O .r*- a V,- -a* i Prva država, ki se je obrnila na Varnostni svet Organizacije Združenih narodov, je ^Perzija. Iz Teherana poročajo, aa je perzijska vlada sklenila piadložiti svoj spor s Sovjetsko zvezo Organizaciji Združenih narodov. Prepričala se je, da nima drugega izhoda. Vodja perzijske delegacije v Londonu je pred skupščino izjavil, da so se končno odločili za ta korak, katerega so dolgo odlašali v upanju, da ho do dosegli rešitev spora s Sovjetsko zvezo po drugi po= ti in so hoteli Organizaciji Združenih narodov prihraniti to delo. Sedaj so prišli do zaključka, da ni druge poti in se s tem obračajo na Varnostmi svet. Izrazil je upanje, da ho Organizacija Združenih narodov varovala svoje člane. Po tej odločitvi je predsednik perzijske vlače izročil šahu ostavko na svoje mesto. ■Sovjetski poslanik v Teheranu je sporočil ameriškemu in bri= tarskemu poslaniku v perziji, da je navzočnost ameriških in britan= skih dopisnikov v pokrajini /serbejdžan nezaželjena. LONDON, Včeraj popoldne se je v skupščini nadaljevala debata o poročilu Pripravljalne komisije, Argentinski, danski in nizozemski zastopniki so se dotaknili neka= terih perečih vprašanj. - Finski zastopnik je opozoril na masovna premikanja v Nemčiji, ni merijo na selitev iz Nemčije. Dejal je , da to predstavlja veliko nevar= nost in je zahteval nadzorstvo.- Varnostni svet bo imel v Četrtek prvo sejo. Zaradi važnosti seje bo občinstvu dovoljen vstop.Pri= hodu ja seja se bo vršila šele čez en teden.- Prane.minister brez listnice Auriol je prispel v ^on- do n, kjer bo kot vodja franc, de= legači je nadomestoval zun, min. Biaeaulta.™ Ko je Byrnes snoči -ttvoril debato,v skupščini, je omenil dve važni vprašanji.Zdru= ženi narodi morajo Varnostnemu svetu postaviti na razpolago vo= jasico silo, ki je potrebna za vzdrževanje miru. Drugo važno vprašanje je takojšnja ustanovitev komisije, ki se bo "davila z atom= sko energijo. SOVJETSKO POSLANIŠTVO V LCNDO NU je naznanilo, da bo Višinski danes prispel v London.' VELI BRITANIJA bo predložila smj dolgoletni spor z Guatemalo .m &■/ mednarodnemu sodišču, ki bo usta= novi je no v okviru Združenih naro=* dov. Guatemala zahteva celotno brit.kolonijo Honduras ali vsaj njen južni del. Britanija se bo podvrgla odločitvi mednarodnega sodišča. FRANCOSKA VLADA je dobila uraere. ni odgovor na noto, ki jo je po= slala Vel.Britaniji, Ameriki in Sovjetski zvezi o onem aelu mo= skovske konference, ki se bavi s sklepanjem mirovnih pogodb. Pri = čakuje se, da bo Bideault defini= tivno pristal na predloge velike trojice, ko se bo vrnil v London,- d.maja se bodo začela v Parisu pogajanja za mirovne pogodbe z Madžarsko, Romunijo in Boiga.rijo. DE GASPERI,ital.min.predsednik, je poslal odboru Organizacije Zdru= Ženih narodov pozdravno brzojavko z željo, da bi bila tudi Italija sprejeta v Organizacijo Zuruzenih narodov. Odbor je nato sklenil,da te brzojavke ne bodo smatrali za uradno zahtevo Italije, pač pa da bodo kljub,temu odgovorili nanjo in bo njena vsebina objavljena v dnevnem časopisju. - Nam. ital. min.preds.Nenni in izdajatelj so= cialističnega čašo piša**Avanti” sta odpotovala v London, Povabila ju je laburistična stranka. J ATENE, Grški državni uradniki grozijo s stavko,- Grška vlada je izjavila, da ne posveča nobene po« zorno st i govoricam, ki pravi j o, da bodo komunisti prihodnji teden za« čeli v Atenah nemire. Vendar je policija poavzela vse varnostne ukrepe. ŠPANSKI ZUN.MINISTER je izjavil, da^njegova^vlada s pravnega sta= lišča proučuje slučaj belgijske« ga reksista Degrella, Belgijska vlada zahteva izročitev Degrella, ki je z nemškim letalom zbežal v Španijo o Smatrajo ga za fašista, V ZDRUŽENIH DRŽAVAH vlada tre« nutno največji razkol med deioda« jalci in delojemalci,_ kar jih je bilo od l,l926^d.alje , ko je bila v Angliji splošna delavska stavka. Na osebno intervencijo predsedni« ka Trumana so za en teden odloži« li stavko 700.000 jeklarskih de* lavcev. Me4 tem se pogajanja na~ daljujejo,Oe stavke ne bodo pra« vočasno prenehale, bo velik del ameriške industrije obstal. Potem se bo število brezposelnih pove= čalo^za nadaljnih 15 milijonov ali še več, RIM, Bivši min,preds„Nitti je govoril p potrebi pogodbe med Ita = lijo in Francijo. Omenil je tajno pogodbo med Lavalom m Italijo,ki jo je te sklenil že pred abesinsko vojno, V zvezi s tem je dejal, da nosi tudi Francija del krivde. Potrebna bi bila pogodba s Pranci« 09 » po kateri bi lahno ita.l,delav= ci hodili na delo v F ra ncijo. 'To bi bila ugoo.na rešitev za obe drža« vi, Poprej pa bi bilo treba reši« ti nekaj važnih vprašanj. Dejal je, da bi bil nepremostljiv^pre« lom med Francijo in Italijo, če bi Francija vztrajala pri svojih zahtevah po italijanskem ozemiju, CHURCHILL je v i eraj prispel v Ameriko^in je odpotoval na Flori= do. Pričakovalo ga je 200 časni« karjev, NA MADŽARSKEM IN V ITALIJI je zavladala inflacija. V Madžarski je v zadnjih treh mesecih izgubil dem r skoro vso vrednost. Kar je stalo en pengo, nmraš danes od« šteti 35.00 pengov. Madžarski min. predsednik je imel še ontobia 63,000 pengov plače, v oeoehteu jih je moral aobiti 250.000. ir plačo, ki jo ima najbolje p la ca ni univerzitetni profesor, dobi v Budimpešti 1/2 kg jabolk, Mestni ljudje si pomagajo s tem, da pro« dajejo obleko in pohištvo za vsakršno količino hrane. - Po « dobna inf 1. ci j a se že. pojavlja v Italiji, zivljenski stroški so se od leta 1936 povečali 26 krat. "VOLKSZSITUNG" poreče, da je 12.1.1946 cb 9^ zjutraj prispel v Podrožco transport z 148 izse= Ijenci iz Jugoslavije, Gre za ljudi iz Spodnje Štajerske in Kranjske, ki so jih iz Jugoslavi« je izselili, Koloovorska polici« ja v Podrpžci jih je po predhoa« ni kontroli na Jesenicah sprejela kot avstrijske državljane« Zaen« krat so jih poslali v zbiralno taborišče pri Labudu, 13.1.1946 so preko Jezerskega izgnali iz Jugoslavije v Avstrijo okoli 40 oseb. Prepeljali so jih v tabori« šče pri Leiflingu, AVSTRIJSKE ŽENE, ki so z mo« žitvijo z inozenici izgubile avstrijsko državljanstvo, bodo po novem zakonskem predlogu držav« Ijanstvo lahko zopet pridobile. Izjaviti bodo morale, da želijo pripadati avstrijski republiki kot zveste državljanke, Dru6i po= goj je, da so ou leta 1915 biva« le v Avstriji, ZIDARSKO PODJETJE V LIENZU rabi za takojšnji nastop 5 zidar« jev in 10 pomožnih delavcev,J vi« te se še tenom uanašnjega p"pol« dneva v pisarni bar. 1/17* -STAL« NO ZAPOSLITEV, tudi sedaj v zim« skem času, dobi druš.na 4-5 članov ( z odraslimi otroci). Zgla« si naj se p:ri g.Brodarju v bar. XVI/8. - MOŠKI dobi zaposlitev h konjem in ženska pri gospodinj« stvu pri tirolskem kmetu«Zglasi« ti se v bar,XVI/8,- MOŠKI star 20-30 let, vajen kmečkih del,do« bi zaposlitev * Javiti se v pisar« ni 1/17. IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA SLOVEN« SKE BESEDE,"ki izhaja zdaj kot revija. Obsega 28 strani. Segajte po njej in jo pridno prebirajte. Dobite je v na"ši upravi.