kri al-l:a!i'"-ua. Zato ni nob n luk-us. ee p" 'oino rudninsko Vede. te k pravilni prehrani naravnost -padajo. N' h • -t s.» nilnera'!*!1 za si-! • n ■ '!«■'• pn d' air«' in bi bi- " ki -" "'i, oo '»: i■ »i ne1 ee i"* 7.1 ž ti. Xadalje j mo pre-'i • z -leiijave in morda pre-\'or >nd.:a. M o-čutila. Shujšjila s»-fn za i>et funtov v dv<-h tf-dnlh, in na-svt ti Rl(-(le dijetf » r pnlngoma, kot treba. Ali )■• .'ete poslali iztise osebam na priloženem s»-znamu?" .MKS. L. BI1IKSOX 1S3S Montgomery Blv«l. Jlorri-s Height«, X. V. "Ker M in pro-f»-sobno mi da ilodatru živahnost.'' joax en cisti k NAPOLEONOV DVOJNIK NA OTCF.U SV. HELENI? ZKNSKK i«•> drž.»\i N'.vr V" 1. HK.znavaji. Milky Way Dieto z;i usim-šii>>. Sam«- so pronašie, da s pitjem svežega mleka lahko varno in gotovo hujšaj-.. iT.tv Ji.': se n«- utrudijo iti ««sl.ib>, am; :t ■: mleko jim da novo ž:-vahnost in .-v«žo i«--It MtJlj. I tu reau of Milk Fub!i- n^A^ city. Albany. THE STATE OF NEW YORK 1*1 !'. (ieeffr C ' Mnitll 17. i.-:« . ;e r/ •:.! knuiro *X;;p<«leen never ;;r Sr. II ri.r. k i n« ni:' n ■ I i zl :diln toliki t?ox»jrni rad - I - -vojo družino n.t olii-k v Marn domovino in jim razka-zal.lepote >voje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dami. pjie tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš doni. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil gin jen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim >osedaiii. Slike -o v bakrotisku. tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 0 x TVj inčev. ' Ta krasna knjiga vsebujoča S7 slik vas stane samo j'.«;«-!,- n.i>i«iišlrov, Vas prosimo, tla skuhate naročnici. |«t «it«HTa>-iii |>. -ravnati Pošljite m ročni do jaravnost nam ali Jo lia i Ihf-ajte oa.Vuiii zastoj.oiku v Vafom kraju aH pa kateremu izmt-n za-*vipik.ti. tojlb iiu. na tiskana z debelimi črkami, ker so upravl-Wi:i ..bi>katl tu«U i-ime nas'ibine. kjer Je kaj naSib rojakov naseljenih EflNA TKI1 Z.\S10I'MK0\ IMA V ZAI.Ot.I TIM KOLEDARJE IN RITI ICE; ČE NE Jltl PA ZA VAS NAROČE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, CE K \J POTREBUJETE NAROČITE Piti: Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18th ST., NEW YORK ALIFiiKNU San KrHtH'lwo. Jarob UiuHhla \ I >1.4 rUAlM> : PueMo. Peter CulU. A Saftl/ Wuiseuliiirg, .M. J. Havuk N'DIANA: [n<]iaua(Mi]is. Fr. ZupantU ILLINOIS: Cbicago, J. Berči?, J. liiikanleb Cicero, 4. Fabian (Chicago. C1« uv lu lillrola) l.illft. Mary Bamhli-h t h .1 S|»*.|!ch Mnm-outab. Frank Auiou'tin North Chicago in WnukcRar. '"*( . fhias Warsek iARYI.AND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec IICBIGAN: Detroit, L. Plankar IINNE.SOTA: Cblfholm, Frank (jouie Ely Jos. J. Pes h v I Ereleth. limif (toužc ';UlM«rt. lunula Veni iln <| si ti<* /.»• pi ipenvilj. "Kaj pa >o takaj vpraša navi-lc/.no presiMireena Irr b»;ita noirlnla z velikimi, strogimi oT-mi. Brat s<« '/.irnnc in se umakne o;l Hanr. "'»•I k< I pa ti p-i hif /«. davno bi morahi biti v po- Ffrlji." I >ik:i brezbrižno prikima. "Mm. T»;, «i;Vjinn s mi trdi zHo /Vi daj jji> "a'a — im| sa-r «-j« .lo|.,'r.*}>ya — m o; a ura pa se j»> vst-vila, ker sem jo V za' il.-i naviti. I'ako ni-nn viiMa. 'koliko i. ura in -"m i da u- v.v jutro, ki r som tukaj slikala irla-ove. Koli o '»a ;e ni;'V' vorji^a ■ lo'žno. M-!o v zrdioy' petrh ia Tb rbert na uro. • "Mol dv» h; .-"dai pi irl« j. da zopet i7:« I iZ:,K';| p ji -to'. " 'A-ljih-rro; N.. žo raspala in h in laena kot volk. -Mi mi In<"•»^ k.ii |.]im-,ti slininibo. Lahko ime, Her-1' rt. i/irlt <1, >. krt d i l>«,; imel jutri iH^triie^ji marka. Si 71-jhM i »rev i r oil hovle.*' Brat pa jo jezno da. "To jo moja stv ar, brilitna gosiKxlirna. Vr.iir vedi, kako to pride, da si vedno tam, kjer to ni treba." 44 Da. da. /..• tudi ,*ama >el»i yA]'un v. dn«. bolj nadležna, n e zato! Poidi v.j»oi■ menda na zabavi ni-i »». -i-bno dobro zabavni. Va»ti *di >e mi. da si TTano i>ahn>lil, ko >em prišla, t"J;i ."•az -i kaj tjikeirn n. bi dopustila, k-kor ll ina. Torej, TL r ■liirt. lahko m r! liana, pvinr-i mi kaj jesti." Hej bnt uvidi, da Lizike re more vir r-šiti. In ko-mai u bo k.lai p.^r.vilo. d;« bi mo-el Hano samo za^ lotiti. Ifauiu < »Ipor pa i. >amo še r:>zdraži! i:je^ovo |M»želiV "je in jr kar b< -n na l/ziko, da mu je prišla na pot. b(»lj znirrize v nijsel, da mora dobili liane. Toda soda: mor,- to opustiti, ker bi dnr-aro Lizika movla kaj sumiti Frana irre zooet blro se zgoraj za orla vrata. IVdaj pa b njeirovili n. sranwnisti. fv mu svojega a era r.yyivenja l iM-m vr-la - obraz, sem to storila samo zato, da .eni tobo varovala. Hvala lio-u. da st m prišla. Sai ' ž' lire/, t »ira žr pre-tala prevre jKuiižanja, pa se moniš še braniti preti Herln-rtovim nemirnostim, da še kaj hujšega ur n <• t m. To ga p»Mx»luuma nie ne opravieiije, da je bil vinjen Hana preMraši-ua glrda v njen obraz. Lizika, ti dobra Lizika, zelo mi je žal, da si morala kai t .kr^a slikat«, eetudi s,m hvaležna da je nakijue.je naklonilo, l n» e, ker som bila v zolo murnem položaju" "hi ve Bog! Ziinuli mene . prop.W.ila .n^.W-o, Kajti ,amo na meni b! IlHNli krivdo, ako bi bila primorai«, da 1/, poklieala ]M»moe," da sun se tudi jaz toga bala, drngaee bi mu pri- " 'llH f\f,iM'. •s,,r»M!to- (}h sa odkima. "Niti najina n j ne mislim na to; samo Herliertu sem ho-t-la pokazati, da me m mogoee <*lpoditi. S^bij pa ne bove vee govorih o tej umazani stvari, toda ee ti Herb, rt še kdaj ] nde pn-bl.zu, mi moraš povedati. Ta tudi sama bom pa-'/.la rn ee te ne pusti pri mini, li.im povedala ixVtu. kajti mat! ,a to n.-prava oseba, pri njej bi imel Herbert samo prav " ilvala ti, pojfumna Lizika." lizika Ham pridno pomaga; »treba je bilo še mnogo nn- ]* L Ll i ™ K™ islužalbni+ci so mogli iti k zasluzenemu j^itku in tudi Hana in Lizika odidete v KVOje s<«H>. 7. iskrenim poljul>om se lizika poslovi od Hane in 4e ea-l mojimi vrati, dokler Hanina vrata ne zapro Nato gre v svojo *,bo. Zunaj se je že danilo in pni jutranji mrak predre zaston*. iDalu ^r^dnjii.Jt f t NEGUŠ ZAHTEVA DESET TISOČ FUNTOV. Alie.Mn.ski negus je tožil anir-Irško dražbo Cable and Wireless Co. pn d Uridonskim -odi-šoem. Negu^, ki se oznaeuje se vedno za abesin-kegu ee^arja. zahteva od dmžbe odškodnino PM>ttu funtov šterlingov. Ta vsota predstavlja dohod-I ko brozžione ]>osta.; . ki jo je |di*uy>bba vdrž» vala v Addis ; Ab.dii, predrli -o Italijani za- | -e,iHi ^besilisko gblMTlO Ilir-sto. Ti žb.i se n- -Ianja na jwiirodlro. ki sta jo svojeea