Cena VSO din
#
Naj vaš prvi zakon utrdi za
vedno svobodo liska — najbolj nekršljivo in najbolj neomejeno svobodo, brez ka.ere si ne boste nikoli osvojili nobene druge svobode!
M i r a b e a u 1789.
Uradniilvo in uprava: Maribor, Kopaliiko ul.« ■ Tal. JS-<7 - lxha|a viako soboto Valja latno Sl din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, xa Inozemstvo letno 50 din Rokopisi se na vračajo - Poit. čok. rač. 11.787 Mariborske tiskarna d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Obdržite I nazai!
Kakor smo že napovedali, poSiljamo pravkar na ogled novim naslovnikom drugih pet zaporednih številk iz novega leta 1939 (št. 6—10), številko 7. od JO. februarja pa vsem prejemnikom Usta s položnico. Teh številk ni treba vrhe Ji. Nadaljnje Sit.Vilke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotle) tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite , nobene položnice! »Edinosta naj gre iz ml- v roke med prijatelje! Cenjene z<---nike prosimo za sodelovanje. Žitna je pravi čas za to.
Uprava »EDINOSTI«,
Maribor, Kopališka ulica 6.
»Deutsche Nachrichten"
V	Zagrebu izhaja — zahvaljujoč se naši prizanesljivosti in našim demokratskim ustanovam, ki mu sicer niso posebno pri srcu — nemški tednik »Deutsche Nach-richten«, ki vidijo svojo glavno nalogo v odkrivanju raznih »krivic«, ki se godijo tukajšnjim Nemcem, v zagovarjanju re-negatstva in v širjenju miselnosti, ki je vse preje kakor primerna, da omogoči med nami in našimi Nemci znosno sožitje.
Naj seznanimo naše čitatelje le z nekaterimi mislimi, ki jih beremo v zadnji številki tega, morda tudi najdražjega tednika v Jugoslaviji, ki stane skoro 6krat ^eč kakor »Edinost«, (že samo cena tega (ista kaže, komu je list namenjen in kako Jd ta sloj socialno »zatiran«.)
Glavni naslov: »Nemška veljava na Češkem« in članek, ki temu naslovu sledi ■ntata namen, da nam postavita češkoslovaško kot vzgled obravnavanja Nem-Cev in njihove ideologije, pri tem se se-yeda pozablja, da je Češko-Slovaška s silo ‘n po izdaji izgubila del svoje suverenite-te- Tudi izjava češko-slovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega: »Čim manjši le narod, tem tolerantnejši mora biti«, je ,e 'ztaz nuje, ne pa izraz kakih etičnih dačel, ki trdijo prav nasprotno: čim večji Je narod, tem bolj mora biti toleranten. T° je etično načelo, ki se ga zaveda vsak, k' ima količkaj zdrav občutek za take reči.
Posebno zanimiv je uvodnik »V. premislek«. v njem se uvodn^ar brani pred °citki, da gre tu v glavnem le za rene-gate slovenske krvi, ki imajo še po ve-
c,ni slovenska imena. Pisec trdi, da se je na narodnostnih mejah kri tako mešala, da di fhogoČe govoriti o čistih Slovencih niti °. čistih Nemcih. Edini kriterij za presojanje narodnosti je lahko samo osebni obču ?k. Načelo »Cuius regio, eius religio« je ze davno premagano. Narodnosti ne sme določati oblast, ampak le posameznik sam. Ta načela, ki se obračajo tudi proti Praksi v Nemčiji, so navidez vseskozi polena in pravična. Toda, če si stvar ogledamo nekoliko pobliže, vidimo, da je s tem
vprašanje izročeno le propagandni sili 'n Propagandnim sredstvom kakega naroda oziroma politične skupine. V tem pa 2e moramo priznati nemškemu nacionalnemu socializmu, ki odklanja rasne in narodnostne mešance, neko upravičenost. Najbolje bi morda bilo, če bi našim Nem-
d,em, ki simpatizirajo z nacionalnim socia-azmoni, dovolili, da presojajo in dokazujejo svojo nemško narodnost po istih na-fyelih kakor Nemci v rajhu svojo raso. však Nemec, ki dokaže, da ima šest prednikov (oče, mati, očetovi starši in mater-n* starši) čistih Nemcev, lahko velja med dami za Nemca z vsemi častni in pravica-j!1'' ki jih inia kot narodna manjšina (če Pri je dovolj v kakem kraju, naj dobijo " v°jo šolo in vse, kar potrebujejo za svoj
eoyiran kulturni razvoj). Ostali pa ne smejo računati, da jih bomo spoštovali in uravnavati kakor prave Nemce. Izjava v “vodniku, ki pravi, da ničesar ni, kar bi Pričalo o zatiranju enega naroda po dru-geid» pa drži samo enostransko, t. j., kar
Brezbrižnost za javno življenje
Že nek stari grški filozof je dejal, da je dolžnost vsakega državljana, da se udejstvuje v javnem življenju. Zato nas danes, ko je od tega minulo že nad dva-tisoč let, še bolj začudi, ko opazimo veliko brezbrižnost, ki jo mnogi kažejo do javnega življenja, če ponudiš znancu kak političen časopis, često čuješ odgovor: »Kaj pa me zanimajo časopisi in politika, to je za gospodo, ki nima drugega dela,, jaz pa nimam časa boriti se s takimi stvarmi.« To nezanimanje za časopisje je tembolj žalostno, ker so vendar v današnjih prilikah časopisi edino sredstvo za poučevanje in informiranje ljudskih množic o zunanjem in notranjem političnem položaju. Toda brezbrižnost do javnega življenja se ne kaže samo v tem. Celo takrat, kadar država sama pokliče svoje volivce, da se izjasnijo, kakšno upra vo in kakšno državno vodstvo si želijo, je odziv sorazmerno zelo majhen. Samo pomislimo, da je abstiniralo v Sloveniji pri zadnjih volitvah za narodno skupščino od_ 320 tisoč volivnih upravičencev 103 tisoč. Z drugimi besedami, povprečno vsaki tretji Slovenec se je pokazal ta-
ko brezbrižnega, da mu je bilo vseeno, kako se upravlja v državi. V nekaterih okrajih se je celo do 48 odst. volivnih upravičencev odreklo svoji pravici do glasovanja; v nobenem okraju pa ni bilo volivnih abstinentov manj od 24%. To dejstvo je toliko bolj žalostno, če pomislimo na veliko zavednost hrvaškega naroda, saj je v nekaterih okrajih v Savski banovini do 99 odstotkov volivnih upravičencev glasovalo.
če odstranimo vse nevažne vzroke f$m pojavom, ki pa so po navadi bolj izgovori kot vzroki, da je glavni vzrok ta, da se marsikdo niti ne zaveda, kakšna je v današnjem času povezanost med poedincem in državo.
časi, ko je država skrbela samo za narodno obrambo in za varnost in nedotakljivost osebe in imetja, sicer pa pustila poedincem popolnoma proste roke v vsem njihovem delovanju, so minuli. Razvoj družbe sam je zahteval, da se država vse bolj meša v aktivnost svojih državljanov. Danes ne skrbi država samo za vojsko in policijo, temveč posega tudi v gospodarsko, kulturno in družabno življenje poedincev kakor tudi socialnih sku-
pin, ki so se oblikovale na njenem ozemlju. Torej od dobre ali slabe državne uprave ni odvisna samo dobra ali slaba osebna varnost, temveč tudi dobro ali slabo gospodarstvo, kulturni razvoj ter socialni položaj poedinca. Na vsakem koraku in ob vsakem dejanju v našem življe nju zapazimo manifestacijo državne oblasti. če se bom vozil po dobrih cestah in če bodo nizke železniške pristojbine; po čem bom kupil kavo in sladkor, tobak in sol; če bom lahko brezplačno zahteval svojo pravico na sodišču; kakšno izobrazbo bo dobila naša mladina v šoli itd. itd.,,to je vse odvisno od državne oblasti, ker pa državno oblast določajo volivci, posredno od njih samih.
Vse to nam dokazuje, da ne sme bežati od javnega življenja, kdor hoče sebi in svojim dobro. Vsakdo mora po svojih močeh pripomoči do dobre javne uprave. Zato ima vsakdo ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da se potom časopisja pouči v vsem delovanju v javnem življenju. Vsako izmikanje od političnega življenja pa je samo nojevsko vtikanje gl^ve v pesek.	Ra.
Diplomatje in narodi
Danes si ni mogoče zamišljati države, ki ne bi polagala važnosti na svoje zastopstvo pri drugih državah, v mednarodnih krogih, to je na svojo diplomacijo. Diplomacija je dandanes najmanj toliko važen Jaktor vsake države kakor njena armada, pogosto pa celo še več, kajti mnogo bitk je bilo dobljenih za zeleno mizo. Priznati pa je treba, da je obnašanje diplomatov želo odvisno od stanja armade države, ki jo zastopajo, saj je marsikdaj potrebno, da na dan znak zarožlja orožje, da se doseže gotov uspeh.
Dokler ni bilo držav v današnjem smislu besede, je bila tudi diplomacija nepotrebna. Takrat je vladala surova moč v obliki pesti, čim so pa nastale države kot pravna telesa, je nastalo tudi mednarodno pravo, ki naj bi urejalo pravno razmerje teh držav med seboj. Tedaj je nastala diplomacija v današnjem smislu besede. Vendar urejuje odnose med državami še vedno moč pesti, vendar samo prehodno v obliki diplomacije, ki je nekako milejša in bolj humana oblika udarca.
Diplomati kot zastopniki svojih držav, svojega naroda, zastopajo interese onih, ki so jih v to pooblastili. Navadno in logično je v življenju, da delegati neke edinice zastopajo, če ne mnenja cele edi-nice, pa vsaj mnenje večine. Današnja diplomacija je v tem oziru prava ironija. Posebno zadnje leto je marsikoga dovedlo do tega prepričanja in do vprašanja, kako je to mogoče, da zastopniki nekega naroda govore in delajo baš obratno od onega, kar si želi narod, oni, ki jih je poslal, oni, ki jih zastopajo tj diplomati?
Kdor le malo zasleduje delo politikov, je moral opaziti, kako perfidno je včasih delo diplomacije. Obisk diplomata kot zastopnika naroda, ki je sovražen narodu, ki ga ta diplomat obišč#, je vedno nekaj strogo oficielnega. Pišejo se uvodniki v časnikih, prirejajo se razne javne slovesnosti, a množice, ljudstvo ostaja pri tem popolnoma hladno, pogosto mrmra, v kolikor mu je to dovoljeno seveda. Pa taki obiski trajajo dan ali dva dni in kmalu je vse pozabljeno, tako izrečene zdravice, sklenjene pogodbe, saj dela itak vsakdo ono, kar mu bolje kaže.
So pa bili v zadnjih časih dogodki, ki so ljudi razburili, da so dali duška tudi na zunaj temu svojemu nerazpoloženju. Ni mogoče obiti demonstracij francoskega in angleškega naroda, ki so o priliki češko-slovaške katastrofe zahtevali vojno samo zato, ker v njih še ni zamrl čut poštenosti in pravičnosti, kasneje, ko so postajali vedno bolj glasni, sta poslali na ulice policijo, a ko vse to ni pomagalo, sta na videz ugodili zahtevam ulice in sta mobilizirali, da sta s tem vrgli pesek v oči lastnim narodom in celemu svetu.
Po češko-slovaški katastrofi je prišlo do popolnega preobrata v diplomatskih od-nošajih te države. Nemci, ki so bili doslej, posebno po zadnjih dogodkih, tako strašno osovraženi pri Čehih in Slovakih, ti Nemci veljajo danes v očeh diplomacije nove Češko-Slovaške za največje prijatelje. Tako diplomacija in oficielna javnost;
umi ji !	rlu:l	rit! tejli
■	• i • uli Mf. j ,i . kilt, • it ti rttm i Ravno tako tipičen primer je današnja Poljska. Poljski narod in poljska vojska še posebno, danes nočejo ničesar slišati o Nemcih, saj je vsakemu Nemcu kakor
se tiče zatiranja po Slovencih. Obratna stran te »medalje« pa je vsem, ki so ke-daj pogledali v slovensko narodno zgodovino dovolj znana in ni treba,-da bi radi nje izgubljali nepotrebne besede.
V	članku »Mariborčan ima besedo«, nam predlaga ta Mariborčan račun za Jugoslovanski večer, ki ga je priredil dunajski radio. Očita nam, da tudi pri nas ne slavimo po radiu in drugod nemških veljakov. Tu se naslanja na prav tako le na videz pravično načelo paritete. Toda to načelo je pravično le, kadar gre za enak start. To je, kadar so si ne le duhovne, ampak tudi materialne sile enake.
V	drugem slučaju pa predstavlja to načelo lahko veliko krivico in absurd. (Kako brezmiselno je to načelo, bo spoznal
vsakdo, če bi n. pr. Slovenci zahtevali, da se po načelih paritete poučuje v vseh srednjih šolah Velike Nemčije slovenščina kot obvezen predmet!)
Naša bilanca kulturnih stikov z Nemci je toliko višja kakor nemška, da si niti predstavljati ne moremo, kakšne bi morale biti n. pr. nemške proslave Prešerna in naših velikih mož, če bi Nemci vložili v nje svoji številčni in gospodarski premoči primerne sile, da bi se oddalžili našim počastitvam nemške kulture.
Z najoficielnejših mest v Nemčiji se je že često poudarila obojestranska potreba po prijateljskih stikih. Taki listi, kakor »Deutsche Nachrichten« te stike hudo kalijo, ker zastrupljajo ozračje medsebojnega zaupanja.	jad.
tudi Poljaku jasno, da bo prišlo radi koridorja prej ali slej do obračunavanja med tema državama, kljub temu je poizkušala Poljska diplomacija sklepati neke nove pogodbe z nemško. Odpor v ljudstvu pa je bil tako hud, da je bil radi tega Go-ring »zadržan« in ni mogel na obisk v Poljsko. O priliki Cianovega obiska v Varšavi se je to še posebno jasno kazalo pri demonstracijah poljskih visokošolcev, katerim so stali ob strani zastopniki vojske.
Delo diplomacije je delo trenutne situacije. Nič ni stalnega; to delo je bilo in bo vedno nekaj	večno	opor-
tunističnega. Kakor se menja situacija, tako se menja tudi mnenje diplomacije. To je možno pri delegaciji, ki šteje pet ali deset oseb, ni pa mogoče zahtevati od milijonov ljudi, da tako menjajo svoje mnenje. Kar je danes narodu prijatelj, to ne more postati kar preko noči sovražnik, ako nima povoda za to. — Ako bi vladalo med posameznimi ljudmi iste razmerje, kakor med diplomati, potem bi bilo vsako pravo nemogoče in bi se tudi posamezni ljudje vrnili pri opravljanju svojih poslov na staro podlago — na moč pesti. V današnjem mednarodnem pravu velja pogodba le tako dolgo, dokler močnejšemu prija, potem je še samo košček papirja. Pritožiti se oni, kateremu se je dogodila krivica, nima nikamor in to je ravno tisto, česar pogreša mednarodno pravo. To so uvideli sicer pravniki in so ustvarili Zvezo narodov, ali Zveza narodov je postala in ostala že od vsega začetka lutka v rokah onih velesil, ki tudi sicer vladajo svetu. Danes, ko bi moralo biti delovanje Zveze narodov najbolj živahno, danes je Zveza narodov postavljena na hladno, je pastorek, ki sploh nobene besede nima pri hiši.
Diplomatska < delavnost je danes zelo aktivna, saj z nekaterih kolodvorov zastave sploh ne izginjajo, samo menjavajo se, a masa občuti ironijo in jo taki obiski niti najmanj ne zanimajo. Danes tu, jutri pri nasprotniku, pojutrišnjem spet drugje pogodba. Kako dolgo še? Tako dolgo, do-
11 VSEBINE
Lovski zakon.
Organizacija in izobrazba kmečko-delavske mladine.
Ideja vseslovanstva — utopija. Gospodarstvo po načrtu (Ocena). Vzroki za nazadovanja izvoza naše živine.
7 dni
domailh vetti
* Finančni odsek skupščine je sprejel državni proračun za leto 1939-40. Sedaj razpravljajo o njem v skupščini, če bo šlo vse gladko, računajo, da bo proračun
v	skupščini sprejet v 14 dneh, nakar ga se potrdi senat. Novi proračun stopi v veljavo s 1. aprilom.
♦ Preskrba novinarjev za starost in onemoglost bo v kratkem zagotovljena. Tako je vsaj izjavil te drfi ministrski predsednik Cvetkovič. Za rešitev tega vprašanja se zavzemajo novinarji in tudi lastniki listov, ki so te dni zopet intervenirali na merodajnih mestih.
& Državne pokojnine so, kar priznavajo vsi brez izjeme, v Jugoslaviji izrecno nizke. V tej zadevi je te dni intervenirala deputacija raznih stanovskih organizacij v Beogradu in zahtevala, naj se novim upokojencem, t. j. onim, ki so bili upokojeni po novem uradniškem zakonu, vrnejo doklade, ki so jim bile odvzete oziroma skrajšane pred štirimi leti. Zahtevali so tudi, naj bi se staroupoko-jenci v prejemkih izravnali z novoupoko-jenci, ker nikakor ne gre, da bi imela 'Jugoslavija dve kategoriji upokojencev. Deputacijj so seveda vse obljubili.
it Darila Ljubljane »Ljubljani«. V kratkem bo v Splitu popolnoma opremljen naš najnovejši torpedni rušilec »Ljubljana« — tudi ostali dve ladji istega tipa »Beograd« in »Zagreb« sta že skoraj gotovi — in bo prevzet v vojno mornarico Jugoslavije. Pri splavljenju mu je kumo-val župan ljubljanski. Te dni prejme ladja od svoje botre, prestolnice Slovenije, lepa darila. Ob slovesnih prilikah bo izvešena velika zastava iz čiste svile, ki jo je napravil zavod za žensko domačo obrt, na klunu pa bo pritrjen bakren grb mesta Ljubljane, delo akademskega kiparja Pengova. V salonu bo nameščena oljnata slika s panoramo Ljubljane, delo slikarja G. A. Kosa, v knjižnico pa prideio lepo vezani vsi letniki Kronike slovenskih mest. Omenjeni trije rušilci so najhitrejše ladje naše vojne mornarice in sploh Jugoslavije. »Beograd« je bil zgrajen v Nantesu na Francoskem, »Zagreb« in »Ljubljana« pa v Splitu, i
♦ Samoupravni izdatki so v Jugoslaviji zelo veliki. Kakor je dejal finančni minister v skupščini te dni, so dosegli samoupravni proračuni lani že 2858 milijonov dinarjev* tako da odpade na vsakega prebivalca povprečno nekaj nad 118 dinarjev. Ker znašajo v tekočem letu državni davki na prebivalca 503 dinarje, je torej samoupravna obremenitev 23.5 odstotkov državne davčne obremenitve. Vsi dolgov! samoupravnih teles skupaj so dosegli že nad 1100 milijonov dinarjev.
# Vladimir-Hajduk Velikovič je bil imenovan za noveea bana Vardarske banovine, dr. jovan Radivojevič pa za bana Dunavske banovine.
♦ že prihodnji mesec bo najbrže prišlo do sestanka med našimi in italijanskimi faktorji o vprašanju povečanja našega izvoza v Italijo. Ker je saldo naših terjatev v Italiji razmeroma majhen, je verjetno, da bomo lahko v prvem letošnjem polletju v celoti izkoristili predvidene kontingente.
* V Crikvenici je umrl senator dr. Din-ko Trinajstič v 81. letu svojega življenja. Znan je posebno po svojem delu pred svetovno vojno, ko je pod vodstvom že umrlega dr. Matka Laginje v istrskem deželnem zboru zastopal hrvatski narod in se skupno s Slovenci boril za pravice Hrvatov in Slovencev v Istri.
Predsednik Slov. Prosvetne zveze na Koroškem dr. Tischler je prejel od deželnega šolskega sveta v Celovcu poročilo, da je razrešen in mora takoj zapustiti gimnazijo. Bil je namreč profesor na gimnaziji v Beljaku.
□ Francija in Anglija sta priznali Francovo vlado. Poslanik Francije bo znani maršal Pčtain.
□ časopis nacionalno - socialističnih učiteljev »Deutsche Bergschule« poroča, da je veliko avstrijskih duhovnikov izstopilo iz duhovniškega stanu in zaprosilo, da bi jim dovolili obiskovanje učiteljišč. Duhovniki bodo obiskovali enoletni abiturientski tečaj in bodo potem nastavljeni kot učitelji.
kler se kaka država spet ne bo počutila tako močno, da bo potisnila diplomacijo vstran in da bo s svojo vojsko vzela tisto, kar želi. Bo enak slučaj kakor leta 1914., ko je Avstrija stavila Srbiji ultima-turn, ki ga ni bilo mogoče sprejeti.
V	vsem svetu vre, to vidimo in občutimo vsi; a ko bo prišel usoden trenutek, tedaj bo imel glavno besedo tisti narod, ki je doslej sploh ni imel, ki je mogel doslej samo tiho gledati, kaj delajo njiho-
vi	zastopniki, ne da bi bili vprašani za to, ali ie to prav ali ne.	Eko.
Nemčija zahteva od 7 Češkoslovaške vedno vei
dni
po svetu
Predzadnjič smo priobčili deset pogojev Nemčije za jamstvo češkoslovaških mej. To ni baš malo, toda — kakor je videti — še dolgo ni vse, kar Nemci zahtevajo od češkoslovaške. Nemci prihajajo zopet in zopet z novimi zahtevami. Iz Prage poročajo, da se je vodja Nemcev v Češkoslovaški, njih narodnosocia-listični zastopnik Kundt pred kratkim mudil 3 dni v Berlinu. Vrnivši se iz Berlina, je izročil češkoslovaški vladi najnovejše nemške zahteve. Po izpolnitvi teh zahtev bi dobili Nemci v češkoslovaški eksteri-torijalnost, nekakšno izvendržavnost, ki jo drugače uživajo samo tuji diplomati, n. pr. poslaniki, ki torej ne podlegajo zakonom države, v kateri živijo.
Nemci zahtevajo med drugim posebno ministrstvo za nemška vprašanja, ki bi mu bili podrejeni državni tajniki slovaške in karpatskoukrajinske vlade, in sicer zavoljo baje potrebnega nadzorstva izvrševanja pogodbe o zaščiti nemške narodne manjšine. Nemčija zahteva, da češkoslovaška vlada prizna ne samo pravico član-
stva nemških državljanov v narodnoso-cialistični stranki, nego tudi to, da Nemci na področju češkoslovaške same morejo organizirati narodnosocialistično stranko, enako kot je ona v Nemčiji, in da se priznajo tej stranki vse pravice. Nova nemška narodnosocialistična stranka naj zameni bivšo stranko Sudetskih Nemcev.
Doznava se, da predsednik češkoslovaške vlade ni za izpolnitev nemških zahtev, medtem ko jo minister zunanjih zadev dr. Chvalkovsky priporoča. Chval-kovsky izjavlja, da bi moglo za Češkoslovaško sicer še kaj hujšega priti, kot je bilo vse tisto, kar ji je prinesel september 1938.
Ne vemo, kaj bi lahko imenovali bolj obupno in bolj usodno: ali nemške zahteve, ali češkoslovaško izpolnitev? Gotovo je eno in velja za vse narode: Politične pretiranosti vodijo prej ali slej skozi viharje do padca tudi na drugih področjih.
S	o 11 s k i.
Poljska
Resnica je, da se v enem mesecu zgodi več, nego v desetletju. V taki dobi živimo danes.
Niti pol leta ni od tega, kar je poljski tisk napadal češkoslovaško in jo dolžil, da je predstraža boljševizma, gnezdo komunizma v Srednji Evropi in organ Moskve. Koncem novembra je Evropo presenetilo poročilo, da je poljska vlada uredila svoje obmejne odnošaje s SSSR.
Poljsko-rusko zbližanje je izšlo po iniciativi poljske vlade in kakor je bilo objavljeno evropskemu tisku — ker jo vodijo ic temu skupni, interesi. Nad Poljsko se je namreč naglo privalila kriza, ki jo je pred kratkim občutila tudi Češkoslovaška — namreč val narodnih sporov. Znano je, da Poljska s tem ni tako na dobrem, kot je bila češkoslovaška. Poljska je jezikovno zelo pestra: od vsega poljskega prebivalstva je 60 odstotkov Poljakov, 20 odstotkov Ukrajincev, 7 odstotkov Belorusov, 8 odstotkov Židov, 3.9 odstotkov Nemcev. Proti bivši češkoslovaški je Poljska še v težjem položaju, ker drži v okviru svojih mej pripadnike dveh največjih narodnostnih skupin evropskih moči. Tudi zemljepisne meje niso niti zdaleka tako prirodne, kakor so bile češkoslovaške. O prvi češkoslovaški se je trdilo, da so ji zmagovite države podelile razsežno drugorodno ozemlje, da bi bile s tem oslabljene njene nasprotnice — Nemci in Madžari. Prav isto se lahko reče o obnovljeni Poljski. Poljska bi morala biti zaveznik zapadnih velesil proti Nemčiji in boljševiški Rusiji in zato je od obeh držav dobila znatna ozemlja. Posebno so bili Poljski prepuščeni razsežni vzhodni ukrajinski in beloruski kraji, da bi mogli tvoriti močno bari-ero proti boljševiški nevarnosti. Ko je začela Nemčija rušiti pogodbe versaill-skega miru, je bil maršal Pilsudski pripravljen, bojevati se skupno s Francijo proti Nemčiji. V Parizu še ni prišlo do soglasja, ko se je Poljska odločila za pogodbo z Nemčijo, ne glede na to, da je bila vezana po zavezniški pogodbi s Francijo. Nagrado za ta svoj obrat je Poljska dobila v češko-nemškem sporu izkoristila je nesrečo bratske republike in je brez boja zavzela skoro vso Tešinsko in gorske pasove Slovaške! Toda Poljski se je to kmalu maščevalo. Okrnjena češkoslovaška se je - spremenila v trialistično državo Čehov, Slovakov in Karpatorusi-nov. Podkarpatska Rusija je postala avtonomna država Ukrajincev in to kljub naporu Poljske, ki je silila, da bi bila^vsa Podkarpatska Rusija priključena Madžar-ski.
če presojamo vso stvar samo s političnega stališča, katerega edini cilj je, ohraniti ne samo meje današnje Poljske, ampak tudi družbene koristi vladajočih, je to njeno vedenje razumljivo. Socialna struktura Poljske se najboli približuje Madžarski in je torej prirodno, da sta
ti polfevdalni državi hoteli imeti skupne meje. Da je bil ta moment zelo važen, nam priča pred vsem pisanje poljskega monarhistično-fevdalnega lista »Monar-hia Narodovva«, kateri je naravnost klical po vojaškem posegu Poljske v korist, da bi se bila Podkarpatska Rusija podelila Madžarski. Glavni vzrok poljskega prizadevanja o uničenju samostojne Pod-karpatske Rusije je v tem, da se poljski vladni krogi bojijo vpliva, katerega Di Podkarpatska Rusija, kot svobodna država, izvrševala že s svojo golo eksistenco na tlačene sosednje Ukrajince na Poljskem. Ta vpliv se je resnično hitro pojavil, vendar pa ni bil, samo posledica spora za Podkarpatsko Rusijo. Danes »e poljski Ukrajinci dvigajo, da bi reklamirali na poijskem sejmu (zboru) po vladnem poslancu Mudrem avtonomijo. To se je zgodilo po vplivnem narodnem gibanju, ki je rastlo kakor lavina po nasilni re,-šitvi narodnostnih vprašanj na češkoslovaškem. Naravna sila gesla: »Samoodločba narodov«, na katerega se je Poljska naslonila proti češkoslovaški, se seveda na to državo ne nanaša! Treba je bilo čakati, da se tudi drugod pojavijo poizkusi za revizijo narodnostnih mej.
Ko pa je bila Podkarpatska Rusija kljub poljsko-madžarskemu naporu ohranjena pri življenju, se Poljska ni obotavljala in napravila obrat na temelju rskupnih interesov«. Izkoristila je že davno razglašene interese^ Hitlerjeve Nemčije o Ukrajini >'n v ogroženi Ukrajini pa je Poljska našla točko, kjer se stikajo poljsko-sovjetski interesi. Poljsko-ruska obramba proti postopanju Nemčije z Ukrajino je imela biti podlaga temu nepričakovanemu zbliža-nju.
Sovjetska vlada je v svoji današnji situaciji — ko je možno, da je SSSR napadena od Japonske — zelo rada sprejela ta preokret Poljske, katera je že leta grozila postati zaveznica Nemčije. (Spremeni ba je nastala baš v tem trenutku, ko je Japonska vabila Poljsko, da pristopi v protikomunistični blok Berlin-Rim-Tokio.) Ko je 27. novembra poljsko-sovjetska pogodba bila sporočena javnosti, je vzbudila veliko presenečenje.
Na nadalnje razvitje poljsko-ruskih od-nošajev smo bili zelo radovedni. Ali bodo sedaj voditelji nemške države skušali uresničit^ svoje ukrajinske načrte; mogoče je pričakovati, da pride »nekoč« do sporazuma med SSSR in Poljsko. Vendar govori proti temu vlada današnje Poljske. Bilo bi torej treba, da bi Poljska spremenila svojo vlado v demokratično, kakor ji svetuje ruski tisk in drugi narodi.
In res: Ni preteklo mesec dni, pa smo čitali, da je Beck odšel v Nemčijo. Pred kratkim pa je bil v Varšavi Ribbentrop in s tem so bile pokopane vse nade o spravi med Rusi in Poljaki. Poljska vlada je pokazala Rusom hrbet in se zopet zvezala z njeno staro nasprotnico, Nemčijo.
(Po Slovansikem prehledu — Močnik Danilo.)
□ Sovjetska Rusija je izdelala načrt za oborožitev, ki ji bo omogočil, da bo po izvedbi tega načrta postala ena najmočnejših sil na svetu. V načrtu so nove velike utrdbe na mejah sovjetske Rusije; bojnih letal bodo izdelali tri- do štirikrat več, organizirali bodo nove motorizirane divizije, mornarica bo podvojena, uredili bodo nova letališča itd.
□ Na Japonskem se vedno bolj Sir j protižidovsko razpoloženje, časopisi, na-
padajo zlasti Žide v Šanghaju, ki so odločni nasprotniki Japonske.
□ V Berlinu je začel poslovati centralni urad za izseljevanje Židov. Sedaj bodo morali Židi predložiti vse prošnje za izselitev temu uradu.
□ Na Slovaškem so v zadnjem časa tudi duhovniki začeli nositi uniforme Hlinkove garde. Ker pa je to proti cerkvenim predpisom, so škofje prepovedali duhovnikom nošnjo teh uniform.
-	.'...V	V,
□	V Rimu so izvolili novega papeža. Je to bivši državni tajnik vatikanski in najožji sodelavec pokojnega Pija XI. 63-letni kardinal Pacelli, ki se bo kot papež imenoval Pij XII. S tem imenom je novi papež tudi na zunaj označil, da hoče vladati po smernicah svojega prednika. Za svojega državnega tajnika je imenoval bivšega nuncija v Parizu kardinala Ma-glioneja.
□ »Daily Telegraph« poroča o nesoglasjih med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in generalom Brauchit-«chom glede pomena britanskega oboroževanja. General je mnenja, da britansko oboroževanje zahteva izpremembo nemške zunanje politike. Ribbentrop pa js mnenja, da britanskega oboroževanja ri» vzeti resno tako dolgo, dokler Anglija ne uvede splošne vojne obveznosti.
□ Največ filmov se je v zadnjem letu izdelalo na Japonskem.
□ V Berlinu so se pričela pogajanja radi ureditve vprašanja poljske manjšine v Nemčiji in nemške na Poljskem.
□ V Moskvi je umrla Leninova vdova Nadežda Krupska, ki je bila rojena dne 27. februarja 1869. Po poklicu je bila učiteljica. S svojim kasnejšim možem Leninom se je sezuanila leta 1894. in mu je bila zakonska družica do njegove smrti. Pokopali jo bodo nad vse slovesno.
□ Italijanska protifašistična organizacija v Tuniziji »L Unione Popolare« je izdala resolucijo za sožitje in sporazum med tunizijskimi Francozi in Italijani svari svoje člane pred agenti provokatorji, ki skušajo zaplesti oba bratska naroda v konflikt.
□ Vlada svobodnega mesta Gdanska je prepovedala uvoz cele vrste poljskih dnevnikov, tednikov in revij, ker objavljajo skoraj stalno napade na režim v Gdansku.
□ Veliko senzacijo je vzbudil policijski odlok, ki so ga izdali v R i m u, in P° katerem morajo zapustiti Italijo trije svetovno znani dopisniki, ki so delovali že več kot četrt stoletja v Rimu, in sicer so to: Paul Gentisson, dopisnik »Le Temp-
sa« in »Gazette de Lausane«, Robert Audel, dopisnik »Neue Ziiricher Zeltung« in Petrossini, dopisnik »Gažette de Geiie-ve«. Vsi trije novinarji so švicarski državljani.
□ Japonska vlada si je prizadevala v Moskvi, da bi sporazumno uredili vprašanje ribolova v ruskih vodah. Vsa pogajanja so ostala brez uspeha. Japonski veleposlanik je izjavil, da bodo japonske ribiške ladje spremljale bojne ladje, nakar je Litvinov odgovoril, da bo ruska vojna mornarica odgovorila brezobzirno na vsak napad.
□ Kolonijalni odbor francoske poslanske zbornice je sklenil, da odpošlje v kolonije dve odposlanstvi, in sicer eno v Kamerun, drugo pa v Džibuti, kier naj bi proučili splošni položaj, zlasti pa obrambne naprave.
O Belgijska vlada, ki jo je z muko sestavil pred nedavnim Pierlot, je odstopi-'1 radi spora v socialistični stranki.
□ Na občnem zboru poljskih študentovskih organizacij, kateremu je prisostvovat tudi namestnik vojnega ministra, je bil sprejet sklep o uvedbi nacionalnc službe na univerzah. Vsak študent in Sto-dentinia bodo morali mesec dni živeti v taborišču, kjer bo uveden vojaški načni življenja.
Skite tdmst
IZ ČASOPISOV
ZATON DIKTATUR.
Odstop Stojadlnoviča v Beogradu in Im« redyja v Budimpešti sta pojava, ki imaia nekaj skupnega: obakrat sta morala iti z
oblasti moža. katerih diktatorska oožeijenja so postala vladanim ljudstvom nepriielna. V Jugoslaviji so bili prastari demokratski instinkti Jugoslovanov, tako Srbov kakor Hrvatov. ki so se uprli, da bi en sam mož diktatorsko odločal o usodi zemlie. Na Madžarskem so bile nič mani stare tradicije samozavestnega plemstva, ki se ie obrnilo proti Imredyju, kateremu so očitali, ^ da je preveč eksponent tretjega raiba in da jo imel premalo ozirov na svoboščine in pravice onih krogov, ki so bili od nekdaj vajeni, da razpolagajo z dobršno mero osebne svobode in da lahko odločujoče posegajo v usodo svoje zemlje. Da je postala lmredyiu pri tem usodna njegova nearijska babica, ni odločilno.
Kakor se razlikujejo demokratske aspira-cije jugoslovanskih kmetov od gospodovalnih namer madžarskih magnatov, imata obe krizi vendar v toliko nekaj skupnega, da je šlo. obakrat za upor posameznika proti poizkusom diktatorskega samosiiništva in zatiranja. (»Weltwoche«, 24. II. 1939.)
STOJADINOVIČEVA BROŠURA.
Brošuro, ki nosi napis: Dr. Milan Stoja-dlnovlč: »Jedan kralj, jedan narod, jedna država« in letnico 1939, krasi 40 zelo zanimivih in lepih slik, ki bodo to danes preteklo dobo otele prehitremu pozabljenju. Prvi govor je bil izgovorjen v Beogradu, ko se je pojavil dr. Stojadinovič v spremstvu gg. Korošca in Spaha in je muzika zasvirala »Pozdrav Vodži«. Že ta slika je orav lepa, ko ponazoruje, kako mu ploskajo gg. Korošec, Djura Jankovič in drugi zvesti prijatelji. Slika na deveti strani knjige nam kaže vse tri voditelje gg. Stojadlnoviča, Korošca in Spaha v prisrčnem objemu. Zopet druge slike kažejo g. Stojadlnoviča, kako stoječ v avtomobilu odzdravlja 100.000 navdušenega naroda. ali kako se v Ljubljani objema z voditeljem slovenskega naroda v Unionu, kjer je bilo tudi 100.000 ljudi. Povsod so tudi un -formirane garde mladine, ki so jo prevažali po vsej državi. Knjigo bomo tudi Slovenci z zanimanjem čitall ter pri tem še povrh občudovali lepe slike in se pobožno spominjali dejanj, ki so govorila. (»Nova doba« 24. II. 1939.)
FRANCOZI O RAZVOJU NAŠE NOTRANJE POLITIKE.
Akt rojstva Jugoslavije je pač Kriška deklaracija 20. julija 1917, podpisana po Nikoli Pašiču v imenu srbske vlade in no dr. Anteju Trumbiču v imenu Jugoslovanskega odbora. odbora Jugoslovanov (Srbov. Hrvatov In Slovencev) avstroogrskih dežel. Ta deklaracija je predvidevala združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, katero obliko in ustavo bi določila ustavodajna skupščina, kjer bi bilo izključeno vsakršno Preglasovanje po večini. Toda med tem* o bi morala po mislih Hrvatov in Slo vencev uresničiti nova država njihova narodna stremljenja, bi naj tvorila za PašiCa in številne Srbe le povečanje Srbije, nekakšno veliko Srbijo, nasprotno zamisli »jugoslaviz-ma«. l. decembra 1918 je bilo proglašeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda Paštfeva vlada se ie usmerila v sk adu z njegovo osebno zamislijo in s težnjami »Siarosrbov« namesto v federativni sistem v smislu srbskega centralizma
To stališče srbske vlade leta 1918, je izhodišče kasnejših dogodkov, ki so se razvijali v Jugoslaviji. Boj za »enakost pravic« s Srbi so ie pričel z rojstvom države. Parlamentarni, kakor tudi diktatorski poizkusi so se razbili, ker niso predvidevali federativne rešitve, h kateri so brezpogojno stremeli Hrvatje. To je vprašanje, ki v mnogih točkah spominja na vprašanje, ki ie vzraslo na Češko-SIovaškem med Cehi in Slovaki. Toda med tem* ko na Češko-SIovaškem niso tvorili avtonomistični Slovaki več kakor tretjino celotnega slovaškega naroda, zastopa v Jugoslaviji hrvaški avtonomizem ogromna večina hrvaškega naroda. Sicer pa so Srbi 'n Hrva je našli skupno torišče, čeprav le v opoziciji. In to dejstvo samo dokazuje tistemu, ki bi hotel dvomiti, možnost rešitve v, okviru skupne države, kjer je vprašanje dinastije izven diskusije.
(»La tribune des Nations. 16. II. 1939.)
lovski zakon
skušaio „popraviti
••
z odredbo	k	linanln
Naš lovski zakon od 5. januarja 1931. so bili skovali v naglici- Marsikatera njegova določba ne ustreza potrebam selja-štva. § 30. lovskega zakona odreja, da morejo tuji državljani dobiti lovski in orožni list samo ža en mesec, seveda za plačano pristojbino in članarino našega lovskega društva. Tak lovski list more izdati samo ban. Odišli gospod Stojadinovič pa je skušal banu to pravico odvzeti in prenesti na ministra za šume in rude z odlokom k finančnemu zakonu. To res ni nikaka velika stvar, a je značilna za centralistični duh vladavine gospoda Stojadinoviča, ki se je proslavil z mno-
>R1JE IN ŽIVLJENJE.
se, kar danes pretresa svet, se ni za-včeraj, daleč nazaj sega, ko so se pri-Uudske plaši osveščati in terjati svoje Iče. ki so jih ideologi dvignili iz Hv-ske gmote. (»Ljublj Zvon« št. 1 2-) vljenja ne ustvarjajo teorije, ki so le _re-d njegovega toka. Boji. ki jih doživlja-danes, so tako neusmiljeni kakor so dIii ej, kadar je šlo za vitalne P0Koie druž-
V	njih zmaguje proti surovi sil le živ iska moč onih nazorov in idej, k so spočele na-globlje duhovne in materialne ebe: ie kadar so do dna iskreno doživ-J. dvigajo množice, Izpričujejo živ,1®"isk“
• ki j0 dokazujejo tudi s sposobnost o. iz
čnostl, prevare In Izdaj sc življenje ne
• Lc-teh zunan.1 znak ie bila vselej *es*
a v mišljenju In razgledih. Raziskovali
ahko vzroke, zakaj so se cllii. za katere se vnemali, odmaknili, toda notranjega aiuna bi s tem ne odvrnili. Sodobno sta-ie tudi vprašanje človeka. (»Liublj. Zvon« 1-2.)
gimi drugimi podobnimi in še mnogo hujšimi namerami.
Med pooblastili za ministra za šume in rude je v § 62. odredba o dovolitvi lovljenja, uvozu orožja in nabojev za tuje državljane. Po tej odredbi more tujec dobiti po »deželnih« lovskih organizacijah dovoljenje za lov od ministra za gozde. S tem dovolilom dobi tujec brezplačni lovski list in pravico, da lahko uvozi 2 puški in 500 nabojev, čudno, da se omenjajo »deželne« organizacije. Takega naziva ni;na nobeno Iavsko društvo, dasi imamo v naši državi vsakojakih lovskih društev, velikih in malih, resnih in ne-
resnih. še bolj čudno pa je, da morajo naši državljani plačevati drage lovske liste, banovinske pristojbine na orožje in veliko carino na uvožene puške, a uvoz nabojev je vobče prepovedan. Zakaj bi tujci uživali večje pravice kakor domači ljudje? Tujec, ki uvozi naboje in puške, jih lahko pri nas proda. To pa je škoda in nečedna tekma za domače prodajalce orožja.
Nekako tako piše »Hrvatski dnevnik« o Stojadinovičevih lovskih amandmanih. Vidi se, da je bil odišli mož velik strokovnjak v vseh lovskih zadevah.
P o č k o v.
Politika lludstva
Majska deklaracija je bil prvi vidnejši akt, ki je pritegnil množice slovenskega ljudstva k ustanovitvi nove zgradbe, v kateri naj bi bivali Srbi, Slovenci in Hrvati, sicer še pod habsburškim vodstvom, vendar s samostojno upravo. Z majsko deklaracijo je bilo slovenskemu narodu sporočeno, da je potrebno, da se združijo tri veje južnih Slovanov in v skupnosti dobojujejo svojim narodom samostojnost. Ljudstvo se je za to zahtevo navdušilo in jo tudi spontano ^odobrilo.
—	čas je tekel naglo naprej in že po nekaj tednih je sledila majski krfska deklaracija, ki je zahtevala, da se^ustanovi popolnoma nova država vseh južnih Slovanov, razen Bolgarov, — Dogodki so se vrstili z nezmanjšano brzino in že smo bili v letu 1918., ki nam je prineslo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ljudstvo je v večini z veseljem sprejelo vest o ustanovitvi nove države. Želelo si je le, da naj bo nova država njegova prava mati, ki bo skrbno oazila na pravilno vzgojo in napredek svojih otrok. Vse je oživelo: gospodarsko, kulturno in politično življenje.
Demokratična ureditev države je nudila možnost obsežnega dela v javnem življenju. Strankarstvo se je bohotno razcvetelo in je donašalo nekaterim precejšne denarje.
Leta so minevala, in skoraj bi narod verjel, da dela in živi samo radi onih, ki prihajajo k njemu, mu pripovedujejo o dobrih časih v preteklosti, o boljšem življenju v prihodnosti in o vsem mogočem. Narod bi se skoraj privadil na večne obljube, ki so bile .posebno številne, ko se ie ljudstvo klicalo k izvrševanju svojih državljanskih dolžnosti, človek je moral biti stroj, da je lahko požiral in prežvekoval izgovorjene besede vseh izvoljencev ljudstva. Končno je nastopila sprememba: Ljudstvo je spoznalo neplodnost in plitkost takega političnega življenja. Uvidelo je, da je samo stroj, ki jnora požirati obljube, od katerih nima nobenih koristi. Narod je začel kazati brezbrižnost in nerazpoloženje do političnega dela. Sodeloval je le po sili položaja ali pa šele po umetni ustvaritvi potrebnega razpoloženja za posamezno politično dejanje.
Leto 1938. pa je zaradi svoje razgibanosti (španska vojna, vojna na Kitajskem, razpad Avstrije, okrnitev češkoslovaške itd.) razvoj desinteresiranosti ljudstva ustavilo. Narod je menda začel spoznavati, da mora stopiti iz rezerve in pričeti sodelovati po svojih močeh pri reševanju vseh perečih vprašanj narodnega in državnega življenja. Podprt z vsemi slabimi izkušnjami preteklosti zahteva za svoje delo svobodo, enakopravnost in upoštevanje. Noče biti ponovno ogoljufan in vprežen k delu pri stroju, ki bo z njegovim trudom ustvarjal peščici ljudi in maloštevilnim rodbinam udobno življenje, sebi pa podaljševal trpljenje.
Primeri kažejo, da so se ljudje že sami, po svojem notranjem hotenju, začeli zbirati.
Bližnja bodočnost bo najbrže pokazala, da ni več daleč čas, ko se bo moralo umakniti vse ono, kar ni pokazalo uspehov, še posebej pa ono, kar bi uspehe lahko imelo, pa je pozabilo na narod, 'ko je bila moč v njegovih rokah. Volja in sila ljudstva vstajata. Narod je začel čutiti, da so tudi v njem sposobnosti do Soodločanja pri upravljanju države. In tako je prav. Vse, kar prihaja naravnost iz naroda samega, vse to mora živeti.
In kaj še hoče ta narod?
Vse javno delo se mora voditi v skladu z interesi ljudstva, želi, da se preusmeri preteklostni način političnega dela, ki je v glavnem slonelo na osebnih vprašanjih poedineev in nudilo udobnost življenja manjšini, večino pa. pustilo živeti v trpljenju in pomanjkanju. Zahteva oddaljitev od zgolj strankarskega izživljanja in pripravlja prehod k načrtnemu delu za narod in aržavo.
Ta preusmeritev pa bo politika ljudstva za narod in državo. Dolžnost vseh
Kmeiko-delavski mladini vei organi-zato ritne	podlag
Kmečko-delavska mladina našega podeželja predstavlja temelj našega narodnega obsanka in bodočega življenja. Po-klicno-stanovski ustroj našega naroda je pokazal v zadnjih letih temeljne posledice razkroja družabne povezanosti radi neurejenih socialnih vprašanj tem bolj otipljivo pri kmečko-delavskem stanu, ki sta zdrknila na eksistenčno pasivno raven. Naš kmet, kmečki najemnik viničar, hlapec in dekla, mali posestnik in tovarniški delavec, so prišli v dobi krize na rob propada. Grenke posledice tega nevarnega razrahljanja še zadevajo dandanes omenjene stanove nekatere v bolj in druge v manj občutljivi meri. Vendar pa moramo ugotoviti, da je bila zlasti v tej dobi pogrešana pažnja mladini. Pri nas še ni zavesti, da je mogoče uspešno rešiti sodobna vprašanja potom sistematične vzgo je mladine na organizatorični podlagi. Ni več časa iskati dejanskih vzrokov pretečenega življenja in udejstvovanja, ki se ga ne da več izenačiti. Pogled in delo je treba usmeriti naprej po točno začrtani načrtni poti, ker čas in razmere so tako izpremenljive, da je treba vedno računati na nove pojave in preizkušnje.
Pri vseh teh stanovih je opaziti iz leta v leto manj stanovske skupnosti in povezanosti, kar postaja za naš narod vedno večja nesreča. Imamo žalostne pojave na naših kmetijah, ki so iz dneva v dan neznosnejši, gospodarska moč kmetov peša, z njo pa se lomi tudi vztrajnost in odporna sila kmečkega grunta. Kmečke vasi se loteva malodušje in obup, ki je naraven pojav. Kmečki fant in dekle, ki raste v tem ozračju in ne vidi izhoda iz težav, v katerih ie njegov dom, se obrne vstran od hiše in grunta, prične mrziti kmečko delo kot golo garanje brez haska in komaj čaka prve ugodne prilike, da pobegne z domačije v tujino na trdo delo in v tovarno v bližnje mesto.
Treba je zbrati silne moči, ki bo mogla to dogajanje z orjaško silo zaobrniti ali ustaviti, ki bo prijela za gospodarsko stran tega vprašanja, vlila novih moči in pokazala pot do rešitve hkrati pa pre-brazila mišljenje, čustvovanje, notranjščino kmečkega človeka, da ne bo iskal rešitve, kjer tiči le poguba. Mladina je tista,1 ki bi naj izboljšala ta položaj. Ako pa ni organizatorične skupne povezanosti vse celote, je težko pričakovati stvarnih uspehov. Ne smemo več mirno gledati na dogajanja okrog nas. Mladino je treba v posebnih organizacijah za bodoče naloge pripraviti in zagotoviti je treba gospodarske in socialne pogoje za ohranitev kmečke mladine na kmetih. Priti je treba do miselnosti, da se mladina priklene k zemlji s srcem tako močno, da bo krvavelo, če bi se moralo pod silo razmer odtrgati od nje.
Po na kratko navedenih smernicah bi naj stanovske mladinske organizacije pod krepile poklicno-stanovsko strokovno delo. Kmečkemu in delavskemu stanu je treba priskočiti na pmoč s tem, da se najprej temeljno izboljša njih gospodarski in socialni položaj. Poleg dela pridnih rok je treba stalnega pouka in to temeljitega in po načrtu izpeljanega. Temu bi
naj posvetile vso pozornost poklicno-stanovske in strokovne organizacije, pred vsem pa mladinske, da v okviru rednih tečajev privedejo mladino do temeljite usposobitve za bodoče stanovsko-pokHc-ne naloge. Tukaj se nudi široko polje dela, ako podrobno preučimo sedanji položaj. Fant in dekle, ki od blizu vidi le gospodarstvo v svoji vasi, si bo silno razširil obzorje, če za eno leto zamenja mesto s tovarišem ali tovarišico jz drugega kraja slovenske zemlje. Spoznal bo način gospodarjenja v drugem kraju, tein-kajšnji način življenja, videl šege in navade, od blizu spoznal gospodarski ustroj in razvoj organizatorične miselnosti, ogledal slovensko zemljo. Ves načrt teoretične izobrazbe pa je treba uvrstiti v aktivno tvorno delo iz lastnih moči rojenega prizadevanja, da bi se na tej podlagi res pokazali gospodarski uspehi v celokupno korist vseh prizadetih stanov. V izvedbi vse organizatorične izobrazbe bi trebalo posvetiti vso skrb, da mladina najprej spozna prirodne dobrine in bogastvo naše zemlje, kar bi bil prvi pogoj za izvedbo načrtnega dela. Prva skrb bodi, da se prične sistematično delo za napredek kmetijskih panog, za dvig količine proizvodnje in zlasti njene kakovosti. Na tej točki bi naj prišlo teoretično, strokovno znanje v praktično rešitev. Potrebno bi bilo delo poskušnje, da se spozna sposobnost zemlje in potreba nic obdelovanja po določenem načinu in načrtu, kakor negovanje pridelkov sandh. Pri tem bi prišla v poštev tudi živinoreja, kjer bi bilo treba izvesti poskuse s krmlienjem, kar bi naj po strokovnih navodilih pripomoglo do večje donosnosti pri govedu in pra šičih. Slovensko dekle, pa bi naj skrbelo in se potom strokovnih organizacij usposobilo za gospodinjstvo in pri tem gojilo tudi smisel lepote naših domov v vrtih in pri hiši. Nadalnje delo mladine v svojih organizacijah bi bilo, in to med moško mladino, ža zboljšanje sadjarstva in vinarstva. Za te panoge bo trqba ustvariti dobre podlage potom strokovnega šolstva, da se vzgoji v vsaki vasi zadostno Število potrebnih absolviranih moči. — Enako pažnjo zasluži tudi gozdarstvo, ki vidno propada radi stalnega izsekavanja. Gozdarstvo je treba dvigniti s temeljitim negovanjem na ono višino, ki jo zahtevajo gospodarske potrebe naše vasi. Kot važen sestavni del izobrazbe mladine na vasi bi bilo proučevanje javnopravnih vprašani v zvezi s kmetijskim gospodarstvom. Mladino je treba pripraviti za odgovorne bodoče naloge v kmetiji, občini, da bo spoznala pomen samoupravne ureditve itd. Vso to pot pa je treba usmeriti tako, da bo v izključno korist vseh prizadetih stanov in da se ne bo izvajal le enostranski profit. Na j večjo pažnjo bi naj mladina posvetila skrb! za reševanje socialnih vprašanj. To najtežjo stran je treba zdraviti in ozdraviti tako, da bo prav vsem prizadetim stanovom in poklicem od kmeta pa do tovarniškega delavca v korist.
še mnogo dela čaka naš mladi rod, katerega bi se naj z vso ljubeznijo oprijel.
Rajh Jožko.
RAZNE VESTI
#	Odvetniški pripravniki so imeli v Beogradu konferenco, na kateri so sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da staž v bistvu ni to, kar more napraviti dobrega advokata, advokat postane dober advokat samo s svojim solidnim in požrtvovalnim delom, ne pa z avtomatičnim trajanjem staža. Staž, daljši od treh let, je nepotreben in nepravičen, ker za odvetniško usposobljennost popolnoma zadostujejo tri leta, zato naj se petletni staž zniža na tri leta, brezplačno prakticiranje
na sodišču pa naj bo ali fakultativno ali pa plačano.
Državno posestvo Belje, nekdaj last avstrijskega nadvojvode Friderika, gene-ralisima v svetovni vojni, je vrglo lani dohodkov okroglo 100 milijonov dinarjev. Za letos pričakujejo večji dohodek, ker je bilo in bo še izvršenih precej investicij za izboljšanje naprav. Podaljšali bodo železnico, ki jo ima domena, naročili bodo nove stroje za predelavo agrarnih pridelkov, postavili bodo nova skladišča itd.
nesebičnih in resničnih javnih delavcev l zgradba, kjer bodo interesi delovnega
pa je, da pomagajo, da se ta preusmeri- ljudstva brezpogojno prvi.
lev čimpreje izvrši in se zgradi noval	Kreft	Vladimir.
•Edinost« štev. 9.
4
Sobota, dne 4. marca 1039- J
... i IT.
Ideia v$e$lovan$tva - utopija ?
(Še nekaj pripomb k prvemu članku.)
V	članku pod istem naslovom sem v »Edinosti«, dne 25. februarja priobčil nekaj misli, katerih temeljni pomen se vrti okoli politične .edinosti ter gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Da bi me kdo morda ne razumel napačno, naj še nekoliko pojasnim označene središčne probleme.
Pod »gospodarskim« sodelovanjem (ali tudi enotnostjo v širšem pomenu besede) ne smemo razumeti nekakšnega »gospodarskega centralizma« v takšni obliki, da bi se vse stekalo samo na eno točko, ostali pa bi le dajali; v mislih mi je zopet ČSR, kjer so Slovaki, ki so sicer že poprej bili gospodarsko pasivni in bodo še bolj v novih razmerah sedaj, pa so kljub temu mislili v svoji prvi zaletelosti na nekakšen bojkot proti češki in sicer tako, da bi odtegnili možnost udejstvovanja češkega kapitala v svoji zemlji ter dali prednost tujemu kapitalu. Nedvomno bi bila takšna politika v osnovi zgrešena in tudi kljub ostrim napetostim ter mržnji do Čehov v narodnostnem pogledu izredno škodljiva; to so Slovaki sami kmalu uvideli in sami ponudili možnost gospodarskega sodelovanja. Vprav tako so odstranili (vsaj v glavnem) bojkot češkega blaga na Slovaškem, ki je trajal več tednov kot plod oktoberskih dogodkov in slovaških iluzij o »samostojnosti« ter gotovo'ni mogel koristiti niti češki, niti Slovaški.
Pod »politično edinostjo« pa moramo razumeti enotnost državnih mej in skupno ohranitev tistih funkcij, ki garantirajo varnost, notranjo in zunanjo moč države. Spet moramo pomisliti na čsl. primer; n. pr. Slovakom je rojila po glavah ustanovitev samostojne slovaške vojske, samostojna zunanja politika itd., torej popolna decentralizacija tistih državnih naprav, ki sicer nujno zahtevajo neke vrste centralistično obliko ter skupno sodelovanje, ali drugače rečeno, enotnost. Popolna osamosvojitev po nameravanem slovaškem vzgledu nujno slabi državo, ki s tem izgublja na pomenu in postaja igračka zunanjih držav. Nič ne tvegamo, če trdimo, da so bili Slovaki inspirirani od zunaj, kajti federativno razbito in povrh vsega še neurejeno državo je mnogo laže vladati od zunaj, kot notranje-politično enotno državo. Danes vidimo, da Slovaška in Podkarpatska Rusija iščeta tuj kapital, ker gospodarsko sami ne moreta živeti, in kmalu se jima bo priključila še izžeta češka. Kje je sedaj tista samostojnost, ki so jo toliko proglašali? Morda v lastnem parlamentu ali v kopic? lastnih ministrov, morda v univerzi, ki niti ne ve, ali bo še obstojala, ker nima dovolj lastnih profesorjev? Takšna »svoboda« pač ni svoboda, ampak posledica neke navidezne idealne borbe, ki bo vodila k vedno večji nesamostojnosti. Danes, ko se združujejo velesile in hoče ustvariti vsaka zase čini odpornejši in močnejši enotni blok, pač ne more biti v interesu majhnih držav, da bi se še razbijale; če pa ustvarjajo v sebi autonom-ne oblike, je nujnO, da iih uredijo v prid ohranitve državno-politične samostojnosti čini pravilnejše. V urejevanju notranjepolitičnih vprašanj moramo trenutno računati s tem, kar obstoja in se dogaja izven nas ter okoli nas. Zmotno je bilo prepričanje, da notranja ureditev nima vpliva na zunanje odnose ali da moremo notranja vprašanja urejevati po mili volji brez ozira na posledice, ki bi mogle nastati od' zunaj. Danes ni prilika za to, kajti demokracija, ki se je kazala na obzorju. se je po oktobru spet odmaknila v neznano za daljši čas. In z danimi čini-telji moramo računati, da se ne uštejemo in ne zagrabimo v oblake.
Bodisi tam, kjer tvorita državo dva ali več narodov, bodisi tam, kjer naj zagrabimo idejo' južnega — ali vseslovanstva, se zdi med narodi istega izvora najboljša ureditev v obliki kulturne samostojnosti, pa prav tako kulturnega in gospodarskega sodelovanja, pri čemer je v političnem pogledu v okviru iste države nujno potrebna oblika politične enotnosti, edinosti. Vsaj danes se kaže ta pot kot naioravilncjša; kako bo v bodočnosti, ko bodo morda evropske smernice drugačne, je pa drugo vprašanje? Tudi v tem pogledu velja namreč potreba prilagajanja, če ni garancije, da bi kdo idealne zami-inisli zagovarjal in branil. Poslednji meseci so to misel, ki se je še nred neriav--nim zdela pesimistična, potrdili.
Toliko še k omenjenem članku, da bi kdo zlasti »gospodarske enotnosti« ne pojmoval zmotno. Mislimo pa, da so zgornje misli tako jasne, da jih mora sprejeti tudi nasprotujoče mnenje, če ie ne, v načelu, pa vsaj na tihem, ko se iskreno ozre v sebe.
Kulturna obzoria
Gospodarstvo po nairtu
V	strahu za dragoceno življenje bolnega kapitalističnega družabnega reda, se pojavljajo različni zdravniki:	politiki,
znanstveniki, gospodarstveniki, militaristi. Prihajajo s svojimi nasveti, pišejo razprave in knjige, predavajo, diskutirajo, kon-ferirajo, pobijajo drug drugega, kličejo na; pomoč znanost in boga, a težko bolni revež ne kaže nobene volje do ozdravljenja.
Za eno izmed najuspešnejših zdravil se smatra gospodarstvo po načrtu. Ti načrti so kaj različni. Vsi se navadno končajo v enotni težnji po gospodarski avtarkiji. Da .avtarkija spričo sodobne tesne gospodarske povezanosti sveta ni mogoča, ve danes vsak, ki se je količkaj poglobil v razvojne zakone zgodovine in narodne ekonomije.. Če pa se kje stremljenja^za dosego gospodarske avtarkije le močno uveljavljajo, potem se to godi prvič na račun delovnih množje dotične države in drugič zgolj radi tega, da se država .vojaško pripravi za nove imperialistične podvige.
Vse tisto besedičenje o reformiranju da našnjega stanja s pomočjo, načrtnega gospodarstva je torej samo reševanje kvadrature kroga, kakor pravilno pravi nemški sociolog in narodni ekonom Mindt (emigrant). Tak prispevek k temu reševanju kvadrature kroga je tudi dr. Andreja Gosarja razprava »Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi«, k? jo je kot prvi zvezek-zbirke študij izdal So-cialno-ekonomski institut v Ljubljani.
Osnovna napaka te razprave je v tem, da njen avtor ni čftateljev seznanil z objektivnimi zakoni, po katerih se je današnji družbeni red razvijal od svojih početa kov do današnjega stanja. Zanimiva je trditev: »Preobilna, to se pravi dejanske tržne razmere presegajoča proizvodnja vsakovrstnega blaga vodi namreč prej ali slej do gospodarskega zastoja, pretresov in polomov. To smo v največji meri videli v toku zadnje gospodarske krize, ki je v največji meri nastala radi hiperprodukci-je ali, kar je isto, radi preobilnih investicij v različnih posebno rentabilnih podjetjih in panogah. — Podobno so tudi delavske strokovne organizacije s svojo mezdno politiko marsikje neugodno vplivale na razvoj modernega gospodarstva. Razmeroma visoke mezde, ki so jih zlasti po vojski tu in tam ižvojevale, so podjetnike silile, da so svoje obrate tehnično kar najbolj racionalizirali. Posledica tega pa je bila, da je prav, kakor v začetni dobi modernega industrijskega razvoja, stroj zopet začel izpodrivati delavce in jih metati na cesto. (Str. 12—
13.) »...moderno kapitalistično gospodarstvo (se je) polagoma izrodilo v velikopotezen sestav za sistematično izkoriščanje najrentabilnejših gospodarskih podjetij in panog v prV nekaterim razmeroma maloštevilnim velekapitalistom in njihovim monopolnim družbam.« (Sir.
14.)	.	■
Zakaj se je vse to zgodilo? Dr. Gosar tega ne pove. Mnenja je, da je zadnja gospodarska kriza nastala radi hiperproduk cije, ki je presegla kupno moč trga. Z dru gimi besedami bi lahko rekli, da je kriza nastala radi premajhnega konzuma, radi tega torej, ker trg ni mogel konzumirati vsega, kar je industrija producirala. Končno naj bi tudi delavci, ki so si za ceno dolgotrajnih stavk izvojevali kako drobtinico, bili krivi gospodarske krize. Zgodovina, starejša in novejša, nas uči:
1.	Premajhen konzum ie pojav, ki ga srečujemo pri vseh narodih in v vseh časih, ki pa ni povzročal zastojev v gospo-
darstvu radi preobilice produktov, kakor lahko o zapazimo v preeklem in sedanjem stoletju.
2.	Iz izkušenj na lastni koži v pretekli dobi vemo, da se gospodarske krize pripravljajo prav v tistem času, ko so mezde naj višje.
V razčlenjevanju vprašanja konzuma ne bomo torej , našli odgovora na to, zakaj se sedanji gospodarski red razvija v krčih različnih- kriz. Oglejmo si raje produkcijo.
V fevdalni družbeni ureditvi je vladala neorganizirana delitev dela. Vsak proizvajalec je delal z lastnim orodjem kot samostojna oseba. Praviloma je bilo torej izdelano blago njegova last. Med produkcijo in prilaščanjem v tistih časih ni bilo nobenega protislovja. Drugačno stanje je nastalo z uvedbo kapitalističnega družbenega reda. Ta je ustvaril nova delovna sredstva, predvsem stroje. Teh pa ni mogel več rabiti in upravljati en sam človek, temveč večja množica —- delavci v tovarnah. Ni pa izdelano blago ostalo njihova last, temveč last tistega, ki je dal na razpolago lastna delovna sredstva. Proizvodi so sicer še vedno bili izdelam družbeno, a ostali so last tistega, ki sam ni ničesar produciral. Bistvo kapitalizma je torej protislovje med družbeno produkcijo in privatnim prilaščanjem. To osnovno protislovje se je seveda večalo z razvojem družbe. Vodilo je v vedno večjo anarhijo v posameznih podietiih in v vedno večjo anarhijo produkcije v družbi na splošno; Družbeno delo se je vedno bolj delilo in specializiralo. Moderen industriisk? produkt mora paslrati nešteto podjetij, preden je izgotovljen, veča se število podjetij za delne proizvode, nasprotno pa izkazuie vsaka glavna panoga vedno manjše število podjetij. Na ta način se tnonogo posameznih produkcijskih procesov izteka v en sam (družbeni) produkcijski proces. Radi takega razvoia je kapitalist prisilien, v svrlio ohranjevanja svoje- konkurenčne sposobnosti, da stremi po vedno večji produkciji in večjem dobičku, ki ga uporablja za razširjanje in racionaliziramo svojega obrata. Konkurenčni boi ga sili k vedno večjemu izrablianiti delovne sile svoiih ■delavcev, k večanju dobička, večaniu obrata in racionalizaciji podietia. če tega ne stori, ga konkurenca ubije. Stvar je torej drugačna, kakor jo je postavil dr. Gosar. Krize ne nastajajo radi tega, ker si delavci tu in tam izvoiujejo večie mezde ali radi hiperprodukcije. temveč izvirajo iz osnovnega nasprotstva v samem kapitalističnem ustroiu. vsled protislovja med družbeno produkcijo in privatnim nnlaščajem. Tako je tudi hioerorodukcija le odraz te latentne notranje krize.
če smo tako opozorili na osnovno napako dr. Gosarjeve razprave, na katero je gradil vsa svoja izvajanja v njej, potem nam bo jasno, da je udi glede bolezm kapitalističnega družbenega reda postavil napačno diagnozo. Zato tudi recept ne more biti pravilen. Spoznati nam je treba že enkrat, da spričo protislovij, ki vladajo v sodobnem družbeneni ustroju, ni mogoče misliti na kako načrtno gospodarstvo, kajti vsi dosedanji poizkusi v tej smeri so se res izkazali le kot reševanje problema kvadrature kroga. Načrtno gospodarstvo bo mogla uvesti le ona družba, ki ji bo protislovje med družbeno pro dukcijo in privatnim prilaščanjem nepoznano.
Jože S.
Albin Prepeluh:
Pripombe Ir naši prevratni dobi
Knjiga, ki zasluži, da na njo opozorimo tudi izven običajnih revialnih kritik. Pre-peluhove »Pripombe« so že v času, ko jih je objavljala ljubljanska »Sodobnost«, zbudile veliko pozornost, zlasti med mladino. Tej so »Pripombe« prve odgrnile plašč praznega navduševanja dogodkov pred 20 leti, zastor, s katerim je tedanja in sedanja vladajoča generacija namenoma zagrnila pred nami najusodnejša leta slovenske polpreteklosti in z njim tudi zakrivala vzroke za težko sedanjost Slovencev, posledice tolikih tedaj zagrešenih napak.
Te pripombe smo sedaj dobili strnjene v knjigo v kronološkem redu in izpopolnjene tam, kjer je Prepeluh pustil kako vrzel, tako, da je prevratna doba dostopnejša in bližja temu, ki hoče slediti stvarnim dogodkom in ne praznemu rodolju-barskemu navduševanju v takratnih naših listih, ki ie izraz le naše nesposobnosti in nekonkretnosti.
»Pripombam« je njihov urednik Dušan Kermavner dodal prerez in razlago Pre*
peluhove dobe, ki sega od začetkov delavskega gibanja na Slovenskem, pa" do zadnjih let. Kermavnerjev dodatek je prva strnjena in kritična obdelava delavskega gibanja na Slovenskem, zlasti idejnih tokov, ki so ga spremljali. Prikaže nam tisto stran slovenske predvojne polpreteklosti, ki jo n. pr. zaman iščemo v Uvodih k Cankarjevim Zbranim spisom, čeprav je s Cankarjem prav toliko povezana kakor s Prepeluhom, saj sta si idejno stale blizu. Tudi v slovenskih literarnih in drugih zgodovinah ne najdemo mnogo omenjenega o nji. So pa to ravno tisti tokovi, ki so po vojni, ko je Slovenija postala iz zaostale agrarne dežele pokrajina z najmočnejšim proletariatom v državi, doživeli največji razmah in tudi svojo kristalizacijo in strnitev s podobnimi tokovi v svetu.
V	podrobna razglabljanja se spuščati ne moremo. Upravičeno pa lahko vzpo-redimo Kermavnerjevo priredbo Prepelu-hovih »Pripomb« k Prijateljevi priredbi Janka Kersnika zbranih spisov in njeg&vt
dobe. Dobi, kjer Prijatelj zaključi, sredi 90tih let prejšnjega-stoletja, ko je nase meščanstvo zapadlo v sterilno rodoliu-
barštvo in nehalo biti. nosilec narodne^ ideje med Slovenci, sledi doba, ko začnejo prodirati med nas ideje četrtega stanu ~ proletariata, v katerega vrste je spričo napredujoče proletarizacije Slovencev pre hajalo leto za letom vedno več slovenskega kmečkega prebivalstva-Vsak, ki se hoče podrobneje poučiti o tokovih, sredi katerih je pred vojno stal tudi Cankar in sicer v prvih vrstah »a Slovenskem, bo posegel po tej knjigi, ;<i zasluži vso pažiijo slovenske javnosti.
Vito Kraigher.
KULTURNE VESTI
% Zorko Prelovec, eden najbolj znanih slovenskih skladateljev, je umrl pretekjo soboto v Ljubljani. Star je bil jedva 52 let, ko je legel v prezgodnji grob. Zorkn Prelovec je deloval skoraj 30 let v »Liub: ljanskem Zvonu« in ga kot dirigent dvignil med prve zbore v Sloveniji in tudi v državi. Več let je bi! zborovodja Slovenske pevske zveze.' Po poklicu hranilnrČni uradnik, je živel le muzi. Nanovo je hai> moniziral nebroi pesmi. Precej je tudi nje govih skladb, ki se odlikujejo po 'svoji harmoničnosti in od katerih je marsikatera postala že narodna oesm. tako zlasti »Rdeče rože«. Ena njegovih najboljših skladb pa je »Doberdob, slovenskih fantov grob«.
Klepet v Rimu
Pravijo, da bi v slučaju, če Duce ničesar ne bi dosegel v Franciji, silno trpel njegov ugled, zato mislijo, da bi ta svoj ugled najlaže rešil tako, da bi Albanijo spravil pod protektorat Italije. Saj je znano, da se Albanija že od leta 1926. nahaja pod italijansko kontrolo in da je prav za prav le na videz neodvisna. Italija s po godbo, sklenieno v Tirani leta 1927., celo Albaniji jamči za njeno notranjo vlado, to je za monarhijo kralja Zogu. Italijani zavzemajo v Albaniji vsa važnejša gospodarska, vojaška in upravna mesta. Albanija naj bi po teh mišljenjih bila pridružena Italiji in kralju Zogu bi pač pustili njegov naslov... O vsem tem seveda klepetajo!
Vaisniiko živlienie
Vedno več je v Sloveniji mladine, kmečke, oelavske in druge, ki se pod silo raz^ mer ne more posvetiti študiju, temveč išče, ko doraste šoli, ali ko dovrši nekaj razredov gimnazije odnosno meščanske šole, zaposlitve tu in tam. Gotovo je pri iskanju zaposlitve za bodočnost najbolj cenjen in upoštevan trgovski ter obrtniški poklic; pravim najbolj cenjen in upoštevan poklic zato, ker se večina naše'po; deželske mladine lahko posveti ponajveč samo tema dvema poklicema, zakaj kak drug poklic je za podeželje bolj ali manj odmaknjen. Pa tudi kak drug mladenič iz uradniške oružine ali Od drugje'je dandanes že vesel, če ga kdo sprejme v enega izmed teh dveh.
Žalostno je pa pri tem dejstvo, da po izbiri poklica, recimo obrtniškega, življenje mladeniča pogosto sprenieni tako na slabo, da postaja temu ali onemu že nevzdržno. To pojasnjujejo neredki primeri pobegov in pa duševne potrtosti. Večkrat so res taki primeri zgolj kvarna posledica mladinskega domotožja, zaostalega mladostnega izživljanja; nekoristnega čtiva in najrazličnejših lokalnih okoliščin. V mnogih slučajih so pa vendar utemeljeni, zakaj čivlienje vajenca se ponekod kljub socialni zakonoaaji in najrazličnejšim odredbam in zaščitenostim m premaknilo na kako boljšo in primernejšo raven.
še mora ponekod šestnajstleten vajenec, ki se je prišel učit tega ali onega rbrt niškega (trgovskega!) poklica, parati kot navaden težak. Znan mi je slučaj, da mora vajenec, ki telesno sploh še ni dovoli razvit, opravljati vsa hlapčevska dela; to se pravi: zjutraj mora vstati ob štirih; tešč krmiti živino — zvečer pa poslednji leči. Razen tega mora v nedelio. ki ie ^ njega edini prosti dan, predpoldne In popoldne v cerkev. Res tu in tam ie že <re’’3 pomagat! pri kakem kmečkem delu, *e ima mojster še košček zemlje, — ob rola-čvi itd. Tudi v cerkev mora — to ni obsojanja vredno. Drugo ie pri tem. če vse to pretirava (in to ie obsoianja vredno!), če vajenec več dni v tednu naravnost pregara in se samo nekaj dni v tednu lahko posveti učenju mojstrovega poklica.
Ne pravim, da je pri vseh mojstrih tako, nikakor ne. Hotel sem samo opozoriti na težko poglavie iz živlienia vatencev. ki iih tako nonekod telesno in duševno
ubiinio. Mladim n^nK^č. tudi ona, ki del;'
z rokami — mora imeti svoje pravice*
Is-
S takim računom so gospodinje res zadovoljne. Izkoristite tudi Vi to priliko. Saj Vam nudi Persil in Henko brez vsakih drugih primesi najboljši učinek.
Gospodarstvo
Vzroki za nazadovanje izvoza naše živine uto ms. je biio od posied-
njih 20 let najslabie
O »Gospodarski slogi« v Zagrebu sino že marsikaj slišali. Ta organizacija deluje šele nekaj let in ima že blizu 200.000 članov seljakov. Ima večje ali manjše uspehe, kakršni so pač ljudje, ki organizacijo tvorijo in vodijo. Razmeroma mnogo uspehov je imela med drugim pri urejevanju živinskih sejmov in p^i kupčijsklh' Posredovanjih v korist svojim članom, Seljakom živinorejcem. Ko pa je organizacija po doseženih uspehih tu pa tam nekoliko popustila, so se takoj začele pojavljati vse stare slabe strani neurejenih živinskih kupčij in sejmov.
Istoimeno glasilo ugotavlja, da so se lani splošne razmere na živinskem tržišču jako poslabšale. To da je nasledek kratkovidne in pogrešne gospodarske politike bivše Sojadinovičeve vlade. Razni ministri so se mnogo hvalili, kaj so vse storili za gospodarski napredek in za dobro seljaka, stvar pa je v resnici drugačna. Izvoz naše živine je nazadoval leta 1938. napram izvozu leta 1937. približno za polovico in je znašal v vsej državi — v oklepajih so ustrezne številke iz leta 1937. — glav: goveda 27.362 (68.774), telet 5.766 (11.737) in svinj 259.986 (423.101). Zlasti izvoz goveda ni bil v poslednjih 20 letih tako majhen ko_ lani.
Glavni vzrok za tako nazadovanje iz-
voza naše živine je, kakor smo že omenili, slaba gospodarska politika. Vse so stavili na eno karto. Italijansko tržišče je zanemarjeno iz raznih razlogov, a bi lahko bilo za Jugoslavijo najpomembnejše in največje. Zanemarjena so tudi tržišča na Malti, v Palestini in Egiptu, kjer so nas izpodrinili Romuni. To so grenki plodovi strašne nesposobnost? nekih ljudi na najbolj odgovornih mestih. Pa ko bi sploh bili komu odgovorni!...
K vsemu temu se pridružujejo še drugi nezdravi in kvarni pojavi na živinskem tržišču. Kakor pri nas, so se tudi po hr-vatski zemlji — tu bolj, tam mani — razpasli in razbohotili razni mešetarji in pre-kupci, ti najhujši in najkrvoločnejši zajedavci na našem kmečkem in bajtarskem gospodarstvu. Posebno hude prevare se gode pri tehtnici, celo pri nekih službenih tehtnicah...
Hrvatska »Gospodarska sloga« si pravkar prizadeva, da bi nekdanjo organizacijo narodnsga nadzorstva na sejmiščih po sejmskih poverjenikih zopet vzpostavila. Slovenci še nismo preveč mislili na tako samopomoč, ki bi nam bila najmanj tako potrebna ko bratom Hrvatom, in potrpežljivo čakamo na pomoč od drugod. Koliko stoletij še nas ne bo potrpežljivost zapustila!?	A.	Ž.
Izkorišianie naših zemeliskih zakladov poteši napreduje
V	naši državi je ogromno najrazličnej-■ ših rud, ki bi nam mogle ustvarjati krasne dohodke, ko bi bile smotrno izkorišča ne. Danes pa je tako, da jih izrabljajo v glavnem le tujci, ki rude ne predelajo pn nas, marveč jo izvažajo, da jo dobimo potem predelano zopet nazaj. 1 o seveda ne more trajno ostati, kajti s tem so stalno ogroženi: naše narodno gospodarstvo, državna obramba in pa naši trgovinski računi.
Po količini in po važnosti zavzemajo pri nas prva mesta sledeče rudnine: premog, železo, baker, grafit, cink in boksit.
črnega in rjavega premoga ter lignita s kalorijami od 3500 do 7500 je dovolj Po vseh delih države. Premogokopov je vsega 220, v obratu pa jih je 120. Premog ?e bil izkoriščan po količini in vrednosti
takole:
Leta Količina prem. Vredn. v milij.
v tonah	dinarjev
1919	2,239.111	275
1928	5,051.880	990
1936	4,475.932	541
.1937	5,002.500	633
Ta pregled nam dovolj jasno prikazuje. kako so udarila leta prize proizvodnjo Premoga, pri čemer so bili najbolj prizadeti rudniki v Sloveniji, dočim so bili oni v Srbiji in Bosni zaščiteni s povečanimi državnimi naročili.
Takoi ža premogom se uvršča po višini proizvodnje železna ruda- Jugoslavija je po železu ena izmed najbogatejših evropskih držav. Največ se pridobiva železne rude v Bosni. Pred vojno se je gibala proizvodnja železa med 120.000 I50j0cfo tonami, v času vojne pa je zrasla °a 600.000 ton, predvsem zato, ker je bil 11 a novo odprt rudnik v Ljubiji. Tabela t)am prikazuje proizvodnjo železa po količini in vrednosti takole:
Leta Količ. žel. rude Vredn. v mil.
v tonah	dinarjev
1923	244.800	27
1928	450.100	45
'935	233.090	18(1)
1936	450.859	45
1937	629.000	60
Močan dvig proizvodnje železa v letu 1937. gre v prvi vrsti na rovaš naročil^ iz inozemstva, kjer so zapele tovarne orožja se glasneje svojo bojno pesem. Poleg te-Ka Pa je začel delati s polno paro tudi ?brat v Zenici, kajti tamkajšnje podjetie je bilo močno razširjeno in je dobilo^ Iz* b°lišano prometno zvezo s širokotirno E*rogo. S tem pa je stopila železarna v ženici med pripadnike težke industrije.
Na tretjem mestu je baker, ki ga imamo mi v Evropi največ. Bakra je precej v Sloveniji in Bosni, izkorišča pa se'samo oni v Boru, od koder so Angleži doslej izvažali neprečiščeno rudo, v kateri ie tudi nekaj zlata. Lani pa so postavili naprave za čiščenje in predelovanje bakrene rude v naši državi.
Leta 1919. je znašalo pridobivanje bakrene rude komaj 16 tisoč ton. Ta številka je poskočila 1923. leta na 123.000 ton, 1928. leta na 328.000 ton. 1936. leta na 648.000 ton (v vrednosti 90 milijonov dinarjev), 1937. leta pa na 651.000 ton z vrednostjo 116 milijonov dinarjev.-
Precej pridobivamo pri nas tudi grafita In cinka. Proizvodnja teh rud je bila sledeča:
Količ. v ton.
59.000
115.000
743.000
817.000
Vredn. v mil. din 26 45 103 227
Ti rudi se predelujeta pri nas v surovi grafit in v surovi cink ter se v tej obliki izvažata.
Mnogo je pri nas tudi boksita, saj smo glede njega ena »svetovnih sil«. Žal pa ga le malo izkoriščamo, čeprav je bil napredek od 121.3 ton v letu 1919. do 354.100 ton v letu 1937. precejšen.
Od ostalih rud smo pridobivali leta 1937.: pirita 134.000 ton (17.4 mil. din), kronove rude 60 tisoč ton (13.4 mil. din), magnezita 42.000 ton (5.7 mil. din), antimona 8.200 ton (4.1 mil. din) in mangana 4400 ton (2,4 mil. din). Je še precej drugih rudnin, ali teh je manj.
Kakor vidimo, izkoriščanje naših zemeljskih zakladov napreduje. Sicer počasi, toda le. Kaj tragično za naše državno gospodarstvo pa je dejstvo, da izvažamo večino rud nepredelano in dobivamo potem nazaj drage izdelke, mesto da bi izvršili predelavo sami doma. Vzrok temu je to, da izkoriščajo naše rudnine večinoma tujci, ki imajo pri nas ceneno delovno silo in sto najrazličnejših ugodnosti, kar vse jim pomaga do tega, da postavijo surovine, kljub prevozu prav poceni v inozemske tovarne, od koder nam potem prodajajo neizmerno drage izdelke. Jasno je, da nimaijo ti tujci niti malo interesa, da bi postavljali pri nas tovarne za predelavo rudnin, saj bi s tem konkurirali sami sebi. Poleg tega pa jih prav malo briga, če je naše celokupno gospodarstvo oškodovano za težke rtiilijone.
frvojc v Nemčijo
Kakor je znano, izvažamo v Nemčijo rudnine, poljske pridelke (predvsem žito). sadje in les. To so seveda le glavni •zvozni predmeti. Za letošnje prvo trimesečje nam je dovolila nemška uvozna komisija pravico uvoza blaga v Nemčijo do višine 30,4 milijonov RM. Od tega Pride na les 2,736.000. Ta vsota velja 7a vso Nemčijo v Avstrijo vred in to brez
ozira na naš prihranek ali presežek v-poslednjem trimesečju prejšnjega leta.
Te številke so pa le okvirne, ker nam povedo samo, kolika sme biti vrednost celotne količine v Nemčijo uvoženega našega blaga. Drugo je seveda vprašanje, kakšne bodo cene posameznim izvoznim predmetom, kajti tudi te določa nemška komisija za uvoz. Da ne v našo korist, o tem ni nobenega dvoma, saj nam dolgujejo še vedno 400 milijonov dinarjev.
A6i bomo imeli letos dovolj sladkorja ?
O tem važnem vprašanju se je te dni na merodajnih mestih mnogo razpravljalo in skoraj vsi poznavalci razmer so dejali, da Jugoslavija tudi letos ne bo mogla pridelati toliko sladkorja, da ga bi bilo zadosti do prihodnjega leta. Nikakor ni lepo spričevalo za tako agrarno državo, kot je naša, da smo morali lani uvoziti več sto vagonov sladkorja, in da ga bo letos nemara treba še več.
Že pred meseci smo pisali, da je vzrok nazadovanju produkcije sladkorja iskati v glavnem v dejstvu, da plačujejo tovarne za sladkorno repo zelo nizke cene, vsled česar kmetje vedno manj sejejo repo. Poslednji dve leti so se plače poljskih delavcev v Vojvodini, Slavoniji, Bosni in Srbiji — druge pokrajine za sladkor itak ne prihajajo v poštev — precej povišale, vsled česar se kmetu v vzhodnih in južnih predelih države boli izplača gojiti druge rastline. Površina s sladkorno repo nazaduje, 'ker tvornice nočejo povišati cen za prevzeto repo. Ker je manj repe, je seveda tudi manj sladkorja, in agrarna 'Jugoslavija ga mora uvažati, kar blago seveda draži.
Te dni je bilo v Vojvodini več zborovanj na zadevi interesiranih krogov. Na podlagi zasejane površine so izračunali, da. bo ob normalni letini letos sladkorja približno 7600 vagonov, če vzamemo za podlago, da smo ga lani porabili kakih 8600 vagonov, potem ga bo treba letos uvoziti približno 1000 vagonov. V najugodnejših okoliščinah, če bo pokazala letina repe rekordne uspehe, potem računajo, da bi se dalo pridelati 9200 vagonov sladkorja, torej za 600 več, kot smo ga lani porabili. Ni pa verjetno, da bomo letos imeli zaznamovati rekord v produkciji. Na vsak način se bo treba pripraviti na uvoz.
Produkcijo sladkorja fojsirajo vladni in tudi vojaški krogi, ker žele imeti rezervo vsaj 3000 vagonov sladkorja za vsak primer. Te rezerve letos seveda nikakor ne bomo mogli doseči. Vladna mesta zahtevajo, naj tvornice povišajo cene za prevzeto repo, česar se pa te branijo, ces da bodo potem morale povišati cene sladkorju, kar bi zopet dovedlo do manjše potrošnje. Tvornice zahtevajo, naj vlada zniža trošarino na sladkor, ki znaša 7.pO do 8 dinarjev pri kilogramu, in_naglasajo, da se da ie na ta način doseči zvišanje prevzemne cene z sladkorno repo.
V	ministrstvih sedaj računajo,na vse kriplje, ali bi se dala trošarina na sladkor znižti in za koliko, ne da bi pri tem prišel proračun, o katerem parlament baš sedaj razpravlja, iz ravnovesja.
Trgovina z Nemčijo in Italijo
V	blagovnem prometu je naš klirinški saldo precej nazadoval in je znašal tr dni 21.3 milijonov mark ali nekaj manj kot 300 milijonov dinarjev. V dobrem mesecu se je višek naših 'terjatev zmanjšal za več kakor za 30 milijonov dinarjev.
V	prometu z Italijo, pa so naše terjatve začele zopet zastajati. Kakor ssno že poročali, so Italijani pred tremi tednii poravnali ves svoi dolg, tako, da je naš saldo izravnan. Ker so s tem odpadi« ovire za jugoslovanski izvoz, so začeli Italijani zopet kupovati več blaga od nas, tako, da so nam dolžni že nad deset milijonov dinarjev. Kako zelo je nazadoval naš izvoz v Italijo, se vidi iz tega, da je bil naš saldo, ki je koncem leta 1937. znašal še nekaj nad 200 milijonov dinarjev, poravnan v dobrem letu. Sald<* je seveda še majhen in nikakor ne ovira izvoza.
NASE TRZISCE IN CENE
Goveja živina: voli 4—5.75 din: biki 4 din; krave, plemenske 4.50—5.25 din: za klffba-sarie J-4 din; telice in mladi iunčki 5 5.75 din: teleta 5—9 din.
Svinje: plemenske 6—7 din: debele 9:50 do 11 din: pršutarji S—9.50 din.
Krma: seno 0.65—1 din; slama 0.40—0.75 din.
Les: Na ljubljanski lesni borzi so se prodajale posamezne vrste lesa po sledeči ceni (kubičen meter):	smrekovi	hlodi ]30-~470
din, brzojavni drogovi 135^-160 din, smrekovi hlodi za deske od 16 cm naprej 330 360 din, bukovi hlodi od 30 cm debeline naprej 90—120 din* bukovi hlodi za deske 250 do 290 din, hrastovi hlodi od 30 cm debeline naprej 200—300 din. hrastovi hlodi za deske 700 din. orehovi plohi 800 din, brestovi plohi 470—540 din, javorjevi plohi 500—600 din, jesenovi plohi 800—900 din, lipini plohi 450--550 din, kvadratni meter hrastovih parketov 58—68 din, bukovih parketov 35-—45 idin; železniški hrastovi pragi, 2.60 m dolgi in 14x25 cm debeli 38—47 din komad, bukovi železniški pragi iste mere 23—28 din komad; 100 kg bukovih drv 12—14 din, 100 kg hrastovih drv 9—11 din.
GOSPODARSKE VESTI
0	Vžigalic se je porabilo lani za 81, leto poprej pa za 73 milijonov dinarjev. Kakor znano, pobira država monopolsko takso, ki znaša dve tretjini cene škatlice.
*	Velik silos za sadje nameravajo s pomočjo banske uprave postaviti v Mariboru. V to svrho naj bi se ustanovila velika zadruga za vso severno Slovenijo. Te dni je bil o tem razgovor med zastopniki banske uprave, ministrom Snojem in predstavniki sadjarjev.
apnenec za kokoši.
Znano je, da rabijo kokoši za tvorbo trdih jajčnih lupin apno v svoji hrani. V predelih, kjer ni apnencev, laporjev ali drugih na apnu bogatih kamnin opazujemo pogosto, da so lupine povsem mehke. Zanimivo je,
da obstajajo v Bavarski ob Innu celo odkopi in S olni, kjer odkopavajo na školjčnih lupi nicah bogate sloje, ki se nahajalo tam med laporji in peski. Izkopano tnaso perejo v potoku ter prodajajo v pokrajine ki so ravne na apnu, kot dodatek za kokošjo hrano.
Za ženo in dom
Casa je že freba znati za
dober zakon
Mislim, da se bodo marsikatere žene strinjale z menoj, češ, da je stavek »Čuditi se je treba dekietu, ki ima toliko junaštva, da se poroči kljub temu, da se dobro zaveda, da ne zna kuhati«, nekoliko pretiran. Kajti pregovor, da gre ljubezen moža skozi želodec, je sicer zlata vreden, toda edino zveličaven vendar ni. Kajti za zakon ne zadostuje le, da zna žena dobro ali celo odlično kuhati — poleni bi morale J>iti poklicne kuharice vse idealne zakonske žene ter bi bili taki zakoni od vsega začetka zajamčeno idealni, kar gotovo ne ustreza. Prav tako važno je, da zna žena šivati. Ko.liko denarja ostane v hiši, »ako zna sama prikrojiti obleko za sebe ter zlasti za otroke. Pa tudi če razume pri moški obleki nekoliko več nego prišiti manjkajoči gumb.
Rekla pa bi, da je za srečen zakon v prvi vrsti potrebna vzgoja značaja. Žena mora razumeti svojega moža, mora biti pripravljena na to, da žrtvuje svoje potrebe v korist svojih otrok, če se ii posreči, da prenese težišče svojega miš-
Vsakdanje kuhinjsko delo
Mnogokrat vzdihujejo ženske: »Kuhala *bi še že, kuhala, samo to večno pomivanje posode je nekaj strašnega«. Saj je res, komaj žena poje, že mora vstati od mize in se lotiti posode in pospravljanja kuhinje. Toda, če upošteva žena tudi pri tem delu nek red, si bo delo jako 'olajšala.
Na pomivanje je treba misliti že med kuhanjem. Umazano posodo, razen pribora, ki rjavi, zlagaj v posodo za umivanje in jo polij z vodo, da se ostanki jedi odmakajo, oziroma, da se ne utegnejo posušiti. Seveda, najprej zloži vanjo posodo, ki ni mastna. Nemastno, kakor mastno posodo obriši poprej s časopisnim papirjem, ker tako ti bo voda ostala dalje časa čista. Ko se lotiš umivanja, delaj io po določenem redu: najprej kozarce, potem belo posodo, leseno orodje, jedilno orodje, lonce, ki niso mastni in nazadnje one, ki so zelo mastni. Posode, v *kateri so bile jedi z močnim duhom, ne umivaj preje nego čisto nazadnje ali pa posebej, nato jo pa še prekuhaj.
Za pomivanje imej tri sklede. V prvi imej vročo vodo s sodo ali »Persilom«.
V	njej posodo umivaj.^ V drugi imej prav tako vročo vodo za izplakovanje posode, V' tretjo pa posodo polagaj, da se odcedi.
Ko umivaš kozarce, ne smeš imet? mastnih rok. Nožev in vilic z nasajenimi ročaji ne dajaj v vročo vodo, ker se prično ročaji snemati, a črni leseni ročaj! v vroči vodi posive. Srebrni pribor umivaj v zelo vroči vodi in ga takoj obriši, da dobi blesk. Posodo, ki rjavi, moramo obrisati takoj po umivanju. Vso drugo posodo lahko pustimo, da se posuši, ako smo jo izplakovali v čisti in vroči vodi.
Pomivaj posodo vedno na tako visoki mizi, da lahko stojiš popolnoma zravnana. Tedaj prebavni organi ne bodo trpeli. Pomivanje pri. sključenem telesu In takoj po kosilu, je silno škodljivo. Jako pripravne so najnovejše kuhinjske mize, ki imajo v svojo notranjost vdelani dve posodi za pomivanje. One ženske, ki pa imajo boleče noge, naj pomivajo sede. To zveni mogoče smešno, a je jako enostavno, če si poprej vse pripravimo, da ni treba skakati sem in tja.
Posodo, v kateri pomivaš, umij vedno z vročo milnico. Ne shranjuj je mastne, ker čim boš vlila drugi dan vanjo vročo vodo, bo voda mastna in posoda n« bo lepa.
Bluze, b’uze In zopet bluze...
Le.os jih bomo nosile prav veliko, saj le danes že vsaka žena spoznala, da z različnimi bluzami na najbolj poceni način poveča svojo garderobo in da je tako nailažje vedno eleganca.
Bluze, ki iili nosimo predpoldne, so enostavne, praktične in iz pralnega materiala. Najlepše so čisto športne, ki jih lahko nosimo tudi s kravato. V poštev pridejo največ pastelne barve, sve lo modra, svetlo roza, 'rumenkasta in seveda bela.
Bluze lahko tudi pletemo in se take prav lep) podajo platnenim krilom.
Bluze, ki jih nosimo popoldne, so najlepše iz svile, okrašene s finimi čipkami in — kar je letos tudi na oblekah zelo moderno — s plisoji. Večerne bluze pa so iz lameia, satena in iz crep georget a. Krilo, če iih nimamo V2Č> naj bo vedno enostavnega kroja, ker se k 'ak:mu da nositi vsaka bluza.
ljenja iz sebe na druge, je mislim podano glavno zagotovilo, da bo tak zakon srečen.
Seveda ne sme pri tem zanemarjati tudi svojih gospodinjskih dolžnosti, zlasti ako je v tako ugodnem položaju, da ji ni treba služiti poleg tega kruha. Ako ni imela prilike, da se spozna s temeljnimi pravili kuhanja doma, dokler je bila še pri svoji materi, bo pač morala to nadoknaditi čini prej pozneje. Sicer pa je znano pravilo, da ni dobra kuharica ona, ki je posečala bog ve koliko kuharskih tečajev, temveč ona, ki rada sama dobro je. Kajti v kuharskih tečajih — ki so gotovo jako potrebni in bi jim jaz zadnja odrekla pravico do obstoja, temveč ^baš nasprotno, priporočala bi iih vsaki ženi, če je poročena ali ne, da jih poseča, ako le utegne — se naučiš lahko, kako se. ori-nravi to ali ono jed, toda smisel za člsto-to, red, okusno pogrnjeno mizo itd.. t_e troba orinesti na take tečaje že s seboi.
in jih daj s solato ali s paradižnikovo omako na mizo.
Krompir s sirom. Zloži v namazano kozo vrsto lupljenega, na rezance zrezanega krompirja, povrhu deni kupčke presnega masla, malo soli in potresi precej na debelo z nastrganim domačim sirom in pokapaj s smetano. Naloži zopet krompirja in na novo potresi kakor prej. Tako postopaj, dokler ni koza polna. Nazadnje pokapaj krompir satno /. maslom in kislo smetano in speci v pečici. ■
Praktični nasveti
Da se škrobljene perilo sveti, primešaj že pripravljenemu ,škrobu nekoliko soli, -ki se mora pa dobro raztopiti. To velja za sirovi in kuhani škrob. Perilo se potem lepo sveti in škrob se ne prijemlje likalnika.
Madeže zitoja ha pTani ali umetni svili očistiš, ako jih zmočiš s čistim špiritom. Nato pa potresi ita madež zdrobljenega vinskega kamna, drgni po madežu in izbriši s či-
sto krpo, namočeno v čist špirit. Ako ie.sv,’j‘| toliko močna, da se pri tem postopanju ne raztrga, se da povsem lepo osnažiti. Koničaste predmete: pletilke In dnl“ igle, kuhinjske vilice, skratka vse. kar Je na koncu zelo zaostreno, vtaknemo po vsakokratni uporabi vsak predmet posebej v ze rabljene zamaškexiz probkovine. Na ta način poskrbimo, da'se ne zlomijo in ne rjavt., a tudi zabraniino-'da se, kdo ne rani.
Madeže sveč odpraviš hitro s svečnikov, ako iih držiš neka; časa v vroči vodi.
Nove nogavice nalahno iztisni y P><-}0 mlačni vodi, preden jih začneš nositi._ Jako se lepše-oprimejo noge in-so uidi trpežnejše.-Pazi. da ne-vzameš premajhnih nogavic-'ker se potem vsekakor nekoliko skrčijo. Močnim nogam in starejšim- osebam se podajajo nogavice temnejše barve, da ne opozarjaj11 preveč nase*.	,	.	.
Barvaste volnene predmete pri pranju naposled izperi v vodi! kateri si primešala malo vinskega kamna: dobiš ga v drogerij-Barve se na. ta način osvežijo
Domti..Edinosti
dm.
KUHINJA
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE pro-simo. da nošlleio svoie prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
Ocvirkove pogačice. Zgneti v testo 35 dkg
meske, Vi kg drobno sesekljanih ocvirkov,
6	dkg sladkorja, 1 celo jajce, nekoliko sesekljanih limonovih olupkov, malo soli in
1	deko zdrobljenega kvasa. Testo naj počiva 12 ur. potem ga razvaljaj, namaži kakor drugo krhko testo z orehovim, makovim ali sirovim nadevom, zvij v gibanico in speci v precej vroči pečici. Zreži in serviraj še gorko, posipano s sladkorjem.
Ocvrta jabolka. Pripravi gosto testo kot za omlete (s snegom). Očisti lepa, debela jabolka, razreži jih na pol cm debele kolobarje, izreži pečke, pomakaj jih v testo ter ocvri na vjoči masti ali olju. ~eoo rumene odcedi od masti in jih položi na topel krožnik. Še tople posuj z vanilijevim sladkorjem in jih daj takoj na mizo.
Navadna špehovka. Napravi testo iz 3A kg moke, mlačnega mleka, žlice masti ali masla, enega jajca, soli in treh dkg kvasa. Razvaljano testo polij z mastjo in ocvirki vred, posipaj s sladkorjem in cimetom, kar pa lahko tudi opustiš.
Če hočeš imeti za Veliko noč dobro kurjo pečenko moraš že sedaj pričeti s pravilno prehrano v ta namen določene perutnine. Nekatere gospodinje se s tem ne pečajo rade. pa raje kupijo za praznike že pitano žival. Takšna kupljena kokoš je bogosto pitana samo za oko, toda meso ni prav rtič okusno. ker je spitana na naglo. Kokoš se lepo in pravilno odebeli, če ji damo med ostalo hrano tudi nekaj pšeničnega kruha, ki ga pa ne namočimo v vodi. temveč v mleku. Lahko pa delamo iz tega namočenega kruha tudi svaljke in jo pitamo. Pri takem postopanju ba postalo meso posebno mehko in sočno.
Sladka repa s krompirjem. Olupi dve večji repi. zreži ju na kocke, ki iu kuhaj v slani vodi. Prav tako kuhaj v slani vodi 3 do 4 olupljene, na kocke zrezane krompirje. Ko je oboje že mehko, napravi prežganje iz masti ali masla in malo moke in sesekljane čebule: dodaj sladke paprike po okusu, zalij z malo mrzle vode. razmešaj, stresi v to repo in krompir z vodo in pomešaj. Jed mora biti srednje gosta.
Krompirjevi žganci. V precej velikem loncu pristavi z mrzlo, slano vodo 1 kg olupljenega, na kocke zrezanega krompirja. Vode sme biti le toliko, da za silo pokriva krompir. Dodaj tudi prav majo kumne. Krompir naj se kuha pokrit tako dolgo, da je napol mehak. Medtem praži 30 dkg svetle ržene moke v suhi železni ponvi na zmernem ognju tako dolgo, da zadiši po tnoki, nikakor pa ne sme žgati, zato mešaj neprestano. Še popolnoma vročo moko stresi enakomerno vrh krompirja, ne da bi mešala, pač pa napraii z ročajem kuhalnice preko moke v krompir par huknjic, da bo vrela voda preko njih. Ko se kuha šc kakih deset minut, in ko spoznaš z bodljajem vilice, da je krompir mehak, odlij odvišno vodo in stresi vse skupaj na 15 dkg svežega, na kocke zrezanega In v ocvirke spražene slanine. Premešaj dobro in postavi kozo v pečico, da se žganci dobro izpariio. Pri tem jih večkrat mešaj in drobi. Ako so žganci presuhi, jih parkrat samo malenkostno poškropi z vodo, pa vedno premešaj. Lažje popraviš, če so presuhi, kakor kadar so Premokri. Krompirjevi žganci moraio biti precej suhi, vendar sočnati ter predvsem rahli, da se tresejo. Daj Jih na mizo z vročim ali s kislim mlekom. Ponekod jedo krompirjeve žgance posipane s sladkorjem in cimetom ter s kuhanim sadjem.
Zabeljeni zdrobnl cmoki. Zavri tri osminke litra mleka, košček presnega masla in pa malo soli. Stresi v to 10 dkg pšeničnega zdroba, pri tem pa neprestano mešaj, da se ne sprime v kupčke. Ko se zgosti, postavi na hlad. Mrzlemu zdrobu primešai pol kg v oblicah kuhanega, olupljenega in dobro stlačenega krompirja, dve jajci, soli iu 5 dkg moke. Ko si prav dobro zmešala, naj počiva pol ure. Nato napravi iz te tvarine cmoke manjše/Oblike, skuhaj jih v slani vodi v nepokriti posodi, nakar odcedi In stresi na mas’, na kateri si zarumenila nrecei sesek-
Kogaška Slatina
»Desetnik in slrotlca«. Otroci bodo igrali v nedeljo, 5. marca f. 1. ob- 15. (3.) uri pri •Pošti« igro s pe-jem v treh dejanjih »Desetnik in sirotica«, čisti dobiček igre je namenjen za kruh- in mleko revnim šolskim otrokom. Vljudno vabi k prireditvi PRK ljudske šole v Rog. Slatini.
Naši skavti so se preteklo nedeljo prav dobro odrezali. Njih prireditev ie bila lepo o-biskana. Kar tako naprej po začrtani poti! Splošna želja občinstva je, da lepo igro še enkrat vidimo na slatinskem odru.
Murska Sobota
Zborovanje učiteljskega društva .IUU, Murska Sobo a. Sresko učiteljstvo društva JUU za srez Murska Sobota bo zborovalo dne
11.	marca t. 1. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Z ozirom na 20-letnico smrti našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja predava g. prof. Liška o Cankarju. Ker so na dnevnem redu še važne stanovske zadeve, se prosi, da se učiteljstvo zborovanja udeleži polnoštevilno. Pol ure pred zborovanjem je sestanek odseka učiteljic. Učiteljstvo naj se posluži svoje knjižnice, ki posluje na dan zborovanja od 8. do
9.	ure v stari ljudski šoli na Aleksandrovi cesti.
Pustna veselica tukajšnjega Sok. društva je dobro uspela. Mnogo bolje pa ie uspela otroška maškarada, ki se je vršila naslednjega dne. Ob tej priliki je bila celo revija (v malem seveda) otroških maškar ali majhnih »fašenikov« kot pravijo Prekmurci. Razdelilo se je tudi nekaj daril za najlepše maškare. Prvo nagrado je dobila hčerkica g. Stivana, ki je vse prisotne očarala s svojo »staromodnostjo«. — Otročjo maškarado sta organizirala agilna g. in ga. Bračko.
»Pater Vojteh«. ,češki film izredne umetniške kvalitete, se bo predvajal od 3. t. m. do vključno 5. t m. v Grajskem kinu, — Za predstave vlada izredno veliko zanimanje.
Ptui
Prosvetni večer priredi v soboto, dne 4. marca ob 20. uri (Panonska 5) delavsko prosvetno društvo »Vzajemnost«. Na sporedu večera so med drugim recitacije socialnih pisateljev Antona Tatica in Ivana Potrča ter U Sinclaira enodejanka »Vlomilec«.
Proračun. Mestni svet ptujski ie imel v ponedeljek sejo. na kateri je sprejel predlog proračuna za finančno leto 1939-40, Izdatki znašajo 3,224.430 din, dohodkov ie prav toliko. Izdatki so od sedanjih za 80.760 din večji.
Ker bo treba zgraditi novo poslopje za otroški vrtec, se najame posojilo 600.000 din. Za modernizacijo mestnega kopališča se najame takisto posojilo v znesku 200.000 din.
V	svrlto sanacije Mestne hranilnice prevzal me občina ostanek Vojnik posojil iz časov stare Avstrije jamstvom občing vred v znesku 2,788.791 din kot posojilo po 2 odst. obresti, odplačljivo v 25 letih. Sklenil se je s hranilnico dogovor, da se za vsa ostala posojila občine znižajo obresti od 8 na 6 odst. in podaljša odplačilni rok od 12 na 20 let.
S tem se doseže precejšnje zmanjšanje arini' tet.
V	Ptuju se omisli	stalni	vinski muzej	s
periodičnimi	vinskimi	sejmi.	Kot podporo; da
občina tokrat 20.000 din. Mestnim delavcem se povišajo mezde za 10 odst. Da se proračun izravna, se bo tudi prihodnje leto P°' birala 50 odst. doklada na neposredne dav-ke.	_	■ ■-. _
Prošlo nedeljo se ie vršil VIII. prosvetno-organizatorični tečaj ptujskega okrožja'kmetskih fantov in deklet, ki je bil prav dobro obiskan.
Tečai je vodil predsednik tov. Joško Tomažič. ki ie ob otvoritvi tečaja iskreno pozdravil vse	številne	navzoče. Sledilo je	'
predavanj, ki so jih imeli: Ivan Kronovšek. Ivan Nemec- Joško Tomažič, Franc Gerželi in Vladimir Kreft, katere so navzoč; poslu-ali z živim zanimanjem, v odmorih pa se ie o predavani snovi razvila živahna debata.
Vse prehitro je minil lep sončen dati: P° zaključku tečaja so se fantje in dekleta razhajali na svoje domove vedrih lic. navdušenj za novo delo na naši vasi; poslavljajoč se t-besedami: na veselo svidenje pri naših letnih prireditvah in izletih!
Ormož
Vinogradniki našega okoliša, organizirani v podružnici Vinarskega društva, so zborovali v soboto. 25. febr. v prostorih Okrajne posojilnice v Ormožu. Predsednik g. Lovro Petovar je poročal o delu podružnice in stanju vinogradnitva v preteklem letu. Tajnik g. Pevec je poročal, da je podružnica zasledovala vše dogodke, tičoče se vinogradništva, o njih poročala, storila predloge in resolucije na merodajna mesta. Blagajnik S-Ozmec ie poročal- da znaša podruž, premoženje po odvodu članarine centrali 3312 din.
Volitve novega odbora so se vršile z vzklikom. Predloženi sta bili dve. listi, ki sta sc po posredovanju uvidevnih članov strnili v eno ter so bili z veliko večino izvoljeni gg-: predsednik Lovro Pe ovar. Ivanikovci: pod' predsednik Peter Sadravec, Ormož: odborniki: Joško Tomažič, Vitan; Franjo Mlinarič in Anton Kosi, Središče; Adolf Štamfin. Martin Munda, Rudolf Poterc, Avgust Ozmec, Anton Pevec in Ivan Petek, Ormož >er Anton Oolenko. Sv. Miklavž. Za delega e na občni zbor VD so bili določeni gg.: Petovar. Kosi, Sadravec in namestnik Pevec.
Nato je predaval o vinogradniških vprašanjih zast. Vinarskega društva g: Ivo Bergant.
Stavljen je bil predlog o ukinitvi zgra;-darine za vse zgradbe pri vinogradih* ki so do sedaj s tem močno obtemeuieni. DrttS predlog je bil, da se doseže trošarinska prostost pri nakupu vina po privatnikih v količini do 50 li’rov. pogoji za naietje brezobrestnih posojil naj se poenostavijo' iri pobrana trošarina na vino v znesku oO 10 odst-po banovini in konzumtntskih centrih naj se vrne občinam vinorodnih krajev, ki bi ta denar porabile za javna dela. zlasti za zgraditev prepotrebnih sodobnih cest.	o—
Zidovski problemi
(Nadaljevanje.)
Izredno pomembno je židovsko pesništvo. že sv. pismo st. z. vsebuje mnogo poezije kakor Davidove psalme, Visoko pesem, knjige prerokov itd. Židovski prazniki imajo globok pomen, židovska zgodovina je bila burna in vedno so hrepeneli Židje po odrešeniku in zgubljeni domovini. Tako se je razvilo židovsko pesništvo, ki je imelo prvotno povsem verski značaj. Pozneje so se uveljavile tudi posvetne pesmi. Najodličnejša židovska pesnika srednjega veka sta bila Salamon ibn Gabirol (u. 1070) in Jehuda Halevi (u. 1140), katerih pesmi so v židovskem sveu še danes visoko čislane. Poleg njih je delovala še cela vrsta drugih pesnikov. Od novejših so pomembni zlasti Heinrich Heine (u. 1858, Hebrejske melodije i. dr.), L. A. Franki, Emil Kuh, Mo-ric Hartmann, Stefan Zweig, Jožef Klss. Bialik i. dr. Znani pripovedniki so: Ber-
,„a,	.......	-	    ,t0,d	Auerbach,	Moric	Saphir	(humorist),
liane čebule. Popraži cmoke, da se osuše i T. Herzl, Bern. Wolff. Izrael langwill, Ja-
kob Wassermann, šalom Asch, Fr. Wei-fel, L, Feuchtwanger in H. Mann i. dr-Dramatska dela so pisali L. Haleoy, S. Schlesinger, Artur Schmitzler i. dr. —" Odlični publicisti so bili: Ludvik BOrne (Lob Baruch), A. Bernstein, M. A. Gold-schmidt i. dr.
Ves glasbeni svet pozna skladatelje |a-koba Mayerbeera- (opere Hugenoti, Prerok, Vražji Robert), Antona Rubinsteina (simfonije, oratoriji), Feliksa Mandels-solma-Bartholdyja (kantate, oratoriji), Em. Kdlmana (operete) i. dr. —- Zn tn1 gledališki igralci so: Bogumil Davvisori. Adolf Sonnenthal, Eliza Rachel, velika tra gediia Sara Bernhard (u. 1923), Ma* Reinhard (Goldmann, vodja solnograškjn iger). Tudi med filmskimi igralci je vec Židov kakor Rih. Tauber i. dr. — Gledališka umetnost je pri Židih stara._^e v 16. st. so imeli lastne igralske družbč-
V	tem času je slovela »Mndame Eurooe« igralka in pevka Salome Rossi. Tudi danes imaio Židje več lastnih gledališč. .
Najodličnejši Žid, ki je preobrazil obličje zemlje, pa je bil — Jezus Krist. D3
U uto m er
V	torek, 28. febr. se je pri nas vršil XI. vinski sejem in razstava, ki je bila letos posebno dobro založena, saj so bili razstavljeni 204 vzorci vina iz ljutomerskega, gor njeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Tudi slabo vreme ni motilo dobrega obiska in je bila dvorana pri g. Zavratniku, kier se je razstava vršila, že ob 9. uri ob Otvoritvi dobro zasedena. Zastopano jc bilo Vinarsko društvo, kr. banska uprava, src-sko načelstvo, mestna občina, vinarski zavodi. pa tudi privatno so prispeli mnogi naši vinarski strokovnjaki In vinogradniki poleg sostlničarjev in kupcev. Vina so po pretoku dozoreli, povečini dobra in kristalno čista, torej za trgovino povsem sposobna. Cene so se gibale od 5—8 din za liter. Zaloge novega letnika so znatne, dočim so starejši letnici docela razprodani. Sklenjenih je bilo več kupčij. Ob 10. uri istega dne se je v dvorani Kat. doma vršilo zborovanje, ki ga ie posetilo okoli sto vinogradnikov. Govorniki so v svojih referatih obravnavali vprašanja minimalnih mezd vinogradniškim delavcem, o vinski trgovini in ustanovitvi Zadružne vinske kJeti v Ljutomeru. V debati je "ila sprejeta resolucija, tičoča se cen modrc salice, ki zahteva ukinitev carinskega zida, ki vse do sedaj ščiti naše tovarne za modro Salico. dočim morajo vinogradniki plačevati nmogo višjo ceno za galico kot ie v inozemstvu, kljub temu, da imamo bakreno rudo doma.	-tč.
Pragersko
Občni zbor železničarske godbe. V nede-
lo,	dne 26. iebr., je imela Železničarska godna Pragersko svoj četrti redni letni občni Zbor, ki se je vršil v gostilni Berglez na Pragerskem. Občni zbor je otvoril predsednik g. Dekleva, ki je poročal o poslovanju društva v preteklem letu. Navedel je tudi. da je v tem letu pristopilo precej članov ter materialuo podprlo društvo. Sledil# so po-ročija ostalih odbornikov. Prirastek v blagajni je za 200 odst. večji od prejšnjega le-*a Društvo je igralo na raznih nastopih in veselicah kot v Poljčanah, Ponikvi, Konjicah in Pragerskem. Polog tega je društvo Priredilo več družabnih izletov v okolico Pragerskega, katerih se jo udeležilo veliko število pragerskih železničarjev. Sledilo je Poročilo vodje godbe g. Vinklerja Franca, ki le poročal o stanju instrumentov. Omenil ,ie pa tudi težkoče održavanja vaj. ker društvo nima za to primernih prostorov. Dodal je še, da se že uči par mladih, ki bodo lahko zastopali starejše, če jim služba ne bo dopuščala prostega časa. V drugem se bo Pa društvo godbenikov izpopolnilo. Izvoljen ie bil sledeči novi odbor: predsednik g. Dekleva Karl, podpredsednik g. Šajna Ferdi-Pnnd, blagajnik g. Amon Anton, tajnik s. oiber Henrik, vodja godbe g. Vinkler Franc tfcr gospodar g. Auer Štefan.
Zanimivo itivo
Svetina
Svečiličani smo potrpežljivi ljudje, i to pšo slabost, oziroma krepost nekateri izkoriščajo!
Pred par leti je prišlo tukajšnje grajsko 'eleposestvo v roke banovini in ta jc v naslednjih letih prenovila vse stavbe, in marsikaj izboljšala. Grad kaže prenovljeno lice, oi:) njem nad cesto je bazen za greznico, fb hlevih moderne gnojne jame in še marsikaj.
. V gradu jc gospodinjska šola. ki posluje rf tretje leto in izobražuje mladenke za bodoče gospodinje. Vse prav bi bilo, a nekaj |c; kar ne moremo odobravati zato. ker se uče nas pešcev, voznikov, ki imamo cesto "hmo grada kot edino; namreč iz — zdravstvenih razlogov! — Že nekaj let prenašamo t0> do zdaj potrpežljivo v upanju, da bodo nerodajne osebe končno to uvidele, a — za-Ntan. Zatorej nam je težko (ker smo potrpežljivi), vzdigniti glas do visokih ušes s skromno ugotovitvijo — naši nosovi so pol-Hi'
Kot serri omenil je ob gradu bazen za kreznico, ki je tik nad cesto, ki ie tam šc °auovinska, od koder dan za dnem teče v ‘Majhnem potočku, do n.ie in še precej ob Njej tekočina, ki ne spada sem. In to je ob Poletnih mesecih isto kot pozimi. Smrad jc ,tu’ ki se ne da oporekati ali .ovijati v lepšo aesedo. Svetujem nevernemu Tomažu, naj si š/e to na lastnih dihalnih organih poizkušat, danes dosti! Upam, da ne bo treba te
Nevidna očala
človek je že take narave, da nikoli ni zadovoljen. Kako so hvalili onega, ki je iznašel očala. Vendar je ta hvala kaj kmalu ponehala, posebno ženske so kaj hitro nehale hvaliti to iznajdbo. Očala, naj so bila zlata ali iz kake druge drage kovine, niso bila v okras nobenemu licu in zato se je pojavila želja, da se iznajdejo očala, ki bodo nevidna, z drugimi besedami, taka očala, ki ne bodo kazila onega, ki jih je primoran nositi.
Ideja, iznajti nevidna očala., ni nova. Že leta 1888. so bila izdelana na pobudo fiziologa Adolfa Fricka prva stekla, ki naj bi se človeku vložila na oko, kakor se vloži steklo v okvir. Kot okvir naj bi služile veke. — Novo pobudo o praktični uporabi takih očal sta dala brata Miiller v Viesbadenu; eden od teh bratov je naredil leta 1920. doktorat na podlagi svoje razprave o teh steklih, ki. se vložijo v oko, v Marburgu ob Lani.
Prednosti teh vložnih stekel pred navadnimi očali je mnogo. Predvsem je možnost, da se ta stekla razbijejo, zelo majhna, a zraven iega se uporablja steklo, ki se ob udarcu ne razbije na mnogo drobnih koščkov, ampak kvečjemu na dva ali tri kose, ki enostavno sami izpadejo iz očesa. Sicer pa je steklo v očesu ravno tako dobro zavarovano kakor oko samo, medtem ko je nevarnost za razbitje navadnih očal zelo velika. Predvsem pa imajo ta vložna stekla sledeče prednosti: nosilec teh očal ima isto polje vida, kasor če ne bi nosil teh stekel, medtem ko to ni isti slučaj pri navadnih očalih, kjer motijo posebno robovi. Nadalje je znano, da posebno oni, ki nosi očala precej visokih številk, dobro vidijo samo tedaj, če gledajo samo skozi sredo svojih stekel. Pri vloženih steklih je to čisto drugače, kajti stekla se obračajo istočasno z očesom in je zato možnost pogleda popolnoma normalna. Vložena stekla se ne orosijo, ker imajo radi stalnega dotika z očmi vedno enako temperaturo kot oči. Razen tega ima vsak človek, avtomatično napravo, ki briše stekla: veke, ki se vsake toliko časa same od sebe zaprejo. Pri vsem tem pa je skoro najvažnejše, da se „teh očal ne vidi in tega so posebno vesele ženske, ki skrbijo za svojo lepoto.
Vlaganje stekel v oko se vrši brez vsa kih bolečin. Vendar jih je treba mnogo preizkusiti, prodno se najde tako, ki popolnoma naleže na oko. Paziti je treba, da ne pride med oko in steklo zrak, kajti s tem se manjša ostrina vida. če ni vlo ženo popolnoma prilegajoče se steklo, se oko stalno solzi in je treba radi tega mnogo poizkusov, predno se najde primerno steklo. Potem je treba naučiti pacienta, da si sam izvleče in zopet vloži steklo v
V* ;
Bojna ladja »Jurij V.«, ki jo ie krstil pred dnevi angleški kralj. Ladja tehta 35.000 ton in jc opremljena z 38 centimetrskimi navadnimi topovi in z najnovejšimi protiletalskimi
topovi.
oko, česar se pa pacienti naučijo zelo naglo.
Brez ozira na estetiko zunanjosti, pa pomeni ta iznajdba, ki je pa za sedaj še precej draga, velikansko važnost za celo vrsto poklicev. Tako so bili v tem posebno prizadeti gledališki in filmski igralci, letalci, zdravniki itd. V dobi športa, ki vlada sedaj pri nas, moramo to, iznajdbo kar najtopleje pozdraviti. Pomislimo samo, kako nevarnost pomenijo očala za igralca tenisa ali nogometa, če dobi žogo z vso silo v očala, ga lahko tak udarec stane obe očesi. Kopalci in plavači, ki s,o doslej morali odlagati očata, predno so se spustili v vodo, so sedaj rešeni te nadloge. Koliko je bilo tragikomičnih slučajev, da je tak človek zaman iskal svoja očala, iz čisto enostavnega razloga, ker jih ni videl.
Ker je to nekaj koristnega za vse človeštvo, brez razlike na stan, je upati, da si bo kmalu mogel nabaviti taka nevidna očala, tudi vsak neimovit človek, ki bi sicer moral kupiti sedaj kmalu — starinska očala.
Institut za
kačji s?rup Sao-Paolu
V	predmestju skoro milijonskega mesta Sao-Paola -v Braziliji, se nahaja na griču institut, ki skuša omejiti s svojim delovanjem čimbolj nevarne posledice kačjega pika ali ugriza. — Znano ie, da biva v Braziliji, ki se nahaja vsa v tropskih, od-
nosno v subtropskih krajih, ogromno število kač, čijih pik je silno nevaren in v mnogih slučajih smrten, ako ni takojšnja pomoč s protistrupom takoj na razpolago. Zanimivo je, da so kače manjše vrste, torej take, ki se ne dajo opaziti tako zlahka, mnogo bolj nevarne od onih velikanov, ki nas že od daleč opozarjajo nase. Za človeka, ki nosi škornje, v večini slučajev kačji pik ni nevaren, a tem bolj za bosonoge domačine. Letno umre v Braziliji okrog 4000 ljudi od kačjega pika'
Da bi tej nadlogi čimbolj odpomogli, so ustanovili v Sao-Paolu institut, čigar namen je, pripravljanje in izdelovanje kačjih protistrupov in poučevanje prebivalstva o uspešni borbi proti temu svojemu sovražniku. Ujetim kačam odvzamejo strup, ga vbrizgavajo konjem in mulam in iz njihove krvi pripravljajo protistrupe, ki jih o priliki kačjega pika vbrizgajo ponesrečencem. Kače, ki jim jemljejo strup, pa se v ujetništvu upirajo hrani. Živali, ki jih vržejo v njihove kletke, sicer kače ubijejo, vendar jih ne jedo in skoro redno poginejo kače od lakote po večmesečnem postu. Ker malo ali skoro ničesar ne jedo, zelo oslabijo in jim je mogoče odvzeti le majhne količine strupa. Ker pa je Brazilija po svojem obsegu velikanska država, morajo imeti zelo številne kače v imenovanem institutu, da lahko v vseh slučajih nudijo pomoč ponesrečencem.
Z ozirom na veliko potrebo mnogoštevilnih kač, se mnogo domačinov bavi z lovljenjem kač za ta institut. V pricipu
stvari še enkrat načenjati, et. — ■> ...
Prizadeti.
Sv. Križ na Koziaku
Naše zadnie opozorilo na 50-tetpi jubilej »Bralnega društva« je vendarle Prebilo led malobrižriosd tudi tam. kjer bi je ne smelo biti. Baš zdaj ne drži niti izgovor na pomanjkanje časa. kar velja tudi za one, ki se res pečalo z gospodarstvom. Sicer pa bi morala biti glavna briga g. društvenega predsednika ue le za ta jubilej, marveč sploh za živahnejše delovanje društva. Častne posle je treba vedno še bolj spoštovati in upoštevati- kakor pa one. za katere je kdo plačan. To staro pravilo velja še v posebni meri za to društvo, ker ni niti strankarsko in niti le kulturno, ampak zelo važno obmejno narodno društvo- kar bi morali upoštevati vsi »merodajni«. Naše zadnje poročilo moramo v toliko izpopolniti, da sta se med tern ugotovila poleg g. Galundra še dva živeča soustanovitelja. In sicer še dva brata iz znamenite rodbine Hauptman: Anton, posestnik, in Alojz, prevžitkarj oba na Sle-
menu. Tako rekoč v interesu celega našega obmejnega ozemlja — in ne samo Sv. Križa samega - — je, da se za ta jubilei že zdaj kar najresnejše odločno vsi, katerih tudi narodna dolžnost mora biti briga za tako delo.
Cešniira v Bohiniu
Društvo kmetskih iantov iti deklet bo imelo peti redni občni zbor dne 12. marca t. 1. ob 13. uri v gasilski dvorani. Ta dan bo ponovna manifestacija bohinjske kmetske mladine, ki bo pokazala, da res koraka k napredku naših vasi. Zato se vsi člani in članice vabijo, da se brez izjeme udeležijo iega zborovanja. Vabijo se pa tudi tovariši in tovarišice, ki hočejo pristopiti v naše vrste, da se zbere čim večja kmetska mladinska armada kajti le v skupnosti bo naša rešitev. 2. febr. je društvo vprizorilo lepo uspelo igro »iMatajev Matija«. Vse vloge so bile Prav dobro izpeljane, zlasti vlogi Andraža in Matije.. Udeležba na igri jc bila tako velika, da je bila dvorana nabito polna. — V nedeljo, t. j. bilo 26. febr. t. 1.. bi se bile vršile smučarske in sankarske tekme,
ki so pa na žalost morale odpasti. Upamo na, da jih bonio šc letos lahko priredili. — Društveni odbor jc tudi sklenil, da bo napravil v kratkem živinozdravniško predavanje v gasilski dvorani: dan še ni določen, pač pa bo v kra*kem. D ruš Ivo bo ustanovilo posebno živinozdravsko sekcijo, ki bo imela nalogo skrbeti za napravo raznega orodja, ki se rabi pri nesrečah pri živini. To zamisel vsi živinorejci odobravajo. Le tako naprej!	Kmetski	sin.
Uubliana
Veliko učiteljsko zborovanje v Ljubljani.
V	soboto, dne 11. marca bo v Ljubljani veliko učiteljsko zborovanje JUU, katerega se bo udeležilo po dosedanjih prijavah devet sieskih društev, in sicer: 1. Ljubljana — mesto. 2. Ljubljana — vzhodni del. 3. Ljubljana — zahodni del. 4. Škofja Loka. 5- Kamnik. 6. Logatec. 7. Kranj. 8. Litija. 9. Laško. Sresko učiteljsko društvo JUU Črnomelj bo zborovalo v soboto, 4. marca t. 1. ob 12.30 uri najverjetnejše v Črnomlju. Dnevni red in kraj bosta pravočasno javljena.
N bil kot človek židovskega pokolenja, !2"aja že iz njegovega rodovnika (Mat. t, I—.17) Sam se je imenoval »sin Davidov«, izjavil je, da ne odstrani Morsove postave, temveč da jo le dopolni ,n. strogo je izpolnjeval vse verske predpiše. Na njegovem križu pa je stal na-P's: »Jezus Nazarenski, kralj Judov«. — 'Udi židje sami ga smatrajo kot svojega, ?asi le kot človeka in ne kot Boga. Tako pravi n. pr. židovski zgodovinar Pr. Muckle v svoji knjigi »Der Geist der ju-dischen Kultur u. das Abendland« (1923, str- 589) »da sliči Kristovo delovanje Povsem delu prerokov in da ima njegovo uuševno življenje vse znake židovskega ‘iuhovnepja junaka«.	v
istotako so bili Židje Odresenikova mati, vsi apostoli in vsi (neposredni) “venci. Zato je tudi antisemitizem iz ver-tklh vzrokov povsem neutemeljen.
4. židovski narod.
Le hočemo rešiti sporno vprašanje, ali so Židje poseben narod, si moramo biti
predvsem na jasnem, kaj je narod. Ta pojem pa je prav tako nejasen in sporen, kakor je pojem rase. To dokazuje že zgodovina, ker se je ta pojem v preteklosti često menjal. V starem veku so tvorili »narod« (natio) samo svobodni, ki so imeli vse državljanske pravjee. Niso pa spadali sem sužnji, ki so bili pravno samo stvari, dasi so bili često istega pokolenja kakor njihovi gospodarji, govorili isti jezik, imeli isto veroizpoved, Iste običaje itd. Slične so bite razmere tudi v srednjem veku in še dolgo potem, ko so bili »narod« samo posvetni 'm cerkveni velikaši — predvsem vladarji in njihove rodbine — medtem ko so bili vsi drugi samo podaniki (plebs). Začetki pojma »narod« v današnjem smislu segajo deloma v dobo renesanse in reforma cije. Zlasti važna je bila francoska revolucija, ko so se uveljavile — vsaj v teoriji — ideje enakosti, bratstva in svobode vseh. Pospeševala je razvoj narodnosti predvsem romantika. Tako se je razvilo moderno pojmovanje naroda šele tekom zadnjih 150 let. Pa tudi danes ta
pojem ni povsod enak. Tako smatrajo n. pr. Francozi kot svoje sonarodnjake vse pripadnike francoske republike s kolonijami vred, ne glede na njihovo poreklo, jezik itd. Istotako, so »švicarski narod« Nemci, Francozi, Italijani in Re-toromani, ki žive v Švici. Prevladuje pa naziranje, da je »narod« občesto ljudi, ki imajo isto poreklo, isti jezik, isto domovino, isti značaj, isto tradicijo in isto ali vsaj slično veroizpoved.
Ta definicija pa velja samo v teoriji; kajti v praksi ni niti enega objektivnega, vedno in povsod veljavnega znaka za narodno pripadnost. Da poreklo ni tak znak, priča že dejstv.o, da so se ljudje vedno mešali in da tvorijo posamezne narode pripadniki najrazličnejših ras. Tudi (narodni) jezik ni zanesljivo merilo, ker govore lahko pripadniki raznih naroaov isti jezik kakor angleščino Angleži, Irci, črnci v Sev. Ameriki, francoščino Francozi in mulati na Haitiju, španščino Španci in Indijanci (oz. mestici) v Srednji in Južni Ameriki itd. Mogoče je tudi, da govor« pripadniki istega naroda različne
jezike kakor Norvežani »laudmai« in »riksnial«. Znatno vlogo imajo narečja, ki so lahko tako različna, da se pripadniki istega naroda medseboj ne razumejo. Kot vzgled naj služijo Kitajci na severu in jugu, ki se poslužujejo v medsebojnem občevanju spakerirane angleščine. Slednjič lahko menjajo narodi svoje jezike. —-Če bi	bila	domovina	(t.	j. določen dej
zemeljske površine) znak narodnosti, bi izgubili izseljenci — zlasti, če zapusa-trajno	svoj	rodni kraj	—	obenem svojo
narodnost.	Značaj narodov je ^odvisen
predvsem od zemljepisnih, političnih iri drugih prilik. Zato so značaji narodov, ki žive v enakih razmerah, tudi več ali manj enaki.	To.	dokazujejo	n.	pr. narodi, ki
žive ob Sredozemskem morju. Isto veija tudi za tradicijo oziroma kulturo. Zato govorimo n. pr. o zapadno-evropski kulturi, ki je skupna raznim narodom. Da veroizpoved nima za narodnost večjega pomena priča že dejstvo, da pripadajo velikim verskim edinicam (krščanstvu, islamu, budizmu i. dr.) najrazličnejši narodi.
plačuje institut za kačo z eno dozo protistrupa, ki varuje proti ugrizu te kače. Pri šestih kačah dodajo še brizgalko, s katero se protistrup vbrizga v človeka. — Kače žive na majhnih travnikih, obdanih z zidom, ki je 1 in pol metra visok in popolnoma gladek, da se po njem kače ne morejo vzpenjati. Kakor večje krtine izgledajo umetno zgrajena domovališča kač, ki se večinoma leno vlačijo po travi.
—	Kadar potrebujejo strup, stopi eden od uslužbencev, običajno oblečen, samo v škornjih, z leseno palico, ki ima na koncu kot nekake klešče, na tak travnik in pograbi kačo, ki se mu zdi primerna. Ko jo prinese v poseben prostor, jo zgrabi drugi s posebnimi kleščami tik za glavo, a tretji ji pomoli pred usta tenko stekle-ničico. Razjarjena kača udari z zobmi v steklenico in izpusti pri tem v njo strup. Količina, ki jo da kača naenkrat, znaša 0.05 do 1 kubičnega cm.
Strupene kače so po svoji velikosti razmeroma majhne, najdaljša v tem institutu meri 2.40 in tehta 5.40 kg. Po svoji naravi so v gibanju počasne in pred zasledovalcem ne beže, temveč se mu postavijo v bran. Zvijejo se v klobčič, da imajo oporo, ter nato dvignejo prednji del telesa ter so tako pripravljene na udar.
Konje in mule zastrupljajo postopoma, kajti moramo vedeti, da je šele kri onega konja, ki vzdrži brez posledic količino 6 kubičnih centimetrov, dobra kot protistrup, a da je že ena desetinka miligrama, torej šestdesettisoči del od 6 kub. cm dovolj, da pokaže konj težke znake zastrup-ljenja. Zato je prva doza, ki se jim vbrizga, 1 dvajsetinka miligrama, in šele postopoma se pride do količine 6 kub. cm.
Institut izdeluje štiri vrste seruma; tri vrste so kot protistrup proti piku treh najbolj razširjenih vrst kac, a četrta je nekak splošni protistrup, ki vsaj deloma deluje proti vsem kačjim strupom in čigar namen je, da pičena oseba vsaj tako dolgo ostane pri življenju, dokler ne prinesejo pravega, specijelnega protistrupa. Razumljivo je, da se Braziljanci poslužujejo tega instituta ter da se dajo že iz preventivnih razlogov prav pogosto imunizirati kar cele vasi in naselbine proti kačjemu piku. Da igra v raznašanju teh serumov aero-plan veliko vlogo, je jasno, železnica in pošta raznašajo pošiljke protistrupov brezplačno na najhitrejši način, ki jim je na razpolago.
Nov ženski poklic
V	Ameriki, Franciji in Angliji, kjer je zdravljenje z dijeto močno napredovalo, so se začele žene in dekleta posvečati poklicu sester in asistentinj, ki se bavijo z ^ijetetično kuho in zdravljenjem.
Za tak poklic pa so potrebna poleg prirojenih lastnosti kot so obzirnost, ten-
kočutnost in razumevanje za bolnika, tudi praktična in teoretična znanja, ki se jih učenke pridobijo z učenjem.
Predvsem mora biti taka sestra ali asi-stentinja — kot ji pravijo v večjih sanatorjih, zdraviliščih itd. — odlična kuharica. Poznati mora vse potankosti normalne in dijetetične kuhinje, saj mora vendar iz snovi, ki so ji na razpolago, pripraviti to, kar predpiše zdravnik. Kako težko je to zlasti v sanatorjih, penzionih in zdraviliščih, ki so oddaljena od vlakov in avtobusov, in kjer nima vseh stvari na razpolago. Taka asistentinja mora znati s pomočjo najmanjših dodatkov sestaviti okusno jed na najrazličnejše načine, da ne postane bolniku preenolična. Na eni strani mora slediti zdravnikovim predpisom, na drugi strani pa zadovoljiti bolni ka, ki si želi vedno boljšo hrano.
Asistentinje si pridobijo potrebno izobrazbo v posebnih kurzih. Sprejete so le tiste učenke, ki dobro obvladajo normalno meščansko kuhinjo. V tem kurzu se uče anatomije prebavnih organov, spoznavajo učinke menjavanja snovi in fiziologijo prehranjevanja. Kajti le tista, ki dobro vse to obvlada, lahko razume in pravilno sestavlja dijetetično hrano. Nadalje se uče v kurzu nauka o živilih, o posebnih lastnostih živil, sestavljanja in uporabe posameznih živil itd. Nazadnje pride na vrsto praktična priprava jedil, in sicer najprej za navadne bolezni, pozneje za bolj komplicirane slučaje.
raznovrstno svilo p o c e n ' P° 8, 10, 12 din meter
se priporoča Prl
I. Trpin-u
Maribor Vetrniska ul.iS
PAV PASTA
■	Kvalitetno	Ustilo
Zatajiti Mi n v uiti beli Irgoilni
___________________   za	če	vile	in
usnje iz najtinejiih voskov in originalnega francoskega bal’ zam terpentina
Praktični nasvet!
Da perilo postane belo. Poleti se vsaka gospodinja veseli velike žehte. Brez posebnega truda postane perilo belo, ker se suši na soneti. Pozimi pa perila ne moremo sušiti pod milim nebom, sončni žarki so redki in mrzel veter ne da, da bi se perilo hitro takrat lahko lepo perilo. Zadnii vodi za iz-plakovanje perila naj primeša deset gramov terpentinovega olja, ki perilo obeli, ne da bi mu škodovalo.
Kako snažimo lesene predmete. te umivamo lesene predmete, postanejo prav kmalu sivi. Boljše je, če uporabljamo pri tem pesek. Desko, kuhalnico, lopar in drugo pomočimo najprej v torto vodo, potem pa na-suiemo na močno platneno krpo nekaj drobnega peska in z njim podrgnemo umazane predmete, ki bodo kmalu spet lepo beli. Lesenih predmetov ne smemo nikoli sušiti na vročem štedilniku ali pa na soncu, ker se potem radi ukrivijo.
Mastno posodo hitro in lahko očistimo, če primešamo vodi za pomivanje nekaj kisa. Soda tudi posodo lepo očisti, vendar škoduje polituri.
Podloga fz usnja v moških klobukih se
hitro zamaže, jo pa prav tako hitro osna-žimo, in sicer s tem, da jo odrgnemo s platneno krpico, ki io pomakamo v vodo. kateri smo primešali dve tretjini salmiaka
Mali oglasi
beseda 0*55 din, dopisovanje po 1*50 din: inse-ratni davek do 40 besed V-din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor /e priložiti 3'-dln v znamkah
IIMIiiilliilltiliiliMiliiiiililHiiliillllilikiiilliiiliiiiiiHiiiiiiilUHi   -
Ter od premoga te dobi
po din 1*- pri dostevi soda pri ŽELEZARNI A. POGAČNIK Ruše---------------------------------------------------
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiM
Kupujte
ori tvrdkah ki oslašuiejo v
Hmelievke
mmammmmmmammammmmmmmamrnammBm
smrekove in jelove
ima večjo množino naprodaj Uprava veleposestva
Krumperk, pošta Dob pri Domžalah
AUGUST GAILIT:
27
Potepuhovi letni časi
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS
»Kaj sem nameraval?« ponovi zvonar tarnajoče. »Novi cerkovnik iz Paasorja me pošilja semkaj z obvestilom. Dejal je: „Poslušaj, stari zvonar Aado Sarn! Pojdi in povej ljudem na Terikestah, da ne morem danes priti! Tamkaj imajo krst in druge uradne opravke, toda jaz moram v nasprotno stran, kajti tam so me bili preje naprosili".«
»O kakšnem cerkovniku pa govoriš, stari Siirn?« vpraša Kadri Parvi hudomušno.
»O novem cerkovniku v Paasorju!« pojasni zvonar. »Dejal mi je: „Pojdi in sporoči ljudem na Terikestah!“ — In sem Šel. Priletel bi bil le-sem ko blisk, toda med potjo sem zavil k svojemu dragemu svaku. Tam so me, ubogega moža, kar obdržali. Prisilili so me k delu in mi porinili koso v roke.«
»Toda paasorski cerkovnik je vendar tu! Ali ga ne vidiš?« se smehlja Martin Meos in pokaže s palcem na Toomasa Nipernaadija. »Saj vendar sam vidiš, ti stari štor: Tukajle sedi tvoj novi gospod cerkovnik iz Paasorja!«
Ljudje so se zakrohotali, kričali in ga posmehljivo gledali. Tako je tekel, da mu je, zmanjkovalo sape, oni ga pa sprejemajo s starim štorom!
Aado Sflrn pristopi k Nipernaadlju. Blede™ moža motri od spredaj in od zadaj.
»To ni paasorski cerkovnik!« pravi počasi in pomembno. »Ne vem, koga ste bili povabili v piianosti na slavnost. Pravi cerkovnik iz Paasorja je odšej na drugo stran in pride šele jutri zjutraj.«
»Ta je pa imenitna!« se zakrohoče To-tiis Tikuta vzradoščeno. »Ali sem prav sli-
šal? Tale tukaj ni paasorski cerkovnik? Toda on je vendar krstil otroka, imel prekrasen govor Kadri na čast in blagoslovil novoporočenca! Ali pa sem morebiti tako pijan, da vidim strašila?«
»Strašila, nič drugega ko strašila!« pravi stari AapsipSS bedasto in si vnovič nalije.
Prežet od strahu, s/koči Taavet Joona s klopi.
»Oprostite, prosim!« reče mrtvaško bled s trepetajočim glasom. »Midva prihajava z Maarle, iščeva dela in zaslužka, cerkovnik pa ni nihče od naju. Potepuha sva. Peti znava, igrati in Izsuševati močvirja. Nipermaadijev krst in pridiga, — vse to je bila le sala, nič drugega. Prosiva oproščenja, in ne vzemite te stvari tako resno!«
»O sramote!« zakriči Kadri Parvi jokaje.
»Oprostite, prosim, midva sva potepuha«, ponovi Joona in se proseče ozira okoli sebe.
»Oprostite?« prayi Martin Meos s hripavim, zamolklim glasom. »Oprostite? štiri teleta smo ubili, zaklali dva prašiča, neštevilna jagnjeta, vrgli smo čez ogenj race, kokoši, purane. Napekli smo grmade belega kruha in kolačev, koliko košar žganja je že steklo po grlih, — in vse to naj bo samo za smešno šalo, za potepuško burko? In vnuček po vsem tem torej še krščen ni? In ga bo treba še enkrat krstiti? Vse še enkrat od kraja? Da b! te grom in strela —!«
Poskočil je in prevrnH slavnostno mizo. Krožniki in sklede z žolico so se veselo zakotalile po podu, kakor da bi be-
hbbbese
žale pred razjarjenim možem. 2enske in otroci so vrešče zbežali proti vratom ln oknom. Nekdo razbije šipe in se požene na prosto.
V	tem trenutku je vsa družba živa ko da bi dobila perutnice.
»Kje je cerkovnik? Kje tiči ta slepar?« kričijo glasovi zmešano.
»Cerkovnika sem! Cerkovnika sem! Mi ga bomo krstili in mu napravili pridigo!« je klical pijani reditelj Jaan Jarski.
»Tak tako torej!« se dere stari Tomo Tikuta. »Družina mojal Hej, ljudje moji! Zberite se okoli mene, da se bomo skupaj borili!«
Tomo Tikuta grabi za steklenicami, ko-trljajočimi se po tleh, in jih meče v gnečo. čisto vseeno mu je, koga poškoduje! Glavna stvar je, da se razvije tepež. V vsej hiši ne sme ostati niti ena šipa cela, niti ena vrata nerazbita! — Končno so Kadri Parvi poplačani vsi njen? grehi in krivičnosti! Končno je prišla ura poravnave in povračila! Osmešena je do smrti. Zdaj bo roža saronska doživela nevihto, ki ji bo potrgala vse liste! Gola bo stala babnica tukaj v vsej svoji grdoti! Zdaj bo prišla nad njo kazen, ki je Tonis Tikuta vse svoje življenje prosil nebo za njo. Hvaljen in češčen bodi najvišji v nebesih in — in Tonis Tikuta je od veselja kričal in lučal steklenice in sklede med ljudi.
Možje so se pripravljali kakor divji biki. Z votlim sopihanjem, z glavami sklonjenimi na prša in s stisnjenimi očmi so se zaganjali drug v drugega. Od slavnostnega omizja ni ostalo nič drugega ko črepinje, trske in luže po tleh.
»Kje je cerkovnik? Rotim vas, kje je cerkovnik, ta obešenjaški razbojnik?« se je drl Jaan Jarski.
Toda, zdaj ni imel nihče časa, da bi zasledoval cerkovnika. Drugi nasprotniki in lopovi so se zdaj našli!
»0 naš Jezus Kristus in nesrečni Ka-naan!« je zastokal Joona, hiteč proti oknu.
Jakob AaapsipSS ga je opazil, skočil za njim in ga zagrabil za rokav.
»Aha, to si pa ti! Eden od goljufov!« je kričal hudobno.	»
Ranocelnik Madis Jarski se je od strašnega hrupa m kričanja predramil. Posadu se je na zadnjico in prisluškoval.
Torej vendarle?« je premišljeval dvomeče in prislonil dlan k ušesu. Ko ntCJ splošnim razgrajanjem im ženskim kričanjem zasliši glasen jok, se požene na noge, prižge luč in uredi svoja zdravila-Ne, ne, hudiča, zdaj pa res ni nobenega dvoma več, da je stvar v redu: v ms bo imel zdaj pravo delo. O svojih vaskin rojakih se torej ni varal! Kri ostane kri. Vlažen les se težko vname; sika in prsna, kadar pa šinejo plameni kvišku,'jih tis pogasi nobena moč na svetu. Da bi se le reditelji pobrigali in ranjenega prinesli sem! Za ostalo bo že on skrbel Madisu Jarskemu ni bilo treba d0i£j' čakati. Prvega ranjenca so že privlekli« Toda sem ga niso spravili reditelji, marveč ženske. Javkajoč so vlačile po tlen prvega ranjenca — Tonisa Tikuto. N'C pomembnega in resnega: nekaj steklenin črepinj v glavi, nekaj modrih rop;ov naa očmi, trije zobje še zadnji trenutek rešeni iz grla, na bradi in vratu običajni sledovi nohtov, na plečih samo n13'"!)*! rana, izvirajoča bržčas od zob, leva roka izpahnjena, nos za polovico svoje velikosti’narasel od krepkega udarca.
»Pusti me, da grem nazaj v pretep•< ie fantaziral Tonis Tikuta. »Ne prizanašaj mi! Pokažem jim, da bodo vriskal' Družina moja, hej, družina moja! Zberite se okoli mene, da se borimo skupa'!* »Kako je vendar to lepo! Kako vzvišeno je življenje!« si misli vzradoščeno Madis jarski.	,
Kmalu prileti v kaščo drueri ranlenec. To je red!te1l Jakob Aansinaa, obraz je že tako ves prebit in stolčen, da igra v vseh barvah.
(Dalje prihodnjič)-
srss »Edinosti« v	ss*?*