Številka 251. Trst. v ponedeljek 11 septembra 1905 Tečaj XXX. mr Izhaja TiaU dan. *W TaU ob nedeljah ir praznikih ob 5. un ob poneđelikih ot S. un ziuira). ?mial/Br *teTllk«* -e ur.Miaiajo do S novi. fft stotnik i mofib tobatarnati v Trotu id okolici. Ljubljani Oonci It!]!. Eraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru Sefami Kabreiini. Novemmesc.u itd. 9cla*e 1* naroćbe surejetna uprava iiata ,Edim hi", aitca •i« trii o Oaiatll it, iS. - l radne ure so od 2. pop. dc I »teier. — Cene oeiasom 16 st na vrsto petit; poslanice .»smrtnice, javne tanvaie in domaći oglasi po pogodbi TELEFON Itev. 1147. Slasiit političnega društva „Edinost4* za Primorsko. V edinosti je moć l Jaroftnlna snaia ta vse leto K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N» tarodbe brez doposiane naročnine se upra7a ne ocira 7si dopisi nai se pošiljajo na uredništvo list«. Nefrankovai* >Hiva se ne sprejemajo tn rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: al. Ulorgio Galattl 18. • <- Drobne politične vesli. O Strossmaverju^ poroča dr. Zahar v „Obzoru" med drugimi tudi to-le anekdoto: Leta 1896, kasno na jesen je šel biskup Strossmaver v Rim. V Zagrebu se je ustavil ter se sešel z Mrazovičem, Rački m in drugimi. V tistem času so delali Nemci in Madjari složno proti biskupu ter so iskali vzrokov, da bi ga spravili s škofovske stolice v Djakovem. Trdili so celo, da zanemarja gospodarstvo, da dela škodo, ali vse preiskave so skončavale le ugodno za biskupa. In tako niso mogli sovražniki njegovi ničesar opraviti pri papežu. Mrazovič je takrat prosil biskupa, naj nikar ne hodi v Rim. Bal seje namreč, da bi biskup s svojo opozicijo v Vatikanu ozlovoljil papeža, da bi se tako končno posrečile nakane sovražnikov — in kaj bi počeli Hrvatje brez njega? Ali Strossmaver je rekel dobrovoljno: Vi vsi tega ne razumete ! Prvi govornik na tridentskem koncilu je bil Hrvat Draškovič (zagrebški biskup), prvi govornik na vatikanskem koncilu bo pa Hrvat Strossmaver. In šel je v Rim, in tako je bilo, kakor je rekel. P O D L I S T p: K. Prokletstvo. igcdovlsiki romaj- Avgusta leooe — Nrdiljo?a is dovršil I. E Tomlć. ^revei M. O—6. Po tem govoru je prijel Paviša, iz ogni vsi se lepo nočni straži, do Gončin-kine hiše in je udaril trikrat s prstom na okno. V hisi sicer ni gorela luč, a'i starka je vsakako bdela in čakala Pavišo, kajti toliko da se je prst dotaknil okna v drugič, zasijala je od znotraj luč in Draga Gončinka je odprla okno. — Paviša, ti si ? je šepnila. Xu kako je bilo, govori hitro, željno sem te čakala. — Kaj ? jo je propalica pogledal brezo-brazno, misliš-li ti starka, da bom jaz stal opolunoči pred tvojo hi-o kakor pes, pak da se morda dal vjeti od mršavega stražnika, da me nastani med mestnimi bolhami in Domače vesti. Smrtna kosa. Umrl je včeraj popoludne g. Ivan Požun, risar v tukajinjem tehniškem zavodu in hišni posestnik vrl narodnjak, ustanovnik podpornega in bralnega društva, podpornik raznih narodnih društev, zvest prijatelj in trden značaj. Lahka mu žemljica. Slavnost odkritja Prešernovega spomenika V Ljubljani Včerajšnji dan ostane z zlatimi slovi zapisan v zgodovini slovenskega naroda, izlasti v zgodovini bele Ljubljane. Toliko in tako odličnih gostov še ni bila videla bela Ljubljana. J S ponosom konstatiramo, da se je vse | d 1 vilo ogromemu številu Tržačanov, ki so ■ ____ -—---1 stcnicami ? Saj tako že zabada svoje oko v me kakor živ vrag. — Nu kaj ? je rekla stara jezno, čemu me mučiš malopridnež ? Menda ne boš! hotel, da te pustim v hišo oh tej kasni uri. Pa viša Gonč se je zasmejal stari v obraz, potresel svoja ramena, se obrnil na peti in zaklical : — Lahko noč Gončinka! Lahko noč! vprašaj svoj mali prst, kako je bilo, kako se je zgodilo. Saj on ve to. Paviša ni pse. Lahko noč Gončinka ! Koža nekaterih je jako v ceno. Po teh besedah je stopal Paviša kakor da hoče oditi, ali stara mu je zaklicala iz okna : — Stoj, zločinec, čakaj, hočem ti odpreti. Dobri Paviša je res vstopil k čaro-i dejnici, ki je bila še popolnoma oblečena, , vrgel se na leseno klop, ter rekel v škodoželjni šali : — Stara, daj cekin ! — Vbila te kuga ! je zahrreščala stara, i pohiteli na to narodno slavnost. Tržaških gostov je bilo v Lij ubijani, kakor nam za-gotovljajo, okolo 1500 ! Slavnost je bila naravnost impozantna in se je izvršila brez vsake disonance. Sprevod, ki se je pomikal iz „Narodnega doma" na Marijin trg, kjer stoji spomenik, je bil ogromen. Se nikdar ni omenjeni trg videl tolike in tako odlične množice. Vso slavnost je pa še povečalo krasno vreme. Ko so se zbrali vsi razni gostje in deputacije na slavnostnem prostoru, je „Glasbena Matica" pod vodstvom mojstra Hubada zapela slavnostno kantato. Po odpeti kantati je g. dr. Ivan Tavčar govoril slavnostni govor. Velik, pre ganljiv je bil trenotek, ko se je na zaključku govora dra Tavčarja razmaknila zavesa in je množica zazrla krasni spomenik, umotvor domačega umetnika Zajca. Par trenotkov je vsa ta ogromna množica kakor okamenela zrla v spomenik, a na to je pa dala duška svojemu navdušenju z urnebesnim klicanjem : Živio in slava Prešernu ! Godba je zasvirala „Naprej zastave Slave«, a z grada so streli javili, da je odkrit spomenik velikemu geniju Prešernu ! Na to so govorili in se poklonili Prešernovemu spomeniku ruski profesor v imenu ruskega naroda, arhimandrit Petro vič iz Belegagrada v imenu Srbov, pražki župan dr. V. Srb v imenu Cehov in dr. M. Amruš v imenu Hrvatov. Ravnatelj Senekovič je na to v imenu »odbora za Prešernov spomenik", istega izročil v varstvo ljubljanskega mesta, nakar ga je župan Hiibar po daljšem govoru vsprejel. Nato je ^Glasbena Maticac pod vodstvom mojstra Hubada zapela Mašekovo „Strunam" in razne deputacije so pričele pokladati vence ob spomeniku. Na to so se deputacije s svojimi zastavami poklonile spomeniku in sprevod se je po vzporedu vrnil pred »Narodni dom«. Po eni uri popoludne so tudi socijalisti, po kratkem nagovoru g. Kristana položili venec ob spomeniku. Ob 2. uri popoludne je bil v velikt dvorani »Narodnega doma* slavnosten banket. Vrsto napitnic je otvoril ljubljan ski župan Ivan Hribar. Zvečer so bili na raznih krajih komersi. Opomniti nam je, da prišlo izlasti mnogo Srbov iz Belegagrada ; prišlo bi jih bilo še več, da ravno te dni Srbi ne obhajajo slavnost proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika Jurja. Tudi beligrajski župan je dospel iz Belegagrada še le. ob 1. uri popoludne. Na včerajšnjo slavnost zamoreta biti v resnici ponosna toliko slovenski narod, kolikor bela Ljubljana ! Kaj je vse možno na slovenskih ( tleh! Pod tem naslovom ste priobčili v j št. 246 vašega lista dopis iz Ljubljane ^ _ _ _ _ f skočivša po konci, misliš-li ti pijavka, da J so moji zlati groš či rasli za te v vinsko -rešeto ? — Mati Gončinka, pravim ti, tu ni • šale, kakor imaš zdravo glavo. Sedaj si v moji roki. Ako jaz hočem, preboliš, ako nočem, pade ti glava in duša, kakor je J Bog v nebesih. Stara je začela na te nejasne besede , sumljivo gledati Paviši v obraz, ki je glej dal njo z največim mirom in uprav drzovito. ^ Slednjič je rekel mladenič : Jaz ni sam izgubljati časa, moj čas je jako dragocen. Glej, radi tebe si odtrgujem lep: kos svojega sladkega spanja. A ti mi z ničemer ne sladiš mojega bdenja. Se za hip ti dajani časa, potem pa, starka moja, porečem ti zadnjikrat: Lahko noč. Pri moji grešni duši, tebi sine nesrečno jutro. Stara je pom žiknila dva trikrat, iztisnila srdito zdoljno i z pod zgornje ustnice, posegnila za svoj pas, vrgla na mizo zlat denar in zamrmravala jezno. — Grabi vrag, pij mojo kri, glede obnašanja na kolodvoru v Št. Petru, dovolite, da dodam še sledeče : Dne 15. t. m. zvečer sta se odpeljali z Ljubljanskega kolodvora proti Trstu dve gospici, a sta morali v Št. Petru izstopiti, ker vlak ni vozil v Trst. Morali sta torej čakati v čakalnici od polunoči do 4. ure v jutro. Kmalu, ko sta posedli na stole, so že pričeli železniški uslužbenci nadlegovati ju. To nadlegovanje je postajalo vedno silnejše, tako, da so se celo druge prisotne žene zgražale na tem. Tako je eden uslužbenec vzel eni imevanih gospic ročni košek in šel žnjim iz čakalnice; seveda je imenovana šla za njim, in mu šiloma vzela košek. Na to so prišli še drugi uslužbenci ter so pričeli skupno nadlegovati. Kden izmed njih je šel v restavracijo, kjer je vzel časo piva, v katero je stresel neki prašak in nesel imenovanima gospi-cama, kateri je pa opozorila neka žena, ki je videla, ko je stresel notri prašek. Ker imenovani gospici nista hoteli piti, je dotični uslužbenec zlil pivo proč, kar dokazuje, da je v resnici del notri kaj, kar ni bilo zavžitno. Pozneje so ju pričeli nadlegovati, naj ti pokaže vozne liste, češ, da vozni list, veljaven za danes, nima veljave jutri. Ali energičen odgovor ene izmed gospic, češ, ako je list izgubil veljavo, ga ne plača on, je imel vend.ir nekaj efekta, da je mož obmolknil. Na energičen nastop neznane žene z Reke, ki si je preskrbela ime in priimek nesramneža, se je isti godrnjaje umaknil, nakar so mu sledili drugi. Vprašam železniško vodstvo, kaj misli v tem oziru ukreniti, da ne bodo mirni potovalci, sosebno ne ženske, izpostavljeni zabavljanju in zasmehovanju železniških uslužbencev ? Obenem opozarjam vse prizadete, da takih slučajev ne zamolče, temveč sporočijo na pristojno mesto Bližnji sorodnik prizadetih. Zopet nekteri veletatovi areto-vani. Predvčerajšnjem popoludne je policija aretovala brata Josipa in Frana Do-plicher, oba klobučarja. Prvi teh dveh ima izdelovalnico klobuko na Corsu v hiši št. 34, a drugi ima tudi lastno izdelovalnico v ulici delle Sette Fontane št. 10. V izde-lovalnici Josipa Doplicher je policija izvršila tudi natančno hišno preiskavo. Fran Doplicher je bil pa že enkrat pred nekaj tedni aretovan, a takoj zopet izpuščen na svobodo. Ta aretovanja so v zvezi s tatvino pisemskih znamk v poštnem uradu na Borznem trgu. V soboto zvečer, okolu 9. ure, je pa policija zopet aretovala onega Frana 1 ra • gherja in pa onega Antona Steinbergerja, ki sta tudi bila aretovana pred par tedni in potem izpuščena na svobodo. Čitatelji se gotovo še spominjajo tega dogodka : bili so namreč aretovani trije : klobučar Paviša se je dvignil počasi, vzel zlat med dva svoja prsta, pogledal pri svetiljki, da li je pravi, stlačil ga v žep ter rekel veselo čarodejnici : — Hej, mati Draga, sed;tj bova prela drugo štreno. Jaz se ne šalim, nož ti stoji na vratu. Ne vem, katera prokleta duša je prišla tajni na sled, in to v najboljem času, ko je šlo vse kakor po loju. Ko je Prišlin že držal golobico v svojih rokah, ustal je Živan s četo Gričanov, kakor iz zemlje, pognal Kapiteljce ter rešil deklico. — Gončinka je udarila s pestjo ob mizo in vskliknila : Kako lepo se je razvilo vse to, a utrgala se je nit sedaj že v drugtč. — Da. da, je spregovoril Paviša, ali vsi vedo že, da je to tvoje maslo Gončinka. Vlekel sem za njihovo sledjo in poslušal, kaj govore. Pri Bogu, Živan ni dobro govoril za-te. Jutri zjutraj je rekel da pošlje sodnijo nad-te, a jaz ti pravim, kakor so Gričani razsrjeni na te, tožili te bodo, da si čarovnica in sežgo te v predmestju griškem. (Pride še.) Iran Tragher, njegov bratranec težak F ran I ragher, jx> domače .Nando baul" in pa Anton Nteinberger. Pri drugemu Iraglierju so bili našli omot, v katerem je bilo zabojih ki je vsak tehtal 110 kilogramov. Razun tega sta bila še dva zaboja s zlatimi novci in približno 14 zabojev z papirnim denarjem. Ta denar je od romunskih državnih dolgov ter je bil poslan na berolinsko diskontno banko. Tatarski časopis v Petrogradu. Ruska vlada je dovolila Atavlu Bajazitovu, da more izdajati političen list na tatarskem jeziku, ki bo izhajal pod imenom »Nur« v Petrogradu. To je prvi politični list za so se nahajale na glavi pomola, prenesene mohamedance ruskega carstva, na čoln, ki je vsidran približno 15 metrov; Vslikanska kača pri Olomucu. Iz Olo- severno zapadno od pomola. - O pogrez- muca poročajo, da je nekemu >koniedi- nenju pomola so bili listu »V Fr. Pressec jantu« pred več tedni ušla velikanska kača, podani v minii>terstvu za trgovino nastopni ki se je od tedaj držala v gozdih blizo podatki : Brzojavka pomorske oblastnije je Olomuc?. Te dni sta kačo ustrelila dva prva sporočila o pogreznenju. Ista pravi, gozdarska adjunkta. Žival je mnogo shuj- da se je skoro dovršena glava pomola v šala, odkar se je nahajala na svobodi ter svoji polni širini in v dolgosti 55 metrov je tudi izgubila en mtter na svoji dolgosti, za pet metrov pogreznila. Obzidje glave Strah pred kačo je bil tako velik, da si pomola je bilo že dovršeno, ter je popol- nihče ni upal več v gojzd. noma izginilo pod vodo. Kakor obžalovanja Ženi odrezal jezik. Iz Budimpešte jav- vreden je ta dogodek, ni vendar nikakor Ijajo, da je tamkaj v ponedeljek neki presenečil stavbno vodstvo. Pri vseh prej- ekonom upotrebil zelo radikalno sredstvo, šnjih gradnjah v pristanišču so se večkrat da zaveže jezik svoji »eni. Silom jej je taki dogodki pripetili, cela obrežja in po- odprl usta ter jej izrezal jezik. Moža so moli so se pogreznili v morje, da, eno in seveda zaprli, ker taka sredstva niso do- isto stavbo so morali — tako n. pr. pomol voljena niti proti zlobnim jezikom. Sv. Saba — trikrat do štirikrat na novo Število parižkih ulic in trflOV. Nedavno zgraditi, preden so morska tla držala. V je izišla zanimiva knjiga o razvoju fran- tem oziru je posebno teren starega tržaš- cozkega glavnega mesta. Početkom 14. kega pristanišča nevaren. Tamkaj ni dovclj stoletja je bilo v Parizu 310 cest in trgov, močnih struj, vsled česar se zbira blato v Pod Ludvikom XIV. je to število narastlo nenavadni množini. Te blatne plasti se na 500. Leta 1816 jih je bilo 1070, ki so nahajajo 20 metrov pod morsko gladino Se v naslednjih 25 letih pomnožili samo in absolutno ni možno — iz tehniških in na 1100. To počasno napredovanje je tra- tinancijelnih razlogov — tako globoko jalo do leta 1860 (ko jih je bilo 1174), trebiti in napraviti pomolom temelje na potem je pa skokoma rastlo. Tako so bile trdni podlagi. Zato je treba uporabljati nekatere unanje občine (Passy, Auteuil sistem kamnate podlage. Ne sme se torej itd.) združene z Parizom, tako da je ovreči dejstvo da je največ tržaških po- leta 1865 bilo že 3750 ulic in trgov. Leta molov vedno v nekem zibajočem položaju. 1892 so jih našteli že 4090, leta 1898 pa Kar se tiče sanitotnega pomola, se je pri 4297. Danes jih je okroglo število 4500. čelo z gradnjo leta 1901 in pomol bi bil Skupna dolgost ulic, trgov, i t. d. znaša letos dovršen, da se ni pripetila sedanja nad 1000 kilometrov in je še mnogo veča, nezgoda. ako se faktično všteje vse ulice in trge Pomol je na eni strani dolg 263 metrov, predmestij. tri učne osnove, klasična, realno-klasična da je slon slabe volje in da v svojem za- in realna. Po prvi se bosta predav ,la oba stara jezika, grški in latinski, po drugi latinski, dečim po tretji odpade učenje starih jezikov. Gimnazije bodo imele samo 6 razredov, prvi razred bo odgovarjal sedanjemu tretjemu razredu. Zato se pa uvedejo pripravnice za gimnazijo. Čudna smrt in oporoka. V Napolju je živel velik čudak, imenom Filip Florio. Kakor tak je bil znan po vsem mestu. Živel je povsem oddeljen od ljudi in ni bil nikdar oženjen, toda bil je silno bogat, in zdi se da si ni svojega bogatstva pridobil ravno na lepi način. Nekega dne je sklenil umreti. Ko so mu posli otišli na počitek, je pobral vso svojo zlata ni no in vse dragocene stvarih ter jih zaprl v železne omare. Tedaj je vzel ključe in jih vrgel v kanal. To je storil radi tega, da bi ga posli in rodbina po smrti ne okrali. Ko so bili ključi na dnu kanala, se je vrnil domov, šel na balkon, vrgel se na ulični ti a k 111 ostal takoj mrtev. Ko so odprli oporoko, so našli, da je zapustil štiri in pol milijone lir premoženja in jih daroval napoljski bol- tvoru semtertja besno hodi. NcfF je nekega dne odprl vrata in je hotel slona umiriti s sladčicami, nazval ga je po imenu, slon je šel k njemu, objel ga z rilcem, ga trdo stisnil ter vrgel v kot. NefF je za malo časa potem umrl. Številka pet pri Kitajcih Kitajci visoko spoštujejo številko pet. Kitajci štejejo pet elementov: voda, ogenj, les, kovina in zemlja, pet sorodstev med ljudmi: knez in minister, oče in sin, stareji in mlaji bratje, mož in žena, prijatelji: pet kreposti: usmiljenje, pravičnost pristojnost, vedo in resnico ; pet stopinj plemstva ; pet oddelkov kompasa : vziok, jug, zapad, sever in središče; pet vrst vkusa : kislo, sladko, grenko, rezko, osoljeno ; pet barv : modro, rumeno, rudečo, belo črno; pet občutkov: ušesa, oči, usta, nos in obrvi. — O petih krepostih Kitajca piše neki angležki popotnik nastopno : Ako se potuje po deželi, mora človek skoraj lakote umreti, to je kitajsko usmiljenje. Ako se jim le količkaj zaup.i, tedaj ga opeharijo, to je njihova pravičnost. Ce se greš po njihovih ulicah izprehajati, nišnici za neozdravljive bolnike. Od tega 1 tedaj te 11a ulici sramote, to je njihova denarja se mora zgraditi posebne dvorane,1 pristojnost. Kitajska leži v sredi štirih a na vratih se ima postaviti ploča z napisom : Denar, ki ga je Filip Florio vzel bogatašem, ki so gulili siromake, evo denar je prišel zopet v roke siromakom*. Florio je v oporoki izrekel veliko prokletstvo nad onimi, ki ne bi točno vršili njegove oporoke. »Goriško kmetijsko društvo« bo imelo dne 14. t. m. svoj prvi občni zbor. Da bo to društvo, ki je prevzelo naloge prejšnega c. kr. kmet. društva, vspevalo in se krepko razvijalo, dobiti mora 11a čelo ljudi, ki so za kmetijstvo vneti in ki se hočejo zanje tudi žrtvovati. Zato je želeti, da se vdeleži tega zborovanja čim veče število kmetovalcev in kmetijskih prijateljev. K društvu je pristopilo že ogromno število členov. V občinah, kjer so bolj napredni kmetovalci, pristopajo ti kar od kraja. To je prav, da se tudi kmet stanovsko zveže. Da bi se le tudi po drugih občinah raztegnilo zanimanje za društvo, potem smo gotovi, da mu ne odrečeta tudi vladala in dežela svoje naklonjenosti. Vsi na drugi pa 230 metrov. Četrti del pomola Lov na ubefllefla leoparda. Iz Lizbone se je pogrezml. Stroški za gradnjo so bili poročajo . strašna panika je pred nekoliko VI_ai£l lšI __ proračunjeni na 1,600.000 kron, nastalo dnevi na^t-ila no v^m mr-ctn fc« «« 1,1 "*V.J" * , .. ' anevi nastala po vsem mestu, ko se je tmetovalci in vsi prijatelji našega kmetij- škodo cen. pomorska oblastmja na -'00.000 nakrat razširila novica, da je iz zoologič-■ pristopijo naj društvu, in pokažejo kron. Pomol gradx podjetnik haccanoni nega vrta, nahajajočega se izven mesta, i naj s { da niso Slovenci krivi, če je prišlo po načrtih mimsterstva in pod njegovim ubežal leopard. Policija je bila po telefonu J v J. kr. kmet. družtVu do žalostne odlo- nadzorstvom ter je na pogreznenju ravno pozvana, naj ne pusti zverine skozi mestna citv'e marveč Italijani, ki niso hoteli spre- toliko knv, kolikor stavbno vodt.vo. Ker vrata. Leoparda so bili razdražili, ko so 1 jcmati napredka-željnih slovenskih članov. ne obstoja pavšalna pogodba, ampak plača ga hoteli iz ene klctke premestiti v drugo; 1- država tvrdki toliko, kolikor ista porabi prebil je palice na gornjem delu kletke in' Iz nekega pisma admirala Roždestven- morji, tako pravijo ti učeni ljudje, to je njihova veda ; in od cesarja do kmeta doli so vsi lažnjivci, to je njihova resnicoljubnost. Zapuščina kraljev Milana in Aleksandra. V cesarskem dražbenem uradu na Dunaju je razstavljenih v 1 2 sobanah 1 166 predmetov kakor zapuščina srbskih kraljev Milana in Aleksandra. Vse te predmete prično prodavati na javni dražbi dne 10. oktobra t. 1. Dedinja, bivša kraljica Xa talija, je ves izkupiček zapustila v dobrodelne namene. Samomor moža in žene. Z Dunaja poročajo : Zobotehnik Tecker je našel svojo ženo, ko se je vrnil iz gostilne, obešeno. To ga je užalost lo tako, da se je zastrupil. Mrtva sta oba. Grozen požar blizo Drinopolja. 1/ Carigrada poročajo : V soboto je v Kala t emenu, predmestju drinopoljskem, izbruhnil požar, ki je upepelil 1200 hiš ; med temi katoliško župnišče, več cerkva in šol. Pogorelci so Grki, Armenci in Ž?dje; med poslednjimi nekoliko avstrijskih in ogrskih podanikov. A t Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva" javi vsem članom d«t ratnega materijala, bo driava trpela vso z enim skokom je ^ srcdi ,idarjcv> ki' «"•«», - »*«*• |.* utanovitdj in podpornik gospo. ______1: ^__t v. i J - « ni isti dolgo časa n.cesar vedel o žalostnem ikodo. Vzlic tej nezgodi je treba konSta-' so ravno poprav,jali neki zid. žival pa „i' ,SU U°%™bitlTo ''™m7'"Z' tirati, da napredujejo dobro stavbna de.a nikogar napadIa, ampak je zbrala in (;-du pomorske b tke P > J™^« lu v pristanišč pri Sv. Andreju, ker je t*J pTJen so Te Hudič zaved i od straha, iz-1 Poncl ™ *US ' *" "J^'Z preden so se ljudj teren mnogo ugodneji, kakor v stari luki, Rinila izpred njih oči Na ! niso o tem ničesar pripovedovali. Admiral vest, da je bil prcpričan, da je veči del ruskih se restavracije in ču-; lad„ rodrl v Vladivostok. Vsem njegovim ile z otroci in služki-' , • _____-____• _ in tako je pomol. V že dovršen, ne da bi leopard v vrtu, so se bila pripetila kaka nezgoda. Z Dunaja j vajnice hitro napolni«? z oiroc« in siuzki. . unra.aniem so ie nie„ovaoko ^erilkTrSt PredSttik hidr0teh- h^ °SObJe Vrta krožilo z vilami ™^^^ mŠkega oddelka v trgovinskem minister-; in motikami. Kmalo so vsled kričanja ^ "dmirah" da bi ga razgovori o orlov zapazili, da se je leopard skril za aktuelnih dogodkih razburili ter škodili nje-kletko. Ko je pa isti videl svoje prega- J vemu zdravju. Še le v zadnjem času je! njalce, je s čudovito hitrostjo skočil preko ~dmiral 2vedel 0 pogubi ladij. Usoda admi- j stvu, dvorni svetovalec Henrik Hillinger, da konstatira vzroke pogreznenja pomola. Pustolovec aretovan Kden redarjev se stražnice v ulici Luigi Ricci je predvčerajšnjim areto/al nekega slabo oblečenega, kakih 50 let starega moža, ker se inu je sploh vse njegovo vedenje zdelo sumljivo. Xa policijskem komisarijatu je aretovani izjavil, da mu je ime Nathan rala Nebogatova mu ni znana, kakor je iz kletke v neki ribnik, v katerem so bili labudi in druge povodne ptice. Sedaj je .a razvidno. Zdravniki so Roždestven- nastala neopisna zmešnjava. Sum, ki so " " ga zagnale prestrašene živali, se je mešal boje da nc bi jzvedel resnice. skemu prepovedali, da nc sme čitati časopisov, boje se, da ne bi izvedel resnice, s krikom otrok in s'užkinj in kričanjem Q kapituiaciji ladij in še o mnogih drugih .f_„ - . . možkih, ki so hoteli ostrašiti leoparda. ' __ch niso Japonci težko ranjenim ruskim Muller, da je doma u Budimpešte in da , žival je begala od ene strani do druge." "Unikom tudi ničesar pripovedovali, n.ma niti solda v žepu. Ko so mu pa Ko je potem leopard skočil preko vrtnega ' Avstrijska VSeUČiliSČa. Po izkazu, ki ga zatem preiskali žepe, so našli v istih zavida, je zadel ravno na oddelek vojakov ' izdalo naučno ministerstvo, je obiskovalo blizu 150 kron denarja, zlato zapestnico, ki so bili odposlani iz mesta. Vojaki so ivstrijska vseučilišča v poletnem semestru Ivan Pazun hišni posestnik in uradnik, po kratki 11 mučni bolezni v javni bolnišnici . t. ni. ob I. uri popo-ludne v gospodu zaspal, (-as sprevoda njegovih ostankov iz jave bolnišnice, se naznani v ju trešnji »Edinosti«. Vodstvo. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste = prodaja pod Jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz - ~ - ulica. Fonderia št. 7 3 zlate prstane, zlato uro in zlato verižico A to še ni vse : v žepih njegovih so našli dalje več inenjic, glasečih se vsaka na drugo ime in pa nekaj pozivnic Budimpe-štanskega okrajnega sodišča. Policija sumi, da so dragocenosti, ki jih je imel Muller pri sebi, najbrž ukra* dene in da je Miiller prišel v Trst z namenom, da jih tu proda. Seveda so ga djali pod ključ. vslrelili na zbesnelega leoparda, ki je, ' _ nast0pno število slušateljev: na Du-zadet od krogle, navidezno mrtev obležal naju 6134, v Gradcu 1614, na nemškem ob zidu. Eden vojakov je stopil naprej ter vseučilišču v Pragi 1342, v Inomostu 916, je zopet vstrelil, nakar seje iz 6 ran krva- 1 na če^tem vseučilišču v Pragi 3419, v veči leopard dvignil in se vrgel na vo- Lvovu ^619, v Krakovu 1883, v Črnovicah jaka, ki mu je zasadil bajonet v prsi. • s Slovenskih visoko šolcev Ko so drugi vojaki videli, da je leo- ; ~ bji0 v minolem letu 586. 6 38. j e Koledar ln vr«n«. Danes: Kuiilijao, škof; člavan : Nikoleoa. Jutri: Macedonij, mučenec; Veče-Hrag; Pola. Temperatuta: eb 2. uri popoludoe -j- 2S* Celeius. Vreme: lepo. Razne vesti. dil mrtev. J Prsotnova srednjih iol na Ruskem. V 174 milijonov na železniškem vlaku. Iz Rusiji izdelujejo zakonski načrt, po kate-Berolina poročajo: Železniški voz, v ka- rem bodo nehale realke in realne gimna-| terem je bilo 174 milijonov mark je te z0e- naprej bodo na Ruskem samo dni dospel v Jierolin. To dragoceno poši- 1 gimnazije. Toda na gimnazijah se uvedejo pard napadel njihovega tovariša, so izgu- g|on ga je ubil. V parižkem odprtem bili vsako razsodnost ter so slepo streljali /verjnjaku je slon ubil starega paznika v leoparda, katerega je zadela le ena krogla, ki ga je nad 25 let najskrbneje ne- dočim so tri krogle zadele vojaka-tovariša. gOVa/ Slon Said je ena najbolj zn anih V tem hipu je pa neki uslužbenec vrta bivali v zverinjaku. Več dni se je opažalo, i ^ skočil preko zida ter je leopardu porinil ^^^ ^^m^ ^ v goltanec senene vile s tako silo, da je ^^^ moral popustiti svoj plen ter se je zgru- Jfgfoftli Mek jC § MT Tovarna pohištva t Aleksander levi JKinzi ° ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ( ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da ae nI bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Dna trovan oenlk bresplaftmo ftn franko lOUOiiOiiOiiOiiOliOliOliOiiOtiOi T ržobiti pri upravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 IEBL0T1NIE PO JMODERNEJSlB USTEUB &ATAL06I BREZPLAČNO.