Z10. Številka. Pavialnl franke v državi SMS. V lilttllni, i vrt* 10. septembra 1919. Ul. lito, LOfEKSKI Izhaja tm*M dan sveder, termeatal aeael|a ta »razmik«. tas srati: Prostor 1 ml m X 54 m! m za navadne in male oglase 40 viiu, ta uradne razglase 60 vln^ za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Vpravnttrvo „81ov. Naroda« in „Narodna Tlakama" Knaflora ulica it 5, pritlično. — Telefon it 90. Slovenski Narod" volta v L|nbl|anl In po pottl i m t Jngoalavl|li celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ....... » 42*— 3 mesečno......„ 21*— 1 .......7-- V lnosenutvo i celoletno......K 95-— polletno .......„ 50*— 3 mesečno . • »'•••« 26'— M . ..... k. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slo*#. Naroda" KnnBovn aliea M. i, L Telefon eter. S4. Dopisa aprel Le podpisano in sadoatno Rokopisov no vrača. ~W Posameina Številka velja 40 vinarjev, Plebiscita (Situacijsko poročilo.) P o d j u n o, 6. sept. Na slovenskem Koroškem in sicer v našem plebiscitnem pasu A, nem-škutarji ne razširjajo samo govorice, katere je vlada zavrnila v posebnem komunikeju, ampak še druge, mnogo nevarnejše govorice, ki imajo svoj izvor tudi v Celovcu. V Celovcu so namreč začeli z vsemi silami delati na to, da mora jugoslovansko vojaštvo naš pas zapustiti. V to svrho so pred par dnevi priredili v Celovcu pred antantno misijo hrupne demonstrcije in sicer pod pretvezo, da jugoslovanski vojaki terorizirajo prebivalstvo v pasu A. Kakor na komando, so začeli pisati nemški koroški listi o nasilstvih, ki jih baje uganjajo Jugoslovani na Spodnjem Koroškem. »Der sudslawische Druck in Unter-karnten, Die sttdslawiscben Gevvalt-herrschaften, sudslavvische Ge\valtig-keit, siidslawische Gewaltmassre:-reln Itd. se glasijo članki in s takimi zlaga-nimi noticami vplivajo na antantno misijo, katero vabijo k vsem svojim prireditvam. Vse prireditve so prikrojene zopet pod devizo: »Koroško Korošcem!« Na teh prireditvah nastopajo kaki izgnani učitelji in drugi, kot Slovenci z različnimi izmišljotinami. Splošno in namenoma se širi vest, da bo an-tantna misija pognala jugoslovanske vojake iz dežele. Ker dobivajo nemškutarji v Spodnji Koroški še vedno kak stik z nemškimi nacijonalci v Celovcu, se sedaj tudi že v našem pasu govori o tem, da bodo morali vsi jugoslovanski vojaki Koroško zapustiti. Tisti, ki take govorice razširjajo, govorijo pri takih prilikah v tem zmislu, da to obžalujejo, češ, kaj so vse uganjali nemški vojaki«^ in sedaj je zopet taka nevarnost, da bo glasovanje precej nevarno itd. itd. Ljudstvo, ki je občutilo zdivianost nemških vojakov po naših krajih, je seveda precej zbegano, posebno pa na meji. V tem oziru je treba ugotoviti, da bi žendar-merija, ako ostane sama. absolutno ne zadostovala, da varuje naš pas, pred napadi nemških tolp, ki bi nalašč vznemirile naše ozemlje. Absolutno izključeno pa je, da bi se po celi obsežni meji imelo toliko žendarmeriie. Morali bi biti to žendarmerijski bataljoni, kar je potem itak isto, kakor redno vojaštvo. Ako so v Parizu bili mnenja, da zadostuje domača žendarmerija za vzdrževanje reda in miru, so bili tega mnenja samo radi tega- ker še vedno ne poznajo Nemcev, še manje pa koroških Nemcev. Verolomnost, podivjanost in zahrbtnost teh ljudi pa poznajo Slovenci na Koroškem, pozna slovenska vlada v Ljubljani in jih pozna gotovo tudi vže do dobrega vlada v Beogradu. Ako bi torej tudi kaka misija nahujskana od Celovčanov, ki so izgubljeni, ako ne dobijo slovenskega pasa na Koroškem, hotela siliti na izpraznitev našega pasa od strani našega vo-ištva, bi se morala vlada temu odločno upreti. Glasovanje je izključeno, ako ni našega vojaštva v našem pasu. Pod normalnimi razmerami bi tega ne bilo treba, toda z ozirom na to, Kar se je zgodilo preje in z ozirom na grožnje, ki se sedaj trosijo, je popolnoma umevno, da bi se ljudstvo ne upalo iti na glasovanje. Linija, katero je zasedlo naše vojaštvo, je demarkacijska linija, ki je bila priznana tudi od antante. Ce smo bili vže tako popustljivi, da smo na povelje izpraznili Celovec in za to sprejeli ironično pohvalo iz Pariza, ne smemo postopati še nadalje na tako samomorilen način. Postopanje Celovčanov je umevno, ker je njihov interes, da žrtvujejo milijone in storijo vse, da bi si pridržali svoje zaledje in da bi se gospodarsko rešiiL Temu nasproti pa tudi naše postopanje ne sme biti polovičarsko. S tem, da mi držimo pas A, si držimo samo lastno zemljo in sicer v svesti, da so nam tudi na Koroškem vže dosti slovenske zemlje ukradli. Tega naj vlada nikakor ne pozabi. Ravno tako trda naj bo vlada tudi glede načina glasovanja. Tudi v tem oziru zahtevajo Nemci, da glasujejo v tem pasu razni Nemci, ki se potikajo po celi Avstriji. Glasovanje naj izvršijo naše olasti in to glasovanje naj bo merodaj-n.o za našo vlado in naše vojaštvo, pa nlkdo drugi!! — Punktum! Gospodarska Mm iii§. (Od našega posebnega poročevalca.) Trst, 26. avgusta. Gospodarski položaj Italije postaja od dne do dne bolj prekaren. Številke govore, da se ne nahaja Italija v nič boljšem položaju kot Avstrijska Republika, a v koliko je premagana in »gospodarsko uničena« Nemčija na boljšem od »zmagovite« Italije, se ne da niti od daleč primerjati. Nitti, italijanski ministrski predsednik, mož ki pač najboljše pozna bogastvo in revščino Italije, prav nič ne prikriva, kje bo Italija čez mesec in dan, če se stvar ne obrne. IVlož je govoril v teku tega meseca že trikrat o bolečinah Italije: prvič gospodom senatorjem, drugič Amerikancem ali pravzaprav amerikanskim stricem, potem Japoncem. V nedeljo je pa poslal vsem prefektom laških LISTEK. Jenkova petdesetletnica (1835-1869) Zorna pač skoraj pomlad zašije zemlji slovenski, tvojega srca tedaj spolni ene bodo želje. Josip Stritar (Na Jenkovem grobu.) Preroške besede Stritarjeve, s katerimi je končal svojo krasno elegijo na Jenkovem grobu, so se uresničile. Zorna pomlad je zasijala zemlji slovenski in želje pevca naše narodne himne so se spolnile. A to ni bilo tako skoraj, kakor je prerokoval pesnik, treba je bilo — pol stoletja. Dne 18. oktobra bo minilo sto let od takrat, ko je nastal na kranjskem pokopališču poleg Prešernovega groba nov grob — grob Simona Jenka. Čutimo, da je naša dolžnost, da se spomnimo te petdesetletnice, naša pevska in narodna prosvetna dru-štva bodo imela dovolj vzrokov, da proslave ta spomin. 2ivljenje Simona Jenka spada v dobo med 1. 1848 do 1868 — to je oni dve desetletji, ko le slovanski rod v Avstriji preživel tež- ke čase zatiranja in Bachovega absolutizma. Zato pravi Stritar: Dom, ki gorel si zanj, goste so krile temine, jasnega dneva ti ni zlati oznanjal še zor. Sele tik pred njegovo smrtjo (I. 1868.) se je začelo ono slovansko gibanje, katerega petdesetletnico smo lani obhajali. A tudi dogodki L 1968. so bili samo obupen vsklik iz temine in je bil kmalu umetno zadušen z malimi koncesijami, ki jih je dala dunajska vlada po svoji previdnosti — in ko je v sedemdesetih letih nastal prvi slovanski požar na Balkanu, so bili le redki oni, ki so gledali v daljno daljno bodočnost. Po naših društvih pa je bolj in bolj donela pesem, ki je postala naša narodna himna — in ta pesem je bila Jenkova, Naprej zastava Slave! Za to pesmijo je še! narod in je hodil za njo do danes, do svojega osvobo-jenja. Mati mi je očetnjava, Doba mojo. čast In slava. to Je tisti idealizem, ki je vodil slovenski rod po težkih potih boja in dela, koje stopal za svojo »Zastavo Slave«. Zal da je prepozno spoznal, da dežel okrožnico, v kateri govori, kakor ministri navadno ne — govore. Neki italijanski časopis pravi, da zna pisati in govoriti Ekscelenca Nitti kot je pisal in govoril Ekscelenca Necker 1789. leta. In res je tako: gospodarski položaj Francije ancien regima ni bil nič boljši, kot je položaj Italije v letu 1919. Razlika je k večjemu, da so tedaj govorili o milijonih, danes se pa govori v Italiji o dolgovih v milijardah. Da je vzrok temu naravnost bednemu in pravzaprav pomilovanja vrednemu položaju Italije vojna, ni treba poudarjati. Neki italijanski humoristični list nravi, da je vzrok današnjemu položaju Italije njena pre-1 zmaga«. Dobesedno pravi tako-le: Preveč smo zmagali, kajti ko bi mi ne zadali Avstriji pri Vitto-rio Venetu tako odločilnega in uničujočega udarca, da se je razsula Avstrija kot suh škaf, bi morda še obstojala Avstrija in možno bi bilo, da bi plačala Avstrija Italiji vseh njenih 80 milijard dolgov in morda še kaj več. Tako pa se je Avstrija sesula in kje so njeni sestavni deli se ne ve - vsaj v Parizu tako trde . . . Pa. k stvari sami. Danes se mi je pc-:iti z interviewom gospoda Nit-tija. ki ?a je imel z zastopnikom amerikanske »Associated Press«. Da mislim o Ameriki najboljše, o tem ni dvorna, je začel, in ena prvih nalog rnojegra kabineta ho. da se razvije med Združenimi državami in Italijo najnrisrčnejše razmerje, kajti med njima ni razlike ne v idealih ne v čustvo vanju. Načela, ki so gnala Italijo v vojno, so ista, za katera so vstopile v vojno Združene države. Potem, ko govori o krvavih žrtvah Italije v tej vojni, ki jih je pol milijona, pravi, da je poslala Italija v boj 5 milijonov mož in če bi morali poslati Amerikanci sorazmerno število mož na bojišče kot Italija, bi morale poslati Združene države v Evropo 16 milijonov mož. Italija je pretrpela v vojni take fmančne žrtve kot malokdo. In da se tem žrtvam odpomore, to je namen Nittijeve^a intervicwa. Italija je žrtvovala za vojno vse svoje narodno premoženje. Pa ne zastonj — končno je zmagala. A zmagala je tako. da ie laško ljudstvo postalo nervozno. Posledice te nervoznosti so alarmi, ki se pojavljajo v zadnjih časih v Italiji. Seveda to je le prehodno, kajti laško ljudstvo mora sprevideti, da mu boljševizem »azijatske forme« ne bo pomaeal. Treba je. da se vrne k delu in dela in producira, tako, da si pridobi zaupanje vsega sveta in narodov, ki bi hoteli Italiji še kaj poso- diti in kaj dati. V prvi vrsti računa v tem oziru na Ameriko, ki bo napravila »dober kšeft«. Vi imate vsega, je dejal, žita, maščob, oglja itd. naša dežela pa Vam da pridnih rok in priliko, da našo industrijo izrabite. Naša srca in naše upanje — je dejal dobesedno — so obrnjena k Združenim državam. Da malce ublaži napetost med Italijo in Zdr. državami glede jadranskega vprašanja se je dotaknil tudi imperija!'stičnih tož^nj. katere predbaci vajo Italiji, in katerih Italija po njegovem mnenji' mrna. Bistri razum gospoda predsednika Wilsona — je zaključil — v katerega imam odkrito zaupanje, naj nam pomaga, da najdemo rešitev spornega problema. Upam. da nam ne bo odrekla Amerika svoje pomoči pri reševanju naših zahtev v Mali Aziji, kjer bo našla naša država surovine in produkte, da nasiti svoj rod. Tako je govoril gospod Nitti, dedič in pravni naslednik gospodov Orlanda & Sonnina. Če primerjamo interview Nittija z govori Orlanda in Sonnina izza časa. ko sta prvič zapustila Pariz sprta z Wilsonom in z marsikom, in ton laškega časopisja v tedanjih časih, moj Bog, je li res mogoče, da se je izvršil tak preobrat v Italijanih v tako kratkem času. Razlogi za to so morali biti več kot opravičljivi. Kako skrbno je zamolčal prekarnost jadranskega problema in kako ponižno apelira na bistri razum gospoda predsednika Wilsona za rešitev istega. Gospod Nitti prosi protekcije Amerike kar se tiče reševanja aziiatskega problema, saj jadranski problem bo že gospod Wil-son rešil po svojem bistrem razumu . . . Gori sem dejal, da so morali biti razlosri za tako kapitulacijo Italije več kot opravičljivi in Nittijeva okrožnica prefektom je odkrila zastor In pokazala Italijo vinjeni pravi luči. Nittijeva epistola prefektom vsebuje jako resna in težka dejstva. Gospod Nitti govori o trgovski bilanci Italije, ki prikazuje naravnost strašne številke. Italija ne ve, v kakšni nevarnosti se nahaja, pravi uvodoma Nitti. Večina ljudi živi tja v en dan; delati hočejo manje in za večjo plačo vsi stanovi, namesto da bi delali intenzivneje. In kako malo je ljudi v Italiji, ki bi se vprašali, kako živim danes, kako bom živel jutri? Kdo je kriv? Nekoliko vsi, predvsem pa, da nismo navadili občinstva resnice. Nitti toži, da so še vedno bogataši, 'ki naročujejo iz inozemstva Za blagor očetnjave naj puška govori . . . To spoznanje je prišlo šele potem, ko smo videli vso bridko resnico teh besedi. Upali smo na osvobojenje in odrešenje na drug način: a nazadnje je morala govoriti puška in ko je \z-pregovorila je prišlo. In mogoče bo to veljalo tudi za bodočnost, zato bo naš > Naprej« ostal tudi v bodoče naša himna in bomo stonali za njim v boj za svobodo domovine. Simon Jenko je bil živ odmev svojega Sorskega polja: krasota tihih poljan in cvetočega polja je vzbudila v njem pevca prirode — veličastna panorama gorenjskih gor pa je dvignila iz njega junaško rodoljubno pesem. S;mon Jenko je bil naš tretji pesnik po božji volji; pred njim sta šla Vodnik in Prešeren. Vsi trije so bili Gorenjci, prišli so vsak v svoj čas in vsak je izpolnil svojo dobo. Po svoji naravi je bila Gorenjska najbolj zmožna, da rodi pesnike. Vodnik sam je proglasil Vršac za svoj Parnas. saj so ga navdale »Triglava snežne kope«. Prešeren je objel (n. pr. v Krstu pri Savici) vso krasoto svojega kraja: Bled, Bistriško dolino. Bohinjsko jezero, Savico, Triglav. Njegov duh je poletel daleč v svet — as svojo pesmijo je ostal na domačih tleh. In Jenko je šel za njim. Postal je pevec domačega sorskega polja: Pozdravljeno bodi mi Sorsko polje, kjer moii očetje po grobih leže . . . Rodil se je na Podrečjcm pri Mavčičah, rastel je v Prašah, v šolo je hodil v Smlednik in pozneje v Kranj. Ljudsko šolo ie dovršil v Kranju 1. 1847. Takrat je tam živel dr. Prešeren, ki je bil otrokom dobro znan. Jenko je bi! Še premlad, da bi bil razumel burne dogodke 1. 1848. Takrat je bil že dijak na novomeški gimnaziji, kier ga ie podpiral njegov stric frančiškan Nikolaj. Ta mož je bil precej izobražen in je skrbel tudi za duševno izobrazbo tvojega nečaka. Čitala sta n. pr. srbski prevod sv. pisma in svetovna dela (Fenelon, Torquato Tasso itd.)Pa stric Nikolaj je oslepel in je šel v pokoj v Kamnik, mladi Jenko pa v Ljubljano na gimnazijo (1853). Tu je našel mlado literarno družbo, ki je vzrastla pod Levstikovim vodstvom (Stritar, Erjavec, Mandelc, Tušek i. dr.) Izdajali so »Vaje«. Ti »kajevci« so potem nadaljevali svoje delo na Dunaju in so modne in luksurijozne stvari. Kako se preživlja Italija ln kaka živi? Leta 1913. je kupila Italija za 1134 milijonov več kot prodala, leta 1916. je skočila ta razlika že na 5302 milijona, leta 1917. na čez 1Q milijard, leta 1918. pa bo znašala po končnem obračunu gotovo okoli 15 milijard. Italija kupuje žito, mast, oglje itd. a ne daje drugega blaga v zameno. V zameno dajemo le dolgove, ki jih sprejemal zaupanje naših prijateljev in naših zavez ni ko v. Prvega pol leta po premirju smo kupili za 7 milijard več kot prodali, kar presega vse nrejšnje številke. Položaj prehrane je gotovo težak. Z žitom posejana površina se je skrčila za pol milijona hektarjev. Uvažati je treba 30 do 32 milijonom kvintalov žita. Letos je pridelek * inozemstvu pičel, žito se bo podražilo in treba bo večjih svot, ki bodo šle iz Italije. Pri prodaji kruha Je Izgubila lani država dve milijardi to pol, letos bo izguba še večja. Koliko časa more trajati to? Nad polovico vseh maščob mora priti iz fnozem-stva, ne da bi se govorilo o premogu in vseh najpotrebnejših surovinah. Doslej so AngfeSka in Zdr. drfca--ve dajale na kredit, če so bil! domač* viri izčrpani. OcfsleJ pe Je pričakat vari učinkovite pomoč! samo Ser Zed. držav, ki edine morejo dajal blago na kredit. Po vojni ne bo ▼< pomoči zavezniških' vlad, treba se bdi obrniti na zasebnike, ki bodo naff slab položaj izrabljali le sebi v kortft Pomnimo, da dolgovi pomenjajo sužnost in najhujše Je, da se Italijani ne zavedajo tega. da kruh, ki ga je* do. niso pridelali ont, da meso ld gTJ jedo, prihaja od živine kf se je pasta po amerikanskih" pašnikih in 'da se vse to plačuje z dolgovi. Za nad 38 milijonov Italijanov se mora hran$ in vse, kar se v prvi vrsti potrebuje za življenje, dobavljati Iz biozemstvfc, tako, da 15 do 18 milijonov oeeb, torej polovica Italije živi na upanje, kf sedaj preneha. Položaj Italije Je fere'dno težalc in zato je vsak, ki govori v Italiji b revoluciji sovražnik naroda in za^ strupljevalec. Red se mora vzdrževati z vsemi žrtvami Proizvajanje je nemogoče če ni redu in ker živima na upanje in se moramo opomočl na upanje, moramo vzdržati red za vsako ceno. Amerika ne more več dolgo dajati kredita Evropi in g$ tudi noče deželam, kf M kratkem ne urede svojega gospodarskega In finančnega položaja. Zasebniki ne bodo dovoljevali posojil, dokler se jim postali glavni sotrudniki Janežičeve-ga »Slov. Glasnika« (1858.) 2e v, »Vajah« so izšle nekatere najlepše Jenkove pesmi: Slovenska zgodovina, Samo, Morje Adrijansko, Pobratimila. V tej dobi je imela rodoljubna pesem prvo besedo, zato ie zvabila tudi navdušenega pesnika za seboj. Toda ta rodoljubna pesem je bila res pesem in se je daleč razlikovala od bombastične patriotične pesmi Koseškega, ki je bil oficijelni pesnik te dobe. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so te pesmi kmalu našle svoje skladatelje in so se pele v vsej tedanji narodni družbi. Le čujmo n. pr. njegovo »Pobratimilo«. Na} čtiie zemlja In nebo, kar zdaj pobratimi pojo, da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj! Iz te »Pobratimije« se je rodilo ono slov. društveno življenje, ki je potem postalo središče kulturnega in prosvetnega dela. Pesem je bila dolgo v ospredju tega nar. življenja ki iz društev je prodrla v narod. In ravno Jenkove pesmi so bile vsled svoje priprostosti in lahkote kmalu vobče znane. Le spomnimo se, kako je rezalo in še reže v srce nlegayjij mM w hm je bati, da bi se ta posojila porabljala $sx oboroževanje. Odslej se bo treba zatekati k zasebnikom in upnik zahteva varnosti. Ogrožajo nas največje nevarnosti, če se ne odločimo, da se s pogumom lotimo reševanja našega po 1 ož a j a. Min. predsednik pravi, da je v ta namen treba žrtev s strani prebivalstva, predvsem pa vztrajnega dela vseh razredov prebivalstva. Prenehati je treba z razsipavanjera in omejiti nepotrebne izdatke. Med-♦sebojni prepiri in boji morajo prenehati ali se odgoditi na poznejši čas. Treba bo tudi omejiti konzum na najnižjo mero. Ceno kruha bo treba zvišati, da se plača državi vsaj nakupno ceno, ki jo stane. Potrebno je tudi, da se daje prednost domačim izdelkom. Treba je tudi štediti nepotrebne produkte, ki se dajo prodati v inozemstvo. Vse luksurijozno blago in avtomobile je potrebno na primer, prodati v inozemstvo. Neverjetno je, da zahtevajo nekatera mesta, da se dovoli uvoz inozemskih vin, ko je vprašanje eksistence našega naroda prodati vse naše vino, da dobimo kruha. Ministrski predsednik graja, da so pokrajine, ki so prej živele od koruze, sedaj pa hočejo imeti le pšenico, da se zavrača semensko olje in zmrznjeno meso, ki je konsum držav, ki so veliko bogatejše od nas. Per augusta ad augusta — pot je trnjeva ali cilj je lep. Premagati je treba vse težave in delati, da si preskrbimo svoj obstanek. Vzdržati je treba za vsako ceno in z največjimi žrtvami. Ne moremo izbirati kako naj ravnamo, da vzdržimo red v hiši. Ta načela odslej niso več moralno pravilo, temveč so življenjski pogoj.« O Nittijevi okrožnici se komentira v laškem časopisju jako živahno. Ni čuda, gre kot pravi Nitti sam, kaj bomo jedli jutri. Tudi inozemsko časopisje se bavi z Nittijevi-mi izvajanji.in občuduje njegovo odkritost. Da ima okrožnica tudi svoje politično ozadje o tem ni dvoma. Nitti je povedal jasno in razločno, da če Ima Italija še kaj pričakovati iz inozemstva, bo dobila le iz Zdr. držav, katere pa bodo dale le, kot upnik ki zahteva varnosti, da bi se ta posojila ne uporabljala za oboroževanje, In ki žele, da države urede svoj no-itranji in zunanji položaj. Z drugimi besedami se pravi, Če se popolnoma podvržemo naziranju Amerike v reševanju zuanjepolitičnih vprašanj. Laško časopisje sluti nekaj takega. Genoveški Časopis »L'Azione« glasilo enega najuglednejših laskih parlamentarcev Raimonda pravi v svojem včerajšnjem izdanju: Prešel je julij in bližamo se koncu avgusta, gospod* Tittoni se pripravlja na odhod, pa — čeprav je notorič-no, da smo se odpovedali Dalmaciji, Reki in delu Istre in Dodekanezu — mirovna pogodba z Avstrijo Še ni podpisana in naše kompenzacije v Mali Aziji še vise v zraku. Parlament se odpre 3. septembra. O Raimondovih izvajanjih se povsod živahno govori. Vtis je seveda neugoden in mučen. Mada doslej ^e ni čutila potrebe ne popravljati, ne dementirati kar je Raimondo resničnega povedal. Spominjajte se zaklada NSlov. sokolske zveze". Ant. ŠrrekeiJ: 1 wM Mismoi i lataM Na prošnjo veće skupine goriških kmetovalcev prepotoval sem pretekle dni del Makedonije in Stare Srbije, da bi natančno proučil, kakšne so tamošnje razmere in kje bi se priporočala goriškim kmetovalcem naselitev. Ker se nahaja po Slovenskem mnogo goriških beguncev, ki bi se morda tudi radi naselili v Makedoniji, poročamo v kratkem to-le: Zemljišč, ki bi jih dala vlada našim kmetovalcem pod zelo ugodnimi pogoji (tudi brezplačno) na razpolago, je po vsi Makedoniji dovolj. Sploh bi se dalo naseliti tu še okoli 1>* milijon ljudi. Za goriške kmetovalce, ki naj bi se naselili skupno, kjer bi si zamogli vstanoviti torej kar cele vasi, oziroma mesta, bi prišli za sedaj v poštev osobito: Kosovo polje, Strumička stanica (postaja) z zemljiščem v ozadju in ozemlje pri Gradskem. Kosovo polje je povprečno 60 km dolga in 15 km široka ravnica, ležeča 500—600 m nad morjem in ima jako rodovitno črno zemljo. Večina te zemlje je še neobdelana. Bila je prej last turških sultanov, sedaj je državna. Posebno lepa je ravnica med Lipjanom in Prištino, ki je še ncobljudena. Po sredi teče železnica, a mdi nekoliko dobrih cest jo križa. Polje reže v dva dela reka Sitnica, a v to se izliva več potokov in reka Lab, ki prihaja iz takozvanega Malega Kosova. Posebno dobro uspeva na Kosovem žito, v prvi vrsti pšenica. Zato se je tu mnogo prideluje. Razun pšenice in ječmena se vidi na Kosovem polju rudi precej turščice, ki je pa letos vsled pozne setve, slabega obdelovanja zemlje in sedaj nastale suše, precej zaostala. Krompirja se sadi prav malo, vspeva pa jako dobro. Ravno tako zelje. Drugih poljskih rastlin tam skoraj ne poznajo. Detelja metelika (Iucerna), ki jo je posejal pred par leti državni ekonom v Prištini za poskus, se je obnesla, po njegovi izjavi, izborno. Tudi sadno drevje raste in rodi dobro, mnogo pa se ga ne vidi po polju, pač pa blizu hiš v ograjenih vrtovih. Prej je bilo okoli Prištine vse polno vinogradov, večino pa je uničila trtna uš. Domačega vina nisem mogel dobiti, mislim pa. da bi moralo biti dobro, ker je lega visoka in peronospora tod le malo škoduje. Trt tod sploh ne škropijo. Podnebje na Kosovem je popolnoma zdravo, vendar nekoliko bolj hladno. Po zimi pritisne včasih, kolikor sem poizvedel, precejšen mraz, ki pa ne traja dolgo. Pomlad je bolj deževna, poletje in jesen sta pa bolj suha, Suša pa ne škodi tako kot pri nas na Goriškem, ker je navadno par metrov pod površjem zemlje talna voda, ki namaka tudi površino. Skoraj povsod si lahko napravimo torej vod-niak. Kosovo obdaja na vse strani zmerno hribovje, ki je več ali manj obraščeno 1 gozdovi. V njih je največ bukve in hrasta. Stanovanja bi si morali naselniki sami sezidati. Pač pa bi se stisnilo v Prištini, od koder se je izselilo mnogo Turkov, kakih 100 družin. Sosedni prebivalci bi bili Srbi (v Janjevu katoliški), deloma Amavti in Turki (v Prištini). Glede* varnosti se ni treba bati. Strumička stanica se nahaja v bližini Dojranskega jezera v južni Makedoniji. Zemljišča bi bilo tu za kakih 10—15 večih vasi. Kraj je podoben goriški okolici. Mesto Soče je tu Vardar, mesto Vipave Kozludere, mesto Trnovske planote Belašica planina, a mesto Krasa le nizko gričevje, za katerim se nahaja jezero. Do Solona (morja Je malo več kot od Oorice do Trsta. Ta Je najbolj gorko podnebje v naši Makedoniji. Smokva zraste v velikansko drevo In po gorah Je videti vedno zeleni obmorski hrast in granatno Jabolko. Najbolj znani so pa ti kraji po svojem izbornem grozdju. Pred vojsko se je razpošiljalo to v velikih množicah v Nemčijo, deloma pa tudi v Srbijo in Avstro - Ogrsko. Tikve-ško vino. kakor ga imenujejo, je na najboljšem glasu. Letos ga nisem pil, pač pa 1. 1914.. ko sem prvič prepotoval Makedonijo. Podobno je ma-lagi. Saj je v teh krajih grozdje do božiča lahko na trti. ker je jesen navadno suha. Sploh je ta kraj za vinogradništvo posebno ugoden, to pa radi tega, ker se tudi tu peronospora skoraj ne razvija. Precej vinogradov je tod še dobrih in bi dali že prihodnje leto pridelek, ako bi se trta obrezala in obdelala. Trtne uši, so pravili, še tu ni. Skoraj po vsi drugi Makedoniji pa je vinograde že uničila. Zato je vino drago. Zemlja je v goratem delu okoli Strumičke stanice lapornata, v ni-žavi peščeno - ilovnata. Kolikor je videti po travi in drugih rastlinah, je jako rodovitna. Sploh pa je zemlja po Vardarski dolini skoraj povsod jednaka. Kolikor je ravnine, bi se jo dalo prav lahko namakati, vsled česar bi se plodovitost jako povečala. To pričajo majhne namakalne naprave okoli Skoplja in Velesa, kjer je rašča neizrečeno bujna. Ob Strumički stanici je kakih 100 barak in več turških sel, kar je vse prazno. Nemci in Bolgari so sicer nekatere hiše pokvarili, druge so pa tudi popravili. NaseUevanje bi se tu toraj lažje izvršilo, nego kjerkoli si bodi drugod. Gozd je sicer kaki 2 uri hoda oddaljen, lesu pa bi bilo tam dovolj. Tudi kamenje za zidanje bi se dobilo. Voda se nahaja v ravnini 2—3 metra pod površjem. Žal, da se pokaže ta talna voda tu pa tam na površje in daje gnezdišče komarjem, ki prenašajo bolezen malarijo od bolnih na zdrave ljudi. Posebno letos je neki mnogo teh komarjev. Sam pa jih nisem videl, niti občutil. Prvo delo naseljnikov bi bilo. da bi mlake zasuli in s tem preprečili razvoj komarjev. Na malariji bolni ljudje se ne bi smeli tje naseliti. Sicer pa ni bilo tam pred vojno malarije, kakor je ni bilo v Gorici in njeni okolici, kjer se je lani in letos po izjavi g. dr. Brecelja tudi pokazala. Tretje naselbinsko ozemlje bi bilo pri Gradskem, kjer se veže nova, v vojski zgrajena železnica, ki pelje v Prilep in Bitolj. z železnico SkopJje - Solun. Tam se izliva tudi reka Crna v Vardar. Prostora bi bilo za kakih 500 rodbin. Tudi tu so ob postaji barake, ki bi se eventuel-no mogle dobiti od vlade. Sedem motornih plugov, ki so jih Nemci pustili je tudi tu, vendar so vsi oropani in pohabljeni. Treba bi jih popraviti. Razmere so v Gradskem skoraj take, kot ob Strumički stanici, samo do gozda je še bolj dafeč. Na posestvu kakih 2000 ha sem videl še mnogo krasne pšenice - samosevke, ki čaka, da jo pride kdo žet. Največ dobička donaša tu pridelovanje maka za opijum, nadalje tobaka, pšenice in vina. Moglo pa bi se pridelovati v veči meri tudi riž in bombaž. Ministrstvo za agrarno reformo, osobito njegov glavni poverjenik v Skoplju g. Vukosavljevič, mi je šlo pri rnoejm potovanju jako na roko in obljubila se je našim nesrečnim gon »Morje Adrijansko« in vendar je to tako enostavna pesem: Morje ni jih pokopalo ob peči jih ni razdjalo, da jih videti ni več, temu kriv je ptuji meč . . . Iz Ljubljane je odšel Jenko v Celovec v — semenišče. Celovec je Imel svojo tradicijo: tam je rastla slovenska narodna duhovniška generacija pod Slomškovim vplivom. Zato je Jenko mislil, da bo tu lažje pozabil na — svoj novi stan: Toda kmalu je spoznal, da ne spada sem. Odšel je na Dunaj, kjer je našel svoje stare znance. Vsi so pisali marljivo za »Glasnik«, za »Mohorj. družbo«, za »Novice«. Prihajala je nova doba slovenske knjige: Jenko je bil kot pesnik v ospredju te generacije. Tona beda ga je morila bolj ko druge: najprej ga je upregla kot domačega učitelja v nemški rodbini, kjer je mo-jral za denar »posoditi« čas, glavo in fcrce (1861—1863). Vrnil se je domov y Praše in je zbral svoje pesmi. Pro-3al jih je Giontiniju za 300 gld. Izšle so L 1865. Potem je pisaril po kancli-jab in se pripravljal na izpite. Tako je bil pri notarju Stergarju v Kranju, pri dr. Prevcu v Kamniku in potem zopet v Kranju, Ljubil je pesem, vino £n viržmke. Tako so rigorozi čakali m pesniku se z njimi ni mudilo. Mu-tlilo pa se je smrti, ki ga je pobrala 3ne iS. oktobra 1869. leta. To ie, bita leto prehoda iz »Glasnika« v »Dunajski Zvon«, čas prenavljanja iz staro-slovenstva v novoslovenstvo, t. j. začetek nove kulturne in politične orijentacije pri Slovencih in tudi pri naših sosedih. Jenko ni šel v to novo življenje, šle pa so njegove pesmi. In pravzaprav so šele v tej dobi dobile svoj pomen. Dovršil je hitro svoje delo, toda imelo je trajno vrednost, ker je bilo rojeno iz pesniškega srca kot odmev onih tajnih globočin, ki se dotikajo večnosti. »Blag že sad isrodil, ko drugim še cvet se osiplje, sad, ki ga uživamo mi, užival ga pozni bo rod« — pravi Stritar o njem. Pokopali so ga v Kranju blizu Prešernovega groba. »Straiijo dom ti gorenjske gore« ob meji koroški, Sava pod taboi šumi, bistre valove vtli, tam pa doli leži s predrago očetovo hišo ravno rJ sorsko polje, ki sf ga ljubil tako,« To Jenkav dom. Tu je živel, tu je umrl — tu leži, tu živi. Za nJim je brišla novoslovenska Levstik-Stri-tarjeva šola, prišla sta Aškerc in Gregorčič in v šumnem slovenskem pevskem gozdu bi bili skoraj pozabili na tega »škrjanca s sorskega polja«, ki je ob prvi pomladi napolnil slovensko ozračje s svojo pesmijo. Toda njegova pesem se Je iz knjige zopet vrnila v srca in živi kot pesem naprej. Knjiga njegovih poezij zavzema j. naši literaturi častno mesto. Pred leti so izšle v drugi izdaji (Fi-scher), a danes nimamo primerne izdaje. Pripravlja jo baje »Tiskovna zadruga«. Jenkova petdesetletnica bi nam dala priliko, da pregledamo to polovico stoletja od njegovega groba, da premerimo višino, na katero smo se povspeli in se ozremo nazaj in v bodočnost. Bridka žalost me preline ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane od nikogar spoštovane- Tako je pel S. Jenko. Zdaj pa stopamo v krog svetovnih narodov. Prišli smo do tega po poti, ki jo jc kazal njegov »Naprej«. Ali bomo znali sedaj tam uveljaviti svoje sile tako, da nas bodo poznali in spoštovali? To je dolžnost sedanje generacije napram preteklosti. Kajti oni, ki so umirali pred petdesetimi leti, so umirali v sanjah r,a to veliko bodočnost, katere posestnik! smo postali mi. In zdaj Je treba ustvarjati resnico iz or'Ji sanj. S tem se časti spomin mr* /fli, da se uresničujejo nlih misli. V direndaju današnjih dnij pozabljamo na one višje misli, ki so nas vodile čez najbolj trudne čase, zato nc bo odveč, ako pogledamo, kje smo bili, ko smo stalt ob grobu pesnika, ki Je pel: Naprej zastave Slave. Dr. L ljudem pomoč. Vsaka naseljniška družina iz zasedenega ozemlja bi dobila po 5 ha zemljišča za obdelovanje in 3 ha za palo po Jako ugodnih pogojih, oziroma zastonj. Razun tega bi dobil vsaki nad 16 let star moški član družine po 2 ha. Narodna banka bi dala naseljnikom za nakup orodja in živine ter za zgradbo poslopja poseben kredit, ki bi se vračal v 301etnih obrokih. Tudi bi pomagala vlada, kolikor bi se dalo, s prepustitvijo barak in drugega vojnega materijala. Prvotno sem mislil, da bi se dalo naseliti naše ljudi tudi v Đački, Sremu in Banatu, kateri kraji so vsekakor bolj rodovitni od Makedonije, kakoršna je sedaj. V ministrstvu se mi je pa reklo, A bi zamogli pač naseliti tod vrtnarje iz goriške okolice, dalo bi se jim pa samo po 1 oral zemljišča na vsakega družinskega člana. Prišla bi v obzir nekatera zaplenjena posestva blizu Novega sada. Oseka in ob Donavi v Banatu. Večinoma so to bolj mokrotna zemljišča. Morda bi se dalo tudi tu kaj boljega in več izposlovati. Se mnogo je naših beguncev, ki se nahajajo po taboriščih in takih, ki vživajo begunsko podporo izven taborišč. Mnogo izmed njih nimajo več doma in zato ne znajo, karn bi se napotili. Mnogo je pa tudi takih družin., ki so se sicer vrnile v domovino in čakajo sedaj tam v bridkosti onega časa. da se bodo smele preseliti h svojim bratom. Sploh je gospodarski položaj v zasedenem ozemlju vedno slabši in, če bo trajalo zasedanje dolgo časa, zamore nostati grozen. Misliti je treba toraj kaj. kako in kam. Da bi vedno živel od milosti, na to ne sme misliti, kdor je zdrav in krepak. Moje mnenje je. naj bi se naselili vsi oni, ki nimajo doma in oni, ki ne morejo doma več živeti, skupno v kraj, ki jim nudi boljšo bodočnost, v kraj, kjer bi zamogli ohraniti svoje običaje. Zgoraj opisani kraji se bodo brezdvomno v nekoliko letih krasno razvili. Za pridne ljudi ne bo manikalo tam kruha. Ker je pa le od prave organizacije odvisen uspeh, lotil sem se podpisani tega težkega in najbolj nehvaležnega dela. Kdor bi se hotel v zgoraj omenjene kraje naseliti, naj o tem razmišlja. Anton ŠtrekeO, ravnatelj goriške kmetijske šole, začasno v Strnišču pri Ptuju. (Opomba uredn.: Ne strinjamo se povsem s temi izvajanji. Naši ljudje, ki se žele izseliti, naj se nasele v Sloveniji. Na Koroškem, Kočevskem in Međimurju se prostor najde. O vsem tem pa -treba poprej temeljitega prevdarka in dobre denarne organizacije, Tajeproblem. 0] domovina! T o m s k. 5. marca. Zbitf od vojne in pljena. izmučeni od težav in pomanjkanja in ogrožani od nalezljive kuge notranjega razvala se obračamo k Tebi domovina, da nas rešiš, da nam postane? mati. Štiri leta in pol že hrepenimo po Tebi in Tvoji svobodi, mnogi od nas so Ti dali zdravje in kri in še vedno bt hoteli izpolniti vsako Tvojo željo, če bi imeli dovolj moči Tebi pomagat!. Ali preveč je udarjalo življenje po nas, presilni so bili njegovi udarci in osamljeni v mrzli tujini smo izgubljali silo za silo, sok za sokom, le hrepenenje in ljubezen do Tebe, le to nas je rešilo pogina. Razumemo dobro, da nam nisi priskočila na pomoč v časih, ko nas Je preganjala avstrijska in germanofilska pest, saj poznamo Tvoje istočasno trpljenje in saj smo šli radi tega v boj za Tebe. In tudi to dobro razumemo, da sicer osvobojena — a ogrožena od vseh in vsepovsod! obdana od sovražnikov ne moreš nam biti mati tako, kakor bi to Tvoja, v trpljenju izkušena ljubezen hotela. Toda domovina, aH tudi toltžilne besede ne smemo pričakovati od Tebe, ali ste vi srečeni bratje in sestre, ki gledate doma zarjo osvobojene domovine, tudi čisto pozabili na nas? Tako daleč, tjsoč in tisoč kilometrov te par let oddaljeni od domovine, stojimo osamljeni na vulkanskih tleh šo neugasle državljanske vojne, vedno puško ob nogi, brez prjiateljev, sami, mi revni vseh revnih. Naše zvezde vodnice nam ugašajo, praznota in brezmjselnost se nam odpirate in tiho se utihotaplia obup v naša srca. O domovina, zakaj nam ne zakličei Ti z vso silo, da nismo samu zakaj nam ne rečeš Ti, da čuvaš nas, U Si naše vse! Nove žrtve zahteval od nas, nas stavil na razpolago zaveznikom, da nas oni uporabilo, kakor se jimzdi to potrebno. Radevolje se pokoravamo temu, sicer težkemu povelju, ne nam, ker zahtevaš to Ti —« naše yse — tem v ač tudi zategadelj, ker upamo, da Ti bo Tvoja zvestoba povrnjena. Ali zakaj ne sporočiš Tvoje želje, Tvojega povelja tudi nam, zakaj moramo slišati tudi najtežje le iz tullh hladnih ust, zakaj ne podkrepiš s prijateljsko besedo Ti naše volje? — Saj veš, da hrepenimo že leta in leta po Tebi in da vsaka Tvofa beseda ozdravi naše duše. V svojem težkem položaju ne moremo razumeti Tvojega molka in s strahom se sprašujemo, če nismo morda izgubili Tvoje ljubezni O domovina, vemo, da so bili naši sovragl vedno na delu, vemo, da so oni razširjali o nas vse mogoče laži in ne dvomimo, da so izkušali s svojimi klevetami tudi nam vzeti Tvojo ljubezen in s tem tudi Tvojo skrb za nas. Da bi pa bilo plačilo za vse naše hrepenenje po Tebi, za vse naše trpljenje radi Tebe, le pozabljenje — tega nočemo in ne moremo verovati.Pogaziti bi morali v prah vso svojo ljubezen in polomiti vse mostove svoje rešitve. Zato verujemo dalje v Tebe in zato Ti služimo naprej. V mrzli Sibiriji dvigamo maloštevilni in osamljeni Tvoj prapor, Ti mnogo izkušena domovina. Naša sveta volja in stremljenje je, biti Tebi v največjo korist. Ali živimo v pretežkih razmerah, v simo okuženih pokrajinah, da bi se mogli sami obvarovati pred vsem. Zato je Tvoja naloga, da nam pomagaš, zato je Tvoja krivda, Tvoja neoprost-Ijiva krivda, če propademo mi, ki nosimo Tvoje ime. Zato pade naš propad in naša samota na Tebe, ki si pozabila na svoje zveste in ne najslabše sinove. Domovina, Ti si naše zdravje, domovina, Ti si naše vse —. Ali spomni se nas, dokler je čas in pokaži, da nisi pozabila na nas in naša volja bo trdnejša in naše sile bodo zrastle. In dalje bomo delali za Tebe in se biri za Tvojo srečo, dokler ne zašije vsem nam od Soče do Balkana luč svetlih, prostih dni!__ Ivan Prekoršek: Iz izletov po domovini Po dolgih letih me ie zanesel slučaj ali bolje povedano preudarnost južne železnice, da sem obiskal trg Radeče v najsevernejšem kotičku nekdanje kranjsko - štajerske meje. Pripeljal sem se z jutranjim vlakom iz slovenske Štajerske in mislil sem takoj dalje proti Brežicam in Zagrebu. Moj načrt in namen je bil dober, ali sklepal sem brez voznega reda. Prišel sem z vlakom redno in pravočasno v Zidani most, ali glej prijetne uredbe: vlak proti Brežicam odhaja iz Zidanega mosta nekoliko minut poprej, do prihodnjega vlaka pa treba počakati slabih 5 ur. Deževje zadnjih dni je zrak nekoliko ohladilo in tako se ni težko ločlfl od ne preveč vabljene kolodvorske restavracije in obrazov, ki se jim godi morda podobno, kakor meni. Krenem jo po lepi cesti proti Radečam, med potjo pa sem se živo spomnil nekega odstavka iz Herman Bahrove knjige, kjer pravi ta pisatelj, da je železnica iz Zagreba proti Dunaju zato stavljena, da razdaljo od Zagreba k nam primerno poveča. Madžarska politika je bila taka, naša gospodarska in duševna zveza z Zagrebom tako živa, da srečavaš po Sloveniji mnogo več onih. ki še Zagreba niso videli, so pa v Gradcu in na Dunaju bili, kakor doma. Vojni in povojni čas veriženja nas je sicer Zagrebu približal, vendar prosim Boga in našo vlado, da bi nas onemu Zagrebu, ki ga ljubimo od pamtiveka na ta ali oni način, p r i b 1 i ž a L da pa nas H bodisi tudi s kitajskim zidom izoliral od onega Zagreba, ki ie nastal kakih dvajset let pred volno in je med vojno postal tako velik in tako tuj. da bi se prav nič ne čudil, če bi kaka trgovska ali industrijska komora predlagala, da se imn ime Zagreb pisati z židovsko ortografijo. Slovenski trg Radeče, v nekdanji vojvodini Kranjski, v deželi, kjer so gospodarili Slovenci. Veliki čas preobrata je zapustil tudi tukaj svoje velike in male sledove! Sredi trga priprost lesen kažipot: Zagreb — A gram. Na lepem Železnem mostu čez Savo: »Tarifa za pobiranje mostnine na Franc Jožefovem mostu v Radečah«, podpisan pl. Suklje. deželni glavar, častitljiv spomin, ki spada z okvirjem vred v muzej zgodovinskega društva, če ga bo hotelo sprejeti, ie vsaj dokument naše narodne moči na Kranjskem iz 1. 1910. Enako zanimiv ie napis na nasprotni strani Frane Jožefovega mostu: Llmnlgraph der k. k. hvdrographl-schen Landesabtellune in Laibach — c. kr. hldrografičnega deželnega oddelka v Ljubljani, povedano je še dalie po nemško in tudi po slovensko, da se vsaka poškodba oblastveno kaznuje. In to drži še danes. V svoJo sramoto priznam, da sem se na svojem potovanju no Radečah zalotil v dvomih, je - H so Radeče trg ali mesto, vse nam je volna Izbila Iz snomfna, vedel sem. da Je hi okrajna sodnlia in davčnf urad, na-s*el sem rudi to uradno nosloofe in tud! napis c. kr. davčni urad. k. k. Steuer-amt, c. kr. okraja sodnMa. k. k. Re-zirkstrerient fe slabo čitljivo, na steklenih vratih v ve*i poslopia leno razvidno samoslovensko oa Je n^njsano sodnfiske počitnice od — do. še par minut dalje, pa sem se tudi prepričal, da *em imel vendarle prav, da so Radeče trg, občinska označba »trg Rade- nfril^^rSi6^?1^ 3? s !£ I sedaJ na* **> ^va vsemu Jugosla-pirjem prelepljen. ah dež In veter sta ! vila papir že močno poškodovala, da tudi j : »Hrva*. - af ifešič* P^d ta zgodovinski spomin slovenske pra- zaglaviem^NhJ^nf %*J^\* n?f vičnosti še ni pozabljen, Trgovine go- i 3 *?euogbm Ilesic«_je pri- stilne, obrti imajo Ep? slovenTe nt j to \ notit> P pise in veseli te, da niso novi, ni jih prinesla burja preobrata.« tu niso slikarji napisov še nič zaslužili, tu ni tako, kakor v Celju. Mariboru ali Ptuju. Lepo na gričku stoii šola, ponosno poslopje, in lep je slovenski uanis na hiši zdravnikovi, prav tak kakor nekdaj. Ne zbiram tega drobiža, nisem najbolj pravoveren zaeovornik včišjj-nja«, ne poznam v lepih Radečah nikogar, vem le, da so Radeče bile že nek- Znani govornik na vseh j skupščinah, konferencah, sestankih in J drugih »spraviščih«, gosp. dr. Fran j llešič, je po nepriliki rojen Staje rc, pa ; že preje ni prav vedel, da - li je Slovenec ali Hrvat, a danes ne ve, da - li ni morda Srb. Da se iz te neprilike izkop-| ljc, je on na prosto — Jugoslovan. V ; tej nepriliki so se mu seveda pomešali tudi geografski pojmi, zato ne ve, da-1 li spada Varaždin pod Maribor ali Ma-} ribor pod Varaždin, Karlovec pod Me- siti oproščenja. Če bi mi Prizadetih kdo v zlo štel. da sem tako sine ira iz dolgega čr^a in po krivdi južne železnice skiciral to skrj>mno sliko. Saj pa tudi Radeče niso v tem osamljene, vse polno je še tega, kar Čez noč ne more izginiti, ali danes gre že deseti mesec našega samostojnega življenja h konico, skoro bomo že spet slavili slovesne obletnice prevrata, na zunaj vsaj, da bi bila do tedaj Sloveriia čista. Pa naša zahteva ne izvira iz sovraštva dO Nemštva ali nemškega jezika, ki je pri nas bil mogočen, absoluten gospodar, narekuje nam to zahtevo ljubezen do samega sebe, spoštovanje do nas samih in do našega slovenskega jezika, oni naravni čut za čistost, ki je v našem narodu velik, ki pa še ni dovolj velik v onem velikem in globokem spoštovanju do narodnega jezika, kakor je lastno vsem velikim, svobodnim narodom. P©!§tf?ne vesti. —Zaplenjen denar v Delnicah. Zagrebška »Riječ« z dne 6. t. m. pri-občuje pod naslovom »Iz Ljubljane preko Delnica na Rijeku« dopis, v katerem se zatrjuje, da so javnosrn* organi v Delnicah zaustavili avtomobil, ki je bil na potu iz Ljubljane na Reko. V avtomobilu sta se nahajala 2 gosp., ki sta ime1?, sabo poleg prtljage tudi ročno blagajno. Ko so varnostni organi hoteli pregledati ročno blagajno, sta potnika izjavila, j radikalc^^^ da sta ključ k ročni blagajni izgubila. | re in dajo definitiven odgovor. Oblast je na to dala ročno blagaiuo — Sporazum za koalicijsko vlado, nasilno odpreti. V blagajni so našli i Beograd, 8. septembra. V politiških * srebrn in zlat denar, enokronke. | krogih se govori, da je bil danes na ve-dvokronke, petkronke, cekine po fc) , cer dosežen sporazum za koalicijsko in 20 K, franke, dinarje, napoleondo- i vo katerem dobe demokrati re itd.« Dopis se končuje tako-le: »V socijalisti 11 portfeljev, radikala pa 6. Ljubljani nije sam više imao vremt- \ na, da doznam, tko su ta gospoda ... Tek u Zagrebu doznao sam za ime jednoga od te gospode. A znate li. »gospodine urednice, tko je taj gospodin? To Vam ie glavom predsedje-nik slovenske zemaljske vlade i poznati vodja slovenskih klerikalica j socijalno politiko in prehrano. Jutri gospodin dr. Brejc ... Ime drugog , st°p* Davidovič v dogovor z dr. Ko-gesDodina mogao bi vam dakle reci i ™scem radi eventualneoa sodelovanja „ j d„ . u^rric-^;^*^^ l**** Jugoslovanskega kluba v vladi, g. dr Brejc.« — Registriramo kot Poffaian1a z Naro<,n1m klnDOm kromcani to►vest, odgovornost za- j brez tlspeha< Beograd, 8. septem-njo pa seveda v celo** prepuščamo bra. p0?aiania z Narodnim klubom so zagrebški »Riječi«. Razume se, aa došla do mrtve točke. Izgleda, da ni nade, da bi prišlo do sestave kabineta z Narodnim klubom. Danes predpol-dne je konferiral Davidovič z dr. Lagi- no tudi tega ne, ako ne spada »hrvatska« pokrajina pod Slovenijo — samo to ve, da Slovenija ostane Slovenija »hrvatsko« pokrajino pa bomo porazdelili po »demokratski« anatomiji!« — Znano je, da je bil dr. Ilešič v najtežjih čatfh pravi apostol hrvatsko - slovenskega bratstva in hrvatsko - slovenske vzajemnosti, zato pač ni zaslužil, da se ga sedaj napada, najmanj pa, da se ga napada s hrvatske strani! Za bivšega cesarja Karla, Kakor poroča vSlob. Oradjanjn« se pobirajo v Novem Marofu prav tajno podpisi za ! bivšega cesarja Karla. Kakor se je ne davno hvalil neki človek iz Žužember-škega okraja, so se tudi okoli Žužemberka pobirali podpisi za Karla. Po Novem Maroiu so pobirali podpise baje pristaši frankovca Dr. Horvata. Cega- vi pristaši so pa po Žužemberku pobirali podpise, to naj uganejo čitatelji sami. Mislimo, da takih glasov ni podcenjevati — Za sporazum med demokrati in radikalci. Beograd, 8. septembra. Danes popoldne ob 17. uri je bila pri ministrskem predsedniku konferenca, ki so ji prisostvovali, v imenu radikalnega kluba Protić, Joso Jovanovič, Velisar Jankovič; s strani demokratsko - socijalnega bloka pa Davidovič, Drašković, Pribičević in KoraČ. Na konferenci so bili medsebojno določeni j pogoji za sestavo novega koalicijskega kabineta. Jutri dopoldne predložijo j Razentega bi ostala v kabinetu dose-i danji minister zunanjih poslov dr. ; Trumbič in vojni minister Hadžič. De-! mokratska zajednica bi dobila nasled-I nje resorte: predsednika, finančni, no-i tranje posle, agrarno reformo, prosve-j to, promet, poŠto in brzojav ter vere. \ Socijalisti bi obdržali šume in rude. mora tako napadeni zadevo pojasniti javnosti, da se izogne govoricam, zlasti v dobi. ko je občinstvo razpoloženo, da očita razne gorostasne j njo, ki ie izjavil, da vztraja na svojih zadeve tudi takrat, če niso resnične, j zahtevah. Davidovič je odgovoril da Tudi »Slovenec« je med tekstom j teh zahLev^.nt^!ort_!^re3!it! pred kratkim začel nekaj sličnega namigavati, čeprav se ni jasno izrazil. Na tej poti mu ne sledimo. »Rijec SHS« bo gotovo pripravljena prinesti o zadevi vsako stvarno pojasnite, ker je potrebno v javnem interesu.) 200 ljudi Je ob svojo eksistenco, ali protestni shod v Liudskem domu. Zebljarski zadrugi v Kropi in Kamni-gorici je zmanjkalo koksa, vsled česar bo morala za nekaj dni ustaviti svoj obrat. Gotovo je to za zadrugo kaj neprijetni incident. A ker je ta neprilika se prigodila v času. ko Ima vlado v rokah J. D. S. in J. S. D. S., hočejo politiki S. L. S. izrabiti ta slučaj kot vodo na svoj mlin, da lahko udrihajo po vladi, ki nima po njih — Socijalisti proti dr. Korošcu. Beograd, 8. septembra. Kakor se govori v političnih krogih, so izjavili socijalisti, da ne bi mogli biti v vladi s slovenskimi klerikalci. Raditega se zdi, da bo vprašanje ponovnega vstopa dr. Korošca v kabinet zelo težko, ker ostanejo socijalisti vsekakor v koalicijski vladi. — Pogodba z Nemško Avstrijo in Madžarsko. Beograd, 8. septembra. Kakor smo doznali, ie izvršena pogodba z Nemško Avstrijo in Madžarsko. Glasom teh pogodb bo dala Jugoslavija tema državama moke, žita, prašičev, jajc itd. Po izvestju ministrstva je količina moke, odnosno žita, ki smo ga prodali Avstriji in Madžarski v razmerju z letošnjo žetvijo tako majhna, da nam ostaja še mnosro tega blaga za mnenju smisla za delavske potrebe j eksport v druge države osc-bto v Svi- i w a~ u- j_u;i~ _ j__„n „ co ia Nemčno. Količina za eksport se in ne skrbi, da bi dobila zadruga v j cen. nad vagono^ Kropi in Kamnigorici koksa, 200 ljudi je ob svojo eksistenco in pahnjenih v nesrečo z družinami vred, vpije »Slovenec« in »Večerni list«. Hi-navščina! Ali nima Zadruga nakupi- Pogajanja s Čehi. LDU Beograd, 6. septembra. V Beogradu se mude delegati e Čeho - slovaške republike, ki so prišli semkaj, da sklenejo z našo vlado pogodbo o izmeni blaga na pdlagi čenih železnih izdelkov v vrednosti j kompenzacije. Pogajanja so se že za-nad 2 milijona kron, ali ne more v ! čela. Veliko zapreko pri tem tvori ne-slučaju potrebe iz svojih rezerv pri- j urejenost naše valute, skočiti svojim delavcem na pomoč? j — Pogodba s Čeho - Slovaško. Zadruga, ki razpolaga s takim pre- (Beograd, 8. septembra. Kompenza-moženjem, pač lahko hipno — dokler j cijska pogodba s Ceho -slovaško re-ne dobi tistih par vagonov koksa, ki ! pubiko, rad katere so došh pred ne-v\ t- . * c~»Afe a* koliko dnevi zastopniki čeho - slova- ga rabi - zaposli m plača svoje de- ° remibUke v Beograd, še ni dovr-lavce, da ji popravijo pot iz Krope do postaje, ki je v mizernem stanju, da bo vsaj Zadrugin avto lahko izvozil koks v Kropo. — Tako vpitje, kakor iga žene ob tej priliki Zadruga v Kropi in Kamnigorici, oziroma le neki dr. Jaka Mohorič, je le smešno in služi le v agitacijske svrhe S. L. S., češ: poglejte, kako se mi poganjamo za krščansko soc. delavstvo. Zakaj se S. L. S. med vojsko, ko je bilo pomanjkanje hujše kot sedaj, ni potegovala za delavstvo v Kropi. Takrat Zadruga — vkljub temu, da je delala za armado — po cele tedne ni dobila ne koksa, ne železa. Med vojsko je v sličnih položajih Zadruga sama pomagala delavcem s tem. sena. Da se razjasnijo nekatera vprašanja, odidejo zastopniki obeh držav v Prago. V tem kompenzacijskem ugovoru gre za to, da bi dala Jugoslavija čeho - slovaški republiki moke in žita v zameno za sladkor, oglje, stroje itd. V tem smislu se je podpisal danes v trgovskem ministrstvu predhodni sporazum. Ladje. LDU Beograd, 5. septembra. Vrše se pogajanja za ta da se vse trgovsko brodovje, ki se deloma nahaja še v rokah Italijanov in ki je last raznih naših parobrodnih družb, povrne tem družbam. Posredovanje za povrnitev teh ladij je prevzela Amerika. Beograd - Sofija. LDU Beograd, 5. septembra. Železniška zveza med ljena. Popravljalna dela na. porušenem I vzdrževati radgonskega klina v našem mostu so tudi že dogotovljena. mesu. Med obema državama, ki bi lah- Križanie interesov. LDU Pariz, ko prišli do prijateljskih odnošajev, bi 6. septembra. (DKU) Kakor poročajo bila rešitev v sedanji obliki stalna ovira italijanski listi, je bivši cesar Karel vsakega sporazuma, prodal veliko število delnic donavske Kakor znano, je sedaj kočljivo parobrodne družbe angleškim paro- vprašanje Prekmurja rešeno. To ozem- plovnim podjetjem. Italijanski listi lje tvori upravno celoto, ki ne bo de- oznaOujejo nakup teli delnic po Angle- Ijeno v dva dela. Potrebno je sedaj, da žih kot nadaljnji napredek v stremlje- se vojaška uprava unificira, s čemer nju Anglije, da dobi rečno plovbo v bo sama po sebi ujedinjena tudi civilna osrednji Evropi, kolikor mogoče v svo- uprava pod enim civilnim komisarjem, jo oblast. Cili angleškega načrta je, Končnoveljavno se bo vprašanje Prek- spraviti paropiovbo v Renu, na Odri murja moglo seveda šele tedaj urediti, in na Donavi popolnoma v angleške ko bo pogodba z Madžarsko podpi- $k jim je diii£ač^ fe^ »Sofijo ie zopet vzpostav- roke in tako ustvariti zvezo med Anglijo in Črnim morjem preko evropske celine. Umirovljeni. LDU Beograd, 5. septembra. Podpisan je ukaz o vpoko-jitvi profesorjev bogoslovne fakultete v Zagrebu dr. Hugona Mihaloviča, dr. Frana Zagode in dr. Josipa Pazmana. — Zunanja politika. LDU Beograd, 7. septembra. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o problemih zunanje politike san a. Kar se tiče varstva narodnostnih manjšin, priznavam veliko važnost tega vprašanja, vendar pa bo trebi počakati končnega besedila dogovora, ki so ga naši delegati sklenili v Pari/ in ki kaže potrebno razumevanje enakopravnosti manjšin. Delegacijo j vodila pri tem seveda tudi misel na naše manjšine v Nemški Avstriji in Ita liji. V tem pogledu se bo vedno uve ljavljalo načelo recipročnosti in bo \ naše nastopanje n. pr. v Mariboru pri d »s:« t . rnTT I merno nastopanju napram Slovencem — Skupščina v Zomboru. LDU ' _r _ 7:,;^: Hmni _ ni^H* *p1<™>. Beograd, 7. septembra. Večina poslancev Demokratske zajednice je odpotovala danes v Zombor, kjer se vrši shod Demokratske zajednice. — Delo v ministrstvu prehrane. LDU Beograd, 7. septembra. V ministrstvu za prehrano se dela z veliko i na pr. v Ziljski doini. — Glede sekve-striranja premženja tujerodcev je urednik opozoril gosp. podpredsedni ka, da so Nemci po razglasitvi avstrijske mirvnoe pogodbe postali pre drzni in je navedel konkretni primer mariborskega zlatarja Ilgerja, ki se j takoj po objavi mirovne pogodbe vnemo na reorganizaciji, ki naj uspo- I »Marburger Zeirung« uprl sekvestri sobi ministrstvo, da bo odgovarjalo j češ, da se uklanja le sili, da bi pa 1 svojemu namenu. Rden glavnih razlo- j tem primeru takoj obvestil »svojo vla gov za njegov obstoj je boj proti dra- j do na Dunaju«. Gosp. podpredsednik ginji in korupciji. Dosedaj se je ta bor- : je v tej stvari izjavil da v tem pogle-ba vodila z manjšo energijo, kakor bi ! du ni nastopila nobena izprememba doto zahtevala korist naroda in države, sedanjih določb. Razveljavljen je dotlč To se vidi na tem, da cene še vedno rasejo, namesto da bi padale. Reorganizacija bo izvedena v najkrajšem času. — Naš kralj. LDU B e o gr a d, 7. septembra. Krali Peter, ki se nahaja točasno v Arangjelovcu, pride v Beograd koncem tega meseca. Stanoval bo v vili na Topčiderskem griču, dokler ne bo dvor popravljen. — Pomorska uprava. LDU Beograd, 7. septembra. Regent Aleksander je podpisal naredbo, s katero se ureja naša pomorska uprava. Središče te uprave bo začasno Bakar. Za načelnika je imenovan dr. Ljubomir To-mašič. Maribor in severna meja. LDU Maribor, 6. septembra. Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, dr. Žerjav, je danes tekom dopoldneva sprejel veliko strank, med njimi tudi Nemce, kakor bivšega mariborskega župana dr. Schmiedererja in podžupana dr. Orosla in druge. Ob sklepu svojega urad. dneva je sprejel tudi on-dotnega Člana dopisnega urada, ki mu je stavil razna vprašanja. Na vprašanje, kaj je pravzaprav namen njegovega poseta v Mariboru, je odgovoril g. podpredsednik: V splošnem me je napotila semkaj okolnost, da je Maribor za Ljubljano drugo najvažnejše mesto j v Sloveniji. Ker spada gospodarski referat v moj delokrog, sem smatral za potrebno, da pridem semkaj in tako strankam prihranim pot v Ljubljano. Tukaj, na licu mesta, kier so mi domači uradi v svrho takojšnjih informacij na razpolago, dobim jasnejšo sliko, zlasti o kočijivejših stvareh. Na srcu mi je povzdiga slovenske trgovine in obratov, zlasti pa industrije, tukaj, v središču dravskih in murskih okrožij, oziroma tukaj v naši glavni obmejni trdnjavi. V tem kratkem času sem iz-previdel, da bo moj zopetni prihod potreben in stavil bom predlog, da se v Mariboru določijo gotovi uradni dnevi. Govoril sem z zastopniki različnih gospodarskih organizacij, sprejel pa sem tudi razne stranke, da njih želje sporočim na pristojnem mestu. Ravnotako sem sprejel tudi mnogo zastopnikov in strank nemškega dela tukajšnjega prebivalstva. Na razna stavljena vprašanja političnega in gospodarskega značaja je odgovarjal gosp. podpredsednik uredniku nastopno: Svoj kratko odmerjen čas sem uporabil tudi za to, da si ogledam elektramico na Fali. Upam, da se bo Maribor še letos pokazal v sijaju električne luči iz tega največjega našega podjetja. Ukrenil bom takoj, da nam romunska vlada izroči za daljnovod naročeni aluminij. Kar se tiče železniške zveze s nega Člena 47 za Nemško Avstrijo ne pomeni, da bodo tuji državljani brez našega dovoljenja tukaj izvrševal obrt, temveč le, da se njihovo dosedanje premoženje ne bo uporabilo za vono odškodnino Srbu. Kakor hitro izroči Nemška Avstrija jugoslovansko imetje, nahajajoče se v Avstriji, bodo Nemci mogli realizirati premoženje, ki ga imajo v Jugoslaviji. Kateri Avstrijec pa dobi pri nas obrtno dovoljenje, je izključno naša notranja stvar dokler ne pride v tem oziru do sporazuma na podlagi eventualne trgovske pogodbe. Mirovna Konferenca. Podpis miru. LDU Dunaj, 8. septembra. (CTU) Državni kancler dr. Renner je snoči ob 18. zapustil Dunaj in se odpeljal v SL Germain, da podpiše mirovno pogodbo. (Kakor znano, je dunajska nerodna skupščina sprejela z 97 glasovi proti 23 sklep, da se mirovna pogodba podpiše s protestom. Proti »a glasovali Velenemci. Z a so glasovale vse druge stranke). Mirovna pogodba z Bolgarija LDU Lvon, 8. septembra. (Brezžično.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je mirovna pogodba z Bolgarijo v bistvu že izdelana, Glasom tega lista bo pridobila Srbija nekoliko ozemlja s popravkom meje severo - zapadno od Sofije in v kolenu reke Strumice. — Tracijo bo dobila Grška, toda treba bo najti način, kako bi se Boloariji omogočil za njeno trgovino dohod k Egejskemu morju. V mirovni pogodbi ne bo govora o vprašanju južne Dobrudže. Romuni in Antanta. LDU L y o n, 5. septembral (Brezžično.) Sir Geor-ges Clerck, kateremu je vrhovni svet poveril nalogo, da obvesti romunsko vlado o sklepih zaveznih in pridruženih drŽav, odpotuje v Bukarešto v ponedeljek. V Budimpešti se ne bo ustavil, ker so civilni in vojaški zastopniki Romunije v tem mestu ponovno izjavili da ne sprejemajo navodil od nobene druge strani, kakor od svoje vlade. Zato ni povoda, da bi Clerck na ta način zavlačeval svoj prihod v Bukarešto. Izročil bo bukareški vladi noto, ki vsebuje zahteve zaveznih in pridruženih vlad in ki jo je vrhovni svet odobril v petek zjutraj. Prihodnja seja vrhovnega sveta bo šele v ponedeljek. Tešinsko vprašanje. LDU Lvon, 5. septembra. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov, ki se je pod predsedstvom Clemenceaua sestal k seji v pe- Paderewskega tek zjutraj, je zaslišal in Dmowskega, ki sta razložila svetu Prel^nurjem, KTSS računu PpU*o stališče glede tešinskega okro-s tem, da je proga Spilje - Radgona za žja. Nato je govoril dr. Beneš, čeho- nas izgubljena in to ne glede na Radgono samo, ki je ne smatram za izgubljeno. Umevno je, dq, iskreno pozdrav- slovaški minister za zunanje stvari, ki je odgovarjal na izvajanja obeh poljskih državnikov. Vrhovni svet doslej eno. umevno je, u 4, iskrenu pu^uiav- — . , .__., ljam načrt železniške zveze Maribor- ^ni,sMe^_ničesar glede pripadnosti Slovenske gorice - Radgona in dalje Ljutomer - Ormož. Ta načrt smatram za nujno gospodarsko potrebo. Z ozi-rom na to pa, ker je naša država v tem času na vseh koncih in krajih s perečimi posli preobložena, je treba spraviti to vprašanje takoj v ospredje 9 pomočjo inicijative lokalnih Činiteljev, občin, okrajnih zastopov, večjih gospodarskih fn trgovskih podjetij, pa tudi zasebnikov, ki naj bi skupno stvorili društvo, da isto financira pripravljalna dela ter najde pot, kako bi se ta železniška zveza zgradila z zasebnim kapitalom, zahtevajoč od države le obrestno jamstvo m nekoliko neposredne podpore. Vprašanje Radgone ne smatram Še za zaključeno. Za obe narod- tešlnskega ozemlja. Konferenca. LDU Lyon, 5. septembra. (Brezžično.) Italijanski ministrski predsednik Nitti je imel dolg razgovor z generalom Graziolijem in z vojnim ministrom. Tej konferenci se pripisuje velika važnost. ZavezniM. Štedente in krušne karte v Franciji. LDU Pariz, 6. septembra. (DKU) Poroča se, da bodo v Franciji iznova uvedli krušne karte. Ta naredba je postala neizogibna, ker je Hoover izjavil, da bo Amerika samo tedaj dobavljala Franciji pšenico, ako bo Francija kolikor mogoče omejila konzum. Devize. LDU Milan, 8. septem-nosti namreč ni mogoče, da bi ostala bra. (Brezžično.)' V Rimu je notirala taka odločitev končnoveljavna in da bi včeraj deviza na Pariz 117*25 lir (za Radgona na ta način bila odrezana od j 100 frankov), deviza na London 40'65 zaledja. Gre tudi za zelo pereče gospo- ]\t (za 1 funt šterling) in deviza na darske koristi, zlasti novooridobljene- 1 New York 9*69 lir (za 1 dolar), ga Prekmurja, in Nemška Avstrija bo j morala uvideti, da nikakor ne more ' Dnevne vesti. Komanda mesta opozarja občinstvo, da v lastnem interesu ne vstopa v rajon garnizijskega strelišča. Osebna varnost zahteva, da se vsakdo brezpogojno pokorava navodilom stražarjev in vpošteva nabita svarila in mejna znamenja. Stanovanjska komisija v Ljubljani. Ker so dospele pritožbe, da so nepoklicane osebe pregledovale stanovanja, opozarja stanovanjska komisija občinstvo, da se bodo stanovanja odpovedovala in nakazovala le potom pismenega r.krepa komisije. Poizvedovanja o sta-i o^anjfh in pregledovanja istih se vršijo !•: po uniformiranih stražnikih ali pa po civilnih organih, kateri se morajo Izkazati s pooblastilom stanovanjske komisije. V izogib zlorab naj stranke od civilnih organov vedno zahtevajo, da se pri vstopu v stanovanje legitimirajo. Gledališki svet Člani gledališkega sveta naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo v sredo dne 10. t. m. ob sedemnajstih v pisarni Matice Slovenske. Imenovanje. Okrajni glavar in pred-sedstvenj predstojnik pri predsedstvu deželne vlade dr. Rudolf Andrejka je bil imenovan deželnovladnim svetnikom. Slovensko - hrvatska pesem na najvišjem mestu Ljubljane. Hrvatski gostje, pevci društva »Slobode« v spremstvu »Slavca« so obiskali včeraj med drugim Ljubljanski grad. Občinstvo v okolici gradu je bilo naenkrat prijetno iznenađeno: čule so se raz stolp naše krasne slovenske in hrvatske pesmi v solnca jasni dan. Bilo je res nekaj izrednega, srce dvigajočega ob petju na takem mestu, kjer bi posetnikl pred enim letom stopali za tako smelost raz stolp naravnost v temnice gradu. VseučfUSka komisija ima svojo IS. redno sejo v četrtek dne 11. t. m. ob & popoldne v deželnem dvorcu, soba tt. 77/78. Te seje naj* bi se udeležili v-> učiliški profesorji kolikor mogoče potno številno. Imenovanja. Višji Šolski svet. je Imenoval abs. fil. Ladislava M1 a k e r J a, Franceta Pretnarja in akad. slikarja Josipa Petanerja ra namestne učitelje na državni realni gimnaziji v Ptuju. Imenovani naj javijo svoje naslove na ravnateljstvo. Državna realna gimnazija t Ptuju bo imela vseh 8 razredov, 1. do 3. realni, 4. do 8. humamstičnL Sprejem v l. razred 22., v ostale razrede 23. septembra. Stanovanje in nadzorstvo je najboljše v Dijaškem domu, prijave na sodstvo Dijaškega doma. Krasna slika našega preljubega generala Maistra je ravnokar tesle. Ljudstvo naj se mu izkaže hvaležno » tem, da si okrasi vsak s vol o sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 K, po poštnem povzetju 24 K, pri založniku V9ko W e i x 1, knjigarna v Mariboru, Mestni dekliški licej m Ueeista Briska šola. Šolsko leta 1919/20 se prične na liceju z dne 22. septembra. Novih gojenk se ne sprejema več, ker so vst razredi že zasedeni. Oojenkam, kf so bile že na zavodu, se je javftt v sredo 24. septembra med 10. in 12. uro v Mladiki z zadnjim izpričevalom. Ponavljalni fei dodatni izpiti se vrše v sredo, 24. septembra ob 8. uri. Vpisovanje v I. razred Ilcejske ljudske šole je v ponedeljek dne 22- septembra od 9. do lt). ure v Mladiki. K vpisovanju se je zglasHT s krstnim listom in 1 izpričevalom o cepljenih kozah. V višje razrede licijske ljudske šole se ne sprejema več novih gojenk. Pouk se prične v torek dne 23. septembra ob 8. uri. O Slovencih priobčuje lep Informativen članek novosadsko »Jedinstvo«. Pisec članka dr. A. G. podaja kratko zgodovino slovenskega plemena, slika težko narodno in politično borbo, ki so io Slovenci bili za svoj obstanek, in opozarja na visoko kulturno stopnjo, na katero se je z lastno močjo povspeio slovensko pleme. Izmed Slovencev jih zna glasom zadnjih statističnih podatkoar, 81% čitati in pisati, ako pa se vzame mladino v starosti od 11. do 20. leta, po-; skoči odstotek pismenih Slovencev na| 96%. Dr. A. G. zaključuje svo] članek tako - le: »Slovenci so inteligenten, de-f laven, dober narod, ki ima zmisel za; organizacijo int rgovino. Razen tega ie> vpoštevati, da tvorijo Slovenci najza-padnejšo mejo Jugoslavije. To so otuV ki branijo vpad Nemcev in Italijanov vj našo državo; oni zapirajo Nemcem pdt na Jadran. Na slovenskem ozemlju leže najglavnejša pristanišča Jadranskega: morja. Slovenci se zavedao svojega političnega in kulturnega rx>fožaja. Oni delujejo z neumorno energijo na to, da se združijo vse slovenske zemlje z Jugoslavijo ter s tem zasigurajo napredek, pro-cvit m politično samostalnost naše dr-, zave.« Vaje orkestralnega društva »Glasbene Matfce« se vrše v tekočem tednu kot sledi: v torek, 9. t m. ob po! 6. nrf zvečer za n. violino, v sredo 10. t m. ob pol 6. za violo in v četrtek 11. t. m. ob 6. za čelo. Prosim, da se vsi člani, ki žele sodelovati pri koncertu, udeleže teh vaj zanesljivo in točno. Nepoznan tat je ukradel minoii petek Mar« £oq x 2*wnk* fegj rrja z vso opremo. Da se je tat lahko odpeljal, si je pri sosedu izposdil voz brez dovoljenja. Peljal se je tat do Kranjske gore in dospel tja okoli polnoči. Tam :'e pustil voz, s konjem in opremo je pa od-tahal dalje na Koroško ali na Italijansko. Tujec preganja domačine. V Novem mesto je bil še pred voisko stavbenik neki Maks Sbrizzai, zagrizen Italijan, menda tudi italijanski podanik. Občeval je pa po večini s peščico tukajšnjih Nemcev, ker Italijanov ni bilo, razen dveh drugih stavbenikov, katera pa nista prišla vpoštev kot njegova konkurenta. Ko je po izbruhu vojne čutil, da bi se mu slabo godilo je zaprosil in dobil avstrijsko državljanstvo. Zdaj je še bolj jasno in odločno kazal svoje izvirno nemško prepričanje, toda le do poroda Jugoslavije. Tedaj pa je postal z dušo in telesom izviren Jugoslovan, dasi ne zna slovenskega niti toliko, da bi se za silo sporazumel. Ljudje ga ne marajo in jemljo raje domače podjetnike. Sbrizzai pa silno preganja te podjetnike, ki imajo le malo koncesijo. Povsodi voha za novimi stavbami in vsakega domačina takoj ovadi. Nekemu tukajšnjemu trgovcu gradi hišo pod nadzorstvom podjetnika z veliko koncesijo tukajšnji domačin Bele, ki je od rojstva tu in je zelo razumen in vešč v zidarski stroki. Sbrizzai ga je takoj ovadil pri obrtni oblasti. Ljudje, ki absolutno nočejo jemati za stavbe zagrizenega Italijana Sbrizzaja, se zgražajo nad tem, da preganja Italijan Slovenca. Da se pa različni Sbrizzaji ne bodo izgovarjali na svojo veliko koncesijo, naj bi se revidirale vse koncesije in naj bi ti tujci še enkrat napravi-1 j izpit, toda v slovenščini Saj vemo* s kakimi protekciiami so dobivali taki ljudje koncesije. To kažejo tudi mnogobrojne sodne tožbe zoper Sbrizzaja zaradi slabe izvršitve izro-če-r.ih mu stavbinskih del. Domačin je na vsak način oškodovan, ker ne mora vxl Sbrizzaja ničesar dobiti, tudi če je prodrl s tožbo, ker še voda ne vzame tam. kjer ni nič. Dobro bi bilo če bi sel v Novo mesto kak soliden stavbenik, ki bi bil domačin in bi imel veliko koncesijo. PriporočljSva delavca. Marjeta Kra-ker posestnica v Jemejivasi pri Črnomlju, je že dokaj priletna ženska, povrhu pa še vdova in brez družine. Posestva pa ima precej. Zato je bila leto po končani deževni dobi v silnih stiskah, ker se je nabralo vse delo skupaj, delavcev pa ni imela. Kakor rešilna an-gelja sta prišla k nji v začetku junija dva krepka možakarja, ki sta se ji ponudila v dnino. Z obema rokama ju je sprejela. Delala sta pridno, lumpala nista, zato fima je starka vse zaupala. Dne 27. junija je šla k maši in pustila doma vse odprto. Dninarja sta bila že dela sita in bi bila rada odšla prav takrat, ko Krakarce ni bilo doma. Stopila sta v sobo, pobrala gotovine za okoli 1700- K, precej suhe svinjine, slanine, obleke, sukanca, čevljev in dva velika hleba kruha in sta jo mahnila proti Kočevju. Silne svote ukradenega denarja sta bila tako vesela, da sta v neki gostilni blizu Kočevja, kar na Štefane vina plačevala vsakomur, kdor je hotel piti. Ljudem se je to ravnanje obeh skrajno siromašno oblečenih potnikov nemalo čudno zdelo. Poslali so po orožnike, ki so jih odvedli na varno in jima odvzeli pokradene reči, kolikor jih še nista zapravila in pojedla. Oba sta takoj priznala tatvino. Orožniki pa so spoznali v njih dva stara znanca, nekega Andreja Jurkoviča in Alojzija Kosovela. Prvi je star okoli 36 let in je po poklicu natakar, ki se je že dolgo pečal z veri-ženjem. Rodom je Kočevec. Drugi je iste starosti, težak doma nekje na Primorskem. Mlad sladkosnedem. Dne 15. junija t L je bilo na Mirni živahno življenje. Med stojnicami so se gibali fantje in dekleta in kupovali drug drugemu piškotke in cukrčke z zaljubnimi napisi. -Tudi šolska mladina je kupovala in pokušala in hrustala že stare piškote, le Lojze Miklič je gledal cd daleč to vrvenje, ker ni imel božjega v žepu. Sline so se mu začele cediti po vseh teh lepih in dobrih rečeh, ki so jih deležni drugi dečki, on pa ne. Približa se stojnici Jožeta Rugelja, zagrabi 10 piškotov, pa v beg s plenom, kramar pa za njim. Končno so Strahovi dečki vjeli mladega tatu, kf hodi še v 4. razred ljudske Šole. Sodišče v Trebnjem mu je skrajšalo šolske počitnice za dva dni. Griže: Dne 2. septembra ob 10. uri dopoldan se je vršil pogreb rudarja Fritz Mihaela. Pogreba se je udeležbo mnogoštevilno ljudstvo iz Zabukovcev in Griž; tudi dva zastopnika rudarskega oskrbništva SHS v Zabukov-cih sta spremljala zvestega rudaja na njegovi zadnji poti. Na čelu pogrebnega sprevoda je korakala rudarska godba iz Zabukovcev ter je s svoimi mrtvaškimi koreli proslavila sprevod. Skoraj bi Človek lahko rekel da dokler Griže stoji, se ni vršil taki ganljivi pogreb. En rudar iz Zabukovcev. Na državni obrtni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1919/20 dne 19. t. m. Otvorjeni bodo nastopni oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šota* 3, 5taxbna rokodelska šoia^ i. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. Ženska obrtna šola; 9. javna risarska šola. Vpisovanje bo od 15. do 17. t m. po redu, ki je razviden iz tozadevnega razglasa v Uradnem listu It. 141., z dne 3. t. m. Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dveletno deško trgovsko šolo in pripravljalni letnik ter v dveletno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919/20 se vrši 16. in in 17. septembra od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na deški trg. šoli se sprejemajo: v pripravljalni letnik učenci, ki so dopolnili 13. leto ali ga bodo dopolnili še tekom Šolskega leta sprejema: v I. letnik učenci, ki so: a) dopolnili 14. seto ali ga bodo dopolnili še tekom šolskega leta sprejema in so a) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kakšne srednje šole ali c) uspešno prestali posebno sprejem« no izkušno; v II. letnik učenci, ki so dovršili z vsaj zadostnim uspehom pni letnik Mestne trgovske šole Y Celju ali kakšnega drugega tuzemskega javnega zavoda, zaznamovanega na enaki podlagi. Na deški dekliški trgovski šoli se spejemajo učenke v I. in II. letnik pod istimi pogoji, ki velja i o za sprejem v deška letnika. Vstopnina znaša 8 K, prispevek za učila 10 K. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. Poziv. Medicinec Erman Dinko se poživlja, da takoj naznani zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani« svoj natančni naslov radi neke, za njega važne zadeve. Dijaški transport v Prago pojde tekom tega tedna najkasneje 5. septembra. Kdor se hoče udeležiti transporta, naj se takoj javi na naslov: gdč. Milena Pirčeva, Ljubljana, Ciglarjeva ulica 1 — izvzemši onih. ki so še vže javili tovarišu g. Zupančiču. Javiti morajo: ime. kaj študirajo in kam se peljejo. Kdor hoče vzeti živila seboj, naj to tudi javi, da se mu preskrbi izvoznica. Ker bo treba vožnjo menda plačati, naj slabo situirani prilože prošnjo in ubožni list, da dobe polovično ceno na železnici. Pri tretjem porotnem zasedanju pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki se prične dne 15. septembra t. I., se bodo imeli zagovarjati, v kolikor je dosedaj znano, sledeči obdolženci: 1.) dne 15. septembra: a) Jaklič Makso in Dragelj Janko radi hudodelstva ropa in b) Vrabec Jožef radi hudodelstva tatvine: 2.) dne 16. septembra: Fric Albin radi hudodelstva tatvine; 3.) dne 17. septembra: Soško Janez in Tomše Anton, radi hudodelstva uboja; .4.) dne 18. septembra: Stezinar Ferdinand. MalneriČ Ivan in Skala Lovrenc radi hudodelstva golufije; 5.) dne 19. septembra: Murn Janez, Rems Urša in Dimek Klara radi hudodelstva tatvine, ter 6.) dne 20. septembra: a) JeropŠič Ivan radi hudodelstva tet vine in b) Muc Alojzij in drugi radi hudodelstva tatvine. Poročil se je dne 3. t. m. v Mariboru gosp. Alojzij Bučar, učitelj na Zidanem mostu, z gdčno. Aneto Geršičevo, učiteljico istotam. Vrlemu narodnemu paru naše čestitke. Stanovanjska beda v Ljubljani. V petek dne 12. septembra ob 19*30 uri se šil v Mestnem domu javen shod vseh ki so do sedaj ostali brez stanovanja, da premotrijo svoj današnji položaj m pregledajo na usodo, ki jih čaka, ako se bodo zanašali na raševanie stanovanj-| ske krize brez njih sodelovanja. Kdor more, naj se tega shoda udeleži, da bo manifestacija brezstanovanjcev Čim sijajnejša. Na kraljev; državni realni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje učencev in učenk v L razred dne 16. septembra od 8. do 10. ure, v II. do VIII. razred pa 17. in 18. septembraod 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti za I. razred se prično 16. septembra ob 10. uri. Natančnejša navodila bodo razglašena na uradni deski v veži. — Gim. ravnateljstvo. Begunec, star 35 let, oženjen, oče treh malih otročičev, se nahaja že preko štiri mesece v Ljubljani. Zaposlen je bil pri delavskem odseku, vsled česar je zdaj oddelek razpuščen in dotični brez vsake službe in nobene podpore in radi tega ne more poslati svoji revni družini nobenega vinarja, prosi tem potom za nujno pomoč, vsaj za olajšati nekoliko to bedno in revno stanje dotičnega. Begunec je vešč kot skladiščnik jestvjn-ske stroke in tudi kot delovodja prt popravljanju cest, zmožen je v jeziku hi pisavi slovensko, hrvatsko, italijansko in nekaj Češko in zdaj se poučuje še francosko. S ponižnim srcem se obračam na slavno uredništvo lista in prosim za objavo in usmiljenja srca za nujno pomoč. Milodari naj se pošljejo na uredništvo »Slov. Naroda«. — Jakob Milkovič, begunec iz Opčine pri Trstu. Črnilni ekstrakt za zavode, šole, trgovce itd. ponuja v današnjem inse-ratu tovarna črnila Fr. SchflDer Am-stetten. Opozarjamo na ta inserat Shod JDS. v Spodnji Šiški In frančiškani. Pod navedenim naslovom se zaletava včerajšnji »Slovenec (z dne 2. t. m.) v JDS. Ni moj namen zagovarjal} JDS., kajti vsakdo izmed nas ve, da Je ta mrranlrarilft na fiVOJem rnmmht. (p* naj ne misli »Slovencev« dopisnik, da sem član oziroma odbornik te organizacije!) Med drugimi očitki pravi: »Ni, gospodje okoli JDS., stanovanjska mizerija, ki vas vznemirja, ampak druga reč je, Idi vara dela strah pred frančiškani. Njih delovanje, njih skrb za pravo, zdravo izobrazbo delavskega ljudstva, niih skrb za zveličanje duš je tisto, ki vam dela strahove. Kako pa delate vi z ljudstvom zlasti zadnji čas. Same veselice, pa ples, pa pijančevanje! Ali veste, kako ste slavili Jeraejevo nedeljo! Sam dopisnik »Napreja« je ta teden zaklical: Uboga Šiška, ko je opazoval to veseličenje, razgrajanje in druge ne-rednosti te nedelje!« In glavni moj namen Je, da odgovorim na te stavke. 2e časopisu »Napreju« smo mislili odgovoriti, česar pa nismo storili, ker smo prišli do zaključka, da večina pozna Siškarje in da pozna tudi one elemente, ki tvorijo zbor: »Uboga Šiška«. Prepričali pa smo se, da nekateri smatrajo za »Ubogo Šiško« one, ki so ravno sovražniki iste **^rda »Naprej« še danes ne ve, da bi 1 moral zadnjič zaklicatj v svoji sveti in upravičeni ogorčenost': »Ubogi moji pristaši!« ali »Ubogi moji »Naprejevci!«, kajti »banketa« na Jerne-jevo nedeljo so se udeležil} večina liud-je, ki so »pristni« socjialni demokrati ju in pa ljudje (vsaj za enega vemo natančno) orlovske in prosvetne organizacije v Spodnji Šiški. Ves tisti »igrokaz« pa, ki so ga proizvajali takrat »ubogi elementi«, se je vršil v gost Ini »katoliškega« mišlienin. Fcce .. . Vemo, da te »elitne« peščice (hvala bocu. da je samo peščica) ne bo nihče spreobrnil, torej tudi JDS ne, in mislimo, da dani ti pogoji, uporabo ne sme odreči nobeni stranki proti zagotovitvi plačila vsake škode in proti založitvi stroškov za snaženje in eventualno uporabo luči. Državna obrtna šola. Ker namerava dosedanji potovalni učitelj za krojaško stroko na državni obrtni šoli v Ljubljani M. Kune stopiti v pokoj, se dovoli razpis potovalnega učitelja za krojaško obrt z običajnimi prejemki delovodij na obrtni Šoli. Osebne vesti. Deželnovladni svetnik Ivan Dougan od deželnega sodišča v Trstu se začasno sprejme v službo v Sloveniji. Notar Franc Stupica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se v smislu naredbe z dne 10. februarja 1919, Ur. 1. št. 350, poveri za nadaljnje izvrševanje notarskih poslov. Imenuje se koncipist dr. Josip Hubad okrajnim komisarjem. Deželnovladni konceptni praktikantie dr. Tina^Čuš, dr. Slavko Barle, Franjo Maršič, Štefan Skubic Franc Vovšek se imenujejo za provizorične deželno-vladne koucipiste s pristavkom, da se določi vrstni red pozneje. Konceptni praktikant Mirko Kuhelj se imenuje za koncipista in dr. Karel Dobida za kon-ceptnega praktikanta pri poverieništvu za socijalno skrb. Bivši ravna tej slovenske kmetijske šole v Gorici Anton Štrekelj se sprejme v državno službo in prideli v službovanje poverjeništvu za kmetijstvo. Okrajna tajnika Aleksander Schafer in Josip Ferk se pomakneta v IX. činovni razred. Okrajni tajnik bivšega tržaškega namestništva Fran Gregorčič se sprejme v službo politične uprave za Slovenijo v svoji sedanji službeni lastnosti. Policijski oficijali Blaž Skok, Fran Golin, Leopold Modic in Fran Fink se imenujejo za policijske pristave in policijski kance-list Fran Žnidaršič za policijskega ofi-cijala. Policijski oficijal Ivan Senica Iz Trsta se sprejme v državno službo. Peter Glažar in Angela Vadnjalova se sprejmeta pri knjigovodstvu oddelka za kmetijstvo kot računska praktikanta. Pisarniški uradnik »Državne posredovalnice za delo« Ciril Tomažič se imenuje za kanclista pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani. Anton Lap, absolvent sadjarske šole v Troji, se sprejme v državno službo kot strokovni praktikant za sadjarstvo. Uslužbenci zavoda za pospeševanje obrti: Jožefa Tomažič, Terezija Kregar In Matej IgHČ se sprejmejo v državno službo, in sicer se imenuje: Jožefa Tomažič za kancelistko v XL Činov, razredu 2. plačilna stopnja: Terezija Kregar za oficijantinjo II. plačilna stopnja in Matej Iglic za uradnega slugo v VI. plačilni stopnji. Bivši pomožni sluga pri tržaški podružnici dunajskega ko-respondenčnega urada Andrej Rlchtig se sprejme s 1. avgustom 1919 kot pogodbeni sluga pri Dopisnem uradu deželne vlade z vsemi prejemki pomožnega sluge. Vremensko poročilo. VBfM iti morje« tW*2 Srafejl trafei tlak 73« m | Avgust || čas opszo-faaja. Staije bart-■etra t mm £* Vetrovi Nebo 8 • 2. pop 9. ZV. 40« 41 4 327 18-8 bresvet • pol. oblač • 9 7. ij. 42*2 1« • megla Padavina v 24 urah 00 mm — Srednja včerajSna temperatura 16*4°, normalna 1590— Vremenska napoved.aa jutri: Lepo mirno in toplo vreme. Spominjajte se Družbe sv. Cirila In Metoda. Materi — iz dalnje tujine. Iz Tomska. Mamica — prošlo je Že dolgo časa — dosti kamenčkov Je padlo v drugo polovico peščene ure — bistra Soča je izlila mnogo vzdihov in vročih pozdravov s svojimi valj v neizmerno morje — mnogo Jc v meni predrugačl-Jo, mnogo izkušenj grenkega življenja je prenesla in vdušila v sebi (meni) — a enega ni mogla prenesti in enega ni mogla vdušiti — to, milega domačega kraja, s sladkoj, zlatoj dobroj mamlcoj, dragimi brati in bližnjimi sorodniki. Danes sem čital v polkovskem povelju, da je prišel prvi češki transport domov in da lahko pošljemo vsak ponedeljek goreče pozdrave v naš domači kraj — v naročje naših dragih. Skoraj sem Že pozabil naš jezik, a danes mi teče vse tako lahko izpod roke. Morda tega ne bodo čitale Tvoje dobre oči. zaprle so se one že morda za vedno — roka ml pri tej misli umrtveva, duša zamira — prenesel sem že mnogo — a tega udarca, mamica, zdi se mi. bi ne mogel, živim v sredi mrzle hladne Sibirije, a v meni gori neugašajoči plamen. Podrobnejše o svojem življenju nočem pisati, ker mi je pretežko na srcu, rad bi bil in zadovoljen bi bil. da dobiš Ti, sladka mamica, saj teh par besedic v Tvoje roke, da veš, da Tvoj Ludvik še živi — da Je zdrav in da se mu sedaj dobro, oziroma za sedanje razmere, zelo dobro godi. — Kakor vidiš, zlata mamica, zopet sem vojak, no, sedaj ne več avstrijski sušenj, a svoboden vojak v svojem jugoslovanskem polku. Zagrabil sem za puško že meseca avgusta 1916. leta, ker sem vedel, da se moram boriti za svobodo svoje domovine in jo nisem izpustil do današnjega dneva in jo ne izpustim do dneva, ko stopim kot zmagovalec na svobodni moj kraj. Več ko enkrat Je že visela moja glava na nitki — a vedno sta me spremljala Bog in sreča junaška, sicer pa sedaj ni čisto nobenih nevarnosti več; imam lepo mesto pri poveljniku taborja vojnih vjetnikov. Torej bodi za me brez vsake skrbL — Draga mamica, oprosti, več ne morem pisati, preveč sem srečen. Kje sta moja draga brata, kaj je ž njima, kje so drugi? Drugič pošljem svojo sliko. — Tisoč pozdravov in poljubov Tebi, Francu in To-niju. Tvoj vedno zvesti sin Ludvik KomeL____i Sokolstvo. Zlet ljubljanske sokolske župe na Viču dne 7. septembra. Točno zjutraj ob ^8. uri so bila zbrana vsa župna društva v Narodnem domu, katerim so se pridružili še zastopniki župe I. Obhoda na Vič se je udeležilo veliko število članov, članic in naraščaja. Na Viču je bil prisrčen sprejem Sokolstva, id ie takoj po končanem obhodu odšlo na svoje delo. Dopoldne so se vršile skušnje za popoldajšnji nastop 06 velikem številu gledalcev, izredni občni zbor ob udeležbi delegatov j vseh društev in slavnostno zborovanje višitega Sokola ob njegovi deset-I letnici. Popoldne se je vršila javna telovadba. Dolgo pred četrto uro se je začelo zbirati mnogoštevilno občinstva na telovadišču in ob četrtt uri je bilo že vse prenapolnjena Bilo je nekaj tisoč gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili posameznim točkam javne telovadbe. Pri javni telovadbi je nastopilo: 128 članov, 102 članic, 160 šolskega, 72 obrtnega in 85 dekliškega naraščaja. Kakor pri telovadbi ljubljanskega Sokola je tudi tu občinstvo navdušeno pozdravilo »Naprej«, ki so ga Izvajali izbrani telovadci ljubljanskega Sokola. Ostala telovadba je tudi izpadla zelo dobro, videli smo, da je v vseh dru-, štvih od najstarjega do najmlajšega mnogo veselja do dela v telovadnicah, ki edino privede do tako lepih uspehov. Po telovadbi se je razvila na prostem lepa ljudska veselica ob ogromni udeležbi ljudstva. Sokolski Savez SHS. Seja celokupnega predsedstva, katere se udeleže tudi Hrvati in Srbi, se vrti 20. in 21. t. m. v Ljubljani. Celjska Sokolska župa poživlja vsa bratska društva, da se udeleže prireditve Celjskega Sokola dne 14. t. m. — 2upno predsedstvo. Celjski Sokol je vstopil, odkar ima na razpolago novo telovadnico v mestni ljudski šoli, v novo fazo svojega društvenega življenja. Temu je priča naravnost ogromna udeležba telovadbe tako od strani moškega in ženskega članstva, kakor od naraščaja, tako, da postajajo njegovemu poletu obširni prostori telovadnice pretesni. Javna telovadba, ki jo priredi na 14. septembra v Celju, bo pokazala širokim masam plod sokol-skega dela. Naj ne zamudi nihče izmed zavednih Slovencev v nedeljo 14. septembra prihiteti na Sokolski praznik v Celje. »Sokolski dan« v Ljubljani priredi Slovenska Sokolska Zveza dne 21. septembra. Javna telovadba so vrši na prostora S. K. Ilirije pred dr« žavnim kolodvorom. * štev. 210. .SLOVENSKI NAROD" jjj 10» septembra 1919. Stran 5. Sokol v Vel. Laščah praznuje 14. septembra desetletnico svojega obstanka z javno telovadbo in veliko ljudsko veselico. Vrši se na vrtu ge. Hočevarjeve. Začetek javne telovaa-be je ob 3. popoldne. Naraščaj m članstvo se marljivo pripravljata, aa položita račun svojega dela. Vabimo vljudno zlasti kočevsko, ribniško, cirkniško in ložko dolino ter bloško planoto. Dva koncerta orkestra Sokola I. V soboto 6. in ponedeljek 8. t. m. je priredil orkester Sokola I. pod veščim vodstvom g. L. Pahorja dva koncerta v veliki dvorani »Narodnega doma«. Obe prireditvi ste v moralnem oziru izpadli izborno za orkester. Orkester, ki izvaja na ta način potpuri iz »Prodane neveste« in razne slovenske skladbe, zlasti pa na£e narodne pesmice v tako dovršeni obliki, ni več zbor diletantov, marveč kaj več. L. Pahorjev »Slovenski svet« in potpuri iz »Prodane neveste« sta tvorili dve glavni točki obsežnih in mnogovrstnih sporedov. Konstatirati se mora, da Ljubljana ne premore boljšega poljudnega orkestra, ki bi ne obsegal zgolj po večini same diletante, da pa je popolna in rilumljiva navada ljubljanskega občinstva, da se raje udeleži cirkuskih in varijetetnih predstav in prireditev, kakor pa resnih koncertov. Sigurno je, da bi bil obisk v treh cirkusih in desetih kinematografih v Ljubljani večji, kakor pa če se priredi »družabni večer« z izbranim koncertnim delom in brez — plesa. Oku3 in navada občinstva v Ljubljani ju pač samo — kinematograf, in tam tembolj krvave slike, pa cirkus In varjete, kjer se morda vidi kaka okusna ali neokusna cirkuška plesalka, nikakor pa ne — koncert in pa ples; ali. kakor se v zadnjem časa tako rado imenuje »hopsasa, hopsa-sa«. — Orkester, obstoječ iz več nego 20 diletantov je izvršil svojo nalogo pod spretnim vodstvom kapelnika g. Pahorja zelo častno in to pri obeh večerih, če pa ni dosegel zaže-ljenih uspehov, se ima zahvaliti samo indoletnosti in skrajni malomarnosti gotovih »izobraženih« krogov. — B. V.__. Sport. Prva konjska dirka na Bledu. V nedeljo 7. t. m. je doživel Bled svoj prvi veliki športni dan, kar se tiče prireditev na suhem. Znani Tourisr-office je priredila poleg jezera konjsko dirko in to prvo v tem obsegu in tako res športno, kakor sedaj. Sicer si ne smemo prikrivati, da je to šele skromen pričetek, pa saj je vsak začetek težak, — kljub temu pa so se dosegli uspehi, ki bi bili tudi večjim in uglednejŠim dirkališčem v časi. .— Okolica dirkališča sama je kakor ustvarjena, saj se dvigajo nu treh straneh brda v višino in občinstvo je v obilni meri to prirodno ugodnost izrabilo. Slikovito in romantično je bilo videti občinstvo ni zlasti naše okoliško prebivalstvo Bleda na sosednih skalah in višinan, opazujoč razvoj in potek dirke. Z mirno vestjv se lahko trdi. da ima Bled kot bodoče veliko konjsko dirkališče še lepo bodočnost in da se bo s tem tudi močno dvignila naša domača konjereja. Slika dirke za enkrat še ni bila enotna, ker je ravno poleg res dirka-ških vozil imelo dovolj prostora tudi nebroj navadnih in — primitivnih — vozil, zato pa je ceniti tem višje uspeh, ki so ga dosegla taka vozila. Ob 3. uri popoldne se je pričela dirka. Kot prva točka so nastopili enovprežni toplokrvni konji in sicer v handikapu, t. j. boljši konji dajo slabšemu po odloku razsodišča primerne razdalje naprej. Dolžina tekmovalnega prostora 1700 m, t. i. dvakrat na okrog. Tekmovalo je pet konj. Kot prvi je dospel na cilj Stupica starejši, Ljubljana, kot drugi g. Kozina. Tržič, kot tretji g. Stupica mlajši, Ljubljana. — Druga točka je bila dirka enovprežnih toplokrvnih konj v Handikapu, izključeni dirkači, na daljavo 1275 m. Kot prvr je dospel na cilj g. Stupica starejši iz Ljubljane, kot drugi g. Fabjan, Domžale, kot tretji g. Stupica mlajši, Ljubljana. Tekmovalo je 5 konj. — Tretja točka dirke je obsegala dirko mrzlokrvnih konj na daljavo 1275 m. Dirke so se udeležili 3 konji in je prišel prvi do cilja Valentin Pažter, Bled, drugi g. 2ark iz Lesec, tretji g. Mežan iz Bleda - Resica. Ta točka je bila zlasti zanimiva, ker so tu dirkali mrzlokrvni konji, vsi domače reje. — Sledila je nato dirka dvovprežnlh toplokrvnih konj, na razdaljo 1700 ni, Handikap. Kot prvi je dosegel cilj g. Osolin iz Domžal, kot drugi g. Stare iz Kuplenika in kot tretja ga. Hrašo-vec iz Radovljice. Pri tej dirki je za* nimivo, da je dosegel g. Stare iz Kuplenika drugo mesto, čeprav se je dirke udeležil z lojtraim vozom in s težkimi, doma prirejenimi konji. Tekmovalo je pet parov konj in se v* bornim parom konj, ker pa je moral v Handikapu napraviti 2550 m mesto samo 1700 m, ni prišel v poštev, vendar pa je ostal v ozadju samo za kakih 400 m, sicer bi bil odnesel tudi tu prvo darilo. — Dirka toplokrvnih jahalnih konj na razdaljo ca. 1990 m te nudila zelo pestro sliko. Dirkalo se j« v dveh oddelkih. Prve dirke se je udeležilo pet tekmovalcev in so prišli na cilj kot prvi trije: g. Dekleva, Ljubljana, Primožič, Tržič in Kenua, Bled, jahal g. dr. Pretnar, Trst. Pri tekmi drugega oddelka je prišel ket prvi na cilj g. Kleindinst, Bled, kot drugi g. Fabijan, Domžale in kot tretji g. Magušar, Bled. Tekmovalo je P konj. — Dirka blejskih izvoščkov je odpadla. — Sledila je konkurenca ja-hačev v narodnih nošah. Nad 30 ja-hačev v pestrih gorenjskih narodnih nošah je podalo zbranemu občinstvu zelo raznovrstno sliko. — Končno je sledila skupina okrašenih vozov, na katerih je sedela moška in ženska mladina v očarujočih narodnih nu-šah. Župnik g. Kleindienst je imel nato kratek nagovor na občinstvo, na kar je sledila razdelitev daril. Poverjeništvo za kmetijstvo je razpisalo nagrado 400 K za najlepšo mrzlokrvo kobilo kmečkega konjw-rejca. Darilo je bilo prisojeno g. Žarku iz Lesec. Pri celi prireditvi, ki je trajala nad 3 ure, je deloval vestno totaliz*-ter, vendar pa se je tam tudi opazilo, kako neinformirano je naše občestvo v komercii in pri takem sportu sploh. Na okoliških travnikih so bili postavljeni razni bufeti, kjer se je občinstvo lahko okrepčalo; pri prireditvi, kakor tudi zvečer v zdraviliškem domu pa je igrala neumorno godba jugoslovanskih Železničarjev. Kakor že povdarjano, dirka v sedanji obliki ni nudila še enotne slike, če se bo pa ta sport še nadalje tako razvijal, kakor je pokazala to prva prireditev in če se bodo uresničili vsi projekt«, potem ni več daleC čas, ko bo naš divni Bled s prekrasno panoramo pridobil na novi privlačnosti, ki jo bodo tvorile enotne konjske dirke. To pa bo za razvoj našega slovenskega Bleda pomenilo še lenšo bodočnost, kakor si jo je moral želeti doslej. Za inicijativo v tem pogledu se ima nase prvo letovišče zahvalit? le blejski Tourist - office in vsem činiteljem, ki jim je domača konjereja kaj pri srcu. Dirka sama je bila za večino našega občinstva nekaj povsem novega, dobro pa je, da se je vsaj zbudilo zanimanje za umno 1-onjerejo tudi v širših masah našega ljudstva. Kulturo. Občni zbor Slovenskega gledališkega konzorciia v Ljubljani, kateri je sklican za petek t. j. 19. t. m. v mestni posvetovalnici (Magistrat) str bo vršil ob 6. uri popoldne. Knjige in bilanca so £osp. konzortistom na vpogled vsaki dan v pisarni knjigovodstva Dramsko gledališče od 3. do 5. ure popoldne. Delo pevskega zbora »Gasbene Ma* tiče« v pihodnji seziji. Kakor čujemo od ravnatelja g. M. Hubada, bo imel pevski zbor študirati v prihodnji seziji mnogo zanimivih novosti. Izvajati bo treba: Premrl: Tugoslovanska himna: Ravnik: Zeniica: Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg (posvečeno pevskemu zboru Glasbene Matice in* njega koncertnemu vodji): Premrl: Solnčna pesem sv. Frančiška (z orkestrom); Adamič: Bela breza se zdramila. Ecce dolor; Lajovic: Črna lutnia; Pomladni spev; Adamič: Pusto je: dalje novi, še nepoznani rukoveti srbskih narodnih pesmi: več hrvatskih in mnogo drugih skladb iz slovenske, hrvatske, srbske, češke in poljske literature itd. Vsi naši ljub? znanci, stari in novi pevci, na krov! Poveljnik naše čete čaka. Priglasi nai vsak svoj pristop odboru pevskega zbora »Glasbene Matice« kar po dopisnici še do 15. septembra, da sestavimo mogočen zbor za nastop izven Slovenije in začnemo takoj z delom. Pevski pozdrav! Odbor. Dramatična šola jugoslovanskega konzervatorija »Glasbene Matice« v Ljubljani naj poda jugoslovanski mladini kolikor mogoče popolno izobrazbo v igralski umetnosti. £ola bo obsezala tri letnike. Glavni učitelj in voditelj izobraževanja gojencev bo mojster Ignacij Borštnik. Poučevalo bo tudi več no-možnih učiteljev. Nameravani so pozneje paralelni razredi učiteljev s približno po največ 20 gojencev. Pogoji vsprejema so: primeren, dober organ; primerna zunanjost; popolno znanje slovenščine ali srbohrvaščine v besedi in pisavi; dovršena srednja šola pri gojencih; le pri izredno nadarjenih gojencih, ki svojo nadarjenost pred komisijo pri vsprejemnem izpitu dokažejo, morejo dovršeni razredi spodnje srednje šole za vsprejem v dramatično šolo izjemoma zadoščati; dovršena meščanska šola. licej itd. pri gojenkah; ali pa pri vsprejemnem izpitu dokazana tolika splošna izobrazba, da se io more prej omenjeni enakovredno šteti; vspre- 1 g@0u_te&u«g taB&ttK z&tmm starost; dovršeno 16. leto pri gojenkah, dovršeno 17 leto pri gojencih. — Pouk v dramatični igri kot glavnem predmetu se vrši v prvem letniku trikrat na teden po tri ure pri največjem številu 20 gojencev. Vstop v višji letnik je mogoč le s povoljno dovršenim izpitom čez nižji letnik. Dramatična igra se poučuje v drugem letniku po 10 ur na teden, v tretjem letniku po 12 ur na teden. Obligatni pomožni predmeti v dramatični šoli so: v I. letniku: 1.) splošna dramaturgija, dve uri na teden; 2.) slovenščina, dve uri na teden; 3.) srbohrvaščina, 2 do 4 ure na teden; 4.) ruščina, 3 ure na teden; 5.) mimika in ples, 2 uri na teden; 6.) telovadba in borenje, 1 uro na teden; 7.) petje kot pripomoček za izobraževanje organa, 2 uri na teden. V drugem letniku: 1.) splošna dramaturgija, H. razred, 2 uri na teden; 2) slovenščina in srbohrvatščina, njena literatura, posebno dramatična 2 do 4 ure na teden; 3.) ruščina, II. razred, 3. ure na teden; A. eventualno kot prost predmet francoščina. 1. razred, 2 uri na teden; 5.) nauk o kostumih in rekvizitih poleg zgodovine, 2 uri na teden; 6.) telovadba in borenje, 1 uro na teden; 7.) splošna zgodovina in mitologija, 1 uro na teden. Ceven t. relativno obl!gatno); 8.) petje kot pripomoček za izobraževanje organa. 2 uri na teden. V tretjem letniku: 1.) ruščina, Tli. razred, 2 uri na teden: 2.) francoščina. 11. razred, 2 uri na teden; 3.) nauk o kostumih in rekvizitih, spojen z godovino, 2 uri na teden; 4.) eventuelno ponavljanje telovadbe in borenje ali drugih potrebnih pomožnih predmetov. Skupnega pouka približno v prvem letniku okoli 24 ur, v drugem 26 ur. v tretiem okoli 20 ur na teden. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Prvi in drugi snopič II. letnika tega znanstvenega slovenskega lista izideta v začetku novembra t. 1. Iz bogate in mnogolične vsebine naj bodo navedene nekatere razprave. Dr. Fr. Weber bo objavil razpravo »K fenomenologiji jezika«, ki bo podala psihološko - spoznavno teoretično analizo besednih in sintaktičnih oblik pod vidikom njih relativne oka-menelosti in njih razvoja. Razprava bo za znanost velevažnega pomena, ter odkriva za raziskavanje razvoja jezikov sploh povsem nove temelje in metode. Dr. Fr. Kidrič bo nadaljeval svoje prispevke k zgodovini slovenske reformacije; dr. Prijatelj oa bo objavil zelo zanimiv članek o razmerju med Kopitarjem in Vodnikom. Ramovšev Članek o sorodstvu staroindijskega sama bo prinesel marsikako novo etimološko razlago in pojasnil izraz uzmazi v brižinskih spomenikih. Važen donesek k poznavanju jugoslovanske zgodovine bo članek dr. M. Kosa »Poslednji Brankoviči in jjoriški grofje«. Prva dva snopiča bosta prinesla tudi večje število ocen, tako o Nlederlejevih Slovanskih Štarožitnostih (Ramovš), o iz-daniih »Tiskovne zadruge« (Jurčič I. in Stritarjeva antologija) izpod peresa dr. Kidriča ter o več, za zgodovino Slovencev važnih publikacijah izpod peresa dr. Milka Kosa. »Male vesti«, bodo vsebovale manjše referate in kratke razpravice iz oosameznih strok. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino je važen borec za našo mlado kulturo. Zavedajoč se te važnosti, ga je prevzela > Slovenska Matica« v svoje založništvo in upravo. Upamo, da bo slovensko izobraženstvo z vnemo seglo po niem. Naročnina za II. letnik znaša 25 K in jo je pošiljati na »SJo-ensko Matico« v Li^bliani. kjer je tudi še nekaj izvodov T. letnika po 20 kron na razpolago. »Časopis za zgodovino in narodopisje.« (Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje prof. Fr. Kovačič. XV. letnik, 1.—4. sn.). — Kaj more marljivo delo doseči, kaže ta znanstveni časopis, ki deluje s skromnimi ma-terijalnimi sredstvi, ki pa mu je vsebina vedno bogata znanstvenega blaga. V tem letniku je prof. 11 e š i ć napisal razpravo »Češko - jugoslovanske literarne paralelke in odvisnosti«; tu čitamo na pr., da je prva kitica Ceg-narjeve pesmi »Milica« prepesnitev neke pesmi Čelahovsega, Erjavčeva povest »Ni vse zlato, kar se sveti« ima vzporednico v češki književnosti. — Urednik KovaČić je priobčil zanimive »Doneske k starejši zgodovini Murskega polja«, čigar zgodovina nam je dosle bila povsem prikrita. Pri tolmačenju krajevnih imen mora zgodovinar sodelovati z jezikoslovcem. Poleg tega so prispevali še dr. Fr. Kos, dr. Strgenšek, dr. Breznik A„ t Fr. Podkrajšek itd. Rogaška Slatina. Na kulturnem polju se je to sezono tukaj zelo mnogo delalo. Od vseh strani so dospele prošnje, sedaj v ta, drugič v drug dobrodelni namen. Priredili so se trije cvetlični dnevi, dve veliki veselici in več tombol. Vse je, kakor smo že poročali, dobro uspelo. Akoravno smo goste že precej izčrpali, je vendar sedaj še ob koncu serije nabrala gdč. Ivka Kune iz Zagreba, ki je letos pri vseh prireditvah pridno In z velikim uspehom sodelovala, za koroški fond svoto 1700 K. Zali hrvatski gospodični izrekamo tem potom za njeno veliko ljubezen, ki jo je gojila za slovensik trpeči narod, najlepšo zahvalo in se nadejamo, da bode tudi v bodoče pri enakih prilikah rada sodelovala, z vedno tako lepim Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. 9. septembra torek zaprto. 10. septembra, četrtek »Oče«, abonement C/I. 12. septembra, petek zaprto. Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Prosimo vse pevke in pevce, ki se še niso priglasili, oziroma še niso vposlali svojih priglasnic, naj to store nemudoma, ozir. naj se zglase osebno v društveni sobi, Vegova ulica 7, v četrtek 11., petek 12. ali soboto 13. L m. in sicer pevke od 18.—19., pevci pa od 20.—21. ure. V nedeljo 14. t. m. je prigiaševa-nje le dopoldan od 10.—12. ure. Pevke in pevci, vršite svojo dolžnost! Dijaški dom In Dijaška kuhinja v Mariboru. Dosedanji »Studenten-heim« v Mariboru je razpustila vlada; njegovo premoženje je prešlo v last občine mariborske, ki je prepustila njegovo nadaljno uporabo društvoma Dijaški dom in Dijaška kuhinja v Mariboru. Zato bo možno, da se bo sprejelo že s pričetkom novega šolskega leta približno 60 dijakov proti plačilu v stanovanje in popolno oskrbo, druge pa samo na hrano in sicer te proti plačilu ali brezplačno. Natančni pogoji se objavijo še pred 15. septembrom po časopisih. Starši, ki hočejo oddati svoje sinove na stanovanje in hrano, se zglase pismeno ali osebno pri prof. M. Pircu v Mariboru, VVildenrainergasse 16. »Glasbena Matica«. Koncert v katerem nastopi slovenski virtuoz g. Ciril L i č a r se vrši v petek 12. t. m. v Unionski dvorani. G. Ličar je lani spremljal mojstra Kociana in kot spremljevalec in solist vzbudil občudovanje svoje mojstrske igre. Sedaj nastopi prvikrat kot solist pri nas z prav velikim pianističnim sporedom. Izvajal bo: nizozemskega mojstra Cezarja Franka Preludij Koral in Fuga; iz češke moderne literature: Viteslava Novaka Dve Eklogi št. 1. in 4., slednja ima naslov »V narod-.nem tonu«. Dalje Dvorakov Baccha-nale, znameniti Chopinov Scherzo v B molu in Lisztovo grandijozno Ta-rantello pod naslovom »Venezia e Napoli . V koncertu Cirila Ličarja bo tudi sodelovala odlična hrvatska koncertna in operna pevka altistinja gdč. Vilma de Thierry. Pevka bo izvajala pesmi in Arije iz repertoarja altistinje. Speve iz Trubadurja; Samson in Dalila; Cannen; iz hrvatske in srbske literature pesmi: Zajcev Vir, RuŽičevo Ljubav, Konjo-vičevo Arnan djevojka in iz moderne literature: Marsova Blažena noč, Stohrova Gomorrah in Straussovo Cecilija. Spored bo v klavirskem In pevskem oziru zanimiv in vreden najboljšega poseta. Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici Št. 54. Gospodarstvo, Sejmovi za žrebeta se vrše naslednje dni: V ponedeljek, dne 22. septembra v Gornji Radgoni; v torek, dne 23. septembra v Ormožu; v sredo, dne 24. septembra v S t. Jurjn ob južni želez.; v četrtek, dne 25. septembra v Žalcu; v ponedeljek, dne 22. septembra v Kranju; v ponedeljek, dne 29. septembra v Lescah; v torek, dne 30. septembra v Ljubljani. — Osrednji konje-rejski odsek. Oddaja plemenskih bikov. Poverje-ništvo za kmetijstvo bo razdelilo v torek dne 16. septembra t I. 12 čistokrvnih bikov v povprečni starosti pol leta potom javne dražbe na pristavi v Gori ča nih pri Medvodah. Živinorejci se vabijo, da ne zamude ugodne prilike za nakup potrebnih plemenjakov, zlasti iz krajev, kjer bikov primanjkuje in kjer imajo enobarvno sivo živino. Opozarjamo na to priliko tudi naša županstva zaradi razglasa in naše živinorejske zadruge. Prodafa mravljične kisline kot kiso-va kislina. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja trgovske kroge in interesente, da se v zadnjem času prodajajo v Sloveniji, posebno v mariborskem političnem okraju, velike množine čiste atj pa mešane mravljične kisline za kisovo kislino, dasi je mravljična kislina strupena in zelo nevarna ljudskemu zdravju. Posebno se peča s prodajo kisove kisline, mešane z mravljično kislino, neka tvrdka v Zagrebu, ki razpečava tako blago v sodih kosmate teže 160 do 220 kg. Trgovske kroge opozarjamo, da naj bodo previdni pri nakupu in prodaji kisove kisline, ker so posledice ob prodaji mravljične kisline za kisovo kislino težke in se prodajalci strogo kaznujejo. Prodaja hrastovega lesa. Dne 10. septembra 1919 se bo prodajalo po javni ustmeni in pismeni dražbi pri gozdarskem odseku deželne vla-1 de v Sarajevu okoli 80 kubičnih metrov hrastovih hlodov. Tozadevni razglas, ki vsebuje natančnejše podatke, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Za društvo »Vrtnarska šola« Vi Kranja vljudno vabim vse posestnike in najemnike vrtov — ter enako tudi vse ljubitelje prelepe vrtnarske stroke — k sodelovanju in podpiranju skupnih smotrov — ki naj doprinesejo k gospodarsko strokovni povzdigi naše mile nam domovine* Naša organizacija se nahaja v najlepšem razvoju in vsakdo je povbljen — da pomaga k še hitrejši pomnoži t vi potrebnih moči — da nam bode naše podjetje toliko preje moglo služiti v naš lastni blagor s tem, da se splošno skrbi za razvoj vrtnarstva ter prav posebno dela na to — da se bode tudi v mladini budilo veselje no tega najbolj idejalnega ročnega dela in tako popeljemo naš rod v boljšo bodočnost-Društvo >Vrtnarska šola« ima ustanavljati — v vseh posameznih krajih — koder seže naš delokrog — vzorne vrtove* iz katerih se bode razdeljevalo: semena, sadike, podtaknjence. drevesca in drugo- V teh društvenih vrtovih se bode mladina učila koristnega dela; a ob enem bodo te društvene postaje tako. urejene, da bodo služile kot zatočišče primernemu številu invalidov- Koliko velikega pomena je primerna organi-: zacija za vse posestnike in najemnike vrtov — se razvidi že iz tega — ker bode društvo vzdrževalo posebne strokovnjake — in izurjene vrtnarske delavce — da bodo dajali strokovne nasvete in bodo sploh na razpolago za vzorno oskrbovanje vrtov« — Vrtnarska znanost je tako obsežna, da je k uspešnemu razvoju te stroke potrebno celo krdelce strokovnjakov, a vzdrževati i=rte je posamezniku nemogoče — pač pa bo4e primerno razvita in v to poklicana organizacija v splošno in prav posebno pa v korist svojih stalnih članov lahko nastavila zahtevam odgovarjajoče moči. Umetno vrtnarstvo je njprimernejse razvedrilo za invalide — a ob enem je vzorno urejeno vrtnarstvo že iz svojega lastnega obrata zmožno vzdrževati marsikaterega siromaka — kar bode gotovo v od pomoč bremenu, ki so ga nam naložile razmere preteklih let. — Izpeljava naših lepih načrtov — nam vsem skupno — enako v gospodarsko - trgovskem — kakor tudi v dobrodelnem oziru prav aa gotovo prinese koristi in ker po mnogoletnem delu računam na zaupanje vseh tistih — ki ne stavijo nemogoče zahteve — upam. da ee priglasi še veče ž te vilo so trudnikov. članov in podpornikov* — Goik- Izobrazba našega gozdarja. V naši državi kraljevine Srbov, Hrvatov hi Slovencev obstoji danes ena visoka gozdarska šola v Zagrebu pod imenom »Kraljeva šumarska akademija«. Ta naslov nosi ta šola od leta 1898., ko je bila srednja gozdarska šola v Križevejn, katera je postojala v Hrvatski od leta 1860., odpravljena ter v Zagrebu leta 1897. ustanovljena »Kraljeva šumarska akademija«, ki je bila obenem d od en jena filozofski fakulteti hrvatskega vseučilišča. — Ta šola bila je nam Slovencem do najnovejše dobe našega ujedinjenja popolnoma nepoznana, kakor tudi mnoge druge kulturne ustanove tako v Hrvatski kakor v Srbih*. Skozi 20 let njenega obstoja ni niti eden sin Slovenije dokončal študij na tej šofi, če rudi je njena naučna osnova popolnoma slična oni na Dunaju; namreč od slušateUev gozdarske akademije zahteva se zrelostni izpit ter traja cela doba stud« štiri leta. Od trenotka našega oslobođenja in ujedinjenja pohiteli so nekateri visokošoici, ki so se bih* posvetili gozdarski stroki, v Zagreb, da tu dokončajo na Dunaju započete študije. Poleg teh vpisalo se je pa v prvi letnik veliko število mlajših fco-ligov. tako da je presgalo število sluša-tefjev iz Slovenije mnogo nad polovico vseh slušateljev prvega tečaja. Po ustroju gozdarske akademije polagajo se izpiti koncem vsakega semestra, kar vse-Kako ni slabo, temveč ima svojo dobro stran, ker se študijsko gradivo in študijski materijal iz nekaterih stranskih predmetov predava samo skoz en semester, pa je čisto naravno, da se izpit iz tega predmeta polaga koncem semestra, kadar se predavanja zaključijo (n. pr. kakor na medecinskai fakultetah). .Visokemu odstotku vseh teh slušateljev prvega tečaja pa ni uspelo z uspehom položiti izpit, kar jim je dalo povod, da so zapustili gozdarsko šolo, izgovarjajoč Okrajno glavarstvo Stanje govedi In prašičev pred vojno, med Goveda Črnomelj Kamnik Kočevje Kranj Krško Litija .... Ljubljana, okolica « Novo mesto . . Radovljica . . . t i 4 9 * t 0 • • 9 i i f I lil i I f III • I I 1910 14.700 20.621 20.076 27.849 22.714 19.596 28.944 22.771 12.964 1918 14.353 17.726 17.733 21.500 21.120 17.706 25.146 20.011 !1.227 1919 13.941 18.577 18.787 24.067 22.764 19.661 27.882 22.366 11.116 njo In po P 1910 13.197 15.481 12.265 15.165 32.876 12.155 14.648 25.102 11.209 vojni r a i 1918 8.063 11.448 6.976 6.963 20.289 7 921 12.750 11.970 6.881 I č e v 1919 7.921 8.5-4.1 8.119 21.641 9330 13.540 15.831 6.083 > ■ i ■ ■ se, da se izpiti prestrogo obdržavajo. Mislim, da ta izgovor teh mlajših bivših gozdarskih kolegov ni upravičen, kajti mi, ki smo se udeleževali predavanj visoke poljedelske šole na Dunaju ter tam polagali izpite, lahko ovržemo take in slične govorice. Med tem, ko profesorji na Dunaju izvršavajo (vrše) svojo dolžnost popolnoma mehanično, ne brinuč sc za poedinca, a najmanje za nas Slovence, razumevajo profesorji gozdar-;fce atodemije v Zagrebu svojo dolžnost kot dobri patrioti ter sodelujejo patrioii no v izgradevanju naše države s ten1 vsakem slušatelju vodijo račun ter htevajo, da bo on, kadar dokonča svoje gozdarske študije ter stopi v službo, po-polen človek na svojem mestu. — Gozdarska stroka je praktičen poklic ter se ogromno študijsko gradivo ne more obvladati, ako se redno ne udeležuje predavanj in praktičnih vaj. katere se na gozdarski akademiji v Zagrebu jako intenzivno in pazljivo obavljajo. Vsled tega, ker mnogi niso z uspehom položili iapit zapustili so gozdarsko akademijo ter se vpisali na razne druge fakultete, kakor n. pr. na jus itd. Nimam namena oporekati raznim neresničnim izgovorom, temveč mislim, da ni praktično in umestno mladega naraščaja, kateri bi se z veseljem posvetil gozdarstvu, iz razloga strogih izpitov odvračati in jim odsvetovati vstop v našo edino gozdarsko akademijo v Zagrebu, ker kakor se hiša ne zada na pesku, temveč na čvrstem fundamentu, tako hočejo tudi našo drŽavo izgraditi samo dobro izobraženi s solidnim znanjem preskrbljeni strokovnjaki, med katere vsekakor spadajo gozdarji. Naša bogata država šteje okoli 7,000.000 ha gozdov, a izkustvo nam je pokazalo, da more eden akademsko izobražen gozdar upravljati okoli 3000 ha, kar znači, da nam je na podlagi ogromnih kompleksov gozdov potrebno čez dvatJsoč gozdarjev in danes jim imamo komaj polovico, a v Sloveniji najmanje. Gozdarstvo ni skupina empiričnih pra- ali pravilih ali pa jih nudijo prostovoljno. Po naredbi se sicer ni treba prijavljati zavarovalnicam na delnice, onim vzajemnim zavarovalnicam na življenje, ki vrše zavarovanje kot obrt v večjem obsegu- in društvom za zavarovanje zoper elementarne nesreče. Ta oprostitev velja pa le glede njihovega zavarovalniškega poslovanja kot takega, nikakor pa ne glede pokojninskega zavarovanja njihovih nameščencev potom nadomestnih pogodb ali pri nadomestnih zavodih za pokojninsko zavarovanje, katere morajo seveda ravnotako kot vsi drugj zavodi in institucije prijaviti. Ako kdo izmed ljubljanskih obvezan-cev ne ve, ali se mu je treba priglasiti ali ne, naj se obrne ob delavnikih med 9. in 12. uro po pojasnilo na mestni magistrat, Galetova hiša, I. nadstropje na levo, obrtni oddelek, druga vrata na desno, kjer je oddajati tudi prijave. Potrebna je takojšnja prijava in sicer zadnji čas do 16. septembra 1919, ker je od ministrstva dani rok potekel že 4. avgusta, velik del obvezancev se pa sploh ni prijavil. Kdor ne more dati vseh potrebnih podatkov, se mora vseeno prijaviti s kolikor mogoče natančnimi podatki in navesti natančne vzroke nepopolnosti prijave. Jugoslavenski kompas izide le v toliko izvodih, kolikor bode naročnikov, ker ga vsled pomanjkanja papirja in visokih tiskarskih cen ni mogoče na zalogo tiskati. Potrebno je torej kompas naročiti pravočasno Vseh pet zvezkov stane vplačanih vnaprej 200 dinarjev, vsak posamezni petero zvezkov: trgovski, industrij alni, obrtni, agrarni in financialni pa 50 dinarjev. Dinar se računi po uradno določenem kurzu a 3 K- Prvi zvezek (nad 600 strani) izide koncem tega leta in bo obsegal vse trgovske tvrdke in vse za tr-govstvo pomembne podatke. Zahtevajte prospekt pri uredništvu Kompasa Gospodarska pisarna dr- Ivan Černe, Liubliana- vil, gozd se ne sme smatrati za objekt \ ■» .xi__ ^ ..^ !• ■ • j»i od števila dreves, katera medsebojno j UrUSlV8ne VeStl Id PUreOlIVe. rastejo in propadajo, temveč to je eden, i Društvo državnih računskih urad-živ organizem, katerega je treba nego- [ nikov na slovenskem ozemlju vabi vse svoje člane na izvanredno glavno skupščino, ki se vrši dne 17. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici na magistratu z i dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. vati ter od setve pa do žetve (od sto let) ž njim opravljati, da nam donese čim-večjo materijelno korist. Posebno mi v Sloveniji se moramo posvetiti v kar največjem številu gozdarskemu poklicu, ker gozdovi Slovenije so acenru poklicu. Ker , Sprememba društvenih nravil. 3. Voli-danes najdragoce- tev novega odbora. 4. Slučamosti. V nejša in najvrednejša narodna imovina, zmishi društvenih pravil § 14. naj člani v kateri ne ovisi samo materijalni, tem- | vsaj pet dni pred skupščino pismeno iz- več tudi kulturni procvit slovenskega naroda. — Iz vsega zgoraj navedenega pričakujem, da dobe abiturijenti realk in gimnazij dobro sodbo, vpogled in veselje do gozdarskega poklica. S tem. da se jih v nastopnem šolskem letu v čimveČ-jem številu vpiše na rečeno gozdarsko akademijo, ki se bo na jesen preobrazila v visoko gozdarsko šolo, hočejo največ doprinesti svoji domovini, ker to je Šola za stvaranje materijalnih dobrin ali materijalne kulture, a samo na tej se osniva ono, kar mi nazivljamo kulturo v ožjem zrnistu. — Gozdarski slušatelj. Vsa društva, organizacije, blagajne, zavarovalnice, podjetja, zavodi in sploh institucije, ki nudijo svojim članom ali nameščencem zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode ali za pokojno, ali ki jim dajejo redne podpore ob bolezni, smrti, onemoglosti, starosti, doživetju gotovega roka (poroki, vojaški službi itd.) in brezposelnosti, še enkrat nujno opozarjamo na naredbo ministra za socijalno politiko z dne 13. junija 1919, objavljeno v CX. (110.) številki »Uradnega Lista z dne 23. junija 1919, vsled katere je bilo treba vse take uredbe že do 4. avgusta 1919 prijaviti politični oblasti 1. stopnje (okrajnemu glavarstvu, oziroma mestnemu magistratu). Naredbo naj natanko prouče in prijavijo, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki in prilogami, nemudoma odpošljejo, ker bi se jih moralo sicer iz ozira na javni blagor kaznovati. Gre namreč za primerno ureditev soci-jalnega zavarovanja, torej gotovo eno izmed najvažnejših nalog moderne države pri reševanju socijaln. vprašanja. roče svoje predloge najbližnjemu odborniku. Dolžnost članov zahteva, da se vsi z ozirom na važnost stanovske organizacije osebno ali po svojih zastopnikih udeleže skupščine. Stanovski tovariši, Id še njste člani, pristopite takoj. Š. K. Slovan sklicuje v sredo dne 10. t m. ob 20. uri izvanredno sejo pri >Novem Svetu« (Prešernova soba). Naj nikdo ne izostane. Občni zbor Ciril-Metodove podružnice (moške in žensek) za Sp. Šiško se je vršil dne 4. t. m. v čitalnici. Govorniki so povdarjali, da Ci-ril-Metodova družba še ni dovršila svojega dela. temveč bo še vnaprej zelo zelo potrebna, torej tudi nase delo in požrtvovalnost za družbo nikakor ne smeta ponehati. Posebno bi bilo želeti, da se naše dame z vso vnemo poprimejo dela za našo zaslužno družbo, katera z ponosom lahko pokaže svoje ogromno delo. Novo izvoljena odbora z g. Seidlom in ga. Cimermanovo na čelu naj pa zopet prineseta življenje v šišensko podružnico. Narodni pozdrav! Društvo slov. mlekarjev vabi vse člane kakor tudi sploh vse ab-solvirane mlekarje, da naj pošljejo svoje sedanje naslove na tajnika društva, J. Pavlovčiča. Brezovica pri Ljubljani, da se jim pošljejo vabila na občni zbor. Vse se oživlja, vse organizira.naj li samo mi počivamo? Mlekarstvo je sedaj takorekoč ubito in uničeno, na nas samih je — drugi se za to itak nič ne brigajo — t-* .- da to panogo zopet oživimo. Saj ic Rnjavit. se morajo n pr vse boln.ske ^ , đ^ mlekarstvo naj- blasajne, bolniška društva, nezgodne važ slovenskega kmeta. _T*f°^^S^" ! Posebno važno za nas mlekarje je pa, da se vsi organiziramo ter dosežemo, da se mlekarska obrt koncesi-jonira, kajti le s tem dobi naš stan podlago za obstoj in razvoj. Prosimo da poleg naslova pojasnijo tudi kje so sedaj zaposleni, so li morda brez posla, in kako je sploh z mlekarstvom v dotičnem kraju. Ter morda druge praktične nasvete kdaj in kje naj bi bil občni zbor in kaj naj se vse razpravlja na njem._ Poizvedbe. Našla se je damska broška e briljanti. Kdor j* je izgifcil. nai zglasi pri g. M. Dolničarju, Šmartno ob Savi pri Ljubljani (Savski dom.) Psica se |e zatekla 4—5 tednov stara, na nizkih nogah, siva, z velikimi ušesi s poniklano o vratno verižico, mešane prepeličarske - jazbečarske pasme. Ako se lastnik ne zglasi — se jo v kratkem proda. Dobi se jo na Večni stvu ali v inozemstvu. K prijavi so ob- \ poti št. 7. Našel se je učiteljski žepni zapisnik z dvema legitimacijama Organizacije nlce in zavodi, pokojninska društva, samostojni pokojninski fondi, nadomestne pogodbe za pokojninsko zavarovanje, bratovske skladnice, registrirane pomožne blagajne, vzajemnozavarovalna društva za bolezen, smrt, onemoglost, starost, doživetje, brezposelnost vsa taka podporna društva, bratovščine, organizacije in sploh vsa zavarovalna in pc^iporna društva te vrste po cesarskem patentu iz leta 1852., in po društvenem zakonu iz leta- 1867., tako zlasti tudi razne stanovske in strokovne organizacije obrtnikov, trgovcev, kmetov, prostih poklicev delavcev, nameščencev, podjetnikov itd., ki dajejo svojim članom ali njihovim svojcem redne podpore v zgoraj navedenih slučajih. Prijava je obvezna tudi za vse delodajalce in podietja, ki imajo zavarovane svoje nameščence za pokojnino potom nadomestnih pogodb ali pri nadomestnih zavodih za pokojninsko zavarovanje, bodisi da ima zavod svoj sedež v tuzem- ime Leopold Bonča in z nekaj denarja. Vse skupaj se dobi v našem uredništvu. Dotična gospa, ki je pobrala pred blagajno sokolske veselice na Viču belo pleteno jopico deklice ljubljanskega sokolskega naraščaja, naj isto odda vi-škemu ali ljubljanskemu »Sokolu«. Kdo izmed vroivših vojakov \ jetnikov iz Rusije bi vedel, kje se nahaja Ignac Kropej, kateri je bil leta 1°1* v Samari, Tovarna kontora? Dotičnik naj blagovoli proti dobri nagradi to sporočiti na naslov: Ivan Kropei, Sv. Kuni-gunda pri Konjicah. Broš z več brjlanti, v sredi veliki modri kamen na potu od Židovske ulice do južnega kolodvora in v vozu do Št. Vida, soboto popoldne od 2.—4. zgubljena. Drag spomin. Pošten najditelj dobi lepo nagrado in naj sporoči Židovska ulica 6./I. nad. Pred nakupom se svari. Najnovejša poročila. vezane vse zgoraj navedene institucije in podjetja, najsi so dolžna do zavaro- SHOD SOCIJALNO - DEMOKRATIČNE STRANKE. Zagreb, 9. septembra. Včeraj se je vršila v Zagrebu skupščina socijal-no-demokratične stranke, na kateri je referiral minister Korač o političnem položaju omenjajoč v uvodu svojega referata politično situacijo v tujih državah. SHOD BANČNIH URADNIKOV. Zagreb, 9. septembra. Včeraj se je vršila velika skupščina bančnih uradnikov, na kateri je referiral dr. Politeo o sprejemu osnovne pragmatike. FIASKO HRVATSKE ZAJEDNICE. Brod na Savi, 9. septembra. Hrvatska zajednica je bila pozvala za včeraj veliko javno skupščino, na katero so došli dr. Franc Barac, Iv. Peršič in dr. Zalih. Najprej je govoril g.Peršić. Prisotni so ga neprestano prekinjali in pozivali, da prekine govor. Ogromo število prisotnih — okoli 2000 ljudij — protestirali so proti njegovim izvajanjem glede vprašanja hrvatskega domobranstva. Ko je pričel govoriti dr. Barac, prisilili so ga navzoči, da je takoj umolknil. Nato je govoril burno pozdravljen Stjepan Bulic, ki je pobijal tendenco Hrvatske zajednice, ki teži za separiranjem. Naglašal je kot najvažnejšo zadačo boriti se za ohra-njenie narodnega jedinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naglašal je, da odslej ne smejo imeti več besede oni ljudje proslu.le preteklosti, ki delajo na separiranje. Zatem je govoril še predsednik tamošnje demokratske organizacije dr. Biga, ki se je zahvaljeval skupščinarjem. da so obsodili poskus reakcionarjev. SKUPŠČINA V VINKOVCffl. Vinkovci, 8. septembra. Skupščina demokratske stranke v Vin-kovcih je vspela dobro. Izpočetka je neka skupina socijalnih levičarjev skušala skupščino motiti, ali so se umirili, ko so sklicatelji izjavili, da bo tudi njihovim govornikom dovoljeno govoriti. Skupščino je otvoril lekarnar g. Davila, predsedoval pa je seljak iz okolice. Kot prva govornika pozdravila sta skupščino narodni poslance iz Makedonije Serafin Krstić in narodni poslanec iz Maribora, prof. Voglar. Nato sta govorila obširno in stvarno o narodnem položaju dr. Angielinovič in dr. Srdjan Budi-savljević. Govoril je tudi poslanik iz Srbije Josif Bojnovič in v imenu delavstva socijalist Istvanović, nakar je bila skupščina zaključena. SKUPŠČINA V SOMBORU. Sombor, 9. septembra. V nedeljo se je vršil v Somboru, največjem mestu Bačke, v katerem živijo v enakem številu Srbi in Bunjevci, velik shod Demokratske Zajednice. Vsa mestna inteligence z malim izjemami v demokratski stranki. Zborovanje se je vršilo na velikem trgu pred mestno hišo. Skupščino je posetilo 3—4000 katoliških in pravoslavnih seljakov. Ko je bilo zborovanje otvori eno, je pričelo kričati deset nalašč zato naročenih ljudij, ki so pa takoj odstranjeni. Govoril je narodni poslanec iz Srbije Agatanovič. Od tega časa dalje utihnili so vsi in najprej molče, potem z odobravanjem zasledovali govor, tako da je bila sprejeta na koncu navdušeno in soglasno resolucija, s katero se izreka zaupanje Demokratski Zajednici ter zahteva pospešitev rešenja agrarne reforme. Po skupščini je bil skupen obed. ki se ga je udeležilo okoli 100 povabljencev. Tu je prvi govoril univerzitetni profesor dr. Bogdan Govrjlovič o demokraciji in samonikli kulturi naše rase. Dalje so govorili Ivo Grisogono, bivši! minister Miloje 2. Jovanovič, dr. Boksa iz Novega Sada in drugi. Popoldne so pose-tili gostje več seljačkih gospodarstev, kjer so ogledali vzorna gospodarstva naših seljakov. Pred rekonstrukcijo kabineta. LDU Beograd, 9. septembra. Po pogajanjih, ki so se vodila tekom včerajšnjega in prejšnjih dni, je končno uspelo prekoračiti vse zapreke in končno rešiti kriza Danes je padla odločitev in je bila sestavljena lista novega kabineta. Lista kabineta še ni objavljena, ker se morajo rešiti še nekatera osebna vprašanja. Kolikor se doznava iz političnih krogov, bo vlada sestavljena tako - le: Ministrski predsednik Ljuba Davidović, podpredsednik dr. Korošec minister za konstituanto Stojam Ptotić. minjstus za notranje stvari Josa Nestorovič, minister za zunanje stvari dr. Ante^Trumbič, minister za voino general Stevo Hadžić, finančni minister dr. Voja Veljkovič, minister za pravosodje dr. Pavlo Marinkovič ali dr. Albert Kramer, minister za prosve-to Svetozar Pribičević, minister za promet Milorad Draškovič, minister za trgovino in industrijo dr. Momčilo Nin-Čič, minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič. minister za socijalno politiko Anton Kristan, minister za verstvo dr. Tugomir Alaupovič, minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukinič, minister za šume in rude še ni določen, minister za javna dela Miloš Ka-petanovič, minister za agrarno reformo Kosta Timotijevič ali Avramovič, minister za kmetijstvo Vitomir Korač, minister za prehrano Viljem Bukšeg. LDU Beograd, 8. septembra. Danes je bila seja radikalcev z delegati demokratsko - socialističnega bloka, ki je trajala skoro ves dan in na kateri je bil dosežen končni sporazum glede sestave novega ministrstva. Po končni razdelitvi dobe demokrati 8 portfeljev. socijalisti 3, radikalci 6, Za slučaj, da stopi v ministrstvo tudi Jugoslovanski j klub, dobi mesto ministrskega podpredsednika. Izven strank ostaneta minister za zunanje stvari dr. Trumbič in minister za vojno general Hadžić. Od radikalcev bi vstopili v vlado: Protič, dr. Ninčić, Slavko Miletič, dr. Srskič in Trifunovič. Vse vesti z ozirom na bodoče ministrske osebe so za sedaj še netočne, ker se uradna lista objavi šele jutri opoldne, vsekakor pa še pred sejo Narodnega predstavništva. O navedenih osebah se še ne ve . natančno, ali res vstopijo v novi kabinet in katere resorte bi prevzeli. Tako bi poslanec Trifkovič imel postati minister za šume in rude, dr. Srskiču pa je od strani radikalcev ponuđeno ministrstvo za socijalno politiko, ali se zdi, da nima volje sploh stopiti v kabinet. Isto velja za Joso Jovanoviča, kot ministra za promet. Minister za pravosodje bi imel postati dr. Žarko Miladi-novjč, odvetnik v Rumi. Narodni klub je zahteval, naj postane hrvatski ban popolnoma nevtralna oseba, podban pa oseba njegovega zaupanja. Ker ta predlog ni bil sprejet, je Narodni klub izločen od nadaljnih pogajanj. LDU. Beograd, 8. septembra. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, Id se je bavila s vprašanjem obnovitve kabineta in izvršila rx>slednje korekture liste novega ministrstva. Seji je prisostvoval tudi dvorni maršal Balugžič. LDU.Beograd, 8. septembra. Danes zvečer ob osmih se je sestal ministrski svet k ponovni šefi. ki je trajal pozno v noč. Jutri zjtraj se bo objavila oficijelna Tista novega ministrstva. LDU. Beograd, 8. septembra. Nova vlada bo koalicijska vlada, v kateri bodo bržkone vse stranke razen Narodnega kluba. Verjetno pa je, da bo v vladi tudi Jugoslovanski klub. Ministrski predsednik Davidovič je dal Jugoslovanskemu klubu na sprejem delovni program dosedanje vlade. Za primer, da se dr. Korošec izjavi za ta program, se odstopi Jugoslovanskemu klubu eno mesto v ministrstvu, in sicer podpred-sedstvo. Jugoslovanski klub se za sedaj še ni izjavil, vendar pa je verjetno, da se bo odzval pozivu ministrskega predsednika in sprejel ponuđeno mesto v ministrstvu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«. Poslano. — Nekaj besed v obrambo in pojasnilo. Odvetnik in kr. javni be-ležnik v Krapini Bogdan Barbot je v Volji Naroda 17. julija * objavil na adreso ljubljanske vlade notico proti g. Brišniku, nadzorniku Windisch-gratzovega veleposestva v Rogatcu. Z ozirom na to notico smo prejeli tole obrambo: Odvetnik Barbot, je do-šel v pisarno 20. junija t. 1. svojim klijentom Ferdo Lammerjem iz Sut-nice pri Krapini in v spremstvu gospoda I. Senčarja, notarskega namestnika v Rogatcu ob ^9. uri ter zahtevali od mene: 1. Da naj ne predložim sodniji kupne pogodbe za Lammerju dobavljen les, radi dolžnih 11.610 K 60 v, katere bi bil moral Lammer glasom popolnoma jasnega določila te pogodbe polovico plačati v graščinsko blagajno že dne 21. januarja 1919 in drugo polovico 28. marca 1919, a je ni plačal kljub opetovanim nismenim in ustmenim opo- • Za vsebino tega spisa le nredni-žtvo odj^ovjgrnoj kolifeoc določa HkfaML minom. Kot vzrok Je navajal, da je Lammer dolžan plačati na 2 strani, t. j. v graščinsko blagajno in kr. kotorski oblasti v Krapini, koja oblast je z odlokom 6. junija 1919 Lammerju plačilo tega zneska prepovedala, ker je dala hrvatski del VVindischgratzo-vega veleposestva pod hrvatsko nadzorstvo in sekvestracijo. — Ko sem mu povedal, da je ta odlok kr. kotorske oblasti glede te pogodbe zame popolnoma irelevanten, ker nepravilen ter se začudil njegovim pravnim nazorom, mi je že začel žugati, da za našo vlado ne delam pravilno, ako vztrajam na svolem stališču itd., to se pravi bil je prepričan o nepravilnosti svojega postopanja in nepravilnosti odredbe kr. kotorske oblasti glede teh 11.610 K 60 v, a smatral je navadnega nekdanjega učitelja od Sv. Roka v pravniškttt stvareh toliko lajikom, da se ga bode dalo pregovoriti, oz. oplaŠiti. — Podal sem mu pogodbo, katero sem držal ravno v rokah, v upogled. Nato je izjavil, da napravim g. Lammerju s tožbo samo nepotrebne stroške, da naj počakam 3—4 dni, da bode Lammer plačal, ako to dovoli kr.kotorska oblast. Seveda te pomujbe nisem mogel akceptirati, kajti tedaj bi bil udaril sam sebe po zobeh, priznal pravomočnost odredbe kr. kotorske oblasti in nepremišljenost svojega postopanja napram g. Lammerju. Pač pa sem predlagal, da založi pri sodniji 12.000 K in prepustim stvar potem upravnim oblastim v odločitev. To je odvetnik odklonil, češ da nima denarja seboj itd., dasi bi mu bila malenkost dobiti 12.000 K v Rogatcu. Pravilnost mojega naziranja je potrdila sodnijska razprava dne 28. junija 1919 ker je bil Lammer obsojen na plačilo prepornega zneska. Da sem v zasiguranje te terjatve pustil zaseči Lammerjevo kavcijo iz te pogodbe oo 5000 K in njegova drva, katera ima na graščinskem zemljišču na Štajerskem, je samo ob sebi umevno, ker je nam predobro znano, kakov križev pot ima prehoditi upnik, ako hoče pri sodiščih na Hrvatskem izterjati kak znesek. — Odvetnik je 2. hotel, da se poravna zadeva glede strojev in strojnih delov, katere je g. Lammer kljub moji ustmeni in pismeni prepovedi odpeljal iz nekdanje VVindischgrfltzove tovarne v Logu. katere stroje mu je g. upravitelj WindischgTStzovih posestev prodal kar pod roko za piši in beri 2000 kron. t. j. lokomobilo s posebnim parnim kotlom, žagni jarem z valjarji, vozički in tiri, cirkularne žage, prenosna vretena itd. Jaz sem ponudbo po 3000 K — namesto 2000 K — katerih svoječasno od Lammerja nisem sprejel, odklonil a predlagal, da hočem vladi priporočati saniranje te zadeve, ako se odvetnik zaveže plačati 6000 K. dasi tudi s tem zneskom stroji daleko niso plačani, četudi so stari. A tega ni sprejel. 3. Zahteval je, da se mu dovoli trasiranje Industrijskega tira po Windischgr5tzo-vem ozemlju iz prej Plavčakovlh kamnolomov. Na moje vprašnje. koga zastopa v tej zadevi, mi je odgovoril: sam sebe, a se po premisleku popravil: »Prvo jugoslovansko delniško družbo za izdelovanje brusov«, in me vprašal, če sem na tej stvari osebno zainteresovan; odgovoril sem. da niti najmanje ne; a ga opozoril, da ima vlada od moje strani glede bodoče brusne industrije na graščinskem ozemlju podrobna poročila in da smo v tej zadevi konkurenti. V stvari sami sem rekel, da naj predloži katastralne izkaze glede nameravnega trasiranja, potem se bode videlo ali se to dovoli ali ne. To so fakta. Vse drugo, kar govori odvetnik Barbot je izmišljeno. Sedaj pa še nekaj! Odvetnik Barbot in gospod Lammer z nekimi Rogačani so kupili oz. ustanovili v eksploatacijo nekdaj Plavčakove kamenolome, delniško družbo, ki ima namen, te brusne kamnolome nekoliko modernizirati in strojno obratovati Jaz sem brusno industrijo na licu mesta študiral 16 let. Oni delajo danes po mojih nazorih, v kolikor jih bodo izvedli, pokaže bodočnost. A fi kamnolomi so deloma že izčrpani, deloma bodo v doglednem času, a največja napaka je, da se ne dado koncentrirati ker so v gorovju preveč raztreseni in povsod ločeni po graščinskem ozemlju. Tedaj mrtvo rojeno dete, ki nosi kal svoie smrti vže pri porodu v sebi. — Seveda se da temu odpo-moči, da se seže po graščinskem ozemlju, kjer leže za tisočletja neizčrpne zaloge najboljšega kamna, kjer se da ustanoviti ta industrija v največjem slogu, a s stroški, ki so v primeru s sedanjimi vprav minimalni. Ker jim je »nekovi Brišnik«, prej bolestni in umrljivi učitelj od Sv. Roka grozno neprijeten subjekt, ako naj pridejo do teh zakladov, zato proč z njim za vsako ceno. Toda mene ni volja zanemariti svoje dolžnosti napram državi, ter ij hočem ohraniti ta zaklad, da bode imela ona, ne pa posamezni zasebni koristolovci, dobi- Sprttoa frizerka ** * Petra cesta 12. Po«araJiek, brtiec m. 8890 RfD tO mJest0 2a 2 učenca pri klučav, lile MS ničarskom mojstru. Kdo pove-uprav. .Slov. Naroda.4 8838 Vet bil lapla), roizve se Beeljeva cesta star. 20. 8855 IJfii rn snažna ženska v LJubljani, ki IdlC Jl vzame otroka v rejo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 8857 Lekarniški praktikant, iža,"1"^ išče mesta. Pisati na Krešimir Grbac, Trsat 58, S». Soiak. 8881 Tsmbnraško^droštvo v Leskoveu pri Krškem kupi bisernico ii U .bngarijo. Ponudbe na zgornji naslov. 8873 Trebam knharico i sobarica. (Ifonor 2el1 vstop»ti kot vajenenc v UUSUcL trgovino, nairaje v mestu aH trgu. Ponudbe na Franc Walland, pek. mojster Sevnica ob Savi. 8839 mm glasbe ^SSŽ metodi. Poizve se v Slomškovi ulici štev. 14, I. nad. desno. Od 3.—4. ure popoldan. 8856 Dajem dobru plaću i naknadu putnih troškova. Dr. Božidar Vucinić Irlg (Srent). 8878 Dfnifa tO skoro nov Se popolnoma dob-rluud ic ro ohranjen pianino najnovejšega sistema (A. Proksch) za deset tisoč kron. Naslov pove upravni-štvo Slov. Naroda. 8862 4 H. P. 2 Cvlindra dobro ohranjeno se rroda. A. Goreč Ljubljana, Marije Terezije c. 14. 8870 FramfflBi nalije tančen ponJt* na upravo .Slov. Naroda" 8867 Mlak !f .bo,,l!e ro.dbine se »^J*« «* UIJ01 hrano in stanovanje. Kje, pove upravniStvo Usta. gggg SfirOimP IS !?, hrino !n snovanje de-■ Wica iz boljle rodbine, ki bo obiskovala trgovski tečaj. Na razpolago je tudi klavir. Naslov v upravniStvu. 8865 Meblovaoo sobo toč se piosipod .Sa mast o j ni gospodični 8M7a na upravništvo Slov. Naroda. 8667 ita. liubeznjlva, vestna In redoljubna, ki je že kot taka delovala, se srreimev Ljubljani. Ponudbe pod .Trije Šolar tki 868»' na uprar. Slov- Naroda. 8689 Ufanderer motorno kolo po možnosti s hrano v sredini mesta se išče s 15. seotembrom. Ponudbe na Meblovasa suDa išče s 15. seote upravništvo Slovenskega Naroda pod .Sredz^ >;>^ Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana DelniSka glavnica: K 30.000.000. *^*\** "V^Reierve: okrog K 10,000,000. 6 Vloge na kn|iilee Vloge aa tekoči in Uro račva prod najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE Dl PBODAVJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Trat. OvBPovnlk Dunaj ■atkovlć Opatija Spljat Slbanlk Zadar Brzojavni Mslcnri JADRANSKA. E8K01IT1MA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. i Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta. KREDITE pod najugodnejšimi pogoji. : na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. i Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Telefon it. 257. R6G 1393 406875 EG G6 K+SE 36