Januš Golec: Pagatl. (Iz življenja in žalostne smrti udomačenega lisjaka.) Se ne spominjam več, ob kaki prdliki smo kunili pred vojno pri Sv. Pankraciju na Kozjaku kres. Pri plamtečem kresu mi je porradil stari Kočnik iz vreče kot mače malega liajaka. Ždvaka je samo pihala, bila krotka in sem jo zbasal v žep na sukni. Po vstopu v svojo kaplansko sobo sem priveza! lisjace za motvoz k svoji postelji, da mi ne bi ušlo v nooi. Drugo jutro je bil odgrižen motvoz, lisjaka nikjer, čeravno so bila okna ter vrata prav skrbno zaprta. Pretaknil sem bogzna kolikoikrat celo sobo, .zaman. V nooi, ko sem spal, me je prebudilo kraspanje v žimnici pod menoj. Nekaj je grizlo, kraspalo in zopet je bila popolna tišina . . . Ravno o remšniski kaplamiji je zapisal rajni župnik Junij Žmavc v kraniko, da tamkaj straši prav opasno. Domišljija o nočnlh strahovih me je nagnala čisto pod odejo, ko se je ponovilo pod menoj rožljanje, ki je bilo resnično in ne kake sanje, ker sem bil vzbujen bolj nego kedaj po dnevu. Skoci'1 sem iz postelje, pnižgal luč, dvignil žimnico iz posfelje, posvetil med peresa in izza teh me je pozdravilo dvoje lisičjih očesc. Lisjacek se je bil zatekel med peresa v žimnici in me strašil. Izvlekel sem ga, piuvezal ponovno za postelj in tako sem ga našel tudi drugo jutro. Največjega veselja s tem raladim iisjakom niisem imel jaz, pač pa moj župnik, ikateremu sem podaril rade volje živalco. Lisjak je dobil ime Pagatl, bil je eisto krotek in jedel je vse, kar se mu je dalo. Že koj skraja se je znal postaviti po robu s pihanjem maekom in psom. Omenjene domače živali so se kimalu navadile na novega gosta in ga pustile pni miru, ker je užival poseibino dejansko Ijubezen od strani g. župnika. Ženske niso bile navdušene za lisičjega župnlikovega Ijubčka, saj je para preveč smrdel in ni bil nič kaj snažen. Rasel je bitro ter postajal za kuhinjo vedno vecja nadloga. Tudi g. župnik je pnistal s oasom na to, da se Pagatla priklene na dolgo verigo in ga prestavi rz kuMnje v klet na dvorišču, kamor iso shranjevali po zimi repo za svinje. Lisjak je bil na tako dolgi verigi, da je segla doli v klet in še preoej daleč na dvorisce. Ko mu je bila enkrat omejena svoboda z verigo, je ostal Pagatl krotek le za domaoe, katere je vse poznal dobro, oad tujcem je pa jeznorito zapdhal in mu kazal zobe. Klet je celo prekopal, a naijrajši je sedel pred kletjo na leseoi kladi in opaizoval od tamkaj v vsej ponižnosti kure, gosi, race in pava, kfi je vozil svojo ošabno kocijo med ikuretino. Ako je znal pretkanec lisiičji, da ga je opazovalo od daleč človeško oko, je kure samo poželjivo gledal, storil ni nobeni prav nič žalega. Kakor hitro je bil čisto sam, je planil med kokošti s klade iin bliskoma je izginil s kurjo pečenko v klet. Zanimlivo ga je bilo opazovati, ako so rnu dali kuhane svinjske kožice (ki se odrežejo od speha). Teh ni pojedel, amipaik jiih branil koit vabo za kurji lov. Kakor hiitro se je čutil neopazovanega, je smuknil z glavo za zgoraj omenjeno klado, nategnil jermen na vraitu in se prikazal izza klade brez verige v polni prostosti. V gobec si |e naitlačil kožice in |ih raznesel !_po dvorišču tako daleč, kakor je segla dolžina njegove verige. Ko je opravil ta posel, je bil za klado in od vratu mu je bingljala veriga. Sedel je na svoj opazovaJni stolec in motril čisto miroljiibno kurje kraljestvo. Petelin je iztaknil nastavljene kožice in jK>klical svoje družioe na pojedimo. En prestrašeni kokodajsk in Pagatl je emukniil v klet s silastaeijišo pečenko, nego so bile kuhane svinjske kožice. Upal se je vedno le nad kure, ne nad gosi, raoe ali celo nad ipava. Ta pretkani lov na kure je bil y največjo zabavo g. župniku, žemske so bile pa drugega mmenja in v župnikovi odsotaosti je občutil Pagatl večkrat, kaj sta glad in poleno preko hrbta. Iiz malega lisjačka se je razvil že po enem letu moeen ter dobro rejen lisjak, katerega je hodilo vse gledat in se «5udit njegovi krolkositli. Vsak župnilcov gost je bil povabljen, da si je ogledal Pagatla in pohvalil njegove talente. Enkrat se je diivil nad Mjsjakom agent, ki je prodajal one znane alfa-kotle. Dekla je božala Pagatla po glavi, ta |e sedel na kladi in se zadovoljno dobrikal svoji znanki. Stegnil je roko proti lisicji glavi še ta agent. Ni utegndl živali niti se dotakniit, že mu je pregrznil fejak kazalec na desni roki skoz in skoz. Dedec je zakričal, izdrl z vso silo svoj prst izpod Msičjdh zob, sd obliznil kri iz rane, vtaknil obgrizeno roko v žep in bežal preko dvorišca v bližnjo gostilno. Tujcev Pagatl ni maral, napram domacim je bil oisto krotek in od treh domaoih. psov, od katerih sta bila dva lovska, se ni :zmenil nobeden za udomačenega lisjaka. Haska od razvajene živali ni bilo nobenega, pač pa prav izdatna izguba glede kurjega ropa. Kljub temu je ostal Pagatl v največji -milosti pri g. župniku, ki mu ni samo privošoil neumnih kur, da, smejal se je na ves glas, če je videl Msjaka, kako je čapnil po kuri in hušnil v klet. Pagatla smo imeli že cela tni leta in si lahko vsakdo predstavlja, kolliko kur je romalo v tej dobi skozi njegov roparski želodec. In baš ono zimo, ko je stapil Pagatl v cetrto leto, je g. župnik bolehal in moral zgodaj v postelj. Nekega prav mrz lega večera je lisjak odtrgal verigo malo pod vnatom in se sprehajal ter lajal cisto prosto po dvorišču. Dekla je drzneža ulovila in zvezala pretrgamii lanec z žico. Krog 11. ure v noči je bil mroina zopet samo s ko&čekoim verige na dvoru in tedaj bi ga bil moral iti jaz priklepaft. Ko me je klicala goispodinja, naj bi ugnal zverioo, sem se potuknil, kakor bi ne slišal, ker sem bil uverjen, da Pagatl ne more pr^ko plota in ga bom priklenil zjutraj, predno bom šel maševait. Drugo jutro mi je zginil lisjak čisto iz skrbi in odpravil sem se v cerkev, ne da bi bil pogledal na dv-orišče. Stopivšl po službi božji iz zakristije, sem ugledal že od daleč Avbrebtovega Mundeka, ki je nesel za zadnji nogi na paMci preko rame veliko lisiico, kateri je bingljal kos verige od vratu. Ta pogled mi je pojasnlil žalostno usodo našega Pagatla in izelo me je zaskrbelo, kaj bo rekel g. župnik. Znrazal sem se skozi vrata na župnišču in jo ubral kar preko stopnic v svojo sobo. V pisaraii je pokašljeval Pagatlov krušni oče, ko je vstopil fant z lisjakom preko rame. G. župnik kot lovec je bil vesel lisiičjega plena in pogladil lepo in veliko žival preko hrbta. Na poti od repa proti vratu je zadela župmikova roka na jermen krog vratu in na bingljajoci kos verige. Gospod se je ustrasil in kriknil bolestno: »To je moj Pagatl!« Dečko je razlagal nedolžno, kako se je zmotil lisjak v temnii noči med njihove gosi v hlevu in bil tako drzen, da niti bežal ni pred psom, ki se je zaganjal vanj. Lajanje psa je spravilo vse ipo koncu. Latili so se ponocnjaka z vilami in ga pobili do smrti. G. župnik je poslušal mirno porooilo o žaJostnd smrti več nego triletnega Pagatla, ni fanitu nič zameril, ker mu ni ubil nalašc najdražje živali, še goldinar mu je dal, ker je pninesel ubito žrtev v župnišče. Župniiik je dobro znal, kdo je kriv smrti Pagatla in sva jih tudi slišala z gospodinjo, kakor sva pač zaslmžila radi malomarnosti. Zažugano nama je bilo, da ne bo prihodnjo pomlad na farovškeam dvorišču samo eden Pagatl, ampak vec, če tudi bodo pomorili vse ikure, gosi, race in celo se pava. Potrti gospod se je kujal nekaj časa nad menoj, niti posmiliati se nisem upal njegovi žalosti ter užaljenosti. Po srcu in odknito povedano, jaz sem bil Pagatlove smrti vesel, ker je 1ndi moj želodec pnijatelj kurje pečenke in ne samo lisičji. t Žalovanje za rajnim Pagatlom se je jioleglo primeroma Mtro, ker čas ozdravi vse, vendar g. župnik kljub ipretnji ni narocil ubitemu lisjaku nobenega naslednika.