Post Office of Chicago, EL By order of the president, A. S. Burleson, Postmaster General Največji aloventki tednik ▼ Združenih drževeh.' Izhaja v»ako aredo. Naročnina: Za £laM,a«kto........$0.96 Za ntčlanc .........$2.00 Za iaozamatTo.........$3.00 NASLOV •mdalitra ia i pr.miiWt jm 1004 N. Chicago Street, Joliet, 1U. Telefon: 1048 "GLASILO K. S. S. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, OX; ORGAN / AQJf OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION V ^ -----Entered aa Second-Claaa Matter Pe«eniber_9, 1920. at Office at Jollief, lllinoi«, Under the Act of Augu.t 24, 1912 _ ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED Fffit IK SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. -*tav. JOLIET, ILL., 16. MABCA (MARCH), 1921. Leto VII. Volume VIL Pred veliko stavko delavcev v klavnicah. Washington, D. C. 15. marca. — Ker so znane veleklavnice v Chicagu z včerajšnjem dnem svojim delavcem znižale plačo za 20 odst. in skrajšale delavni čas na samo 8 ur, preti v teh klavnica^ splošna stavka. Iz Chicaga se semkaj poroča, da se je dosti delavcev vrnilo na svoje delo, toda s (protestom. V svrho odstranitve te stavke in glede sporazuma med o-bema strankama je predsednik Harding zajedno z delavskim tajnikom Davisom določil dan m aren, kjer naj se to vprašanje reši. X a to konferenco Sodo pozvani lastniki klavnic in zastopniki klavniških delavcev; prisoten bo tudi trgovinski tajnik Hoover in poljedelski tajnik Wallace. Chicago, 111. 15. marca —I Skoro vsi uslužbenci Swifto-\ih, Armourjevih, Ogdenovih in drugih klavnic so se vrnili danes na delo, toda samo začasno. Danes se vršii po vseh klavnicah balotiranje od strani delavce/, je li naj sprejmejo znižano j/ačilno lestvico, ali ne? ali n% zapoenejo s stavko! .Tiitri *c vrši v dvorani CM- 1 kaske delavske zveze velik shod, kjer bodo govorili zastopniki klavniških delavcev. Tega she* a se bo tudi udeležil predsednic A. F. of L. V si prizadeti delavci težko pričakujejo 21. marca, ko se bo vršila v Washingtonu tozadevni konlerenca med lastniki klavnic in zastopniki delavcev iresnrske stroke. [iteita ne pnpoznava ameriškega konzula. Trst, 14. marca.—Dosedanji ! ameriški konzul Wm. Keblin-ger, ki je zadnja leta opravljal to službo v Reki, je svoj u-rad pustil in danes dospel semkaj, kjer pričakuje nadaljnih navodil iz Washingtona. Dosedanji začasni načelnik Reke, Dr. Anton Grossich (Grosič! rodom Hrvat, zdaj pa polentar op. stavca) je prišel z Mr. Keblingerjem v navskrižje. Pri tej priliki mu je sledeče predbacival: "Postopanju Vaše vl^de se' moremo le čuditi: Vi na? prosite, da bi vas naša vlada pri-poznala in ščitila, med tem ko vlada Združenih držav še ni nas pripoznala!" Pred vojno je imela Reka obširen promet z Ameriko. Tržaški komunisti pod ključem. Milan, Italija. 14. mar^a. — Tekom zadnjih nemirov v Trstu so oblasti aretirale ^se o-sobje komunističnega dnevnika "II Lavaratore" v pošte v-ši 43 podurednikov. Obravnava proti istim se bokuiahi vršila. I Črnogorski prestolonaslednik se odpovedal kroni. San Remo, Italija. 15. marca.— Čragorski prestolonaslednik Danilo se je odpovedal kroni bivše kraljevine v Crni-gori na korist svojemu nečaku Mihaelu, sinu bivšega piinca Mirkota. Ker je bivši črnogorski kralj Xikita dne 1. marca t. 1. Umrl, je prevzela "začasno*9 vjlado kraljica — vdova Milena. /Jem 1 povodom je izdala na črnojgor-isko ljudstvo ganljiv oklic ' zaobl jubilo, da bo ona V bralnilaj in ščitila (S kom neki!, op. | stavca) pravice Orne gore. Ekskraljica Milena bo še na-I dalje stanovala in živela tujka j v San Remo; njena hči Jelena je namreč žena italijanskega kralja, zato ji je dala j Italija frvojo zaščito. fYnoeorski princ Danilo je bil rojen I. It Ti; poroten j.- s j prinoenainjo J itto, hčerjo Nadvojvode ?»MH\Klonburga-St rol-itz. Princ Mihael, sedanji Čiino-igorski pr^t.il-.naslodnik na pr.pirju!) .ie star komaj 13 let. Finančna škoda vsled vojne. Washington, D. C. — Sena tor Spencer iz Mo. je na podlagi uradnih podatkov izračunal skupne vojne stroške zaveznikov in Združenih držav. Ce tudi plača Nemčija za-rožnikom predpisano vojno oii-Iiodnino, bode še vseeno t ^a^ln -kupna finančna izguba - 1139,702,23*22» ivNlli^)} svot« ■Minit ■ mve« Zivezniki ne odnehajo,—Nemčija mora plačati. Pariz 15. marca.—Včeraj je poslala zavezniška reparacij-sla komisija Nemčiji oster o-poinin, da mora Nemčija na viiak na in izvesti točko 235 vt rzalej ke pogtrdi. To je povelje. Skušnja vekov uči, da tako modrovanje ni nič boljšega kakor go-t>e po dežju; hitro zrastejo, hitro dozorijo in se hitro pomen-drajo. — Ne vidim, to mi ni všeč, tega ne verujem. — Malo vede, nekoliko nepristranske zgodovine, samo nekaj te svetlobe naj posveti na tvoje mračno mišljenje in kakor strupene gobe se vse skrči in razpade. Nekoliko potruditi se je treba in spoznamo kako trdno podlago ima sv. vera, kako trdno deblo. Veda, zgodovinsko stara kakor Človeški rod vse potrjuje; veda, širja kot vse druge vednosti, sega povsod, kjer živi človeški. Ljudje vseh krajev, vseh časov, tudi o-ni, med najučenejsimi jo spoštujejo in jo ljubijo. Veliki mogočneži je niso mogli ostaviti, raste; kruti, grozoviti sovražniki je niso mogli zatreti. Njeno nasprotstvo je le kakor srdito lajanje psičkov na luno, le kakor besnega sovražnika streli proti solncu. Prijatelj, kdo bo odnehal? .— Da bi ji ne mogel nikdo kaj nepoštenega spodtikati, ona noče sama nobenih darov za katedralo sprejemati. Tukaj je naprosila Rev. P. Ciril Zupana, naj bi si pridobil nekaj rojakov za odbor, da bi odpošiljali milodare. Mil. škof den-venški Rt. Rev. Tihen je veselo začel, ter daroval sto dolarjev. Če kaj damo ali ne damo, njen Obisk v naši naselbini nam ostane v prijaznem spominu. i;: v T:.'o v P. Ciril Zupan, O. S. B. Usmiljene sestre iz mesta Kranj so nas tudi milo prosile naj jim damo malo pomoči za njih sirote. Dne 6. t. m. je bila tukaj za nje kolekta, ki znaša $35.00. Gotovo bo še kdo kaj dodal. Nek prijatelj malih sirot J. K. je sam prinesel $8.00 čeravno ima sam veliko družino. Društvo sv. Jožefa je imelo skupno sv. obhajilo za velikonočno dolžost, preteklo, ali Tiho nedeljo. Zbrali so se v velikem številu ob pol. 8. uri odkoder so korakali v cerkev. Miss Ana Snedec, naša spretna organistinja je pripravila svoje pevke za krasno pope van je. Mr. Math Jerman s pevskim klubortu"Prešeren" in še z drugimi pevkami se pripravlja za velikonočno nedeljo. Pravijo, da mora letošnje velikonočno petje nadkriljevati vse drugo v mestu in vse drugo, kar smo imeli do sedaj v naši cerkvi. Pozno, a vendar enkrat smo dobili tiskano letno računsko poročilo naše cerkve. Vse sedaj lahjto čitamo kako pridni smo bili lansko leto in koliko smo skupno napredovali v cerkvenem oziru. Mr. Eddie Men-singer nam je priredil zares lepo zanimivo knjižico. P. Ciril Z. 0. S. B. Lokalne vesti. — Prihodnjo soboto, dne 19. marca bomo obhajali praznik sv. Jožefa, posebnega zaščitnika sv. katoliške Cerkve, zaščitnika naše K. S. K. Jednote in patrona naše slovenske fare v Jolietu. Ta dan bo obhajalo tudi god svojega patrona 21 krajevnih društev K. S. K. J; društev sv. Jožefa je namreč največ, ali skoro ena šestina izmed celokupnega števila. Lahko tudi irdimo, da je med vsemi krst- nimi imeni po katoliškem svetu največ Jožetov in Josipin, ki bodo dne 19. t. m. svoj god, ali imendan obhajali; vsem tem izražamo iskrene čestitke! — Dne 6. marca je nmrl na domu svoje hčere Karolinfe, o-možene Gregorčič nas sobrat Martin Oklešen v visoki starosti 69 let. Bolehal je zadnje 4 mesece za vodenico. Pogreb se je vršil dne 9. t. m. iz naše slovenske cerkve odkoder so pokojnikovo truplo prepeljali v La Salle, 111. in isto položili v grob poleg njegove pok. žene in hčera. Ranjki scfbrat Martin Okle-šen je spadal že od vstanovitve k društvu sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. Zato mu je označeno društvu tudi priredilo lep pogreb, Pokojnik je bil rojen v Vav-tavasi pri Straži v novomeškem okraju na Dolenjskem. V Ameriki je živel nad 35 let. Poleg že omenjene h^ere zapušča pokojnik sina Karola v Ohica-gu in sina Franka, ki je bil pred leti vojaški poštar na o-toku Kuba, zdaj ima pa ondi eksportno agenturo sladkorja. Naj v miru počiva! — Naš znani rojak, zastopnik dr. sv. Jožefa in solastnik znanega pogrebnega zavoda John A. Težak je po mesec dni trajajoči bolezni zopet okreval in se vrnil iz bolnišnice sv. Jožefa zopet domov k svoji družini. — Primarne volitve v naši sosedni naselbini Rockdale so se vršile dne 8. t. m. ob ne ravno veliki udeležbi volilcev. Pri nominaciiji za županskega kandidata na delavskem tiketu je zmagal z 135 glasovi Slovenec, rojak Frank Gospo-darič, star komaj 22 let; njegov nasprotnik Daniel Luksa je dobil 70 glasov, sedanji župan A. Oberstar pa 24 glasov. Pri volitvah meseca aprila bo torej borba med Slovencem Gospodari čem in Ircem Connor jem; slednjega je postavila stranka meščanov za županskega kandidata. Ker je v. Rockdale pretežna večina slovenskih volilcev, trdno upamo, da bo Gospoda-rič zmagal; potem se bo našel bi na Rockdale lahko ponašala, da ima baš ona najmlajšega župana v celi državi Illinois, in morda tudi v vseh Združe nih državah. Slovenci in Slovenke! Oddajte svoj glas pri prihodnjih volitvah dne 19. a-prila za svojega rojaka, ne pa za tujca! — Dne 11. t. m. se je vršil v naši naselbini pogreb pok. rojaka Antona Kozjan, ki je dne 8. marca umrl v Chicago Heights, 111. v starosti 46 let. Pokojnik je bil doma iz metliškega okraja in zadnji čas ni živel skupaj s svojo družino. Tukaj v Jolietu zapušča vdovo. 2 sina in 3 hlčere. R. I. P. — Prihodnja (velikonočna) številka 11 Glasila*' izide v torek popoldne. Ker si je tiskarna "A. S." omislila šje en nov "linotype" stroj, ne bo pri-prihodnji izdaji našega lista nobene zamude več. Sy. Jožef naš pomočnik v ziyljenju in ob smrtni uri. (Za "Glasilo KS.K.Jednote" napisal Ksaver Meško.) Petdeset let je letos, kar je sv. Oče Pij IX. proglasil sv. Jožefa za posebnega zaščitnika sv. Cerkve. Storil je to sam velik častilec sv. Jožefa v jasnem spoznanju in prepiri: čanju, da bo on, ki je tako vestno skrbel za Sina božjega in za nevesto sv. Duha, prečisto Devico, skrbel tudi za mistično telo Gospodovo in za nevesto Kristusovo, sv. Cerkev. In v prepričanju, da beseda njega, ki mu je bil sin božji pokoren v življenju, ne bo tudi v nebe sih zavržena, ampak bo cerkvi božji izprosila marsikako milost, pomoč in dobroto. Gotovo upanje pobožnega papeža ni bilo varano, kar bi lahko deloma dokazali iz zgodovine sv. Cerkve v teh petdesetih letih, in kar bodemo videli še bolj jasno kadar se bodo v večnosti odprle našim ne več umrljivim očem knjige božje in bodemo dobili vpogled v skrivnosti božje. A kakor gotovo skriri skrbni varuh in rednik Sinu božjega za vso sv. Cerkev, tako skrbi tudi za posamezne njene ude, za poedine vernike, ako se priporočajo njegovi očetovski skrbi in mogočni priprošnji, a-ko mu vdani molitvi izroče svoje telesne in dušne potrebe. Že od nekdaj je sv/ Cerkev primerjala oba svetopisemska Jožefa, egiptovskega Jožefa, sina očaka Jakoba, in tesarja Jožefa iz hi^e Davidove. Ne le da sta oba po previdnosti božji zaradi svojih čednosti in svoje zvestobe v zapovedih Gospodovih 'bila povzdignjena do izredne časti. Ne samo to ju dela slična. Slična ju dela tudi njuna dobroti jivost in skrb za dušni in telesni blagor ljudi. Idite k Joožefu!" je rekel Faraon, kralj egiptovski, ljudstvu, ko je prosilo ob času velikega pomanjkanja in hude lakote kruha. Ljudstvo je storilo po besedi kraljevi, je šlo k Jdžefu, in Jožef je odprl žitni-ce, kamor' je sedem let zbiral žito iz vse dežele^ je delil ljudstvu in ga rešil pogina. Ne morem si pa misliti, da Jožef, pobožen in svet mož, ki je imel veliko moč in oblast med pa-ganskim ljudstvom in je poz-nal edino pravega Boga, nič ne bi deloval in vplival in porabljal svoje moči, da je širil spo- uje. V dneh sovraštva in preganjanja sv. Cerkve je papež Pij IX. proglasil sv. Jožefa za posebnega zaščitnika sv. Cerkve, prepričan, da ji bo mogo čni in dobrotiii svetnik poma gal. Zatecimo se ob takih ali pregnani. na bornem svojem ležišču. Tujec kmalu opazi, da mož ne bo preživel te noči in ga vpraša; ali se je spovedal. Bolnik pravi, da še ne, ker duhovnika ni dobiti, ko so pa vsi pomor jeni dneh in časih k sv. Jožefu tudi mi, pomagal bo tudi nam. Idite k Jožefu! "A treba bi bi-kmalu umrli," lo, saj boste pravi tujec. "Ne bom še, ne moreni šje." Ko se je tujec ču- Idite k Jožefu! Tudi v teles-Idil, kako more tako odločno tr- snanje pravega Boga med tem ralnice, bolnišnice, samostani. ubogim paganskim narodom, ki je sedelo v smrtni senci. Bil je tako krušni oče dušam in telesom prebivalcev širnega Egipta. Kakor Faraon, gospodar E-gipta, svojim podložnikom, govori sv. Cerkev tudi svojim vernikom: "Idite k Jožefu!" Idite k Jožefu, da se učite pri njem čednosti: čistosti, ponižnosti, pokorščine, ljubezni do Boga, ljubezni zakonske zvestobe, svete molčečnosti, molčečnosti v Bogu, v premišljevanju svetosti božje, v občudovanju skrivnosti božjih; ki nas ogrinjajo od vsepovsodi. Ker daje sam Duh božji v knjigi' božji sv. Jožefu najlepše pričevanje, da je "bil pravičen mctž" to je: svet, popolen mož pred Bogom, je moral imeti vse čednosti pač v posebni meri. Idimo k Jožefu, učimo se od njega ,da bodemo vredni tudi mi, biti prijatelji božji. Idite k Jožefu v dušnih in telesnih stiskah in potrebah. Jožef je bil človek kakor mi. Živel je v razmerah kakor mi. Ni bil ločen on navadnih ljudi po bogastvu, ni živel, dasi kraljevega rodu, za zidovi razkošne kraljevske palače kakor kaki rimski cesarji. Ne, delal je s svojimi rokami, služil sebi, božjemu Detetu in prečisti Devici kruh v potu svojega obraza; poznal je pomanjkanje in uboštvo; poznal tudi dvome, ko še ni bil povsem razsvetljen in poučen o velikih skrivnostih, ki so se dogodile z njegovo nevesto; poznal je sovraštvo ljudi, okusil preganjanje. Prav takšno je naše življenje. Koliko duševnih dvomov pjide dostikrat na najboljšega vernika, na najbolj Bogu vdano, najpobožnejšo dušo. Pojdimo k sv. Jožefu! Naj on, ki je bojeval enake boje, s svojo .mogočno priprošnjo doseže pri nih stiskah| in potrebah. Družinski očetje, ki vam dela skrbi prehrana družine, očetje in matere, ki ste v skrbeh za svoje otroke—pojdite k Jožefu, najboljšemu družinskemu poglavarju, najbolj vestnemu in skrbnemu hišnemu očetu. Vi vsi, ki trpite pomanjkanje — pojdite k Jožefu. Kakor je bil dober in skrben krušni oče božjemu Detetu, bo poskrbel tudi za nas. V vseh stoletjih so verniki gojili veliko zaupanje do sv. Jožefa. Sv. Terezija, ta veli ka in goreča žena, ga je prav otroško častila in je njegovo češčenje toplo priporočala vsaki hiši, ki jo je nanovo vstano-vila. Sv. Jožef pa ji je to otroško vdano zaupanje tudi lepo poplačal. Gotovo je pri-pomoglai tudi njegova pripros- nja, da je uboga redovnica ob velikem nasprotovanju posvetnih in celo cerkvenih oblasti mogla ustanoviti dva in tri* deset karmelitanskih samostanov in jih je tudi vzdrževala. Ko se je prvič peljala obiskovat in pregledovat svoje samostane, so se splaštili konji. Svetnica je zaklicala: "Ce nam zdaj sv. Jožef ne pomaga, smo izgubljeni." A je pomagal svoji častilki. Konji so pridrveli v neko dolinico in se tam ustavili, ne da bi se bil voz pre vrgel ali bi se bilo komu kaj žalega zgodilo! Veliki zavodi, sirotišnice, hi- kjer je navadno zelo veliko po treb, a so dohodki pičli in negotovi, se navadno postavijo pod varstvo sv. Jožefa. In rednik Gospodov pomaga tem najmanjšim bratom in sestram Gospodovim, ki so Gospodu tem bližji, čim bolj siromašni so. Iz samostana sv. Križa v Reznu na Nemškem se je selilo nekaj dominikank v Ameriko. Tu so ustanovile majhen samostan v Green Bay, Wis. Bile so pa zelo siromašne; dostikrat jim je zmanjkalo najpotrebnejšega. Tako nekoč sredi zime niso imele nič več drv. V ti stiski se zatečejo k sv. Jožefu. Zvečer pa prosijo še prav goreče, naj bi on pomagal z mogočno svojo priprošnjo* Proti jutru slišijo, kakor bi nekdo pred samostanom metal drva z voza. Sestra vratarica gre gledat, in res je bil pred hišo s sanmi drv bogat posestnik iz okolice. sNa začudenje sestrino ji pravi, da ponoči ni mogel »pati, pa mtu je venomer nekaj pravilo, naj bi zapeljal sestram voz drv, ker jify prav nič nimajo. Vstal je navsezgodaj in pripeljal drva. Mislimo si lahko, kako hvaležne so bile redovnice možu in sv. Jožefu, ki jih v sili ni zapustil. V največji sili bo pa vsak izmed nas, siromak in bogatin ob smrtni uri. Tedaj nam bo mogočen pomočnik in priproš-njik najbolj potreben. In res časti sv. Cerkev sv. Jožefa tu^ di kot patrona za srečno smrtno uro. * Naravno, saj je bila njegova smrt res najsrečnejša: umiral je v rokah Jezusovih in Marijinih. Tako srečno smrt izprosi sv. Jožef tudi svojim častilcem. Ob preganjanju katoličanov na "zelenem otoku svetnikov", na Irskem, je zbežal neki duhovnik v gorovje in se je skrival tam v obleki na- diti, da še ne bo, mu pravi bolnik. "Ne, ne bom še. Sv. Jožef mi bo poslal pred smrtjo spovednika. Že od mladih nog nosim pas sv. Jožefa in vsak dan sem ga prosil, naj mi izprosi pri Bogu milost, da dobim za smrtno uro spovednika. In vem, da mi ga sv. Jožef gotovo pošlje." "Yam ga že je," pravi duhovnik-begunec ves gin jen. "Pred vami stoji. Jaz sem katoliški duhovnik." Spovedal je bolnika, ki je še tisto noč umrl.—Izmed vsega, kar si želi srce na svetu, je pač največje vrednosti srečna smrtna tira, ki bo odločila o naši večnosti: "Kamor drevo pade, na levo ali desno, tam obleži" (Pridig. 11, 3.) Prosimo sv. Jožefa vsak dan z vsem srcem, naj nam izprosi srečno smrtno uro. Sv. Jožef, zavetnik umirajočih, prosi za nas! Amen. Tri rane na telesu a-meriškega naroda. Bogu, da posije tudi nam an- vadnega delavca pred pregan: gela, ki nam bo razpršil dvome.' jalci. Nekega večera pride v Kolikokrat okušamo po kri- kočo nekega oglarja. Oglar. vičnem sovraštvu in preganja- star mož, je ležal hudo bolan Piše Rev. Anton Sojar. Kaj uči sv. Pismo o zakonu? (Nadaljevanje.) Sveto Pismo je edina knjiga, ki nam pripoveduje o postanku sveta in prvih ljudij na zemlji. "V začetku je Bog us tvaril nebo in zemljo. Bog je ustvaril prva človeka Adama m 'Evo. Veda naj si prizade-ya ^akor hoče in naj le razis-kujo, koliko tisoč ali milijonov let je star svet, naj le raziskuje, po katerem redu se je vršil razvoj sveta, tega ne bodo mogli nikdar utajiti, da ni za celim stvarstvom (bila neka vse-gamogočna, neskončno razumna in modra sila, ki je ustvarila mrtve in žive stvari na svetu in ki je v človeku združila dušo s telesom, vzetim iz zem lje. Ker. je torej Bog ustvaril človekovo telo in mu vdihnil dušo, ker je Bog ustvaril moža in ženo, zato ima samo Bog in od Boga postavljena oblast da jati postave o zakonu med možem in ženo. Svetna gosposka ima pravico urejevati zakonsko življenje, v kolikor sc zakonski ljudje člani države -ma pravico zahtevati, naj vsak dobi za zakon pravico od države, lahjko tudi določi, da za njo je veljaven ta zakon, ki je sklenjen pred njenimi uradniki, a vera, ki uči, da je človek otrok božji, ne pa produkt države, trdi, da zakon, sklenjen pred civilnimi uradniki, ni sklenjen tako, kakor Bog zahteva. Zato pa tudi le cerkev za svoje vernike more in sme presoditi, ali je kedaj ločitev zakonskih ali zopetna možitev dovoljena ali ne, le ona ima pravico soditi, kakšen greh stori oni; ki ne u-boga njenih postav. Stvarjenje sveta iz prvih f ta riše v je čudež božje vsega-mogočnosti. Sveto Pismo nam pravi, da je bila prva žena E-va ustvarjena iz rebra Adamovega. Sveti Tomaž lepo piše o tem, ko pravi: Bog je hotel s tem, da je ustvaril ženo iz moževega rebra, pokazati: 1.) da mora biti med možem in ženo tesna zveza zakonske ljubezni ker sta takorekoč db<* ustvarjena iz enega; 2.) da žena ne sme vladati moža, ker ni narejena iz njegove glave; 3.) da mož ne sme surovo postopati s svojo ženo, saj ni narejena iz njegove noge. Takoj, ko sta bila prva dva človeka v paradižu ustvarjena, sta bila poro- čena od Boga samega, z besedami: Rasti ta in množita se! Bog je ustvaril dva spola, da se človeški rod razvija. Prvotno je Bog sam ustvaril telesa, pozneje pa je stvarjenje teles izročil zakonom med možem in ženo. Bog ni le ustvaril velikanske lepe in rodovitne zemlje samo za dva človeka. (Iz tega tudi lakhy> sklepamo, kako nespametna je misel nekaterih do-mišjjavnih ljudi, ki mislijo, da je bil greh prvih starišev greh mesenega poželjenja. Ne, to hi moglo biti, ker sta postala zakonski mož in zakonska žena takoj, ko sta bila ustvarjena. Greh prvih starišev je bila nepokorščina.) Po izvirnem grehu je šele postal človek suženj strastij. Posebno prvi ljudje, ki so bili silno razviti, močni, polni življenja in so živeli dolgo dobo let, so v svoji popačenosti zavrgli božjp naredbo v zakonu. Pozabili so celo na edino pra vega Boga, molili malike in živeli jako nečisto. Pri poganih vidimo zakonsko življenje na najnižji stopinji. Vendar pa opazimo povsod, da so bili zakoni sklenjeni v zvezi z vero in verskimi obredi in da pre-šestva niso trpeli. Zato nam zgodovinarji pripovedujejo, da so nekateri poganski narodi o-ne, ki so jih našli v prešestvu, za kazen ali javno mučili na najbolj sramoten in krut način, ponekod so jih javno razgaljene bičali, po nekod pa kar žive pokopali. Tako beremo tudi v svetem Pismu, kako težko postavo je dal božji poslanec Mojzes, ki je živel 1500 let pred Kristusom, zoper prešestnike. V 3. knjigi Mojzesovi, (vrsta deseta, drugo poglavje) je zapisana kazen: "Ako kdo pre-šestva z ženo drugega in stori prešestvo z ženo svojega bližnjega, naj oba smrti umrjeta: prešestnik in prešiestnica." Ista kazen je zapisana tudi v 5. Mojzesovi (22. poglavje, 22. vrsta): "Ako mož greši z ženo drugega, naj oba umrjeta, prešestnik in prešestnica in tako naj se odpravi hudo izmed Izraela." Ta ostra kezen je go tovo vselej zadela vse prizade te, ker vidimo, da je bila v veljavi od Mojzesa do Kristusa (1,500 let). Še ob Kristusovem času so pripeljali farizeji pre-šestnico in vprašali Kristusa izkušajoč ga: ali tudi ti (ka-kof Mojzes) za poveš, naj jo kamenjamo T— V starem zakonu se je samo med Judi ohranil pravi nauk o zakonu o dosmrtni zvezi med enim možem in eno ženo, vendar tudi med Judi ne popolnoma. Šele Kristus, ki je v vseh ozirih povzdignil človeštvo, je tudi zakonsko zvezo povišal na sijajni višek nadnaravnega življenja, povzdignil ga je v zakrament. Ker je imel pred očmi velikanski pomen zakona, zato ga vidimo v Kani Galie-ji, kjer je s svojo prisotnostjo kot svat počastil novoporoče-ni par in njima na ljubo storil prvi čudež. Zato so apostoli zanesli nauk Kristusov o zakonu med vse narode, katerim so oznanjevali krščansko vero. Isti nauk tudi katoliška oer. kev po celem svetu od svojega začetka do danes ponavlja: Zakon je zakrament, v katerem si mož in žena obljubita do smrti skupno živeti, eden drugemu pomagati in vzgajati svoje otroke v strahu božjem. Kaj lepo piše o zakonu sveti Pavel v svojem pismu do Efe-mnov (5,23-32) "Mož je glava žene, kakor je Kristus glava Cerkve; kakor je Cerkev Kri ^tusu podložna, tako naj bodo tudi žene svojim možem. Mož-ie, ljubite svoje žene! Kakor je Kristus ljubil svojo Cerkev in iam sebe za njo daroval, da bi jo posvetil, tako morajo tudi možje ljubiti svoje žene kakor svoja telesa. Kdor svojo ženo ljubi, sam sebe ljubi, T^j nih(pe se ni nikoli svojega telesa sovražil temno ga osk^buja * kakor Kristus Cerkev. Ta*, skrivnost (zakon) je vdika^ jaz pa rečem: "v Kristuiu in -v Cerkvi." Pomen teh befeedij je: Znamenitost zakonske zve-*: ze je v tem, ker je zakon podoba zveze med Kristusom in njegovo nevesto, sveto Cerkvijo; kar velja od te zveze, velja tudi od one. Zveza med Kristu- ,, som in Cerkvijo je tesna, lju- : ... ezniva, sveta, nerazvezljiv i — L torej mora tudi zakonska zve- - ^ za biti tesna, ljubezniva, sveta V(i in nerazvezljiva, da ne Zjpi'bi višjega pomena, duhovnega posvečen ja. Sveti Pavel pojiav-'^ lja isto v pismu do Kolosanov ]\ (1,18): Žene, bodite podložne .; f možem, kakor se spodobi v Go-spodu; možje ljubite svoje že-ne in ne bodite čmerni plroti njim!" —Zoper zakonsko ločitev in zoper drugo poroči te v po ločitvi učijo apostoli tako-' ' le: ' :; Sveti Matevž (19 . 9): "LTaz vam povem, da kdor se loči od " svoje žene in drugo vzame prešestuje." Sveti Marko (10, 6-12.): f'V ' začetku stvarjenja je Bog u-ustvaril moža in ženo. Zavoljo ' ' tega bo človek popustil svojega očeta in mater in se bo svoje žene držal in bosta v enem mesu. Torej nista več dva,~ ' ampak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči! Kdorkoli se loči od svoje žene""' in drugo vzame, prešestuje žalijo. In ako se žena loči od svo-» • jega moža in se z drugim moži,' " prešestuje." Sveti Pavel (Rim. 7, 2-3.): "Žena, ki je z možem zavezana, je navezana na postavo, do-« -kler mož živi; kadar pa njen' mož umre, je odvezana od postave moža. Torej se bo, dokler-mož živi, imenovala prešesthi- " ca, ako je z drugim možem; če pa njen mož umre, je rešena od • postave moža, tako da ni prešestnica, če vzame drugega moža." To so jasne besede, to je nauk iz časov Kristusovih (in -po tem nauku se je katoliška Cerkev pri zakonskih razporih -ravnala in se mora ravnati, i ' '' Ne samo navadni ljudje, tta-di bogatini in slavni vladarji so bili včasih "nesrečno" p)-"' ročeni. Taki vladarji, ker io" bili katoliški, so se obrnili n ravnost na papeža, naj razv ljavi njihov "nesrečni" zako da se bodo lahko bolj srečno jz drugo osebo poročili. A papež jim tega nikdar ni dovolil, kejr 1 bi ne bil namestnik Kristusov,' - 1 ako bi se kaj takega predrzni], Pomagale niso ne prošnje, ni ' denar in ne žuganja, papež s^ . • ni dal pregovoriti. Zgodovinj- « sko zanimiva so ta pogajanji med vladarji in papeži glede . privoljenja v zakonsko ločitevj > > • Papež Nikolaj II. ni privolir" f kralju Lotarju. 1 Papež Urban II. in tudi pa-j y > pež Pashall II. nista privolila Filipu I., kralju francoskemu; Papež Celestin III. in papeži. Inocenc III. nista privolila Fi-j 1 lipu II. Papež Klemen VII. in papež, Pavel III. nista privolila Hen- j riku Vin; Papež Pij VII. ni privolil i Napoleonu I. V sedanjem ' času papež ni, hotel pripoznati zakonske ločitve grofa de Castellane, ki se je poročil z Ano Gould iz New j _ Yorka. Papeži se niso vdali, ker kar t je veljalo za prešestvo v Kri-" stusovem času, velja zmerom ! in bo tako zmerom tudi ostalo, ]' ker naukov Kristusovih nihče ne more spreminjati. (Dalje prihodnjič.) Proga prave ljubezni ima več strankarskih fpotov in stez. Junaškega in plemenitega človeka ne bo žalilo, če ga tudi z bajazljivcem nazivaš. -Izhfia vaako sredo.--- Kracjsko-Slovenske Katoliške Jednote t Združenih državah __ameriških._________ Uredniitvo in upravnistvo Telefon: Chicago 1048. N«roinia*t OFFICIAL ORGAN pf the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order._ Issued every Wednesday. t, . J004 N. Chicago St - {For Members, per year ——For Nonmembers ..... For Foreign Countries . 10. < ay. or Telefon: Chicago 1048. 33878 748.83 241.57 191.47 249 30 760.98 761.06 193.16 35.53 159.94 455.84 92.04 528.59 265.81 208.72 62.10 106.43 122.69 9953 Subscription price 50.00 250.00 1,125.00 1,000.00 200.00 735.70 500.00 . 573.52 1,466.68 « 606.09 |_______ 140.12 ______j. 201.26 250.00 |t 151.01 _________ {. 31.38 ______|. 182.69 ______ . 149.79 .................. 236 99 201.44 l/moo 1 345i83 ' 2,250.00 . 103.21 .................. 59.93 ______ . 146.20 ............... . 95.04 421.30 .............. . 83.56 ............. . 213.10 ........r . 313.77 ________,___ . 121.46 _________ . 198.27 ............. 258.76 _______ . 161.16 500.00 L 166.68 ......... 431.83 ................ . 85.01 ______C I 160.89 __ 38.20 ______ i 304.67 ................... 140.05 _____ . 218.85 ____________ 100.68 .,............. 54.30 _________ . 153.19 _____ . 12.59 ............... 210.28 ________ 57.39 ................. 121.35 ____________ . 110.44______ 260.39 ........... 257.30 ____________ . 109.93 ........... 279.71 ' | 200.00 281.47 _________ _ '56.15 ___________ .. 29.44 __________ 78.56 _.. 134.61 ............ 159.54 ______... I 69.05 _______ . 162.03 .................... 38.62 ___________ . 162.29 .......... 123.14 _______' 210.77 ______________ 76.77 _______________ 157.76 ............. 47.62 _____ 96.08 ______ . 100.00 $ 37.00 0 NEGOVANJU 0TE0K. 87.12 134.42 97.33 79.85 152.24 89.06 73.04 88.69 167.39 83.36 52.22 156.21 35.69 61.65 209.10 53.60 65.03 83.76 11.1a 53.53 200.00 900.00 1,000.00 140.22 72.83 >18.73 7.41 281.00 134.80 56.63 50.01 149.20 106.63 46.29 41.95 38.73 156.53 48.53 j 120.54 | 61.13 | 58.09 | 90.79 |, 94.83 76.16 23.10 103.14 63.69 25.88. 68.14 , 200.00 OTBOCI, NAJVEČJE BO- leeiipo vse rane. industrije in OASTVO. narodne bolezni. Treba je torej ----novo tisočletje začeti z mlado- (Angleški spisal Frank Crane.) st jo. Za današnji pregrešni svet Namesto da bi se pričkali s so otroci edina rešitev, edino škodoželnimi odraščenimi oee-naŠe upanje bami in bi iste vpodabljali v Ako bomo že z mladino (ot-trdovratno skupino, dajmo poroči) začeli, dosežemo lahko vse svetiti svoj prosti čas vzgoji utopilie (sanjarstva), lahko otrok in izboljšano bo naše izboljšamo vsako zlo v družbi,kraljestvo sveta, lahko izčistimo politiko in iz-* Če bo svet kedaj preustro-1 600.00 •.trr*-**"" K. S. K. Jednota Ustanovljena t j«*«tu, I1L dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 189& GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. ... Telefon 1048. Od ustajKmtvo do 1. februarja 1921 skupna izplačana podpora $1,897,036.20. r. . . : lf . GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Co k* r u ^ 'ut* 1107 Haslage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa GUwu tajmk: Josip Zalsr, 1004 N. Chicago St, Joliet, III Zapiawkar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, IU. GUvm blagajnik: John Grahek, 1012-N. Broadway, Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St, Waukegan, I1L VrJwmu Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, 111. M*rtin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 734 Moffat St Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, III. POROTNI ODBOR: Martin Teaak, 1201 N. Hickory $t Joliet, 111, Geo, Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, I& PRAVNI ADBQR: Anton Bur gar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, Ili , John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, III Telefon Chicago 1048. • Skupaj__ Preostanek 1. ebr, Prejeli od društev Obresti_____________ Najemnina _________ :.i$21,356.26 11,691.6« 1,200.00 |$ 37.00 1921 .........................................................$758,447.93 Prejemki tekom meseca febr. 1921: —________________________________________$21,356.26 _____is!oo $ 25,131.44 Posmrtnine_____________ Poškonine _______________ Cerrtr. bolnr&ke podpore Za upravne stroške _______ Izplačali: $783,579.37 _______________$11,691.68 _____________ 1,200.00 ___________ 37.00 _......3,126.60 $ 16,055.28 Prestanek 1. febr. 1921 ________________ Joliet, III., 28. febr. 1921. __________—__________________________$758,447.93 JOSIP ZALAR, gl tajnik. PREMEMBE ČLANSTVA ZA MESEC FEBRUAR 1921. ____J* (Konec.) _ Suspendovani člani« Od dr. sv. Cirila m Metoda št 4 v Tower, Minn., 336 Prijatelj Anton, R. 45, $1000. 400 Tostovršnik Alojzij, R. 41, $1000. Susip. 13. febr. 1921 Dr. šteje 106 članov(k). Od dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., 6257 Smegel Valentin, R. 53 $1000. 22736 Levstik Franc, R. 24, $1000. Susp. 14. febr. 1921. Dr. šteje 145 članov(ic). Od dr. sv. Jame za Krstnika, k. 14 v Butte, Mont., 2366 Gorshe Josip, R. 27 $1000. Susp. 24. febr. 1921. Dr. šteje 183 članov(ic). Od dr. sv. Rokaa št. 15 v Allegheny. Pa., 22348 Kruljac Josip, R. 24, $1000. Strsp. 14. febr. 1921. Dr. šteje 151 članov(ic). Od dr. sv. Petra št 30 v Calumet, Mich.. 11026 Puhek Ivan M. R. 27. $1000. 22624 Kovačič Ivart, R. 30, $500. 3262 Puhek Josip, R. 40, $1000 8930 Simonič Josip V., R. 41, $1000. 1641 Majhen Peter, R. 47, $1000. 428t Sečen Josip, R, 50, $1000. 1622 Kurq Ivan, R. £1, $1000. Susp. 21. febr. 1921 Dr. šteje 257 clanov(ic). Od dr. Jezus Dobri Pastir, št. 32 v Bmumclaw, Wasli., 1734 Logar Josip, R, 55, $1000. Susp. 21. febr. 1921. Dr,, šteje 49 članov(ic). Od dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Mmtu, 19239 Mlakar Anton, R. 29, $1000, 19464 Cop Josip, R. 27, $1000. 21455 Dolan Nikolaj, R. 26, $1000. 1956t Mlakar Jožef R 25, $1000. Susp. 18. febr. 1921. Dr. šteje 103 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa, št. 43 v Anacopda, Mont., 1957 Žalec Pavel, R. 51, $1000. 20919 Grguraš Matija, R. 22, $1000. Susp. 17. febr. 1921. Dr. šteje 107 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont., 19635 Ambrožič Anton, R. 31, $1000. 9122 Klemenčič Franc, R. 34 $1000. 16556 Sašek Josip, R. 38, $1000. 2052 Lozar Josip, R. 51 $1000. Susp. 26. febr. 1921. Dr. šteje 40 članov(ic). Od dr. sv. Alojzija, št. 52 v Indiana-polis, Ind., 22401 Golobic Josip, R. 21, $500. Susp. 20. febr. 1921. Dr šteje 118 clanov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo., 7847 Savoren Franc, R. 35, $1000. Susp. 15. febr. 1921. Dr. šteje 87 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 9285 Gris Frainc, R. 39, $1000. Susp. 14. febr. 1921. Dr. šteje 149 članov(ie). Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v You-ngstown, Ohio, 12916 Gaijan Jurij, R. 42, $1000. Susp. 20. febr. 1921. Dr. šteje 102 članov(ič). Od dr. sv. Lovrenca št 63 v Clevehmd, Ohio, 23503 Mavretič Mihael, R. 21, $1000. Susp. 19. febr. 1921. Dr. šteje 208 članov(ic). Od 1000. Zopet spr. 16. febr. 1921. Dr. šteje 103 članov(ic). K dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 1658 Grentz Katarina, R. 40, >1000. Zopet spr. 43. febr. 1921. D/, šteje 257 članov(ic). - K dr. sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa., 6162 Srajber Veronika, R. 42, ;500. Zopet spr, 13. febr. 1921. Dr. šteje 67 članov(ic). K dr. sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans., 4811 Sterk Marija R.. 20, 51000. Zopet spr. 30. jan 1921. Dr. šteje 102 članov(ic). K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 8334 KcwtWec Marija R. 17, $5CO. 8030 Petrovčič Ana R. 21, $500. Zopet spr. 7. febr. 1921. Dr. šte je 285 članov(ic). Prestopili člani. Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo Colo., 587 Adamič Franc R. 45 $1000. Prest. 21. febr. 1921. I. dr. šteje 466 ^lanov(ic). II. dr šteje 476 č*lanov(ic.) Od dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Mhwu'k dr. Vit. sv. Jurija št 3. v • oliet, 111., 18318 Mušič Peter R. 27, $1000. Prest. 13. febr. 1921. I. dr. šte ie 103 članov(ic). II. dr šteje 144 članov(ic.) Od «ir. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont, k dr. sv. Jožefa št. 103 v Vfilwaukee, Wis., 20949 Vjčič Matija, R. 40, $1000. Prest. 17. febr. 1921. I, lr. šteje 107 članov(ic). II. dr šteje 96 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda v Gilbert, Minn., k dr. Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 16535 .Novak Josip R. 29 29, $1000. Prost. 13. febr. 1921. I. lr. šteie 92 članov(ic). lf. dr. šteje 132 članov(ic). Od1, dr. sv.. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., k dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 21790 Uršič Stanislav R. 24, $500. Jrest. 6. febr. 1921. I. dr. šteje 119 članov(ic). II. dr. šteje 152 članov(k.) Od dr. sv Jeronima št. 153 v Cannotnsburg, Pa., k dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 21315 Korošec Josip, R. 18, $500. 21496 Slapnik Anton R. >2, $500. 22470 Smertnik Mihael R. 45, $250. Prest. 5. febr. 1921. I. dr. iteje 66 članov(ic.) II. dr. šteje 466 članov(ic). Od dr. sv. Jurija št. 3 v Joliet, III., k dr. Marije Majnika št. 154 v Feoria, 111., 3282 Cesnik Helena, R. 43, $500. Prest. 22. febr. 1921. I. dr. iteje 144 članov(ic). II. dr. šteje 12 članov(ic). Od dr. sv Roka št. 15 v Allegheny, Pa., k dr. Marije Sedem 2alosfci št. 81 v Pittsburg, Pa., 3311 Tomec Marije, R. 29, $1000. Prest 27. febr. 1921. I.. Jr. šteje 151 članov(ic). II. dr. šteje 160 članov(ic.) O dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. »v. Jožefa št. 7 v Pueblo. Colo., 380 Adamič Johana R. 39 $500. Prest. 21 .febr. 1921. I. dr. šteie 466 ,lanov(ic.) II. dr šteje 476 člamov.ic) ,Od dr. sv. Jožefa 'št. 53 v Waukegan, 111., k 4r. sv. Ane št. 127 v Waukegan, IH.. 7353 Jerina Uršula R. 27, $1000. 2040 Ku*man Ana. R. 43, $500. Prest. 27. febr. 1921. I. dt šteje 182 članav(ic) II. dr. šteje 96 članov(ic.) Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland,. Ohio, k dr sv. Ame št. 150 v Cle-/eland, OhiOj 9173 Gliha Marija R. 16, $500. 3858 Jančar Terezija R. 30, J500. Prest. 20. febr. 1921. I. dr. šteje 208 članov (ic.) II. dr. šteje 78 čla-aov(ic.( u- • Od dr. sv. Barbare »t. 92 v I]^t^>Urg, Pa., k dr. sv. Mihaela št 163 v Pittsburg, Pa., 7605 Mance MarijaTK. 17, $1000. 8557 SebetiČ Alia R. 24, 51000. Prest. 13. febr. 1921. I. II. dr. šteje 41 članov(ic.) Odstopili Člani in članice. Od dr. sv. Jožefa šit. 12 v Forest City, Pa., 12755 Korošec Josip, R, 26, 51000. Odstop. 13. febr. 1921. Dr. šteie 255 čianov(ic.) - Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 587 Zidar Franca R. 40 $500. □dstdp. 13. febr. 1921. Dr. šteie 255 članov(ic.) Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., 19815 Kukar Josip R. 23, $10C0. Zklstop. 16. febr. 1921. Dr. šteje 114 članov(ic.) Od-dr. Marije Pomagaj št. 121 v Little Falls, N. Y.f 4119 Keren Franca •i. 27, $1000. Odstop. 16. febr. 1921. Dr. šteje 48 članov(ic.) Od dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 9245 Suhodolnik Framca R. 16, 51000. 8465 Miklavčič (Marija, R. 16, $1000. Odstop. 20. febr. 1921. Dr. teje 78 članov(ic.) Zvišali zavarovalnino. Pri dr. sv. Jožefa št 53 v Waukegan, 111., 16571 Kavčič Jožef, R. 43 z :5C0. na $1000. Zvišal 15/ febr. 1921. Pri dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 21326 Zver Andrej, R. 43 t $500. na $1000. Zvišal 2. febr. 1921. Pni dr. Marija edem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa., 4137 Panijan Roza-. i j a, R. 30 z $500. na $1000. Zvišala 16. febr. 1921. Znižali zavarovalnino. Pri dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Mirni., 7066 Drager Josip, ft. 39, z$100a na $500. Znižal 1. febr. 1921. Pri dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v MHwaukee, Wis., 6576 Ravnikar lvam, R. 43 z $1000. na $500. Znižal 21. febr. 1921. JOSIP ZALAR, gl tajnik. $ick and accident claims Total benefits paid _______ Commissions and few pail to deputies and organizers Salaries of offieers and trustees, No. 19________ Other compensation of offken Md, trustees Other compensation of offtee employes _ - Salaries and fees paid to Supreme Medical Exammers.._I___ Traveling and other expenses of officers, trustee« and Insurance department fees ________________; Rent, including $900 for Association's occupancy ( novega predsednika deželne vlade prisrčno ter želimo, da bi deloval s čim največjim u ^spehom na korist naše ožje j domovine. € Prepovedana lista. Minister za notranje stvari je na ozemlju kraljevine SHS prepovedal razširjanje listov "Naša Slo ga", ki izhaja na Dunaju, in fProsveta", ki se tiska v Chi-To se je zgodilo zaradi a. ker ta dva lista pišeta o aših Razmerah s tendenco, da Zbudila nezadovoljnost na državljanov in znižala u-^ed naše kraljevine. Samomor...Iz Mariboru po oca jo: Dne 15. febr. se je u-relil v srce kanclist pri ok-inem glavarstvu France Milic. Bil je namestu mrtev, zadnjem času je bil zelo poker je imel neko stanovalko pravdo z dr. Juvanom. Smrtna kosa. V Ljubljani sta _ la ga. Ana Rudholzer in g. ton Šiška, vpok. sprevodnik, Ptuju pa ga. Marija Flere Vidmar, mati okr. šol. ornika Pavla ter naduči lja Franca Flereta. — V iski Bistrici na Koroškem umrla 851etna mati naduči-!ja Wilgeleta ga. Marija Wide roj. Pignet. Bodi jim blag min! Drzen rop Pollakovega otro- Dne 17. febr. ob 11 dopol-je prišel v II. razred vad-na Resljevi cesti neki star ek s črnimi očali ter zali. teval od učitelja, naj mu izroči učenca Tončka Pollakovega, ker ga mora peljati domov z vzrokom, da je oče tovarnar Pollak smrtno ponesrečil. Brez pomiselka je učitelj oddal dečka, 9-letnega Pollakovega sina neznanemu člove-k u.Kimalu na to pa je na šolo došlo vprašanje, če je Tonček še v šoli, kajti tovarnar Pollak i je prejel tekom dopoldneva pi-Ismo v katerem zahteva nezna-neravljivosti. Prihranite si vsaj (nekaj sleherni mesec, na-ta denar v našo banko in prividli se boste temu z veliko zadovoljnostjo namesto da bi težko prisluženi denar potratno zapravljali. ^ The First National banka v Chisholmu, Minn, je posebno prikladna banka za Vas. Njena glavnica in prebitek znašata $165,000.00; njeno skupno premoženje znaša $1,850,000.^0 to Vam daje povsem zadostno jamčevino ali sigurnost,. Vaš denar je pri nas varno naložen; istega lahko dvignete vsak čas, kadar hočete. Mi plačujemo tri (3) odstotke obresti, kar vam je kot povračilo za Vaše varčevanje) Najbolj zanimivo je pa sledeče dejstvo: —-.Ako zahtevate kak nasvet in pojasnilo, mi vam damo isto dragevolje, ker imamo veliko skušnjo. Ako torej iščete kake pomoči, obrnite se samo na nas in mi Vam bomo šli z veseljem na roke. Vas domačin in rojak Jakob Osbolt je pri nas uslužben kot uradnik. Ž njim se lahko pogo-vciite v vašem materinskem jeziku obrnite se torej na njega! FIRST NATIONAL BANK Chisholm, Minn. POTNI LISTI. Zadnji čas smo imeli skoro vsak teden določbe glede dobave jugoslovanskih potnih listov.. .Od 1. marca pa je zopet nova odredba, da mora iti vsaka prošnja za potni list naprej v stari kraj na vlado v odob-renje. Vsled tega bo vzelo par mesecev, predno bo mogoče dobiti potni list. Kdor toraj želi potovati na poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako hoče dobiti svoj potni list pravočasno. Za italijanske in ameriške1 potne liste ostanejo stare določbe. Rojaki z ameriškimi potnimi listi lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kretanju parnikov itd, pišite na naš naslov. PRISELJEVANJE. Vkljub temu, da so nekateri naši "vse-vedeži" že več mesecev begali ljudje s trditvijo, da bo s 4. marcem priseljevanje ustavljeno, naj poudarimo,, da je 4. marec za nami, a uiove naselniške postave še vedno nimamo in tudi ne vemo, kdaj jo bomo imeli. Sedaj je še stara postava v veljavi in bo v veljavi vsaj še nekaj mesecev, ako več ne. Naši rojaki imajo toraj še vedno dovolj prilike, da dobe k sebi svoje sorodnike. Pišite nam po nadaljna navodila. DENAR. Priprosta pamet nam pove, ia sedanja vrednost denarja napram jugoslovanski kroni ni laravna, ni resnična, ni opravi-5ena, temveč umetno vzdržana in vsled tega ni trajna. Po na-*em mnenju dolar ni več vreden kakor 40 jugosl.K. Kolikor dobimo zanj več, dobimo tako-reč "za šenk.'' To nenaravno in neopravičeno razmerje se ae more vzdržati. Krone ne morejo biti cenejše kakor so. Ako Vam je na tem, da se o-koristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj "chance", ne za« mudite ga. . .Mi imamo izvrstne direietne zveze s starokrajskimi denarnimi zavodi in Vam zato lahko točno postrežemo bodisi, da hočete poslati denar na kako osebo ali pa, da ga naložite v kak zanesljiv denarni zavod. V tem slučaju Vam mi preskrbimo hranilno knjižico in do tlej, da dobite Vi hranilno knjižico v roke, smo mi odgovorni za denar. Naše cene so vedno med najnižjimi. Zakrajšek & Cesark 70—9th AVE. NEW YORK, N. Y. 50,000 akrov Lac Court Oreilles Indian Reservation na prodaj. Ponujamo na prodaj za na-seljenje to zemljo, ki je poraščena z najlepšim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wisconsin. To je prvikrat, da se ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: COURT OREILLES LAND CO. Hayward, Wis. AGITIRAJTE ZA NAŠ MLADINSKI ODDELEK! Nas dar za vojn^ sirote vdomovini. K zapis. it. 1. Joliet, 111,, Cenj. glavni urad Kranjske Slovenske Katoliške Jednote. Predstojništvo salezijanskega zavoda na Rakovniku v. Ljubljani hvaležno potrjuje prejem zneska 50,000 kron (petdeset tisoč.kron), ki mu ga je danes 16. jan. 1921 v gotovini izplačalo kot darilo ameriških Slovencev Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani po svojem podpredsedniku g. Fran Lavtižar-ju. Cenj. glavni urad Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Jolietu pa prejmi tem potom najlepšo in odkritosrčno zali valo in priznanje zavoda ter sirot, ki so med sirotami prave sirote, in ki bodo znalec ceniti prejeto dobroto od strani ameriških Slovencev, katere bodo prištevali v števila tistih, ki so jim rešili pravico do človeške družbe. Bog plačaj stotero in tisočero vsem v komaj pričetem letu. , Rakovnik \TLjubljaiii 16. jan. 1921. (PEČAT) FRANK POVSE, ravnatelj m | GLASILO K. S. K. JEDNOTgJ^MARCAj921. Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani, Mestni trg 8-1. Št. 54. V Ljubljani, dne 20. januarja 1921. K. zapis. št. 2 in 28. Glavni odbor K. S. K. Jednote, Joliet, 111.: Podpisano društvo najhvaležneje potrjuje prejem zneska 50,000 K za društveno deško sirotiače sv< Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano in pa zneska 12,000 K za nakup obleke in obutvi sirotam ter za nujno pomoč. B6g plačaj tisočero! Priporočamo naše sirotišee, in vse naše sirote Vaši blago naklonjenosti tudi v bodoče! (PEČAT.) IGNAC NADRAH, predsednik, FRAN LAVTIŽAR podpredsednik. K zapis. št. 3. Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani: Za plemenito darilo K 20,000, (dvajset tisoč) katere je glasom sklepa z dne 21. jan. 1921 Škofijsko društvo naklonilo zavodu iz denarne podpore Kranjske Slovenske Katoliške Jed note v Ameriki, se podpisano vodstvo najvdanejše zahvaljuje. Naše sirote se bodo svojih ameriških dobrotnikov vsaki dan v svojih molitvah spominjale, saj je obstoj sirotišča in z njim sreča zapuščenih odvisna zgolj od dobrote plemenitih mladinoljubov. Marijan išče, najstarejše zavetišče sirot, ki je v 40. letih obstoja poslalo že tisoče vzgojienih dečkov v svet za raznimi poklici, je primorano sedaj, pO strašni vojski skrčiti število svojih sirot, ker jih z neznatno težavno podporo nikakor ne more vzdrževati. Bridko je to za vodstvo, ki uvidi potrebo stoinsto prosilcev, a ne moro niti najpotrebnejšim pomagati. V očigled tega se vodstvo obrača z najiskrenejšo prošnjo na Kranjsko Katoliško Jednoto, ki bo z vsakim novim.darom odprla ffcvm- in&ymiogwila \i^ojo najbolj zapuščenim sirotam. Vodstvo Mnrijaiifsra v Ljubljani, dne 1. februarja 1921. (Pečat.) A. KALAN, vodja. K zapis. št. 4. Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani. Društvo za varstvo rejencev sei najhvaležnejše zahvaljuje za prejeti velikodušni dar 2500 K (dvatisoč petsto kron) Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti v Ameriki. V zavodu se bode molilo vsaki dan pri večerni molitvi za dobrotnike a-merikanske decoljube. Spominjalo se jih bo pri vsakem skupnem sv. obhajilu. Ljubljana 26. jan. 1921. Društvo za varstvo vajencev kot vzdrževatelj Vajeniške ga doma v Ljubljani. (Pečat.) ALOJZIJ STROJ, VAL TOMC. Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani. Društvo za varstvo vajencev oskrbuje v svojem zavodu Vajeniški dom s popolno oskrbo 42 dečkov, 9 popolnoma brezplačno, 33 za delno plačo. Trije so popolne sirote, 5 jih je brez očeta, dva brez matere. ♦ Društvo jim oskrbuje zadostno hrano, tuintam daje brezplačno obleko. Vsled rastoče draginje izkazuje društvo vedno večje primanjkljaje. Podpore za vzdržavanje so skoro manjše kot prejšna letar stroški so se pa vsled draginje živil, kurjave, luči i. t. d. saj podvojili. Ako hoče društvo še vnaprej izvrševati svojo važno nalogo in vzgajati zapuščene sirote v krščanskem duhu, more zopet prositi Škofijsko društvo za varstvo sirot za zopetno podporo. 4 \ Društvo skrbi ne le za preje imenovane sirote, temveč vsaki večer in ob nedeljah hrani v svojih prostorih tudi druge zapuščene rejence, ki imajo sicer hrano pri mojstru, toda nihče bi se ne zmenil za njihovo vzgojo, ako ne bi skrbelo društvo. Društvo jim prireja na svoje stroške razne tečaje in jih vodi k bogoLjuftmemu življenju. Sirote molijo vsak večer za svoje dobrotnike. V trdnem zaupanju na sadove skupne molitve pričakujemo tudi sedaj najizdatneje podpore. Ljubljana 25. jan. 1921. Društvo za varstvo vajencev kot vzdrževatelj Vajeniškega doma v Ljubljani. • ■ • -__ ALOJZU STROJ, VAL. TOMC. (Nadaljevanje) < De Narvaezeva ekspedicija L 1528. Leta 1528 se je Španec Pan-filo de Narvaez odločil nadkri-liti Cortes-a pri njegovih raziskovanjih v centralni Ameri- si podjarmi severno ozemlje, jance, ki so nosili velike okraske iz čistega zlata; od njih je torej zvedel, 4a se nahaja zlata ruda bolj proti ;severu. Nar vaezevo brodovje je štelo 4 ležeče na severni strani mehi- ki. Odpravil se je na pot, da' livu je Narvaez naletel na Indi- ladje z 450 možmi, s katerimi je odjadral iz Kube proti Tampa zalivu. Ladje je pustil blizu tamošnjega obrežja, nakar se je napotil proti suhem ozemlju. Tudi Narvaezeva ekspedicija ni imela sreče, ker so ji bili Indijanci vedno za petami. Vrnivši se nazaj k morju, je Narvaez zaman iskal svoje ladje. Končno je nekaj njegovih še preostalih mornarjev stesalo rešilne čolne, s katerimi so veslali naprej do ustja veletoka (reke) Mississippi Pri tej priložnosti je Narvaez utonil. Vsa njegova ekspedicija se je zatem polagoma porazgubila, da so preostali samo še 4 mornarji s častnikom Carbeza de Vaca na čelu; te so pa nekateri uljudni Indijanci vodili dalje po suhpm ozemlju do zapadnega obrežja Mehike. Za to težavno 2000 milj dolgo pot so rabili celih 9 let, ker so imeli nmogo zaprek na potovanju. Cabeza de Vaca je pripovedoval čudne novice o velikanskih četah bivolov, ki so se pasli po lepih planjavah; tako je tudi pripovedoval o naravnost čarobnih naselbinah v notranji krajih Mehike, ki so bile svetu in javnosti še nepoznane. Coronadova ekspedicija 1.1540 Ko je španski guverner Mehike, Mendoza po imenu, čul Vacovo pripovedovanje o lepih naselbinah v sredini Mehike, se je odločil iste najti. V to svrho je poslal frančiškanskega menilija p. Marka, rodom iz Nice, da jih pronajde. Navedeni misijonar je dospel sčasoma v Zuni naselbine na severnem delu Mehike (sedanje Nove Mehike), kjer pa ni mogel svojega potovanja nadaljevati vsled napada od strani tamošnjih domačinov (Indijancev). Končno se je vrnil nazaj.p Mendozo. Zatem vjQ ietWuji guvern. Mendoga skupaj zbral 1100 mož z namenom, da podjarmi sedem bogatih mest po imenu Cibola, kjer so bili baje skriti ogromni zakladi? S svojim vojaštvom si je podjarmil res nekaj teh mest, a na svoje veliko razočaranje, pa ni našel nobenih zakladov, pač pa je naletel bolj na revščino. Hiše ondotnih domačinov (Indijancev) so bile bolj revne in zgrajene iz, na solncu žgane i-lovice.- Zatem se je njegova ekspedicija napotila dalje proti' severu,^ naletevša v resnici na številne črede bivolov. Tedaj je Ooronado odkril reko Colorado; od tam se je podal dalje do reke La Platte in iztočno do reke Mississippi kjer je postavil križ s sledečim napisom: "Do tukaj je dospel general Francisco Vasquez de Coronado." Zatem se je 1. 1542 vrnil nazaj v Meksiko prevaran, ker ni naletel na ka-španski frančiškani vstanovi-—40 let kasneje (1582) so španski Frančiškani vstanovi-li mesto Santa Fe, drugo najstarejše mesto v Združ. državah. De Soto si podjarmi Florido 1. 1539. Odkritje reke Mississippi. Med tem časom se je še en Španec odločil najti zlato deželo, o kateri se je vedno ibolj govorica širila. Ta Španec je bil tedanji guverner Kube, Hernando de Soto. Na spomlad leta 1539 je dospel De Soto s svojimi ladjami, 500 možmi in 200 konji v tampiški zaliv, sedanje države Florida. Od tam se je pomikal dalje proti severu, čez močvirnate kraje, kjer je moral prestati dosti težav med krvoločnimi Indijanci raznih plemen: Se-minoles, Choctaws, Creek in Chikasaw. Po preteku enoletnega potovanja in raziskovanja je dospela de Sotova ekspedicija do ozemlja sedanje države: Georgia, Alabama in issippi; dospeli so tudi do ja ameriških rek, veletoka w ' sippi. Na nekem mestu so prekoračili to reko in se podali proti zapadni strani, do-spevši do današnje države Arkansas. Ker tudi ta eksepdicija ni na svojem 2 letnem potovanju našla zaželjenih, zlatih dežela, jo je na spomlad 1541 krenila zopet nazaj proti jugu ob reki Mississippi; dospela je pri tej priliki tudi do izliva Rdeče reke (Red river) v reko Mississippi. Tukaj je de Sotoja smrt doletela. Da bi se De So-tojevo smrt prikrilo Indijancem, ko ji so se ga bali, so njegovo truplo zagrefbli ,na nekem posebnem kraju v strugi reke Mississippi. Več kot polovica De Sotojeve ekspedicije je u-mrla za mrzlico ali vsled pri- NAZNANILO IN ZAHVALA! Tužnim in žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je dne 5. marca ob pol deveti uri zvečer, previ dena s sv. zakramenti v Gospo du zaspala moja preljubljena soproga, oziroma mati 5tih ne- dorastlih otrok. Lucija Zore, rojena Požes v Kamnim potoku, fara Trebnje Dolenjsko. Tukaj zapušča poleg mene, ža lujočega soproga in 5tih nedo raslih otrok eno sestro in enega brata; v stari domovini pa mater, enega brata in eno -se- i z zadetih ran od strani Tndijan- . v., _ . Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev dne 8. marca s cev. Preostali De Sotojevi mornarji so si pa zgradili zasilne čolne in priveslali pore-ki do mehiškega zaliva; od tam so se pa naprej zopet vrnili v svoje stare (španske) naselbine. Prvi .Evropejec, ali beloko- peto sv. mašo, katero je opravil naš domači častiti g. župnik F. J. Ažbe. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu najprisrčnejše zah- žee, ki je prvi videl reko Mis- valjujemo častitemu g. župni- sissippi, je bil Alvarez de Pineda, ki je odkril njeno ustje in 6 tednov dalje brodaril po ku za lepe in tolažilne besede v .cerkvi ob krsti pokojne. Nadalje dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J. dr. "Krščanskih tej reki. Krstil jo je za reko ! . . sv. Duha (Rio de Espiritu Mater" kamor je pokojna pri- svet med Špansko in Portugalsko razdeljen, se ni Francija , . . . ... dosti zanimala za odkritje in katen 80 *ra8lh raziskovanje novega sveta na ™?vafiki oder m sicer: dr. sv. zapadu. Leta 1523 je pač pad- lS' ,J" 7 lo tedanjemu francoskemu kra- Kwcamfah Mater Jolrn m lju Francu I. na . misel, da bi Mar>" Zalar- Loms Zorc' S0SC Santo.) Francoski raziskovalci. padala ter dr. Marije Pomagaj štev. 79 K. S. K. J. za obilno Nekaj časa potem, ko je bil |korporativmo udeležbo pri po- 'gretou. Najlepša hvala vsem naslednjim darovalcem kras- darjerii venec. Srčna hvala mojem dragem bratu Jlajku Spilar iz Puebla, Colo., kateri me je prišel tolažit in za podarjeno darilo in bratu Josipu za poslane rože, da si je torisjo vse prekasno. Srčna hvala bratu Frank Spilar iz Chlcaga in njegovi, soprogi, kateri so prišli na pogreb dasi tudi prekasno. Srčna hvala družini Jeraj in družini 2agar, družini Zlatorebec, družini John I Spu-1 lar in družini Joe Omahea: { Prisrčna zahvala vsem, kateri' so se udeležili pogreba in so pokojnika spremili na kraj večnega počitka. Bog Vam vsem stotero plačaj in tebi moj nepozabljeni soprog in skrbni oče bodi lahka tuja žemljica. ' Ker je bilo tukaj na zemlji tvoje veselje petje, ker sijtoli* i ko pesmic prepel v čast je, upamo da tudi tam p vaš pri Bogu in Mariji,! saj kakršno je bilo tvoje življenje, "tako lepa je bila tudi tvoja smrt. Saj, kdor otrok je zvest Marijdj' smrt se ne boji. Luč nebeška mu zašije, ko zatisne on oči. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu na katoliško! pokopališče v De Pue, 111. Odpočij se sedaj od truda svojega življenja in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Marij Urbanch, soproga, Alfonz, sinček, John in Uršula, starši, i John in Alojzij, brata. Ana, Terezija, sestre. Depue, 111., Box 205, dno 10. febr. 1921. #7 bilo prav in koristno, da bi i-mela tudi Francija nekaj deleža pri odkritem ozemlju novega sveta. Vsled tega je poslal $roti zapadu čez morje brodar- ^ tl . . Verrazano-ta, rodom iz E1qm S tužnim srcem naznan vsem prijateljem in znan da. je dne 6. marca po do trajni in mučni bolezni, p den za umirajoče v Gospjodu zaspal najun ljubljeni oče Martin Oklešen, v starosti 69 let. Tem potom se zahvaljujeva g. župniku [Rev. J. Plevniku, ker je prišel najunega ooeta tekom bolezni obiskat in mu je podelil sv. popotnico, ter za darovano sv. mašo zadnšnico. Hvala dalje vsem prijatel, in znancem, ki so prihajali kojnika kropit v takem obilnem številu. Hvala za d aro- * vane vence družinam: Korevec, Klemenčič, Markelc in dnrštjvu , ,f sv. Družine št. 5 K. S. K. jj v La Salle, kamor je najun po-. , ,t kojni oče spadal. Hvala po^ ^ grebnemu odboru tega dru£t-va, ker je prišel pokojnika ha. postajo čakat. Hvala vsem.", drugim prijateljem, ki so &e vdeležili pogreba ali ki so railj-kega spremili v cerkev in na pokopališče sv. Vincenca v La Salle, 111. Bog naj Vam VaŠ trud i n požrtvovalnost stotero popla-. ča. : Vam pa, dragi oče, naj lahka tuja žemljica, saj p vate zraven matere* (žene) hjčera. Žalujoči ostali: Karolina, omožena Gregorčič, hči; Frank in Charles Okl6šei sinova. 1 Math Gregorčič, zet. Anton v Oklešen, brat v sfc rem kraju. Opomiba: Iskrena hvala z i gostoljubno postrežbo cen družini Frank Kobal, Ant. Stilj in drugim v La Salle, HI. Joliet, 111., 13. marca 1921^ *Oi .u S ea 4 I KJB? se nahaja Johan Rozman, do-l ma iz Ježice pri Ljubljani št.! 44. Za njegov naslov bi rad zve-i del njegov brat, ki se je vrnil iz ruskega jetništva. Vinko Rozman P. Jezica št. I 44 pri Ljubljani-Kranjsko, i Slovenija, Jugoslavia. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA LASILO g. s. K JEDNQTB Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle '• Sedaj potrebujete spomladansko 1 zdravilo. Kot posledica zimskega 1 i življenja, ko je človek po veČini zaprt < v sobi in mu manjka zraka in giban-1 ja—postane va& sistem okoren, pre- ( , bava nepravilna in udje več ali , manj negibčni. PATENTI Pišite po mojo knjigo s pojasnili o patentih in Hznajdbah, katero se vam pošlje ZASTONJ na vašo željo. IZNAJDITELJI in drugi, naročite si to knjigo. Ime A. M. Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se sprejme P« nas z zvso pažnjo. Pošljite nam model ali obris vaše iznajdbe v pregled. Pišite še daines po to slovensko knjigo na sledeči naslov: everas Blodal DENAR ZA PIRUHE V DOMOVINO PO POSTI in BRZOJAVU 82 Cortland St, New York, N. Y (i (preje Severov Kričistilec) je pravo ( i obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo . ' blagodejno na izmenjavo vaiega si- i stema, ki ga tako želite. Pomaga l i do poprave nenaravnih razmer in . ' deluje kot regulator za zdravljenje ' I kožnih izpuščajev. Cena $1.25. < , Pri vseh lekarjih. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" v vse kraje Jugoslavije potom po-*ste in telegrafično po najnižji ceni. Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldg., Waashington D. C. v vsi Jugoslaviji točno in s polnim jamstvom. Mesta v katerih se lahko osebno prejme denar so Zagreb, Osijek, Vršac. Čabac, Dubrovnik in Brod. Za vsako poši-Ijatev svote $100.00 plača se $3.00. Najnižja cena je $1.00. PRAVA TO NI K A FRANK SAKSER, predsednik. Dobro zdravje in telesna moč je odvisna največ od pravilnega delovanja želodca in jeter. Najnavadnejše bolesti teh dveh prebavnih organov so dyspepsija, neprebavnost, želodčna bol, kolika, žoltenica, žolčavost, zaprtje, zgaga in glavobol. Znaki, potom katerih se te bolesti navadno spoznajo, so: neprijeten občutek na dnu želodca, slabost v želodcu, vrtoglavost, pokritje jezika z belino, neprijeten vzduh dihlaja, kisli okus, plavajoče lise pred očmi, vznemirjenje po jedi in splošno slabo razpoloženje. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti v»led večje množine denirja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po evoji uljudni in hitri postrežbi. - 1....... ■ ---"S Mi pl*£aj«mo u hranilno uloso Severov Balzol Dajemo nasvete iw pojasnila v vseh ozirih Jugoslovanom brezplačno. preje Severov življenski balzam popravi te nerede. Uredi organe prebavnega sistema in obnovi njihove funkcije, kakor je potreba. Premaga splošno slabost. Je idealna tonika in graditelj telesa. Kupite steklenico še danes in boste ž njo na dobičku. Po vseh lekarnah. Ceiuf 85c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWAj ^^xrMm « 21 B Sl M S' S ki iih pripišemo k glavnid at-—« 1, ako jih ne dvignete. H^ra^ra^a I Naša banka je pod nazont- p'^ffif^y} J g* Aj■:-w!Jj3 vom vlade Združenih driav in ^ Mi ft^MI članica federalnega rezervne- BWM gl Big) 3 WJm- ga sistema. W - Si^g^^y^^^aJMUlL ^^ Pri pošiljanja denarje v Ju- mJHHnEf W. BS^^HS goslavrjo bodite previdni. ' 'T nTlllii jn j I T J? M 190(13- Brezvestni meietarji nastavl- -^VsSgggdgltLffiIjajo sedaj kronam visoke ce- jpr ne, ker se hočejo okoristiti * , --| 111 nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim off-nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOL1ET 5 AT JON AL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 EMIL KISS, bankir 132 Second Ave., New York, N. Y. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn, in okolicil Kadar želite uložiti denar na, hraoiilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro in Zanesljivo banko: Miners State Bank CHISHOLM, MINN. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik te banke in vse vaše trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost", in "Postrežba" • je naie geslo. J> POŠILJAMO DENAR V STA, / RO DOMOVINO. J/\ L Vsaka p >siljatev je zajamče« J/ \ jjfc srf na ali garantirana. !//1\j\ \ Tp Ako želite privesti sem svoje sorod- J/ n i y)jj fll \ nike iz stare domovine vam prodamo vJ ' / Mparobrodni lrstek veljaven od katere- /gfc;, {\ i| j. gakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. (■Bteltofes h'/ \ Mi izdelamo tudi vse potrebne listine ■i ^jj^^rlfe^-Žr^IS!.frfcv^ u\ katere prepisujejo ameriške in sloven- ' ske ali hrvatske avtoritete. Ako pa JBHHH^^H^K^Jv^y^^ želite nazaj stari kraj, imamo na sv*% l \ razpolago sledeče parniki, ki odpljujej . mB^^gm Za vse informacije ali pojasni« la pridite v našo prodajalno, 30. marca "Pres. Wilson'' v Trst in Reko. 2. aprila "Belvidere" Trst in Reko. 2. aprila '!La Loraine v Havre. 5. aprila "Leopoldina" v Havre. 7. aprila "Mauretania" v Cherburg. 7. aprila "La Touraine" v Havre. 12. aprila "Aqutania" v Cherburg. Slavna društva K. S. K. J Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St, Joliet, I1L PRISELJEVANJE V AMERIKO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. K4or hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slnčaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni nolar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Največja slovenska banka v Ameriki THE DOLL AE SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO- Glavnica $50,000.0Q Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. P!a-čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku katere so zdrave kot je Triglav čaj vroč preden greste počitku zavoj 90c MELISA, zavoj 75c, 1000 ROŽE zavoj 75c. Encian (GENTIAN) zavoj 90c4 in druga zelišča v zalogi. BRINJE iz starega kraja po 16c funt, celo vrečo 120 funtov (4 bušle) po 14c funt. PRAŠEK od vina (vine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE JUICE $95.00 sod. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (mero) za alkohol auto-radiator in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj kot pol fcrada pa do 200 gradov, stane $3.50. Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo Grape Juice in Brinje ne. K naročilom je pridejati ček, money order ali draft. A. HORVAT, 1903 W. 22nd St., Chicago, 111. Opomba: Ta oglas preneha; shranite naslov! 9 ., 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled cesar nam lahko brez strahu zaupate Vas denar. Prodajamo šifkarte za vse tjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. Starokrajske kose Ker me je več rojakov naprosilo, naj jim preskrbim nekaj pravih sta-rokrajskih kos, sem jih "naročil par sto in kose sem že dobil. Kedor želi katero, naj si jo takoj naroči in ob jed-nem pošlje denar. Ena kosa z rinčco in ključem vred ....................... 12.75 Sest kos skupaj ali več, vs*ka----$2.50 Garnitura klepalnega orodja ----$1.50 ALQIS SKULJ, 323 Epsilon Place. Brooklyn, N. Y. DENAR V STARI KRAJ! Ker imamo direktno zvezo z ljubljansko banko, nam je mogoče sedaj dostaviti denar v teku 14 dni do treh tednov. Dosedanje cene so bile. 500 kron za $3.85 100 lir za $ 4.00 1000 kron za 7.50 500 lir zk 19.00 10000 kron za 74.00 1000 lir za 37.00 Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj, kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne in druge pogodbe. V /saitem oziru se obrnite za pojasnilo na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, I1L Rez. fond $30.000.00 Glavnica $100,000.00.