^_________________VRTEC____________________Stran 29 Iz zgodovine kranjskih trgov. I. PoCetek in razvoj naših trgov. L. Podlogar. |(Nadaljevanie.| Pa vpoglejmo zdaj še nekobko v stare pripovedke! Feničani! Feničanski kraljevič Kadmos se je podal na morje, da poišče svojo sestro Evropo, ki mu jo je odpeljal Zeus (Jupiter). Spremljevali so ga zvesti Feničani. Tem so bila kot trgovcem znana pota po morju in po obrežnih pokrajinah Sredo- zemskega morja. Z njimi in Evhelci je napadel Kadmos Ilirce, jih premagal postal niih kralj leta 1448. pred Kristom. Grški pisatelj Lukijan (125 180 po Kristu) imenuje tega kraljeviča naravnost feničanskega trgovca. K staremu Iliriku je pa spadala tedaj tudi naša dežela. Stara grška pripovedka o Argonavtih, ki jih je vodil Jazon. tudi razodeva to zgodovinsko dejstvo, da so bile starodavne kupčijske zveze med Grki in našimi pokrajinami. Jazon, sin tesalskega kralja, je odplul z ladjo, imenovano Argo, v solnčno Kolhido ob vzhodni obali Črnega morja, da se polasti tam s spremljajočimi ga tovariši, Argonavti, zlatega runa. Nazaj so se vozili po Istru (Donavi), Savi in Ljubljanici--koder je ustano\il Jazon mesto Emono (Ljubljano) — do sedanje Vrhnike. Od tam so nesli ladjo Argo do morja in zopet vozili po Jadranskem morju domov. Ta pravljica nam potrjuje, da so bile že v davnih časih kupčijske zveze med skrajnim evropskim vzhodom in zahodom, in da je bila pri tem Kranjska važna postojanka vsled svoje ugcdne zemljepisne lege in plovnih rek. Jazonovo ekspedicijo, ki se je izvršila okoli leta 1260. pred Kristom, nam razlagajo učcnjaki - starinoslovci na podlagi starih zgodovinskih in zemljepisnih knjig tako-le: V času, ko ie živel Jazon (1260 pred Kristom), so trdili in učili grški učenjaki, da je Italija onstran Jadranskega morja najzadnja dežela. Kaj je zapadno od Italije, ni vedel nihče. S fco deželo se je za Grke svet nehal; tam so si mislili konec sveta. Trdili so pa tudi, da je Jadransko morje zvezano po rekah s Črnim morjem. Do te trditve jih je privedla pravljica o drznem odkrivatelju sveta, ki se je po rekah prepeljal v davnih časih iz enega morja v drugo, namreč iz Crnega v Jadransko morje. To pravljico so pa zanesli na Grško egiptovski duhovniki iz mesta Tebe. V Kolhidi, današnji Mingreliji — tako so trdili egiptovski učenjaki — se hrani v mestu »Aea« natančen popis te vožnje in tudi primeren zemljevid sveta, preko katerega je jadral ta odkrivatelj, staroveški Kolumb. Posebno natančno je bila opisana in zarisana ona reka (Donava), po kateri je prišel do druge, od jugovzhoda vanjo tekoče reke (Save). Ob izlivu je zapustil Ister in brodil po Savi. Tem potom je dospel v Jadransko in nato v Jonsko, grško morje. 0 tem je bil poučen tudi tesalski kraljevič Jazon. Polotila se ga je neukročena želja, ooizkusiti to pot in z ladjo Argo prepotovati neznani svet. Pred vsem mu je bilo na lem, da pride v posest omenjenega popisa in zemljevida. Zbere večje število dvznih in neustrašenih junakov in odrine proti Kolhidi. Tam se polasti skrbno hranjenega zemljevida in popisa, zraTen pa ugrabi in odpelje taroošnjemu kralju še heer Medejo. Na nasvet tovarišev se pa z ropom ne vrne domov, ampak krene naravnost v Ister (Donavo), meneč, da tako odide najbolj gotovo pre-ganialcem, ki jih je kralj takoj postal za njim. Pripelje se do tam, kjer se reka deli v dva rokava. Zavozi v južnega v nadi, da je tu pot v Jadransko morje. Vozi po Savi navzgor, pa zopet pride do rokovišča. Popusti večjo reko in vozi po Ljubljanici. Kmalu prijadra do njenega izvira. Tu pa spozna, da so prazne njegove nade, da pride skoraj do morja. Namesto na morju se znajde pred pustim Jjorovjem. Bilo je že pozno na jesen. Nazaj se ne upa iz strahu pred zasledovalci, naprej pa ne more. Ladjo pusti ob izviru Ljubljanice, kjer je bila takrat že precejšnja naselbina Tavriščanov, s tovariši se pa vrne nazaj po Ljubljanici in s) izbere za prezimovišče mal otoček sredi ljubljanskega jezera. Tam ustanovi utrdbo ali mesto Emono v današnjem Krakovskem predraestju. Na pomlad da Jazon ladjo razdreti in prenesti preko Krasa do morja. Tako piše rimski geogtaf Plinij (72. po Krislu). Štiristo let pozneje sta prerešetovala Plinijevo zemljepisje grška učenjaka Cozim in Zocomen. Obema se je zdelo to prenašanje ladje preko Krasa neverjetno. Trdila sta, da so Tavriščani prepeliali Jazonu ladio do morja s pomočjo živine na valjariih. Poznejšim zgodovinarjem se je pa zdelo to še manj vcrjetno. Če bi bile takrat speljane preko Krasa široke in gladke ceste, bi navse-zadnje še šlo; a cesle so giadili po teb krajih šele Rimljani več kot tisoč let pozneje. Zadovoljili so se poznejši zgodovinarji z verjetneišo trditvijo, ki ji tnoramo pritrditi iudi mi, da je naroreč Jazon popustil ladjo na Vrhniki. Kupili so io Tavriščani, ne za denar, ki ga takrat še niso kovali, ampak zamenjali Iso ]o za blago. Živež in blago so potem prepeljali Argonavlom domačini do morja, pa znenda tudi ne prepeljali, ampak prencsli v tovorih s pomočio domače živine. Na obalih Jadranskega morja so si Argonavti potera zgradili novo ladjo in se ukrcali na morje proti domu- Užaljeni in oropani kralj Kolhide je poslal za Argonavti preganjalce. Vodil jih je Absirt, brat ugrabljene kraljične Medeje. Tudi ta je vozil po Donavi, pa pred izlivom Save je stopil na suho in preko severno-balkanskih gora je hiie] k morju, da bi prestri^eJ Jazonu pot. Na dajma-tinski ali južnejši obali si je stesal ladij in je zasedel s spreraljaiočhni ga voiaki vse tamošnje otoke. 1 ietB 49 ^^________VRTEC _____________Stran 31 Jazon, ki se ni upal voziti po širokem morju, se je držal bolj obrežja. Ustavil se je na otoku Brigeis, da se preskrbi z živežem in z vodo. Na svoj veliki strah je pa hitro spoznal, da je obdan od zasledovalcev. Pošlje torej nekaj svojih zvestih do Absirta in ga prosi, naj pride v tempelj boginje Diane, kjer se hoče on z njim spraviti in po možnosti popraviti storjeno krivico. Absirt pride v svetišče v nadi, da se mu vrne Ijubljena sestra, a mesto sestre najde kraljevič tamkaj smrt. Jazon ga zavratno umori ob žrtveniku, potem pa naglo odrine s tovariši naprej ter tako uide maščevanju. Absirtovi tovariši so zastonj čakali, da se vrneta iz svetišča smrtna sovražnika spravljena. Iščejo Absirta in najdejo njegovo mrtvo truplo. Pokopljejo ga na otoku v globokem žalovanju. Domov se pa nevrnejo; nočejo se ločiti od groba ljubljenega kraljeviča. Nekai se jih naseli na otoku, drugi si pa postavijo na nasprotnem obrežju hiše in (am ustanove današnjo Polo.1 Nekaj prinosa k trgovski zgodovini po naših krajih nam poda tudi rimski zgodovinar Livij- V prvi knjigi, takoj od kraja, nam pripoveduje, da je bežal po razdejanju Troje (Hijona) po isti poti kakor Jazon tudi Antenor, brat pobožnega Eneja: »Kjer so na begu prvič izstopili in se naselili, tam so dali kraju ime ,Troja' in naselbini ,Trojanska'. Nasclniki so bili Heneti.«2 Naši zgodovinarji pa narnigavajo, oziraje se na to mesto v knjigi Livijevi, da so trojanski begunci ustanovili naselbino na Trojanah ob kranjskoštajerski meji. Trdijo tudi, da izvira rvaša beseda >kmet* od tu naseliemh Henetov, ki so začeli obdelovati zemljo (henet-hnet-kniet).3 Te in podobne pravljice in pripovedke nam podajajo torej v jedru dokaze, da je bila Kranjska dežela nekako križišče trgovskih potov v prastari dobi. Tod čez so hodili Feničani in Grki proti Severnemu morju, kamor so jih mikali bogati zakladi jantarja. Gibraltarskega preliva so se naroreč bali kakor Scile in Karibde pri Mesini. Tisto obojestransko obrežje so itneli namreč Grki za raorske zmaje, ki požirajo ladje. Takih morskih pošasti so si domišljali Grki v neizmernem številu v Atlantskem oceanu. Šele v novejšem starem veku so si upali po tej poti v Severno tnorje. Preje so pa prihajali tja preko osrednje Evrope čez Balkan ali od Črnega in Jadranskega morja. V teh bajeslovnih časih so se pečali prazgodovinski Kranjci z lovom, ribištvom in živinorejo. To se da sklepati iz najdenih predmetov v prastarih gradiščih, scliščih in gomilah. Tujci so jih učili zasajati trto in kopati rudo. Zanimivo je to, da so se našli povsod v bližini velikih prazgodovinskih gradišč in grobišč kupi železne žlindre. Grobovi so namreč bogati, bogastvo pa pribaja od železne industrije. Nekateri ^^H ' Ccsch. d. Handels von Illyrien. Hen. Custa Mitth. d. Musealv. {. Krain 1851. 32. ^^B » T. Liv. lib. I. cap. 1. ^^B' BlitU-r aus Krain 1858, 142. j 1 Stran 32____________________VRTEC____________________Leto 4M ugovarjajo, da bi bili že v predrimski dobi kopali tod rudo, češ: KoroškJ in štajerska De pozna prazgodovinske žlindre in tudi grobov ni najtil Teniu nasproti pa trdijo priznani starinoslovci, da je Koroška in ŠtajerskaB še premalo preiskana. Tudi kažejo nekateri znaki na to, da se je dovažahfl od tara ruda na Kranjsko, bliže morju, in da so potem tukaj rudo toptli.l Prazgodovinski Kranjci so sejali že tudi lan in izdelovali platnofl razvito je bilo tudi lončarstvo. I Posebno živahno se je pa razvila tod obrt in trgovina, ko so si otfl Kristusovem času podvrgli Rimljani naše kraje. Ti so prepregli naL(fl deželo z gosto mrežo dobrih cesta, ki so služile sicer v prvi vrstfl vojaškim namenom, pa tudi trgovini in obrti. Po teh cestah so dohajalS v deželo rimski trgovci in naselniki. Visoko izobraženi Rimljani so posebncB dobro znali izrabljati zaklade zemlje, Rudnike za baker, železo in svinecfl kjer so kopali deloma že Predrimci-Iliri, so Rimljani iznova odprlifl Gradili so tod fužine in pospeševali kovaško obrt. Domači kranjskfl izdelki so se v veliki množini izvažali v Italijo. Na pisanih rimskilS kamenih-spomenikih se omenjajo zadrugc kovačev, tesarjev, suknarje-M in brodarjev. Vse to nam priča o cvetoči obrti v naši deželi za dob^| rimskega gospodstva. Tržilo se je izprva na izmenjevalen način: blagoB za blago. ¦ Rimski trgovci so jemali radi živalske kože in kupovali nekatercS vrste živali. Po Notranjskem je bila razvita konjereja, po vsei Kvanjsk« pa prašičereja. Razeu Hrvatske in Ogrske je zalagala tudi Kranjska vs« meščane miJijonskega raesta Rima s sviDiskim raesom. Riraski pisatelfl Strabo pravi, da je bilo Rimljanom te vrste meso posebna slaščica. ¦ Vltalijo so izvažali davni prebivalci teh krajev tudi vclike množineH volne, kar nam zopet priča, da je bila pri nas ovčjereia že zdavna^| udomačena in razvita. Celo neke vrste lesa so oddajali domačini v tuiin<^B v veliki množini. V Italiji so imenovali ta les »jokajoči les«. Solze te^i^^ lesa so bile kapljice žlahtne smole, iz katcre so izdelovali trgovci d^k lišpave Riroljanke razno dišavje in mazila. Splošno trdijo, da je bil uH les naša mecesnovina. ^M To in drugo blago so zameniavali domačini za razna olja, vina n^| za morsko blago, posebno za sol in nbe. ^f Ko so pa začele pohajati v naše kraje številne rimske legije, i^H vojaštvo kupovalo in plačevalo blago z denarjem. Domačini so tudfl denar radi sprejemali. To so potem v Italiji izvcli za tamošnje blagoB --------------- (Nadaljevanje.) H 1 Aigo 1. 12. H