Uto LDL fltvmn 4L I UMNA I KMH II MnDll MZl ftMDMZ— !***!• fMk 4mm h^Mm« i*wummšl aoMi« ta ?rmalft«. — immmmtt do 30 pcilt 4 2 Dt do 100 vrst 1J 50 p, većjt Interiti petit vibU 4 O; notice, poslaao, irjmve, »eJdarae, preUlci beseđa 2 D. — Popust po dogovoru. — isMCfitiil ćtrtk posebej. — „StovtaSfcl Varotf* velja letno v Jugoslaviji 240 D. n inozemstvo 420 D Upmvatttvo: liauon mllca *tev. S, prttlltl*. * T«l«foa «•»- 304. Orcdatttv* Baaliova allea *L SP L Mdstarcpl«. — Telelon fttt* M. BC Poitnin« plaćan« n gotovini. Brez socijalnega čuta Materijalizem m gonja za dobič-fcom sta se do vojni tako razpasla. da gotovi krojtf nočejo priznati, da družab-no življenje brez sodelovanja vseh slo jev in medsebojne rx>moči ni mojroče. Kjer ni socijalne«: a čuta. kjer iz rabi ja peščica brezvestnežev svojo intelektualno. Se boli pa finančno moč v to. da zatira vse tište, ki morajo prodajati svoje umstveno ali ročno delo. tain se rušiio temelji državnejca in družabnega življenja, tam propadalo ćeli stanovi tn tam se Siri stanovska mržnja, ki privede navadno do krvave državljanske vojne. Takih primerov imamo v zzodo-vini aebroj. Usodne posledice pomanjkanja socijalneza čuta smo videli nedavno v Rusiji, kjer ie moralo pasti na sto in stotisoče mladih življeoj samo zato. ker so se bili gotovi krasti tako objedli. da so negirali človeku pravico do življenja. Toda krvava ruska revolucija žal ni iztreznila vseh. Pri nas st, Dojavljajo zadnie čaše sJučaii, ki jasno kažejo. da se bližamo pooštreni razredni borbi, namesto da bi skušali s pametno socijalno politiko to zlo sploh odpra-viti. Tak slučaj Imamo s Trbovelisko r>re-mosrokopno družbo, ki v masi odpušča radarje in meče tisočc rudarskih rodbin na cesto. Družba obratuje vecinoma $ tujim kapitalom, tu'ti kapitalisti služijo na našem ozemlju težke milijone, in zdaj. ko lim arre za eventualno neznatno izjrubo. ki je v primeri s prejšnjim dobičkom tako malenkostna. da niti v poštev ne priđe, hočejo kratkomalo od-sloviti večje število rućarjev. ki so pustili pri podjerju svoje najboljše moči mnofci pa rudi svoje zdrav je. To se pravi ubozo delavsko paro izmozarati iz-koristiti njeno težko delo do skrajnosti. Dotem pau ko Je črnec storil svojo dolž-nost, nai fcre s trebuhom za kruhom. Tako postopanje ni samo pomanjkanje socijaltiesa čuta. arrrpak nečuvena krivica, ki bi k> morala država s svojo av» toriteto preprečiti. 2al imamo na vladi ljudi ki san* ne poznajo socijalnesra čuta. Drugače si ne vemo razlasrati kulturnesra Skandala, ki se je dofcodil te dni v Beogradu ra ki bi moral spraviti na noge vso pošteno javnost V Beogradu se je zastrupila te dril 651etna Sofija Kostićeva. Vjen mož Nikola Kostić, beograjski branjevec. je podlejjel v vojni ratiam, vseh sedern njenih sinov je v vojni tesnniJo. Trije so padfc na bojnem Dolio, trtje so um rit v uietniŠtvu. o enem pa nesrečna mati sploh ni dobila obvestila. Tako je ostala na stara leta v naivečii bedi sa» ma. Pa to še nj vse. Za časa oblejrarva Beosrrada ?o ie zadela srranata tako. da sn ji morali eno nojro amputirati, drugo pa delotna odrezati. Bila je torej popol-noma mvalidinja- Stanovala je v mali sobici in prejšnji hišni posestnik ni zali teval od ni« naierrmine. Kp ie pa kupil dotično hišo Zki Gjerasij. je začel ne-usTTriljeno izterjevati najenmrno tuđi od Kostićeve Ker sirota ni mo«:la plačati, so jo naposled na zahtevo brez\Tesrnef!:a vojnesra dobičkarja z orožnisko asi-stenco deložirall Starka je videla, kako tepta nenasilna pijavka v osebi 2ida Gjerasiia njene največje svetinje, da se roira njenemu domovinskemu čutu m spomrreu na padle svojce. V obupu je vzela iz omarice strup in se zastrupila. Beogradska »Politika« komentira v zadnji številki ta nečuveni skandal s sliko, pod katero stoje te-le značilne bc-sede: Starka: »Mečete me iz stanovanja, iz katerejra sem t>oslala sedem bor-cev na boiišče. da polože svoje življenje za domnvino?« — »Beži no. baba, kdo te vpraša za mrtve? Ce bi se bili zma-zali in ostali živi ter glasovali za na-?eza ministra — vse bi bilo dobro!« Pero zastaja človeku v roki m srce se krči. ko vidi. kako podpira država tište pijavke. ki so med vojno sedele doma in izmozsravale naše ljudstvo, na dnrcri strani se pa ne zavzame za staro vdovo. ki je položila na oltar domovine moža in sedem sinov in ki bi se ji morala domovina nisko prikloniti, Čc je sploh vredna te^a imena. Ali ni vnebo-vpijoča kri\ica. ki se je zgodila starki Kostićevi naravnost drastičen primer. kako naši državniki sami izpodkopava-jo temelje države in nbiiajo v ljudeh domovinski čut? Ali smo res še tako daleč. da borno dovolili tipom a la Oje-rasij rosrati se našim največjim sveti-niam? Ali so te svetinje res samo maska, pod katero se skriva laž. perfid-Bost in zloba? In končno se morama vprašari. ka ti vodi državo tako nečuveno zatiranje siromakov? KakSen bo konec. če elimmiraino iz družabneca ' življenja socijalni čut? GospodBe, ki da-nes vedrd in oblači io v državi, naj bi se mak> zamislili, kakšne perspektive se nam obetajo in kam nas lahko urivede U pot ■Hala anfanta in Itallfa Glavni cilj ministrskega sestanka ▼ Rimu: okreoitev enotne fronte proti Nemčip. — Komentar)! italijanskega tiska. — Italija proti prikKnčitri Arstrije k NenajL — Rfaa, 27. februarja. Prvi sestanek med dr. Ninčićem in M us sol i nijem je trajal pol-drueo uro. Po uradnem poroalu, ki sa objavi ja »Stefani«. so se podrobno razmotri-vali medsebojni oduoSaji v zvtrn z najno-vejšimi mednarodnimi do«odki. Ministrski predsedn§t MusM>Hni ie včc-ra.j priredi] na čast dr. N i n č i ć u obed, katerega so se med ostaMmi udeležili tndi naš poslanfk v Rimu z- Voja A n t o n i j e -v i ć, posIaniSki svetnik g. A n t i ć, $cf mi-tristrervesa kabineta g. V* n k č e v i ć. voja-Slci ataše general Ječmenić. poslanički sekretar LazareviČ, z italranske strani pa med dru«imi notranjj rrrfnister F e d e r-z o n i, podtajnik G r a n d U euverner in prefekt mesta Rima ter visoki funkajonarji zu-nanjesa mindstrstva. V diplomatskih krogfh ie prihod dr. Sinčića v Rim povrročS precejšnje pre-sen«ćenje. Splošno naslašaJo. da ta sestanek ni bi! nepričakovan. marveč je rezultat one politike, kl jo vodita sporaznmno obe državi Listi objavi ja jo sliko dr. Nin-aća. »Messagero« komentira poset dr. N i n-č I ć a, kateremu izreka dobrodošlico fn pristavlja, da to odnosa 1 med Italijo ia kraljevino SHS sedaj popotnoma Brefeni po po-Kodbak |a sporazumi« ia to na po|]tičo«ai, kakor tatdi u soaj»odarskeai polja. Ravno ta okolnost daje obema državama možnost za skupno politično sode lov a nje in zavez-ništvo, ki je doslej podalo najboljše rezultate in ki hna nasnen stvarno prispevari k stabilLzaorn miru v Evropu 71 odnošaji se imaio irpopolnje\-ati v skupno korist obeh narodov. Razgovori dr. Ninčića in Mussoli-irija i majo aafnen prou^iri probleme, ki interesiralo obe jadranski kraljevini. Zanimivo je tuđi. kar pi£e list voditelja rtaiijanskih fašistov Mussolnija &Popo!o d* Italia«. ki trdi. da te poset dr. Nlnčča ▼ Rima Ina smatrati kot osobiti dokaz dobrih odnosajev meć J«soslavi|o la Italije Pri-sr£nose drugih verig. Tako so Neod vsiliB Italiji boj la protiaemško razpo4ožeije. ▼ Juzoslpvm pa *m Nemcl po-vzročIH nnojEO skrbi. Ootakaiti se Breaaer-ja, pomenla Italijo postavit! v vojno stanje. Zabtevad Izvedbo prikliačitTe, se pravi itmU'o, Jnsoslavllo la Cehoslova5ko «lannl-ratL Kakor za Časa poskusanega povratka Habsburžanov v Avstrijo, odnosno na Madžarsko, usivarja se tuđi sedai eootna fronta med Italilo la Malo aataato, da se prepre9 priključite^ Avstrt|e Nemčifl. lloJl volnf doisooi 666 milijonov dolorjeo IaterTendl« ameriškega podanika pri PaSicv« • Stališče tinanč- netfa mimstra omajano« — Beograd, 27. februarja. Američki poslanik Dodjce it včeraj od 17. do 18.30 posetil ministrskega predsednika Nikolo PaŠića v niegovem kabinetu. Politični krosn pripisujeio temu posetu izredno važnost, dočim dmjri zatrjujejo. da se je poslanik Dodge samo oprostil od PaŠića. ker v kratkem zapusti Beo-sn*ad in ie na njegovo mesto že rmeno-van dosedanji ameriški poslanik v Ko-penhasrnu. Poslanik Dodee je že 15 lit atneriški poslanik v Beogradu ter je bil kot tak rudi za Časa svetovne vojne in za srbske vlade na Krfu. Po druži verzifi ie bil poset poslanika Dodga v zvezi z nreditvijo vojaib dolgov v Ameriki. V radikalnem klubu narasca nexa-đovolistvo proti finanenemu minitm dr. Stojadmoviću in srotova skupina radi-kahiih poslancev zahteva od strankme- ga. šefa. da se dr, Stojadmović izmenia kot finančiii minister. Ti radtfcali kriti-zirajo državni proračun, priznavak) pa, da ima dr. Stojadinović zasluge za stabilizacijo dinar ja. toda finančni minister ie ravTio odrekel v važnih finančnih problenrih naie države. Obsojajo dr. Sto jadi novića. ker je začel najprej ure-ievati doteove v Ameriki. kjer Ie naša država razmerona malo dolžna, nam* reč 66 milijonoT do|ar|ev. a ie prezrl oziroma obsel FrancHo. katerf dotejuje* oki več kakor 400 mllijofiov dolarjev in Angtijo, katerf dolsnfemo 200 nđlijoiiov doiarjev. Vpra5anje Stojadinovićeve demisije je sicer zelo težavno, toda bo končno žrtvovan. Računalo rudi na to. da priđe prihod nje dni do temeljitega obračuna med ffnančnim ministrom in Stepanom Radićem. Ma Kako je prišlo do rimskega sestanka? — Rim, 27. februarja. Glede raz-kneov, ki so bili merodajni za sestanek dr. Nifičića in Mussolinija, navajajo listi predvsem, da je zunanji minister dr. Ninčić kot zastopnik države, ki je vezana z Itvalijo po prijatejlski pogodbi, smatraj za potrebno, da osebno z voditeljem rtalijanske zunanje politike prouči mednarodno politično situacijo v Evropi, V Rimu so že preje vedeii, da priđe do tega sestanka. kakor hitro se je dr. Ninčić odločil da osebno pristostvuje izrednemu zasedanju Dm-§mt narodov v Zenevi. Ta svoj sklep je dr. Ninčić naznanil italijanskemu poslaniku v Beosradu g. Bodreru ter obenem izrazil željo, da bi se sestali z Mussolinijcm. Poslanik Bodrero je o tem ovestil svojo vlado in Mussolini je takoj odgovorit da je pripravljen na sestanek z dr. Ninčićem v svrho proučavanja vseh političnih vprašanj, tika-kajočih se obeh držav, toda radi mno- jrih poslov Mussolini oe more iti dr. Ninćiću iz Rima naproti.. Tako je bil dr. Ninčić prhiioran, da je potoval v Rim. Italijanski in tuđi drugi inozem-ski listi podčrtavajo dejstvo, da Je Ninčić velik prijatelj Italije in zlasti Mnssoftnija. »Tribuna« nasrlaia, da prinese ta ministrski sestanek dalekosežne posledice, v okrepitri Italjansko-jugosl venskih odn^$ajer ter odnošajev med I*a lijo in Malo antanto, Vtis sestanka v PrapJ — PragM, 27. februarjt. V tukijšnjili morodajnih krogih izjavljtjo, da jih poset dr. Ninčić« v Rimu nikalccrr tff prcsenetil Ze na temešv&rski konferenci dr^piv Male an* tante je runanji minister dr. Ninčić obvestU dr. Benesa o nameravanem potovanju ▼ Rim, pojasil mu je tuđi, ds je nameo tega potovanj* razmotrtvanje velikega kompleks« vprašanj, ki interesirajo Ju^oslavijo in Italijo. Podkrepljuje obenem tuđi mnenje, dm Je rimski poset dr. Nht&ća nsperfen pro» H Kemčiji, odnosno Austriji rmdi priktjm čitveneg* gfbanja. Utega nazora je tuđi «če* ske SI», ki je ▼ tesnih zvezah z zima* cjhn ministrom dr. Benešem. «Narodny Li* 8ti» vidijo v dr. Ninčićevem potovanju pri* četok borbe proti aspiracijam nemikih na* cijonalcer, ki so postali zadnji ča« sdo dca* pmaiinii • Veliki snežni viharji v Sremu — Zagreb, 21. rebra arja. Iz Sremske Mitro\ice iavljajo danes dopoldne: Kmalu po polnočl je v Sremu, zlasti okoll Rume, Mftrovice Jn Indjije nastal velik snežni vinar. Mestoma je moćno snežilo In nato deževalo. Snežni vinar ie potrgal vse brzo'avne in telefonske rveze, ki vodijo Iz Beograda Proti Zagrebu, Ljubljani In No-vemu Sadu. Temperaturi ie zjfutraj zelo pad-la ta Ie nastal precejšen mraz. Brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. Zato so izostale danes vse telefonske in brzojavne vesti iz Beograda. Tuđi v Zagrebu ie opažati znaten vremenski preobrat. Včeraj je deloma snežilo, delorra deževalo- Ponoći je postalo jasno, a danes zjutraj ie deloma oblačno, deloma jasno. RADIĆ PROTI UČITELJSTVU — Zagreb, 27. februarja. V jugoslovcns skih krogih, zlasti med učiteljstvom, ki je organizirano v jugoslovenskem učiteljsketn udruženju, je vzbudilo splošno ogorčenje poročilo o novih persekucijah, ki jih izvaja prosvetni minister proti ućiteljstvu. Brzo* javno je prosvetni minister rešil dolžnosti in službe mestnega šolskega nadzornika v Osijeku M. Kačiča. sreskega šolskega nad* zomika v Osijeku \ladka Ivakičt in Šol* skega nadzornika v Našicah Stuhlhoferja. Vsi imenovani 90 bili odlični borci za na» rodno i« državno edinstvo ter so se tuđi udcjstvovali ▼ udruženju jtigo«Ioven<$kega ucitcljstva. ŠV1CA PROTI POLJSKI — Pariz, 27, februar ja. *«Jouroal des De* bats» javlja iz 2eneve, da je švicarska xvez» na vlada sktenila povodom zasedanja Dnu štva narodov nastopiti proti vsakenut razs širfenfu sveta Društva narodov. Sportno Trcmensko poroeflo, — Kranjska gora, ob 7.: Temperaturi — ?t C» harotneter stoji, jasno, sanioec ugodetL. — Bohinjska Bistrica, ob 7.: Tempera* tura 4- 1* C oblačno, zimski »port nemogoč. Ljubljanski dogodki Žrtev stanovanjske bede? — Dva nevarna individuja pod ključem. Stanovao]ska beda, ki Je povzrotSIa fe nebrog trazedi], je zahtevala včeraj novo žrtev. Ma pokopaHSču Sv. KriŠtofa so našli pasairtje okolj 13. neko ženo, ki je bili brez zavesii, Fodeg nje }e ležala steklcni-čica, Iz katere je dašaio po liaolu... Pa« santie so takoj obvestili policijrfto stražo. Prispel Je na lice mesia viSjf siražnSk Hle-bec, ki pa je irvidel, da ie vsaka pomoč prepozna- Navrle temu je takoj pozval re* šilno postajo. Nekaj minut kasneje je pred pokopaliIče pridrvel reSikri a\to, naložili *o nesrečno ženo in Io odvedH v bolnico. Kljub temu da so se zdravniki trudit, da ohranijo ženo pri življenju, Je ta eno aro po prevozu v bolnico izđihnJla, se da bi se popreje bila 3avedla. V torbici, ki se je naSa na pokopališču poieg nezavesme ženske, so bile Irsrine, iz katerih je razvidno, da je pokojnica identična z Josipino Pirš, ženo kolarja v Ljubljani, pristojna v Begunje ia stanujača v Trno\"ski ulici St 35. Kaj je znalo nesrečno ženo v smrt, pravzaprafv še ni ugotovljeno, zđi se pa. •da je pokojnica izvr52a samomor vsled obtonih stanovanjskih razmer. Baje ii fe bilo odpoveidano stanovanje. S svojim so-pregjom in ostalo družino je Hirseva živela v najlepši harmourji. Gotovo pa je, da je sa-momoT izvršila v duševni depresiji. Truplo pokojnice se danes obdudra. — Karakteristično je, da je to že drugrf samo mor tekom ene^a meseca na pokopališču pri Sv. Krištcfu. Ljubljanski poiiorji je uspelo te dni raskrinkati dva nevarna zločinca, ki s?ta preteklo leto izvi šila velik vlom v Ritmici, i sta se dosedaj aa spreten način skrivala pred c4>!astmi. V noći od 27. na 38. novembra 1925. se je v Ribnici pojavi! elegantni rujec ter se nastanil v hotelu gospe Uršule Arko. Elegantni tujec je nastopal samoravestno in preSerno ter je kategoriČTTo zahteval. da mu naleažejo sobo §t 3. To je družiirska scfca gotspe Arko tn v nj ej so bfle shranje-ne vse rodbinske dragocenosti in drugi predmeti. Tujec je s svojim nastopotn naprava ugoden do lem in tako so nru sobo nakazaH. Vprea] se je kct Fran 5imonČi5, strojar iz Celja. Drugi dan je tuiec brez sleđu izgkiih i njim vred pa so LtsrtnUe vse drasocenostS ter raznovrstni drugi predmeti. Tujec Je odnese] 100 komadov žlic, 100 komadov no-žev, 100 komadov vilic, vse iz kaia srebra. Jedilno orodje je bilo gravirano z mono-' erami A. A. S noaaiejeniml klj uči je tu-a jec, k4 se je o&vlđno %rpisa! pod tufhn nn*^ notn .odprl vse omare ter pobral iz njih' vse dragocenosti, med drugim zlato za-pesmico z dvema cekinoma, par zlaiih uha-* nov, zlato 1 m dolgo verižico % obeskom 20 K cekina, pocočm prstan z monodramom .AA, stebrno broSo, srebrn prstau 4 kameni 6 tolarjev ter večj^ množino srebrnega denarja. Nadalje je pobral v sobi, karse mu je zdelo vredno: odnese! j£ več porcelanastili skodelic, dve odeji, dve posteljni preprogi, 8 rjuh. 2 brisalki, 2 pre-i grrnjaii, crn muf in boo iz kože kune zlatice. V sobi ie bilo vse silno razmetatio in bilo ie opažati, a sta bila v njej dva čio* veka. Tri dni poipreje v noći od 23. na 24* novembra je spai v isti sobi neki Josip Stangel roj. 1897 v Hrušici, po pokliču za-varovalni potnik. Tar\-ina je bila takoj pri-javliena oblastetn in obveščena je bila tuw ^i ljubljanska policija. Oblasti so takoj su«* mile, da mora biti ominozn: Štangel v zve-zl z vlomom. Stangel je bi! dne X decembra aretiran ter pripeljan v Ljubljano. PrJ za/sliševanjii je zašel v raziia protislovja in so ga zato obdržali v zaporu. Zanikal je, da bi se poznal z zgoraj omenienim Si-monČicein, med tem pa je j>cHcija usotovila, da so 2a videli dne 28. novembra v Ljubljani, v neki sostilni s človekoni, Iđ se je na podlagi opisa ujemal s storilcent v Ribnici. Policija je poizvedo\rala } nadalje ter je Czvedela. da je imel ^tanger prijatelja po imenu Ivana Mrvarja, ki je Iesnl manipulant. Dne 20. januarja Ie bil Mr\*ar v Ootni \-asi, kjer je tri zašlišan in aretiran. Rekel je, da štaitKeria «;p!oh ne pozna. Policija pa je zaslišala več prič, ki so vU »(Jele, da je bal Stanker v đntžbi z Mrhar-4 jem dne 28. nov. v neki trnovski sostiJm, Priče so i2?povedale, da je Mrhar ideutičen a orijateJjem Štangla. Naknadno je policija vgotoviki, da je imel Stangel v Ljubljani ljutico Tončfro, kaleri je Jnipil ćiie IS. nov. nov plaSč, rokavice :n ra^ne potrebšane. Sploh je živeS raskošno in veselo: auto, ljubice, krotfcarae in dr. je bilo na dnevnenl rediL Omenjeni Mrvar je dne 38. nov. pdw nesel k nekemu tukajšnjemu urarju rfate uhane v popravi to. Ulrani SD bili !ast JTlJani Policija se zato tem potom oiv raca na javnost, ki bi zrtala oblasti dati eventualne podatke. Mogoce je, da »ta lo# pova bla^o shraoila kje v LjuMjairi. Pretep pri predavanju Beograd, 26. februarja p. Noooj je hnel rnski no\inar Aleksander Ksjunin predavanje na ljudski univerzi o današnjem stanju v sovjetski Rusiji. Predavanje je bilo obilno posečeno. Galerije so zasećli komunteoč studeatje, ki so sredi predavanja začeli velik hrup, mo-nili govornika in mateli nanj razne stvari, kakor čaše itd. Poslušala v parter/u so bili razpofoženi proti boljševikom, nakar ie nastal velik pretep med, fecN munističTHrrri studenti in antikomunistL V'tČ je Stevilo dijakov je bilo poškodovanih. Vs« očiliSca oblast je intervenirala ter koma* napravila red. Vlom v urad osif eskega velike ja župana Orfjek, 26. fubmarja. n. Prošlo noč so neznani zlikovci vlomili v urad velikesa žepana. VIomilci so razbili velrko blagajno wertheimerico in odoesli 80.447 dinarjev V blagajni ie bilo 63 tfsočakov, ostali de-nar pa v stotakih in drobižu. O storilcih v4 nobene^a sledu. Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni poslovala. Za^reMka borza danes oj poslovala. V prostem prometu so notirali: Caril 10.9535, Pariz 210, London 276.80, Newyw* 56.80, Praga 168.65, Milan 228.25, BcrW 13.55, Dunaj 802. IVOZEAISKE BORZE. — Curth, 21. februarja. Predborza: B©Oi £rad 9.14, Pariz 19_?0, London 25.265, New-york 519.75, Milan 20.88, Pra^a 15^8, Berlin 123.75, Dunaj 73.20. — Trst, 27. februarja. Pređbarza: Beo-grad 43.80, Pariz 92, London 121.05, N©w«. york 24.90, Curiti 476, Praga 75.75. INaSln rodbinam prlporotaiM I KOLINSKO m I izvrstan pridatek h kavi i I Stran 2._______________»SLOVENSKI NAROD»dnc28. februarja 1926.______________________________________________ Ste*. 43. Redakcijo trbooeUsbih raddrjeo TPD kote odpostM mma tr«4ft»o radarjeT. — Dnrik fm »bagatela od našega prefatralstT*. — Redukcg* H bSLm »epotrebn*, ako te ndžajo ograni praftmld malega Morila dniborih ma* gotcor. Sr*di letofoje zim« je sacela Trbo» reljsk* prtmogokopiui druiba odpu« ičati rucUrje in pomozne delavce v vseh stoj ih rtvirjih. Začela je z u po* koji tvarni starih rudarjev. Ako bi bila pokojnina taka. da bi omogočala v«U skromno prmlivljanje, bi pcnzijonira* njem nm bilo oporekati. A današnja po* kojnina taka ni. Po večdcsetietnem de» hi ao pahnjeni v bedo in obup starčki, kJ ao potrošili vso svojo živlienjsko energijo v rovih, v službi za tuj kapitaL A Trboveljska je šla Še dalje. Pen* zijoniranju je sledilo odpuščanje mlaj« ih delavcev. Sprva so jim odpovedo* vali delo v manjšem ste vilu, po 100 do 200 pri Tsakem izplačilu; a število od? puščenih je bilo vsakokrat večje in snaia danes skupno že okrog 1300: za današnji izplačilni dan pa napoveduje* jo se nadaljno odpoved okrog 1000 ra* dtrjcm. Redukcija bi tako obsegala približno eno tretjino vseh namešcen* cer TPD. Dnižbino vodstvo utemeljuje te fcgromne redukcije, menda največje. kar smo jih kdaj imeli v Sloveniji, % nadprodukcijo premoga m sp!oŠno go* apodarsko krizo. Mnoga industrijska podjetja so omejila ali popolnoma usta« vila svoje obrate, privatniki so pod pri* tiskom težkih živlfeniskih rtzmer pri» eiljeni k skrajnemu štedenju. Vse to ▼pliva radi na konrum trboveljskefia premoga, ki se ga porabi mnogo ma nj Kakor pred leti. Vsa skladiSča premoga bo prenapolnjena, novih odjemalcev ni in družba ne ve, kam % premogom. Za« to hoče omejiti produkcijo premoga in ©dpuŠča odviSne delavce. To so podatki, ki jih n avaj a Trbo» veljska in na prvi hip drže tuđi njeni argumentL A stvar je drugačna. Trbo* veljska premogokopna družba je danes največje privatno podjetje v naši drla* vi in to podjetje, ki globoko posega v vse naše gospodarsko Življenje, pod* jetje, ki je po vsem svojem ustroja in poslovanju tesno zvezano z našo dr* žavno upravo. Za tako institucijo ne morejo in ne smejo veljati strogo ra* čunska načela, ki jih morda lahko po* ' rablja kot manjšt, na ožji krog intere* sentov. Trboveljska je no prevratu snatno zvi&ala svojo glavnico. Pa to bi se mor» da dalo pojasniti z valutno devalvacijo. A druiba je tuđi stvarno ailno pove* £ala svoje imetje; otvorila in uredila je nove rudnike, razširila in spopolnila stare, postavila ćelo vrsto novih zgradb. Vmm te investicije so danes že plaćane; krila jih je iz tekočih dohodkov. Pred leti, ko so bile naše železnice še zelo pasivne, jim je Trboveljska dostavlja* fa premog po visoki ceni. pri tem pa uživala še posebne privilegije pri do* stavljanju vagonov. Ako pomislimo, da je Trboveljska krila tri četrtine premo* bovnega konzuma naših feleznic, si Ikhko predstavljamo, kako ogromne vsote so prispevali naši davkoplačeval* & k dobičkom TPD. Ze to dejstvo samo bi zahtevalo od iđruibc obzirnosti in več socijalne od* jgovornostL Podjetje, katerega moč in bogastvo temeljita na prispevkih vse javnosti, na naklonjenosti države, se ne srne postaviti na stališče brezsrčne* ga kapitalizma. Pri tem pa je treba pomisliti še na tirug moment, ki je značilen in tragi« čen obenem. Kadarkoli je šio v minulih letih za povišanje rudarskih mezd, so zastopniki družbe med drugimi argu# menti proti povišanju navajali tuđi tr* ditev, da je produkcija, ki odpade na enega delavca, mnogo manjŠa od pred« yojne. Po zadnji mezdni regulaciji so se rudarji poprijeli in to razmerje bist* veno spremenili. Danes povprečna pro* dakcija enega delavca ne le dosega predvojno, empak jo že ćelo prekasa. Delavski žulji so dvignili produkcijo premoga in napotnili sktadišča, Poleg gospodarske krize je v veliki mert za* sluga — ali morda krivda — delavcev, da ima družba preveč premoga. In ka* kor v zasmeh plaču je družba povećano pridnost in spretnost delavcev $ tem, da jih odpuščaf Zato i« umevno, da j« danes nm strani rudarjev vsa naia javnost. Zlasti je razburjeno prebivalstvo ▼ rudarskih revirjih in njihovih okolicah, ki je po* sredno po redukcijah tuđi hudo priza* deto. saj iivi v#ć ali manj od rudarjev. Vsaka nesreća sa rudar je )• obenem nesreća sa prebivalstvo in Trboveljska tepe s redukcijami prebivale« ravno* tako kakor svoje nameščence. Dolžnost Trboveijske je9 da upe« števa svoje izjemno stališče v naši dr* iavi9 dm se ozira nm našo jmvnost, dm nm tepta načel aocijmlnm pravičnosti. A ona je gluha za vse tor odklanja vsa posredovanja, vse kompromisne pred' loge. Vršilo se ie že več anket, a vae sa ostale brezuspešne. Redukcije se nadaljujejo v vsej brutalnosti. Vsi trpimo pod gospodarsko krizo. Tuđi Trboveljska družba, A na gre, da pusti trpeti le svoje nameščence. Ni dvoma, da je stagnacija v konzumu premota le prehoden pojav. Za to do* bo mora družba sama prevzeti riziko, ki ga "ravzaprav niti nt Ravno te dni je ustanovila druiba posebno podjetje za prodajo svojega premoga. To pod* jetje bo zaslužilo na teto okrog 40 mt* lijonov Din, ako pa bi proda jala drui* ha premofi v lastni režiji, bi jo to vm* ljalo kvečjemu 4 milijone. 36 milijonov dinarjev Ure /ore/ brez potr *>« v žepe prekupče\ra2cev. In dalje: upravni svetniki druiba in njeni ravnatelji so prejeli tansko lefo na tantijemah in plaćah najmanj 5 mU lijonov dinar jev in družbm je izkmmmlm nad 30 milijonov Din čistega dobička. Odrecite se samo eni četrtini čiste ga dobička; znižajtm prejemkm tavna* teljev in upravnih mvetnikov ga eno tretjino; i zl oči te nepotrebna prtkupče* valce pri prodaji premoga — pa bosim prihranili mnogo več, kakor pa rabitm, dm lahko vsm reducirane rudar je in njjU hove rodbine preživi tate skozi ćelo le* to. Dokler tega nm storite. nimatm pra* viče govoriti o gospodarski krizi. Ne* čuvena krivica je, da vlečejo upravni svetniki in ravnate!ii po mtotiaoče, si kupu je jo a\>tomobile in vile, delavca pa, ki bi rad delal pehate na cesto in v bedo. Fclitična in financira morala Pomembna lekcija ceSkosfovaŠkega ft* nančnesa ministra političnim strankam In Javnost Omenili smo že včeraj govor, ki ga je imel češkoslovaški finančni minister dr. Eragliš v socijalnopolitičnem odboru praškega parlamenta povodom razpra-ve o novih uradniških zakonih. Odlični češki politik je porabil to priliko za kratka načelna razmotrivanja o koćljivih odnosili med državnimi interesi in stran-karsko demagogijo. Engliševa izvajanja ne veljajo samo za ČeškoslovaŠko. am-pak po večini za vse v demokraciji še mlade evropske države, zlasti tuđi za Jugoslavijo. Namenjene so na eni strani političnim strankam, na drugi pa tuđi javnosti in še posebej uradništvu. Dr. Engliš je izvajal med drugim: »Odbor se mora pri svojih posveto-vanjih zavedati Železnega okvirja, ki ga je nemogoče prekoračiti, ako naj zakoni v finančnem oziru ne postanejo neiz-vedljivL Nemosočc je raspravljati o po-viSanju državnih Izdatkov brez ozira na davčno zmožnost prebivalstva. Žal «• danes niti mase volilcev Hiti politični voditelji te nuine zveze ne zavedajo. V isti sapi zahtevajo nove državne Izdat* ke in zn I žanje da v kov. To ni znak odgovornosti in resnosti. Lahko je žvaliti odgovornost od sebe na finanenega ministra in ga naslikati kot nasprotnika uradništva, ki mu noče dovoiiti ve^jih plač. Stranke slikajo sebe kot zagovornice socijalne pravičnosti napram fi-nančnemu ministru. Finančni minister pa mora varovati pristaše istih strank pred novimi da vki. Ne gre za mojo popularnost. Bil bi slab finančni minister, ako ne bi na-pos!e4 vsi zabavljali na mene. Ore p« za vzgojo naroda, za pošteno resnico, za načelo, da je treba pri vsakem povi- taw Matlitv tmbmmW& * davtee *«toi* nostjo prebivalstva. Neiskreno le od političnih strank, ako oapađajo Mnančnega amialetra. 4m al iniljat— 6ute&» ker noče ptMbII m vMie ntete trtarm* ***+-ičeaoevt faKo^nine vm m sapedajo kat socijajsesa In «Mpodnr*kesa ikodtfv-ca, ker aoče zattetl dnvkov. Jaz nazaduje nimam nič proti temu. ako me napadate na političnih thodih radi mojega odnora proti v«čjim plaćam. Morda rabite to v svoje strankarske svrhe. Menim oa; da si stranke s tem ne dajejo ba5 »pričevala resnost m notranje močL« Na drugem mestu sojega ga vara je apellral fina.iftni minister na uradniltvo. Poudarjal je: »Ako premotrimo dose^ianjo diskusijo med uradnistvom o novih zakonih, dobtmo pT*ecej čudno sliko. Rcdko kdaj sem sli&al da je kakšita skupina uradništva poudarjala. da so niesni prejem-ki apsolutno premajhni. Vse skupine marveč trde, da imajo mani kakor — druge uradniške kategorije. To je zelo značilno. Učitelji n. pr. meriio na milimetre adTromstrativTiih uradnikov s srednjeSolsko izobrazbo. Računski uradniki zahtevair> ve^de prejemke, kakor tih imak> učitelji, ker so morali pck leg srednje sole polagati Še poseban iz-pit iz državnega računovodstva. Uradniki z visokošolsko izobrazbo kažefe> .ia viSje prejemike sodnikov. sodniki zopet se sklicuiejo na svojo vefijo cKrgovor-nost. In tako srre napreii brez konca. To je mučno. *Ako ne bi šio za veliko načelno reformo državne uprave, bi mi bilo nailmbše, da bi teti 700 mjlijonov, ki smo fin določili za zvišanie uradni-Skih prejemkov. stavil na razpolago urad.Tilktm organizacijam. da se same sporazumek> o njihovi razxle1itv1. Uver-ien sem, dn bi potem do razdefitve spioh ne prišlo in bi država cei znesek prihranila.« Velik požar v Zagrebu V trgovini Edvarda štema v Zagrebu, v Nikoličevi ulici. Je včeraj po-poldne izbruhnil velik požar, ki je v-o-vtočiI nad 100.000 Din. škode. Požar je nastal takole: Prodajalki Stefka Kraj-neT in Katica Paletić ste odprli proda-jalno okoti 2. popoldne. Pol ure na to se je v skladiSču pole« proda^alne. v katerem se ie iia^a'ato razno volneno blago, pojavil silen plamen in objel vso volneno blago. Krajnerjeva t>ravi. da je $la po odpretju trgovine v skladišče ter je hotela prižgati električno luč, a vod je bil pokvarjen. (>na je ostala v skla-dišču in se v temi preoblekla. Ko je slekla plšč, je pri tem prevmila stekle-nico. v kateri je bilo poldrusri Hter Špirita. Steklenica je padla na tla ter se razbila. Sprrit se je razlil r*o tleh. Kma-hi nato je stopila v skladiSče njena tovariš* ica Paletićeva in ker ni znala, da se je popreje razbila steklenica s špiritom, je vrgla na tla gorečo žveplenko, ki jo ie zaigala, da posveti, ker električka luč" ni fimkd?0Trra!a. Špirit se je na tleh takoj vnel in Je Jzbruhnll silen •plamen, ki je taleoj objel vse volneno blagro Trgovino ie bila zavarovana za 400.000 Din. Zagoneten tHovck (rez glave pojašnjen r PoTočila smo o misterik^mem do-codku v slavonski šumi »Klisura«, kjer so dne 7. t m. našli truplo neznanega človeka. Truplu je manjkaJa jarlava. V £epu je imel neznanec ekrazit. Orož-iriki v Vukovar ju so sedaj u«o tovili identiteta mrtveca. To ie mženjer Alojz Eger. zaposlen v Oolubovcu. rodom iz CeSkoslovaške. Ođšel je nenadoma iz Oolubovca. ne da bi komu javil svoj odhod. Pred odtiodom je pisal nekemu 'svojemu prijatelju, da odpotuje na Tur-§ko. Itiženier Eirer ie bil zelo agilen v svoim w>k!icu ter ie imel okoti 50.000 Din prištedetieca novca. Kai ga je na* ootilo v suma kjer so ga našli mrtvega. m uffotovljeno. Kdo ie neznanec, ki ga ie spremija*. se ne ve\ zdi se pa. da so mu oblasti za petaini. Zagonetka ie. čemu je Kger nosil ekrazit v žepu. Bre*dvomsio nm je bil ekrazit podtaknjen, da se fingira nesreća, faktično pa je bil nesrečnež umorjen in oropan. Zloćinec je ravnal selo previdno; pustil je mrtvecu uro in 300 Din. Da bi inženjer potoval le s 300 Din v žepu v inozemstvo, pa je popolnoma isključeno. Preiskava se nadaljuje. Nekateri se-ljaJd iz Jankovca pripovedujeio, da je nokomi inženjer v neki jrnstilni menial bankovec za 1000 Din. Zato je sum ro-parskeca umora TX)vsem upravičen. r^^ Vino ^^™| p:m pnih yinoorađnikflv I kakor bratov | eolarič (cviček), I Faleicblal (burgundec), Ftscheraner (jeruzalemec), ■oiarJOTa razstavna spe- cialiteta flframlcecff priporoča za postni čas P. Košak ■ 1078 preje Ferlinc. Sport Letošnji program SK [Sirije Zanimive nogometne prireditve v Ljubljani. — Gostovanja inozemskih klubov. SK Ilirija, za sedaj še naš najrr-očnejši nofforaetni kiub, ima za pomladno in poieino sezono pripravljen bogat program, s kate-rim hoče proslaviti loletnico svojega ob-stoja. Prvo Internacionalno prireditev ima Iliriia o Veliki noči ko srostire v Ljubliani oba dneva pn&k Gradca in štajerske, SK Sturm. Tckmi S€ vršrta 4. m 5. aprila. Sturm je simpatično moitvo, znano teza svoifh lanskoletirih gostovanj v Ljubljani, ko je prvi dan I Uri] a zmagala s 3 : u, druži dan pa po oštri borbi podlegla z 2 : 1. Od 13. do 16. maja priredi Iliriia ve'Sk nogometni turnir, katerega se udeleže štir}e najmočneši jugosiovenski klubl: zagrebška kluba Hašk in Gradjanski, splitski Hajduk in beograjska Jugoslavija ali pa BSK. Iliriia se poleg tega pogaia z znanim monakov-skim klubom Miinchen 1860. Pogajanja so ba)« že zaključena, vendar še termin ni določen. Za gostovanje v Ljubljani se ie ponudil tuđi praški DFC (amaterji), zdi se pa, da pogajanja ne bo. —-Ca^ prtd^tav na plakatih in v inseratih. Predavanja: oh 2<"). na Taboru «Kat\")li« cirem v srednjem \eku»: oh pol 21. pri L-c« vu (Sf>ča) »Higijensko življenje«. So^metna tekma Ilirija : Primorje oV 17. na igH55i! Hirije. NEDEUSKE PRIREDITVE. GfedatiŠčei opera ob 15. aZvedavs ženske*: d-ama ob 15. «NTaša kri», ob 20. otDeseti brat». Kino: Matica: «Korzur Pietro»; Dvor: •Zameniana nevesta»; Ideal: «rFriziUka kri». — Čas predstav na plakatih in v inseratih. Predavanja: V kinu Matici ob 10. «Mont Blanc* (g. Mla1 ar\ ob 11. -Hia'jenski prc* rod Ij'id-tva (dr. Pire). V Glasbeni Matici ob 10. «Razpad družbe in propad umetno* sti» (Sr. Kosovel). \TG>gc.~ne?ne iekme: S'ovan : Hermes oK 13.45; Jadran : Ilirija ali Primorje ob 15.30. Obe tckmi na igrišču Primorja. Dr>poldn© ob 8.30 in 10.15 na igrišču Ilirije tekme re« zervnih moštev. DE2URSE LEKARNE. Sobofa: Piecoli, Dunajska cesta; BakaA čić, Karlovska cesta. Nedetja: Kakor v so-boto! VLAKIODHAJAJO IZ LJUBLJANE na Gorenjsko ob 5.22 (ob nedeljah in praa nikih), 6.43, 8.25 (z gorenjskega kolodvo* ra), 11.40, 1450, 17.40 (z gorenjskega ko* lodvora, 19.05. 1.40 (brzi); na Dolenhko ob 6.20. 13.20, 18.50, 23.00; v Kamnik ob 5.15 (cb nedeljah in praznfc kfh), 755, 14.10, 18.20; na Vrhniko ob 7.48. 13.25, 18.15; proti Rakeku ob 3.28 (ekspres), 4.17 (brzi\ 4.50 (brzi), 6.02, 8.40, 12.15 (brzi), 14.25, 16.49 (brzi), 18.30, 22.45 (brzi); proti Zidtmem mostu ob 0.30 (brzi), 0.5S, (brrf), 2.12 (ekspres), 5.27, 7.44. 8.36 (brzi), 12.02 (brzi), 12.10, 14.20, 17.00 (brzi), 17.50, 23.15. Prošnja in poziv vsem javnim tiradom VaSf rojaJa, ki so prisiljeni iskati đela in zaslužka v tuj ini (v Avstriji, Ogrskl, Nemčiji Franciji, Belgiji, Holandiii), so in ostanek* večinoma še juaroslovensici država fjani. Kat taki pacrebuiejo iz domovine še vedno razne krstne, domovinske, samske, poročne m djuge listine, ženitbena dovo-lje-nja, potrdila o vojaški službi, vojne vdrve pro&lashve pogrešanih mož za mrtve itd. Kaitor Izse'jenci sam!, iako s rudi njihovi otroc4 še naši državljani, ki tuđi vseh teb listin potrebujejo. Brez ni ih se ne morejo poročiti in ne morejo dobiti v ruji dežeii svojih pravio, prejemkov itd. Oblastva jih, ako ni majo potrebnih iskazov, pritiskaflo, gjkanirajo in jim grozijo z izgonoan. Da se rešijo teh težav, se nekateri odpovedujejo do.movini in se dado prepisati za tuje državljane, s Čamer so sami in njih potomci za domovino definitivno izgubljeni. Preskrbovanje teli papirjev pa je združeno i velilrimi težavami. Nekateri uradi pač hitro usisrezajo takim prošnjam, v enem ali dveh tedoih je zaprošena listina že v rokah prcsilca. Pri drjugih pa je drugnče. Naš1]' rciaki se pritožujejo, da i im nekateri uradi splošno grredr) slabo na roke. Na prošnje ne dobij o večkrat nobenega cdgo-vonovijo, ostane istetako brez odgovora kljub temu, da je denar prilcržen. Cek) leto dve leti in še več traja ča^ih, predna kdo s težavo zbeTe sve je papirje. V kakem mučtiem položaja so med tem Ijudje, ko se jim Istine t:li-ko časa brez potrebe zadržujejo! Zato se obraćamo do vsch javnih uradov v Sloveniji z vljudncj ifi nuino prošnjo, naj gred> n^šfni rejakom v tuj'ni pri tem, kar ]e mo" Či, hitro na roko! Ako mr,rda manjka po-trcbr'li pod^:tkov, raj se Hm Do sp^roči, ne pa j;h pusLiii cvikati brez odgovora. To za-hteva naša čast, pa tuđi ozir na rrg'ake, ki fen^.jo iuk v inozeiusivu kox tujci dovolj troko življenje. Hack London: 48 Roman treh src — Da, — je zamrmral p«on. — Moj oč« }c Čistokrvni Maya. — Vstani in pojdi. In ostani t grorah skupaj B svojim očetom iz plemena Maya. Nižavc nišo a^a tište, ki so bili rojeni v Kordrllerih. PlemKSa ni tu in zato ga tuđi ne morem sodiH. In naposled je samo farmar. Drusri farmarji, njecovi sosedi in prijatelji, so tiKii 5\*obodnL Nastala ie pavza ^ tedaj je stopil naprej Hcnry. > i i ■ — Taa seirt tisM, •— Je đeiaf poguSrHio, — !cl fet> me po krivici obsodlll na smrt zaradi umora, kl ga nlkoK ntsem tevrSiL Umorjenl je bil stric de-vojke ,ki jo ljubim in s kat ero te tuđi poročim, Ce je ta v Kordillerih pravičnost . . v Toda poglavar sa Je prekinil. ' "' .^m — Dvajset prič lahko potrdi, da je dotičnemu ! tnožu javno z&zroziL, da sa umori KomaJ dobro uro nato smo sa našli na lica mesta. Truplo ne-srečne žrtve je btio še toplo, morilec je pa klečal I>r1 njem, kakor da se kesa svojera krvavega črfia- — Resnico |e sovortt, — Je pritrđil Henry. — Oaud mo tfetemn Ooveka — safcsl oba sva bila pijana in krvoželjna. In res so me najli pri nje-govem trup hi. A vendar sa nisem umoriL Ne vem in ne morem u ran rtu čecava strahopetna roka mu je zasadila v tcrnni noči nož v hrbet — Pofcleknita oba skupaj. da se prepričam, kje je resnica, — je zapovedaj Slepi Bandit Dolgo je tipal s svoj im i občutljivimi prstL In dolgo se ni mogel odlomiti. Vedno znova se je dotikal s prsti n jun ih tic bi ju prijemal za roke, da se prepriča, kako utriplje srce. V 7 — Je-li zamegana v to za devo ženska? — Je vpraša! naenkrat Henryja Morgana, — Divna ženska! Ljubim lo! • — Dobro je, da te muči ljubav, lakff moSki, ki ne čuti v svojem mrem Ijubeani do ženskt, je samo napol mo§ku — je dejal 9OČmiŠL, Nato se je obmil k pogrlivarja, rekoč: — Tvojega srca ne vrnemUla nobena ženska in vendar si nemrren. Ta-le pa — Je dejal in po-kazal na r!enryja. — se mi *di nekam cuden. Ne morem reci, da je vse njegove notranje razdvojenosti kriva ženska. Morda si deloma kriv tuđi ti ali pa nemiren zato, ker Črtf tebe. Vstanita oba! Vajtnesa 8p*ora ne morem rmzsodtti. Imnmo pu pfnrsem zanesfjivo pot, W nas privede do crlja. To je spopad med Kaco m Ptico. Ta je nezmotljiv, kakor je nezmotfjrv bog. Zakaj na ta način dobi boe za ocavJco na jModil m tned iiud« mi. Tuđi Blackstone trdi, da so taki sporni slu-Čaji, pri katerih mora posredovati božja modrost. .^—- '•»" •■ * XI. • Prav za pTav bi človek misiil, da predstavlja ta nevama kotlina sredi carstva Šlepera Bandiia majhno areno za brkoborbo. Kotlina je bila deset čevljev globoka in trideset široka. Dno je b'lo ravno in treba jo je bilo samo malo popraviti, pa bi bila popclnoma simetrična, Okrog te kotline so se zbrali zagonetni prebivalci Kordiller, po-glavarjevo spreonatvo ra plemičevi prijatelju Kru-tega Sodnika in prekrasne mcstlze ni bilo. Na povelje strogega in bojevitesa mož.?, ki je prlpcljal vso družbo v prestolico Šlepera Ran-dtta, sta se spustila Henry !n po^avar po lest-vid v kotlino. Sledil jima je poveljni s svojimi vojSčakL — Sam vratr vedf, kaj se tu snuje, — |e dejal Henry Leoncii hi Franci^u. Če bi priredili tu po vseh pravllih boksarsko tekmo, bi bil poglavar že vnapref obsojen na poraz. Toda slepi starec ni neumen in vse kaže, da hoče izenačiti najine ganse. Ce je temu taio in če me poglavar vrže, dvignite vi, kot edini gledalci, ki ste na moji strani, palce in za ini te na vso moč kričati. Kar vi.*rjeirrite m% da stori v nasprotnem slučaju nje-orova druhai isto Pogla'varju vse te priprave nišo bile posebno ' po volji. Obrnii se je k poveljniku in ga na^ovoril v španščini: — Ne bom se boril s tem človekom. On je mlajši in tuđi pljuča ima bolj zdrava. Sploh je pa vsa ta storija nezakonita. Vaš nacrt nasprotuje zakonom panamske republike. ?kratka, ta način '^orbe je ekseritorijalen in krivićen. — To je prtizkušnja Kace in Ptice, — ga je r>rekinil poveljnik. — Ti bos kaca. Damo ti puško. Tvoj nasprotnik bo ptica. Njemu damo zvonček. Le poglcj! Takoj ti bo jasno, kakšna je ta pre-fzk lignja. Na njegovo povelje so dali enemu izmed voj-šČako«\' puško ter mu zavezali oči. Drugemu, ki rrl imel zavezan:li oči. so dali srebrn zvrn^ek. — Mož s puško je kaca, — je dejal poveljnik. — On laliko u^treli v ptico samo enkral Ptica je mož z zvončkom. Poveljnik je dal znamenje in mož-ptica je zaz\ronil ter fkočil na.^o v stran. Mo2-kaČa je pomeril v listo smer in se pripravil, da sproži. — Razumeta? — je vprašal poveljnik Henryja in poglavarja. Henrv je prikimal z glavo, poglavar pa je; veselo vzkliknll. ; -» —» Jaz bom torej ka?a? •— Da. ti si kaca. — je prikimal poveljnik. Stev. 48. .SLOVENSKI N A R O D» dne 28. februarja 1926. Str*n 3- Prosveta Repertoar Narođnega giedališča ▼ Ljubljani. DRAMA. Sobo**, 27. februarja: «Obrt gospe Warre* nove». F. Ncdclja, 28. februarjt: Ob 15. pop. «\**5a kri». Ljudska predstava po znižanih ce* »ah. I zv. Ob 20. zvečer «* Derati brst*. Ljudska predstava po rnižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 1. marca: «Herik IV.» C. Torelt, 2.; zapTK>. Sreda, i: Ana On-te. A. Cetrtek, 4.: Zapećka. F. Petek, 5.: Naša krt B. Sii>ota, 6.: Pegica mojega stc3. DijaŠka predstava po znižasih cenah. lzx. OPERA. Sobota, J7.: Zaprto. Nedelja, 2S.: ob 15. *Z\eda\t ženske*. Ljudska predstava po r-'-žanih crnih. Tzven. Ponedeljek, !.: Zaprto. Tordc, 2.: Ve^ni mornar. B. Sreda, 31: Orfei v podzemlju. E. Cetrtek, 4. JounsTerir dc N'orre Dame. D. Petek, 5.: Zaprto. Sobota. 5.: Ve&r! mornar. F. Nov muzikalije Osaovna rfjofinsfca šota za oate'jBča, flashene £o*e in slične zavode. II. zvezek, »estavfl Adolf Grobmms. učiteli elasbe. Za-lofila Minka Modfc cena 14 Din. Mfčno Htosrafrran zvezek Je nadalieva-ftfe Grdbminjfove vijoiinsfce Sole In obsesra fretjo lero fx>konov. Na 24tih straneh pri-■aša TNLDT& Izbrane ihntiastične vaje, nato •ka!e (Faur hi BaiiT). akordne m trilec rftrrfčne vaje. v^porejane t>rve. druge in tretje tezt pohonov. fnterva!e na podlajd C-dorove skale, aromatično preirikanle 1. prsta. zmanišaiK) Itvlirto !n .nokrve skaJ« Cl. d. r). k vsaJcemu teh delov. kratko, a temelnto obojano, te sestavftei' dodal neka; praktičnih vaj v ob?Br*. priicmrh pe&Hii fn manjih «Iasbenth točk $ soremVcvanjern droge vijoKne ter klavfrla. Te va}e pa se igram Iahko twdi brez klaviria. ker ga »premHajoča vijolfna popo'noma nadome-stnje. Lahko jfh nčcmi m>PTabliajo pri doma člh produkci ah a« šoiskih iHireditvah, ker ima'o svojo nrretnfško vrednost. V tverko se nahaia nekaj matfh napafc, kl jfti •«J sesta-vfteti popravi predno da rvezefc ▼ promet. Že!ed Je. da Ordbmin« čhn prej priđe f 31 tvericom, Irer bodo radArjeneiši «čenci ta rvezek prav hfcro pre^eiaii- Cena nHsffns da 14 Dfn. za leoo. razločno tn ore» riedno pisano trdanje nfkakor ni visoka. To naSo domačo vtjcIiTisko šok> prav tr>pk> ^TipOTX?caHl» »Zbori«, mesećsa reviia za novo tbo-rovsko flasbo t cJasbeuo knfievno priloga. Izdaja pevsko droSfvo »L^ubl^nskl Zvou«, nrejoje Zvonko Preiovec H. Irtrrik, i. š*e- CHasbeoo - knlževna orflo^a prinaia irvodrik. v kateretn uredništvo in uprava wte-ne!Jnje ttdajanje »Zbofov«, ravedajoč s« tež\e natoče tairega oodjeik In Tabf k sNo\i Akordi« (1901—1914) pregled delovanja Istih, podcrtavajoč Rajvečjo zas!ofan.*e »v Tih rfasebnifi smeri. Brez đr. O. Krčka bi fw$a giasba tJČala morda §e ▼ Neđvedcrvi!! časfh. Kratek pregfed mojeca giashene-ga žKr!*ert:a podafa nepodipfsani člarfek. Dr. Stanko Vitrnik govori o porretoah sloven-skega giasb. livVienm, v !etn 1926. Zavzema »e za , objektivno kritiko. Clanek je »ek> akmalen te vsega ovalevaiFia vredeiL Antun Dobronić pledira v čiankn •In hoc signo vinces« zm. nacijonalno smer ■a§e glasbe. S. Cenrt oa opisaie delo pri-irorskega oQt zbora ter bodoči razvoj *:ov. očrt zbora. Dalje je t prilogl mnogo tr.an šrh notic Pod marko »Nafi skladatelji« čitamo o Kosti Manofkrviću hi Ivana Ocvirko. teda: o skladateli:n. ki so zasto-pani t glasbeni prilogi. Zanimrve so ratnike o Pe\'skih organ iz a ci jah, Pev^kiti društvft. Glasbem Hst Operna in koncerma kronika, fz gla$benega sveta, Llstnica uredništva in Llstnica uprave. Stvari so pisane pregledno, kratko, ćelo ftekajn preWastno. kar pa ;e razumljivo, k©r je v trreievanju lista Se ne dovolj verzirani Preiovec moral zbratl In spisati vse sam. In to ni kar tako! Glasbena priloga n»di pev. rborom dva iro^a zbora: »Or'uj orle*, ritmično precej zavita. harniotiično pa dovolj priprosta sk!ađba, rr-^oj zbor »Za njo. kot riba za vodo«, ter Ocvirkov mešani zbor »Jabuka^-, karaktenstičer? za komponista zlasti v LargJrrctto delu z markiranim basom. Zborček ie prav Ijnbeznjiv in ea bodo me-Sani zb«vri zaradi r&zovt prijetn« pripro-srosti radi veli. Ceinletna cena mcseCnc re-v-jie s k^r'f-ževno priiofco \ red je 40 Din. naravnost rr2.'hna v«a*^. !d ;o lahko znv re vsakn pev. cf'ustvo m. pr;j" nić ce ^"^Trim, da si »Zbore* žaro tuđi takoj narobi. —C* Kašim pisateljem! ^VodnHcova družba« bo *zdala vsako !ero r«o ero izvirno leposlovno knjiso. k! bo ohscsala 6 tiskovnih i>^i- Polejr tega pa tuđi v istem ob^eau prevode iz slovan« ske lepcslovne književnosti. Sioven5ke pl-sa^eT'e. M fmajo nripravieTT kak tak 5\oj urrnivor ali ga pišeio. vabimo, da ffa dado dmfbinemu vodstvu Droti obiiami literarni misra-di na rarpolazo. Posebno mnetni^ko n.s^ele umot\-ore bo družba 5e i>osebei na- Rff'kopfsi na? se vodstvu *Vodtrfkove družbe* dopošl.'e^o najkasneje do konca neseca aprila t. L ' hH'ir 22. febnjaria 19^6. Vodstvo »Vodnikove družbe«. Korisfna in potrebna knjiga DR. ALBIN OGRIS: POUTlCNE STRANKE Ljubljana, 1936. Samozaložba. Str. 270. Tiskala Ljudska Tiskarna v Mariboru. Cena. po pošti 42 Din, priporočeno 45 Din, za inzemstvo 45 Din, za dl jake 36 Din, Knjiga se naroča pri preatelju v Ljubljani. Ciril-Metodcrva ulica 19. Dobili smo s to knjigo de4o, kakor^nega doslej nivrco imeli, ki ga pa mijno potr©- I bu;e vsa naša imeltgenca. Politika dan«5 ni I več samo sport za ijuda, kl Imajo čas in de-nar. V* dobi demokratirma je zaniman c z* ooiitične probieme v žrvijensfcem imeresTi Ivsakess. saj temeB vse naše državno in »ploh jav-no živHenje na političnih strankah, ki so danes gla\-no sredstvo za odejstvova-n^e ku-iturnih, socijalnih in gospodarskih prorramov. O vpiivu in pomenc političnih atraJtk v našem javnem življenju razpravlia dr. Ogris s teoieljitostjo, po kateri je že znan. O knjl-gi bo^jo po možnosti »pregovorili ie obšir-neje. ra eflkrat pa jo prav toplo priporoča-mo \^era. Dclo je rudi tehrtično In zunanje prav Icpo in cena razmerotna mala. —■ Sf)F#Be4Hbs operseara repertoarja. Uprava Narodnega g]eda!iiča obveiča p. n. abonente in drugo giedaJiSko občtastvo, da se je moral že objavljeni operni repertoar vsled oboldosiS več č!anov spremeniti in velja za dane« soboio in na si od nje dni repertoar, kakor je zgoraj objavljen. Prihcd-nj< teden pcfcfeta na vrsto dve premjer! v oper! In sicer v četrtek io v neddlo zvečer. DoMJaBsfca dnmm pripravlja B. Slia-*wo komedijo 'Ps^^gmaltofi* z gg. Na-blocko ki Rc^gtizoin v večjih rlo«ah m v režij! g. PugJfia, v režiji g. M. Vere pa Ifcsenovega *I. O. Borkmanna* z it. Vero, Nablocko, Medvedovo, Saričevo, Jnvano-vo V„ Levarjem, Lipahom, Janom ai dr. — Koncert pimtota Aotosa Troits. Podrobni spo red tega koncerta smo že lavili, danes naj nara bode do vol eno ome-nhi par besed o drugi točki sporeda Josip Sak fz »Životem a snem*. To Mavirsko dck> slavnega čeSkega komponista Josipa Suka, člana sloviteza češkega godalnega kvarteta, je prevzaprav zbirka iz življen-skih urisov fn fantazije $a£j tega moderne* ga češćega nrojstra. Z raznimi nadplsi ka-r akteri zuje razna razpotoženja in se neka-ter: kosi posebno odlikujejo po bomorju, sarkazma aM s srdito gesto na-pratn usodi, s katero se ie ime-i Suk priliko nekoliko-krat in to prav nemtk> seznanitL Izredno globoko občnteni sta n. pr. Iz tega ciklusa deki »Pozabljenim grodovom na našem va^cesi poicopaH^eu* in pa k »Ozdravljenju mo ega sinac. Na tem koncertu pa >e Suk zastopan Se z nekim mJaištm svojim delom, na*nreč * poml a dansko idilo. V haraionič-nem ustroju se zrcali skiadateljeva pot nje-govep innetttiškega razvoja v moderni »roeri. Odlični pianist Anton Trost zasluži kot poperfen ta priznan rnnetnHt naše abso-Jutno zanimanje In občinstvo vabimo, da pose-ti ta koncert, za kztereza so vstopnsce v predpTodaj! t Matičai knjigarni. r. M. Dostoferski: Iđllot V nrevod« dr. VI. Boritnika re Izdala Zvezna kn tgarna v Ljubljani kot 62. zvezek s\oi* že bogate >SpJošne knjižnice« L del slovitega romana Dostojevskega. Naia intelisenca većinom a pač že pozna to res svetovno delo ruskega velikana, a v domačem prevocru romana došle? še nismo !rreli. Zato bo posegd po rzdaii Zverne k^.Hjrarne vsak. ki mu ;« na tem, da tma doma lepe kn.iijze, zlasti pa naše I.nid5ke knjižnice. Roman bo izšel v 4 deirh. kakor ga ie razdeiil že avtor sam. Prvi <3el obsega 284 strani io velr'a broši-ran 32 Din vezan Da 40 Din. •BraJslavska slovačko Nar. gled.« gostuje na dunajskem Carl-Th. z velikim u.spehom v fgri «F^skrovezČek», ki ni Le-harjeva zn-r.a cpereta, temveČ spada v I stare;-o s*-.?v2?k:> ^!eti. Irteraturo in Du-najčanom zelo usaja. Gledaljške ifl glafbcne anvlce iz Za" gretn. Z velti^tm u^pehom Je igraJ v će^» tek v kemcertni dvorani svetovni mojster Jaa Kubelik. Na val Je b:l taiko vel'k, da je moralo več sto ljudi ostat! bre-z kart Kaj bo d! v Ljubljani, so slede«: «Z!o~ glasna žena», «Korapcija», «MoŽ na po-skušnfo*. «IzgubHcne hčerkc», ^Morala družbe«, «Zapnsčenka>, , «Carmelita, hči tujske legije,* «Zaza» ta njen zadnji frlm Mada me San Gene. Običajno so njeni partner li v iilmih: Moreno, I Nagel. Rod b Rocquc, Roberts, Ljron, Birrns, Melgrban, Oordon, de Roche in drugi Glorija Swansoa je že drugič poroče-na. Pr\rkrat se je poročila s popularnim icralcem WaUace Beryjem. Iz prvega zakona ima bčerkico, ki ji Ie ^stotako ime doriia. Kasne je s« Je Gkirila Swanson kv CUa od prvega moža in se preteklo leto poročila s francosWm mark^em de la Fo- laiseom. Glorija Swanson ima velike skrbi za svojo nadebudno hčerkico, katere pa noče posvetiti filmu, — FUmsica Sofa Paramount podjetja. V Amcriki je ustanovljenih nebroj §ol, kjer se vežbajo mlade, talentirane ali netalentirane sile za film. Ena izmed najpopol-nejših filmskih šol je Paramoutova, ki se nahaja na Long Islatidu pri Ncwyorka. Pouk na šah* traja vsako teto od aprila do decembra !n naitalerrtiranejši učenci so takoj angažirani, seveda sprva za manjse vloge. Solo vodi Jesse Laskv med učitelji pa se nahajajo glasoviti režiser VV. Grlffith, znani fUmskl igralci in drugi. Poučujejo se praktično in teoretično. PraktfČen pouk obstoja v razuma sportnih vajah, plesu, akrobatiki. arimiki, a tuđi i šofiranfu in drugih strokovnih pano-gan. Sola ima Iastne bazene, telovadnlce ttd. Gojenci tečaja se moralo vzdrževati sam:. — Ekspanzija ameriškega fihna. Iz uradtie filmske statistike v Arneriki je razvidno, da se je preteklo leto v Zedinjenih državah ustanovilo 1685 novih družli. ki [n-iajo direktne ali pa indirektne stike s kinom in gledališčein. Celokupni kapital teh podietij znaša. §est milijonov ditiarje^*. — Misionarka v lilmu. Novo iilm^ko zvezdo, ki vsebuje vse lastnosti: lepoto, tnanice in nadarjenost za fikn in ima l^^t not least — tuđi več mriijončkov dolarjev premožeira, je »od-krfl« režiser Edwin Care-we. Novopečena filmska diva z umetniskim Imenom Dolorcs Del Rio, sodeluje pri First-National - filmu, za Paramoutom največjim films-kem podjetji: AtireTike. Avanture poikovnika Plastirasa Zadnji čas so naši listi priobcevali ponovna poročila o avanturah grškega poikovnika Plastirasa, ki je bil svoj čas duša jrrške revolucije in ki je sedaj z vso odločnostjo na stopi! proti diktaturi generala Pangalosa. Zato je moral po-begniti iz Grške, da se je ognil osveti diktatorja. Listi so javili, da se polkov-nik Plastiras nahaja na našem ozemlju in da so ga videli eni v Skoplju, drugi v Bitolju. Bivanje Plastirasovo postaja zelo tajinstveno. Plastiras se rx> Skoplju baje svobodno giblje, toda poseča samo grške lokale. Naravno je. da ga novinar-ji neprestano oblegajo. Plastiras pa jim kratko odgovarja: «V svojem burnem ževb'enju sem bil vedno naklonjen novi-narjem. toda moram vam izjaviti, da so me razmere prisilile, da sploh nič ne vem, ne vem niti to, kako se zovem, niti kedaj sem bil rojen, in tuđi ne, koliko sem star.* Poikovnika Plastirasa je pozval te đni veliki župan skopljanski k sebL Temu je Plastiras izjavil: »Sem v vašin rokah. Razpolagajte z menoj, kakor vani drago. Hočem biti popolnoma lojale.i in botn dokazal, da sem vreden vašega sostoljubja,-slanci. Točno ob treh popoldiie je S na-rodnih poslaticev pre^ieslo krsto ia Umemiškega doma na mrtvaški voz. Po ko/iČanih obredih duhovščine se ie od pokojnika prvi poslovil narodni posl dr. Bazala, ki je očnal poiirično de-lovanej pokojnikovo, naglašajoč zlasti njegov veliki smisel za realno življenje. PosJ. dr. Niko Perić se je poslovil v imenu narodne skupsčine. Posl. dr. Se-kula D r 1 j e v i ć je v svojem govoru cmenjal odlocnost pokojnikovo v borbi za svobodo. Končiio sta še govorila posl. Urojić in dr. Trumbić. Zv3-za hrvratskih pevskih drustev ie nato zapela Matzovo kompozicijo »Croatia*. Na pokopališču na Mirogoju so se zopet vrstili mnojroštevdlni govori. V imenu Jugoslovenskega novinarskega udruženja se je poslovil novinar Slavko Vodvarška. Pogreb je konca I ob 6.30 zvečer. Od narodnih poslancev so se pogreba udeležiii podpredsednik ,in-rodne skurjščine dr. Šibenik, dalje po-slanci dr. Perič. dr. Hrasnica, dr. Kraft, dr. Drljević. dr. Trumbić, Urolč in štf drugi. __________________________ NavaJova čestitka Danilu Po"vx>dom svojega jubfleja je dobil ?£ Danilo med drugimi tuđi naslednjo česti-iko* Dra«i gospod koleba! Obhajali ste te dni svojo 50letnico de-Icvanja na slovenskem odru: domov-inai Vam je lavor in cvetje trošila, Vam, kj s:te neuLruđno de! ovali, živdi in tuđi pla* kali na trnjevi poii slovenske Talije. Davorite rudi meni, da Vam iz v*>6 svoje duše k termi jubileju čestitani in Vam iskreno željo za Vaše nadaljno de-lavanje izrečem. Vaše srce je mlado ostalo, znamenje, \3a ste vedno, v srečnih in žalostm'h časih — svojemu idealu zvesto služili! &jg Vas chranl in šSti še ^lgo, dolg« let! Srčno Vas pozdravlja Vaš udani stari kolega Fr. Na\>al. Danes in jutri — nedeljo pretresljiva, Baravna drama ix kmečkih krogOT „I^rizijslsisu fer I" V glavni viogi: Haiit Schlettow (znan fz filma „Ka nkaz carja'O, Gr«t« Reln- waldt Imnny Jugo. Od vseh oboževano najhogatejše kmetsko dekle v vasf. — Cez noč obubožana In sirota. Zapeljana. — Oče njenega otroka jrc v svet In ko se povrne, jo na;de . ..? Pretrcsijivi Konec — skozi napeto zanimtva vsebina. — Kolosalna igra. — Prekrasne naravne slike. Predstava danes pop. ab 8.v pol 5., 6. pol 8. In 9. uri, v nedeljo tudl ob pol 11. uri dopola*ne« 6)6 Kino Ideal At Roscena: Lilijana V modrem salonu veliketf* orijen* tal-^e^a hotel« je ^rema 'oval Gilberto roslednje odporc Iepc gospe s pUvimi lasmi in hrepenečimi očmi, modri mi in mističnimi kakor aorje. Videl jo ie ekaj dni prej, spala je ▼ sosedni sobi in za. časa obeda je se* del si prav blizu njegove miže. Oblačila se je elegantno, popolno* ina po angleški modi: nosila je majhen, trdo izlikan ovratnik s crno kravato iz fine svile, ki je padal s plemenito ali re naučeno eleganco na bujne grudi. Katakcrjem je daj ai a povelja z jedva opazim kimanjem glave, vedno resna in rezerviran«. Neki natakar, ki je bil zavoljo ve« like napitnine mnogo Jjubeznivejši od drugih, je v razgovoru, polnem po« drobnosti, dal Gilbertu vsa potrebna pojasnila. Lepa misterijorna gospa je bila že* na nekega industrijalca, ki se je fiaha* jal vedno na potovanju radi poslov. dočim je bil« ona prisiljen«, 6m. ibr\ ▼ botelu. Njen mol ss j« ridel atmo svačcc zjutraj p« je vselej odpotoval Bil« je znana potn imenom Lilijan«. Zares, to ni bila običajna avantura in Gilberto, navajen n« velike emocije m hrepeneč vedno po novih in večjih, se ni hotel odreci lepe gospe s tujhv skim naglasom in je sklenil, da jo dobi v svoje roke. Ker je že davno preživel prvo mladost ga je novi ljubavni n> man zanima] in mučil obenem. Lilijana mu je bil« naklonjena: njen mož jo je sicer ljubil ali je bil povsem zavzet po svojih poslih in ut* to se je čutila zanemarjeno. V svojih dekliških sanjah je hre* penela^ po ognjenem, zanosnem in ro* mantičnem človeku, ali njen mož Je bil hlađen, pozitiven računar; čutila je potrebo po ljubkovanju, kakršnega je bila deležna v svojih otroskih letik, njen mož pa ji ni izkazoval nobenih nežnosti. Posli mu tega nišo dopusća* li in tako je morda tuđi nezavestno zagrenjeval življenje svoji ženi. «Beživa od tod.» je prosfl Gilberto stokrat in stokrat, «ves se vam hočen »ročiti, nikoli več se ne bova loćua in žtvela bova srečno in zadovoljno U «Kdo pa ste vi? Kakino jamstvo rai dajeU, da bi mogla Drelomiti sakoa. postati nezvesta svojemu možu? •Zaljubljen sera in .bogat, kaj ho» ćete ie vec?» je odvrnil Gilberto. ♦Ako pristanete, bo vaše ćelo moje živ* ljenje in vse moje imetje.* Lilijana, kakor raztresen« po neki daljni misli, je begala s svoj im i velikimi modrimi očmi, spremljajoč poslednje oblačke dim«, ki so se odbijali od nje* gove parfumirane cigarete. Nenadom«, z izrazom nezaupanja, je pog'edala prijatelju v oči m prista# vila: «Ljubezen, bogastvo! Lepe bese* de ali so samo besede!* *Ne besede,* je nadaljeval GHber* to, «ampak iskrena Ijubezen in to vam hočem rudi dokazati. Pred vaše noge vam položim ves svoj denar in vse dra* gocenosti neprecenljive vrednosti, po* tem pa pobegneva daleč odtod, proč od nevarnosti in indiskretnih pogle« dov. Pristanete?* Drugi dan se je Gilberto dclgo raz* flovarjal s Lilijano. Ker je bil gotov svojeg« plena, je bil odkrit tn ji |e razodel vse svoje skrivnosti. V neki hiSici, ki jo je Iju* bosumno čuvat je bd za res skril dr«* gocenosti neizmerne vrednosti. Gilberto ni Ugsi in se je ves predal poslednjim pripravam za pot, nestrp* Ijivo pričakujoč trenotka, ko priđe v mesto, ki ga je bila izbrala Lilijana in ki je imelo biti prva postaja njiju me* denega mesec«. Lilijana je pristala na to, da od po* tujet«, ali pri svoji originalnosti mu je postavila pogoj, d« jo mora spošto* vati kot sestro do trenotka, ko prideta na odrejeno mesto. Potem, ko je pozvala ravnatelja hotela, je Lilijana plaćala vse račune in dala potrebna navodil_ v slučaju ne* pričakovanega prihoda njenega moža. Velela je, da se pripravi avto, ki naj odpelje dva zaljubljena goloba do po* staje, da bi mogla, vsa koprneca po Ijubezni, nadaljevati pot proti Edenu uživanja. Nosač je že nrinesel težke kovčeke. Ravnatelj hotela jo je pospremil do avta, sam je izročil eleganten, drago* cen majhen kovček, pozdravil s spošt* ljivira nasmehom gosta, ki sta si po« stala prijatelja, ponovil je povelje So* fer ju in avto se je odpeljal z vso brzino po bučnih mestnih ulicah. Znotraj pa sta grulila dva golobČk«, spustivša za ta čas zavese, ne vedoč ne sa čas, ne ss prostor. Nenadomu je avto zatrobiL ŠVignil je skozi vrata na neko dvorišče in se ustavu1. Gilberto se je stresel; pogledal je skozi okence in se vznemiril, videč. da ništa na postaji. Lokav, kakor je bil in navajen, da vara s svojo pretkano umetnostjo svo* jo okolico in tuđi najinteligentnejše ljudi, je pomislil takoj, da se je vjel morda v nastavljeno past. Instinktivno je segel z roko v žep, da iz>*Ieče revolver, ali lepa plavolaska, ki je vse to naprej videla, ga je držala že čvrsto za roke, oštro preteč in z ironičnim nasmehom ga je prepričala, da je vsak odpor zastonj. Vse to je trajalo samo nekoliko se« kund. Vratica od avtomobila so se od* pri«, dvojic« došlecev je zagrabila Gil* berta, razor^žila ga in odvedla, sprem* ljtna po Lilijani, v kabinet policijskega komisarj a. $-■ ■ r „ Lilijana je v stopila, pozdravil« s spoštljivim glasom, snela klobuk in vla* suljo in se predstavila: •rAlberto V;liam, detektiv.* «Arturo Craz rjevarni mednajodnl tat dragutlcvj. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD* dne 28. februarja 1926. # Stev. -£^_ Dnevne vesti. V Lmbiiani. dne 27, februarta 1926. — Preskrba črnoaorske kraljevske rod. Mne. Beogradska vlada je začela proučaviti zakonsko predlogo o preskrbi crnogorske krajlevske rodbine. Kralj bo sam ta pretilog iwegledal, ker se zelo zanima za usodo crnogorske kraljevske rodbine in sam želi, da te to vprašanje najpovoljneje resi. Zakon se takoj nato predloži narodni skupš5inL — Povratek finančnega ministra. Na paraiku »Aquitania« e finančoi minister dr. Stojanović s soprogo včerai popoldce pri-spel iz Amerike v Cherbourg. Odpotoval je nato v London, kler ostane dva dni. V po-nedeljek se odpeije v Pariz, kjer se sesta-ne z runaniim ministrom dr. Ninčićem. Fi-nacčtti minister dr. StojadinoviĆ se, kakor smo te včeraf javffl, povnre v Beograd pri-hodnji četrtek. — Škofovsko Imenovanje. V kratkem prtčafcujeio, da se izvrši irnenovarie pomož-nega škofa camesto pokojnoga dr. Langa ▼ Zagrebu. — Odfikovanja, Z redoen sv. Save V. stopnje ie odlikovan večletni župan In po-sesttrfle v Kandiji g. Josip Zure Z zlato medaljo za državKTairske zasluge je odlikovan visj pteamiški oficija! pri okrajnem so-diSču v Litiji Atojzr B i z i a k. — Iz sođae službe. V v«jo skupino so pomakniem: deželnosodni svetnik in pred-»tojirfc okrafnesa sodišča v Ra-dovlHci , da prisostvuje fzrednema zasedaojii DrnStva narođov. — Porratek ministra Pa%ia Radića, Mi-aister za agrarno reformo Pavle Radić se povrne v ponedei'ek 1. rnarca s kongresa setene ir*e^nac*«>ra!e \i Prage. — St let državne službe, V krogu rvc-A prtatefjev ta stanovskHi tovariSev praznu!« dane* 30l€tnioo državne službe inspektor minfctrsrva financ g. Rajko M 1 e j -Bik, ki Ie dodeijen delegaciji finančnega iijnislistva v Ljubljen . — Nastop vojaške službe. Komanda !fri>Waiisfce2a vojnega okrožja objavlja: Reknit! letnika 1905 in starejSl Ijubljan-ekeca vainega okruga, ki so biE rekrutiraid ftn vsposotrtjettl pri ianskem nakoro, bodo oa5topfli kaKirovsko službo In sicer: vsi »rriljeristi (za kr. gar. teđeo, hav-r**čVo, poljsko ki gorsko arttierijo), vsi vasduho-plovci (letalc!), kon}er:iki. voiarji, peki, pr^-fesijoorsti, k>07iieni§ki tdejTaffsti, p¥}on\r\, pootootrji ki reilektorji dne 15. rnarca, en đel momarjev dne 35. marca, peSadijo 28. marca in avtovnobtiistl 29. apriJa tek. Teta. Vsi oni rekruti. k! se nahajajo izven svo-ŠA dooovnih ob&Ti. na i po d-"H>>snici }a-vik> svoie bivailiče pristajni občhiL da Jhn bo raocla ofočtoska rfc'.ast dostaviti pravo-čaJDo poriv za nas top kadrovske službe. — Ponarejene taksne znanike. Generalna direkcija posrednih đavkov je dobila tz ZagTeba otrvestflo. da so našli H taksnfh rnamfc po 50 Din. pri katerih Je komisija a većja in bo!j redka, državni grb ;e rzdelan grobo, besede, osobito Stevfika 50, Je dnigačn« konstrukcije, bele lim1« okrog Sii>a in besedila so tan^e, olrvirna pravo-kotna linija je na orisdnahi tenka, na falzi-fikatu pa debela. Po strukturi pa pirja bi se dalo soditi. da so izdelane taksne znamke y isti delavnici. kakor falTitikat takarih danik po 10 in 2ft dinarlev. — Državna borza defa y Ljubljani V času od 14. do 20. fel>r:arja 192e e bik> v Državrri borri dela razpisanih 141 prostih mest, 136 o^eb je rskalo dela. v 41 sltrčajih je borza posredovala z uspeho.n In 23 oseh Ie odpotoya?o. Od ]. januaria do 20. febru-•rja \9db je btlo skupai razpisamli 604 prostih mest. 943 eseb je iskalo dela v 425 slu-ćajfii je borza posredovala z uspebom in 136 oseb *e odpotovalo. — Strokovni svet pri pošcuem ministr-stm. Po čl. 139. zakona o uradnikih je ime-wr.-a! i>ošti!i minister pri svojem resoru *trx>kovnf svet, v katerem so gen. direktor dr. DragotJn Diraitrtje\ić( njegov pomoćnik dr. Zeljko Horvat ter načelnik! M. Popo-\ić. fninfstrstvo in vlado s prošnjo, da ga razve-Ijavf in spet dovoli polovično vozit o za po-setnMce Jadrana. — Pastirski tečaj na Jetenicah (okraj Radovljfca). Na inicijativo ofciasrnega ag-rarnega kotnisaria vladnega s\-etnika dr. Spfller - Muysa priredi Plantnski odbor za radorvWSci srez v soboto dne 6. rnarca t 1. na Jesenicah enodneven pastirski tečaj. Pri tej priliki se bodo razdelf'e rudi nagrade vsem onim pastirjero, ki so se odlikovaJi z zvestobo, prtdnostio !n delom na planini Gre za tem, da se poiniar a važnost pastirsrva in dvigne zavest pastirjeva, da so vsega vpoJtevanja \rredni pomočnfir; planinsko - kmetijskega gospodarstva. — Iz Gornje Radgone, Zdravnik vsega acdrevUstva dr. Vinko Cremo4nfk opđkiira od i>nneđetjka 1. marca t L v Ooraji Rad-COtti 257/d — VeUkonoćai izlet Probude ▼ MU*. Naiprimernejii ćas za potovanje po Italili )e pač Velika noč. Najlepie oris« nudi kalija potniku v tem času in *ato priredi «Pr^*uđa» izlet v Italijo v Vdiki noči. Program ie: Ljubljana, Postojna, Tr5t, Mestre, Mllan, Oenova (s\^etovno znxt*o kopali^če in liika), nato Piza (katedrala in posevni stolp), Florenca (zname-ni:i muzeji), Rim, Neapolj (ogledovanje mesta Pompei! rn ognjenika Venrv). Vrni-tev preko Foggie, Ancone, Bolosrne v Trst in LjrMjano, kamor dospemo 7. aprila ob 0.23. uri. Vožnja po morju se cpnsti na želio večine rad; pom^dp.nsklh viharjev; vrš* ss pa vožnia ob obeh oba!ah TtaTRe. Odhod }e iz Ljub.jane 26. marca rb 32.45. Prijave se §e sprejemajo tuđi od nečlanov do 5. marca. Cena za vožnjo, prehrano (ne rrs\2 vožnjo), prenočrtev in muzeie je 2500 Din. Prijave na Prohuda, Gospodarski od-sek, Ljubljana, Tehnička srednja **^4a, — Tatjanin rećer. Zveza mskil akade-mBcov se najprisrčnejSe zahvaljuje: 1. Damskemu kom'teju: , gospem: Hedietovi Gašperlinovi, dr. ZbaSnikovi, dr. Kramer-ievi, dr. Jenkovi, dr. Jenko-Orojerievi, dr. Merofecrjevi, Iecvlč. dT. KoSiža, jM*ri Ruso^ nevnncoin: *Jtrtru». «Slovencu»t «Slov. Narodu*, ki so s svojim požrtvovalnira de» lom. dJbrodtm.nb pirispevki in obiskom po* j mahali k moTalnemn In grootnermi uspehu jubiiejnega V. tradiciofialnega Tarjanaieca većera. — Vsa čaat saj2jnega uspe ha. pri» redirve Zveze brezpoKojno pripada dam- iterrru komiteju. — Srčna hvaJa. — Odbor. 2GO/n — Trlje po^tolovcl ▼ Sarajeva. V Sarajevu so se pred dnevi pojavili trije pusto-lovci VVotfgang Himnielfreund, AdoK Lan-ger in Marija Papir, zadnja .'« menda iz j Ljubljane. Tro-ica je v Lj-ubljani daJa natis-\ niti naročilne listke neke tvrdke s periJom, ki spioh ne obsioji ter je v Bonsi spreje-mala naročila, zahtevajoč provizijo naprei. Trojica ie \-^budiia pozornost ne-kega poli-ci.skega uradnika. ki je vse tri aretiral in vtak ni: v za-por. Wo;fsan« je v zaporu pri-znul, da ni nikak fabr&ant, nfti zastopnik kake tvornice, tefnve^ da so bila vsa naro-čila prcvara. PoUci.a se je brzojavno obr-aila iio dunajsk« policije ter do nekaterili drugih kriminalnih oblasti v svrho nadali-rnh iraformacij glede sumljive trojice. — Velik vSom ¥ Mitro vid Neznani sto* riki so te dni vloimti v obćinsko blagajno v Mitrovici in odneslci 95.000 dinarjev. Za-nimtvo j«. da se v istem posiopju nahaja tmti orožniška postaja. Velik vlom je biJ izvršen tuđi v županski urad v Osijeku, kjer -e tat odnesel 76^34 EMn. Tat ie navrtal in odiprl veliko u-ertbermerico. — Nesreća staresa nćite4|a. Sa prosd med Banovo Jaruso in Barco je vlak povo-zil vpokojenega učitelja Stepana Uzelca. Uzelac je star 70 tet. Vlak nm ie odtrgal desno nogo pod kolenom. Prepeljaft so ga v bolnico vendar «i ifpanja, da starček okreva- — Pri omaljenjii. glavobolu, omotict šumetiiu po uiesih, bodeni« v fttraneh, tes* nobi v prsio, utrtpanjn srca sezite takoj po staropreizkušerii jrrefičici *Franz-Josef*. Poročila virili zdravnikovT v zdravIH4£ih za želod^ne in črevesne bolezni poudarja- ( )o, da je voda «rFranz-Jo«ef-> prav izborno ! učinkuioče prirodno odvajahio sred-Mvo. j Dobiva se &n lekarnah in drogerHah. — Zlatnike so naSli v 3atorc«-tcn>efl-tinavem milu: g. Adolf Gčtz, naoKecmetcr, Ljubljana; Ivam Na-gode, Dotrava prt Pod-naj-tu. CUka Deželak, Mar&or, Mlinska ulica 14: Pavla Korbar, Bled; Pavel LJpec, Radeče; Micl Ivanula, LJiAIlana, Krairov-sk:i nasip; Airtonifa Ekraktillć, Zagreb, na Kanalu. — Darila. Ux>rava našega lista Je pre-iela: za Društvo slepin CMn 200, katere Je daroval kegljaski klub »Zvezdac v >poinl» \ smrti svo'ega člana s. Bernarda Cescuttlja in Din 100. katere ie daroval c AJofcrid Fuchs. tu, mesto cvetja na prerani grob zgoraj irremnaneKa prijatelja, skupaj 300 dinaricv. Vsera darovalcem Iskrena hvala? , Duhat rože Teheran*. i ki vzcvttele so zarana, srkal sorbeta boi »laj, ako piješ *BUDDHA* Čaf! Iz Ljubljane i —tf Pobiranje smeti. V prlhodnfln dneh bo začel v rjotran-em mtstnem okraju po-bira« smeti nov voz, s katerim bo kar mtj-več mogoče prepredeno raipraševanje smeti pri nalasrar.ju. Mesrni magistrat opozarja občinstvo, da smeti oddaja Ie v že opetovano predaše nlh zaboit^. kf i majo dotžino 60 cm. širino in visino pa do 30 cm. Drugfli večjih zabojev ali posod smetar ■» **4» tzpraznll, ker jih v rrovem voxu tađi lzvno-niti ^e more. — Ob tej priHki imHbo prtpo-roča mettai magistrat vsem fospodtajam. da vse smeti in druge odpatt«, tvdl kuMffske, tefgo v peči ali itedffarika ta da končno oddado Ie ostali pepel lo neror-l$vt snovi v svojem zabojCku smetarjik Na ra n?^*" se izdatno zmAnj&a množina Siuetf ia se tndi doseže nekaka razktrifba odpad-kov iz stanovanja ter se s tem zraanjsa ne-venost okužbe po smeten. Ce se bo ta na-čm pobiranja smeti obnesei, bo mestni magistrat oatoavU take ro«eve se ćelo mesto. —U Došla krasa« tabfra otrosklli obk*c I« ptoittoT! Krtotoflc-B^ar, LM»Uaoa. —H FHmsko predara«Je o >H!siiefiskem preroda IJustva«, kl ga priredi Zveza kulturnih dniStev v LjubJjanf, se vrši jutri v netieljo v prostorih Kioa Matice. Zaćetek pre-daVanja je točno ob 10. dopokhie in ne, kakor je bilo pomotoma javlveno. ob 11. Predavanje Ie spremliano z dcl?im trodel-cim fihnom ter nam đaie točna navodila o pravilnem člove§kem življerrn. Ker bo predavanje relo zanimivo in podućno za vsa-kogar, vabimo ponovno cenjeno občinstvo najtopleje, zlasti pa ga prtporočamo naši Soiskl mladini. —lj Protestni shod proti davčni obre-metritrl Slovenije se vrsi za občino Moste jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v salonu restavraclje «Pod Upo« v Mostah. Na sho-du bo poročal g. Ivan F r e 1 i h o novi dav-ćni reformi In davčnifr razmerah v na5i dr- J žavi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vablic i j vsi Mšni In zemljiškl posestniki iz Most in okolice, —!j Zasebni detektivski zavod je na Rimski cesti št. 9. 259n —li Opozar'amo na današnji oglas pre-seMtve lekame mr. pharm. Rad. Ramorja. —lj V dnrftvn »Soća« predava danes v sakjfni pri Levu šef higijenskega zavoda g. dr. Ivo PI t c »o socL;alni higijeni«. To predavanje bo vsebovalo dva dela. V prvem d«lu bo predava! o razvoju higijene po prevratu v Jugoslaviji. V dragem delu — po kratkem odmoru — o zdravjn. bolezni in stanovanju. Vse predavanje bo spremljal z lepknL \*e!flcimi skio»ptičttimi slikami. Vab-Ijeni SoĆani In sploh vsi, ki se za taka poučna, zdrastvena predavan:a zanimate. Za-četek oto pol 21. 7\-eetr. Vstcp prost. — Tri mladinske prireditve Sokoi* t Preteide tri nedelje so hile posvećene naši j sokoilski mladini NaraŠcaiev poT>oevca. Gospod Subeli se Je znaj res oživeti v prtmi-tivnost otroškega pojmovan a ia je s svojim enostavirim, toda umetni^kim prednafenjem pesmi vse očaral Njegov lirićen bariton je čist in mehak, dovolj močan tn izrazit, njegovo prednašanje je obćuteno in resnieno. tzKOvarjav* relo Jasna ki razložna. Pesm ie snreml>jaia na kktvirju edčna. V o z e 1 -ni kova s finim mnetnfSkli! Čutotn. Gospodična Starmova M je i^brala lepo V\iWovo pravljtco »Zvezdin otrofcc tn jo ie predna^ala občuteno in dramatično, da. so M otroci z na pet ost >o slodiK do konca, če-prav ie pravijica za otroke stiHstrcno preče] težka. Posebno moćna je bila v čustve-nih motnentih. lv<> govori srce. Njen glas ie meiodiiozen, čist in zvonek in rmožen vari-irano podati vse skaie čtr^tev. Zato ie tuđi njeno prtpovodovanjc vselej zelo niansira-no in Š9delaxx>. Od teb umctntSkih večerov si bodo otrod zarec odnesli nepozabne vti-se v deši. ki Hm bodo ostali za vse živi'en je. -^) Nedeljska pfćMvfl* ▼ Uni Ma" nlcav Opozajjamo ob^instvo, da se vr$i predavanje turist, kluba «SkaIa» o Mont Blaacu ob 11. dop^ ne pa ob 10., kakor Je bilo včerai pomotoma Javljeno. — Ob 10. se vrši predavane dr. Pirea o «higiien-skem preporodu ljudstva*. —li Splosao seosko društvo opozarja filarfce na svoj redni občni zbor, ki )e v aedeljo, 28. t m. ob 4 pop. v druStvetiih prostorih, Rimska cesta 9. UdeJežba ob-vtZML 262/n — Q Umfaka visoka lola v UaMJani Pb daflšem presleđku se bodo zapet rodno vrtila vsako nedeljo predavanja. — V ne-deUo, »trn. predava cospod Srećci Ko-sovd o temi «Razpad dražbe in prepad umetaosti*. — Predavanje se vrti ćb ia uri v ptvskl fhraram Olasbene MaUce (Ve-fova ulica). — Vstop prost prostovoijni piiapcvkl aa ari*« atrođkov «t bvaieJno sprejemaios I Iz hroniUs ijuNjonsKesa pređpustii Opeharjen čevljarček. — Navihana zapuščena ljubica in fatalna fotografija. — Odločena L'jica* Škadoželjni prijatelji nam še vedno | prinašajo razne zsodbice iz predpustnih j dni norosti in Ijubezni. Radi bi pač, da bi se smejali na račun drugih. Pa smo mi bolj usmiljeni in većina teh zgodbic : zana-de kavalirsko molćecemu kosu. Sa- ; mo trojico nedolžno- narodnih naj še j otmemo pozabljenju. i i Tam v nekem predmestju živi dru- j gaće soliden in marljiv samostojen cev- | ljar v letih, ko p:a Še omami Iera beseda • in Ijubezni željen posled našili veselih lahkoživk. Skokonoga Lolica. doma tam iz Gmajne se je pripravljala na neko maškerado. Kostim je imela prav dobro izbran. Tri dni sa je osledovala. toda čeveljčki nišo nlkakor pristojali kostu-mu. Brihtna glavica je hitro našla izhod in Šla k svojemu prijatelju čevljarčku Tončku. Pokazala mu je en «metuljček>'f rekoč: «Drasec, do jutri opoldne mi napravi lepe čevelioke. Dam ti še enec:a «metuljčka» in zraven svoje srce. kadar je poželiš.* Čevijarček ie hil zadovoljen. In še kako! Do drupesra dne ie narravil čeveljčke. Ali Lolica je pozabila na dano obljubo in razočarani čevliarček do danes zastonj caka sladkega objema Lo-ličenega. pa tuđi drugega stotaka. Iz notraniskih gozdov se ie priselil y Ljubljano robustni Jaka. kateies:a ženica posluje v Ameriki in služi prav lepe dolarje. Poslala mu je za ta predpust več sto do!arjev. Jaka se je zaljubil v rafinirano Roziko in ji obljubil vejno zvestobo v ljubeznL Res je ljubezen trajala neka i tednov. toda Rozika je kmalu opazila, da se Jakova Ijubezen zelo ohlaja in da poklanja nezvesti svo:e srce njeni nasprotnici. Skovala je zlolen naklep maščevanja. Nekejara dne. bilo J3 to nekaj dni pred pustnim torkom, se je prihlinila k njemu, r>odarila mu je tre-notno gorko ljubezen ter ga potem na- prosila, da gresta k fotografu, čes da bo imela njegovo sliko za spomin. Naivni Jaka je u£odil prošnji ter šel ž njo k fotografu. Naslikala sta se v precej^ pri-jetni pozi. kako namrej Rozika Jakoba objema in poliublja. Slika ie bila kmalu gotova in jo je dobila Rozika. Takoj jo je zavila v močan karton in odpos'aia priporojeno tja v Ameriko. ker je med tem izvedela za naslov Amerikančeve ženice. Obenem je sporočila stvar kava-lirju Jaki, ki sedaj ves div.i.i in skuša z vsemi sredstvi preprečiti, da bi ta kom-promitujoča fotografija desegh svoj naslov ... Predpust preživeti v intimnem kro-gu ie tuđi prijetno. Mlada Liiica je neki večer spontano nudila prijateljski družbi izboren užitek, niti v gledališču se člo-vek ne more pri komedijah tako od srca nasme/ati. kakor ob nastopu male Lije. Ta je videla neki dan v papirni proda-jalni lepe papirnat kapice. Sla je in ku-piia za sebe in bratce pisane kapice. Ponosno iih je prinesTa domov. Naravno je, da jih je tuđi pošteno plaćala. V dokaz plačila je prinesla ce^o saldiran račun. Zvecer pa je sledii odvažen nastot) Li-jice. Rekli so ji. da je njeno ime v Časopisu, ker ni plaćala kapice in vse vzela na «pufj>. Ogorčena ie bila in stopila je pred nekega gospoda rekoč: »To je sramota! Jaz sem pošteno plaćala, tu imaš račun! Ni res, da sem ostala dolžna. Takoj grem po raderko in moraš iz «caj-tenge* vse izradirati. Hitro izradiraj! Dru gaće gremo vsi ra policijo.* Dolgo časa se je še Lijica branila proti izmišljenim napadom na svoje poštenje in čast. Neki gospod ji je pripom-nil: «Lija! Ti boš izborna gledališka igralka!» Lija pa je vsa ogorčena od-vrnila: «Ne. ne bom! Ne bom, da bi me gledali in bi se mi smejali*... V 140 rfijifllllrfl ča ne mešanice so na;c nej-e V€t£OUAa in najizdatneiše. Zahtevaite jih pov^od. Posebno priporočbmo §t. 2 in 3. Iz Celja. —c Oficirski d^m v Cellu trna svoj občni zbor Jutri v nedeljo. ob 10. dopoldne. —c Se o zađe vi požara v «Savin#». Vscm je Še v spominu, da je gorelo d*n« 3. t tn. zvečer v tvornici tesienin «Savi-nja» v Celju. V rvezi s tem požarom je oblast radi nekih govoric, ki so bile premalo pretehtane, zaprte g. Smiona Gaber-ca, solastnika tvrdke Gaberc & Vdenšek in Tvornice testenin *Savtnja» v Celju. Bii je osumljen požiga; a sedaj je posto-panje po zaslišanju prič in po iz\Tedeni pre-iskavl irstavljer ). — S tem bi bila za-deva končana, te ne bi sedaj — kakor čujemo — narnerarval g. Gaberc sam izpregovoriti o stvari in pokazati, fcdo ie r.ameioma In kdo mal,>marno zakrivil in mu naprtil sam ter mu s tem še povečal nesrećo. -c Uradnl đan trsovske in obrtniške | zbornice y Ljubljani bo v Cei ju v torek, dne 2. marca ^>d 8.—12. ure v ravnateljevi pisarni v javnem skla»di.5ću. —c Noćno delakmiško službo opravlja ta teđen lekarna cPri or1u» na Glnvnem trgu.____________________________________ „Ljubosumnost" v glavni vlogi LTA DE PUTTI priđe te dni I ¥ ELITNI ŠINO MATICA Tržne cene v Ljubljani Kilogram ^ovejega mesa Din 15 do 19, ezika. kter. ledic, možganov 15 do 19, | vampov 9 do 10, plju^ 6 do 8, loja 7.5G ća i2, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25 do 30. pl:tič 20, pra^ičjega mesa 30 do 25, pliuć 10. j Mer 15 do 20, ledic 32.50 do 25, slave 7.5u [ do 10. slanine 19 20. • Hc» fli+il Kam Pa? z naročili v fo-UjL 111111 varno „Mirim'*, katera je začela izdelovati tuđi najfinejše bon* bone vseh vrst. ' 4s.t Kilogram krapa 26 do 32.50, tinja rn ščuke 25 do 30, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 eto 20. pečenke 8 do 12.50. Utor mleka 2 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 45 do 55, masla 45, bohinjskesa sira 36, sirčka 9 do 10, par jaje 1.75 do 2.25; kg belega kruha 6, Črnega in rženega 5 dinarjev. Kilogram jaboBc 3 ao 8, ena oranža 1.50 do 2.50, limona —.75, kg rožtfcev 10, fig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, luščenih ore-hov 35, suhih hmSk 10 do 12, suhih češpelj 16 dinarjev. Kilogram kave 40 do 76, pražene kav« 56 do 100, kristalnega slatikorja 13.50, slad-korja v kockah 15.50, ka\in« primesi 20, riža 10 do 12, Hter namiznega o!ja 20, jedil-nega 18, vinskega kiša 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4-30, celega i>opra 52, zmletesa 54, pasprHce 20 ča 56. testenin 9 do 12, pralneira. luga 3.75. čaia 75, kg moke ŠL »0^ 5.75, 1 — 5,25, S — 4.50, 5 — 3J5, 6 — 3, iešprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne nroke 3.50 do 4, pšenične-ga zdroba 6^50, a^dove moke 8 do 9, ržene 5. [ q pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, fečnrena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 210 do 215, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 600, lece 600. q premoga 40 do 46, ma trdih drv 160 do 180, mehkih 100, q sladkega sena 75 do 80, pol sladkega 60, kislega 50, slame 50. Kilogram endivife 18 do 20. moto\i!ca 15 do 20, radića 10 do 20. zelja 3 do 4. rde-čega zelja 4^ do 6.50. kislesa zelja 2.50 do 3, ohrovta 4. karfijol 8 do 10. kolerab —.75 do 1.—, špinače 15 do 16, graha 10 do 14, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe —.75 do 1.—, kisle repe 2 do 2.50, koren ja —.75—4.—. peteršilja 12, zelenjave za iuho 8.—. za gospode priporoča po zelo | zmernih cenah tvrđ^a | A. KlinC, Ljubljana - . Danes ob %&. ia 9. nri bodo prve predstave ^randjoznega filmskega dela o moSk! strr.sti in ženski prevarijivosti KORSAR PIETRO Isti igrale*, i*ti režiser in ista filmska to var n,i, ki ;e izdelala največii film sveta, prekrasne .Niebelunge". V GLAVNIH VLCGAH : PHUL RICHTER RUDOLF KLEIN-ROGGE (Nepozabni SJegfried in strašni kralj At Ia) in *emr»erament-a krasotlca AUD EGEDE-NISSEN Kolosalna režija. — Prekrasni naravni posne tk i. — Izvrstna i gr.1. — Izvanredna godba. Predstave jutri v nedeljo ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Pred prodaja vstopnicod 10—pol 1. Elitni kino Matica (vodilo! kino v Ljubljani). — Telefon štev. 124. Stev. 48. _________ »SLOVENSKI N~A ft OT>» Tlnc & reoruarja T?e bila ustanovljena v Somboru poljedelska borza. ki se je v kratkem času zclo lepo razvila rn uve-Ijavila. V prvih št;rih mesecih je znašal njen promet 92.300 met. stotov pšenice 314.950 koruze. 3550 ječme.ia 11675 ovsa, 1100 rži. 22.000 moke, 3000 otro-bov. 6350 fižola, 23Č0 scna in raznih drusrih poljskih pridelkov v skupni teži 457.275 met. stotov. Ti rezultati so dokazali, da je bila somborska borza potrebna. Zanimiva je iz ava ki k> Je dal preisednik te borze dr. Palič o naših horzih fn br>rznem vrrašanni vcbče. Dr. PaliĆ je izavif med dni.^im: »Vel^e nade stavimo v nov borzni zakon, ki bo rostavil de!ovanje borz na zJ-avo pcd'azo. V tem smislu se je vršilo že več ko.iferenc ki so se jih ndeležili zastoi>niki trgovinske^a reini-strstva in vseh borz v naši državL V javnih potezrh je že izdelnn skupni nacrt zakona o ravnih borznft. zdai pa šesta vi ja vsaka borza z?se dopolnifa k temu zakonu. V ponedel^ek se bo vršila v zasrebu ponovna k^nferenca za-str-m:kov b->rz. na katen bo sprejet definitivni skupni nacrt zakona, ki se predloži potem tr*ovinskemu ministra. Z novim zakonom o ravnih borzah. z enomimi staru ti i.i uzancami se bo mn^o pripomc-jdo k razvoju borz. ki bod^ v do^iednem času pov>em odjso-varjale scdr.bnlm potreban tr^ovskej^a prometa na borzah. Za podlaca novesra borznej^a zakona so služili princip, na fcaterih ie bila ustanovljena somborska borza. Po novem zakonu bo moralo trgovinsko ministrstvo izdajati dovolje-«iie za ustanovitev nove borzs ter se prcdhođrv-> informirati o mišljenju trg j-*k:h in obrtn'ških zbornic na dotičnem ©zemlja. Pri ustanovitvi nove efektne borze br> moralo tnrov'nsko ministrstvo vrraSari za nnsvet odnosno mišljenje vse ob sto ječe efektne borze Po mojem mišljenja ie treba omoso-čiti ustanavljanje posebnih borz za po-edrne panore poliedelstva, kakor na vt. za vinojrrachrštvo. rudarstvo, lesno industrijo Itđ.. v vsak em kraju drfave, Icjer je taka borza potrebna. Tako bi oremo sroči! i vse zakotne borze. ki nišo zakonito do vol ie ne m ki ovi rajo pravilni treovski promet. Prepričan sem. da bo v novem borznem zakonu tuđi določba o izenačenju ustrojstva borz-nlh razsođišČ. ki morajo postati popol-noma samostojna. Reforma borz ne £a zakona je potrebna osobito jrfede ,ia članstvo žensk in njhovo sodelovanje aa borz ah. Ženskam je treba omofcočiti članstvo na borzah. Ce so lahko ženske prokuristke in ravnateljice bank odnosno tvrdk. se nm mora dati pravica. da sodelujeio tuii na borzah. Upam da đebe z novim borznim zakonom ženske pravico do sodelovanja na borzah. Borze bi moraJe biti popolnoma neodvisne, ker dru Rače /ie morejo uspešno poslovati in ićititi interesov pnzadetJi producentov. Vsaka borza bi morala debiti komisarja. ki bi skrbel samo za splošne gospodarske m državne interese, ne pa kakor je bilo doslej. da so bili komisarji državni uradniki. ki 50 zaposleni dru^od in ne morejo biti dobro informirani o poslovanju borze Siadkomi trg Pretekh teden ie btia tendenca na sted-kornih tržiSčih slaba. O Kub sđi]* đa ćo^tte Jctos rekord v sladkorni kampanji tako, da prlhodnja leta sladkomega tr^a re bo mesrla i>rcscnectL Kampanja na K> e raz\'ija relo d.l>ro. Zaiose v prfeta-, vd rnaša'e sredi febrnarja 5O3.^Xi proti 45 000 laosko leio. Tuđi Andrija je d bro prcskrbljcna s sl^isorjem. Km-cem januar Ja je imda 457.000 ion siađfc >r-|a v prfotaiiičib, lani v istem časa pa sami 141.750 ton. Zaiose sladkorja na Ćl-Šk>skfva5kem » znaiale koncem ianuarjn 90f».o na 4 mftitone ton koncem 1. 1935 proti 3,178.000 tonam koocem L 1924. Sladkorna tr2i$ča se sf v javrnarju in začetfrom fe-bniarja neV^Kk^ oc>">mc^1a. krr se Je pojavilo večje povpra^evanje iz Vzhodne AzJ-je. Spekulacija Je pa preveč naviia cene tnko. da Je nastoj>:la reakcija. S1aba teh-irlina prekrca sladkomih trži§č in prfttek velrkih zalog je zmagal nad nadamš ha«$- SiStOV. Položaj je ođvisen rđa-J cd bcdoc> set-ve, o ka ter! se ra še ne da jrovoTiti Na CeŠkrsiovaškem bo zasejsna letos najbrž manj kafcor lani. Isto velja ra Nemčijo, MnJžarsko in Pn?i«ko. ?tes:>Tr,tm> pa je t)-ič:kovati večje pn^etve v Tta!j:, kjer so \r'M lani zeTo mrjhni ki ker ie tnedla dr-ž?.v*a v:°oko za^čimn carini, medo Frrn-cije in Rir^ije ?e ni mrw>, k?lcr> se bo rsx-v'taJa t>re^t^-ie?^ «?r?d^orr?a kamnatija. V Ru*>r?i b.> pf^^A^Ha na:brf $e nr^redovala. NnfslaMa (cnvor kub:nskeTa slađVorja v amenška prfetam^ča premrjhcn, ie morala Amerika dov-^'-ti ve^ji dovoz «a Pr»rt^rfVe ki Filipinov. S tem se Je položaj na slad-kornem tr?m ie p- slab.^al in tečaji so tt\ » h!tro pada?!. Kuf^n^ko hla^o je n^tfra'o 15. feb. A2\. 19. feb. pa 4.21; ternfnsko m 2T«i! 2.^5 tn ?.4O. za mnj J.54 in 2.52-2. .M. ra juMj 2.64 in 2.63, za svgust 2.73 fn 2.74. An?1e5ki tr% ie Se ved-*tTebTK> samo 12?.-^2 ton. Ce si h Ce londonski trt pomagati, mora dovoz popustiti. • —x Državna tr~§ar:na v novembru fn decembru. V novembru 1925 Je dob.ia dr-fava na trošarini 67.7a"."6T.56 Din, v če~ cetrbru pa 74.46*.01* Din. Od ^Trrila č"> decembra ie znaSaAa troSarina 5?1^>2.622.13 l>n. ▼ Ktem Času pTeđJafliskefca leta pa 542.113.42^.39 Dm. —g Generalna banka ta trgovino in inđustrif\ Po poroč^u trpravnesra 5t\»eta za 1. !9?5 *e rnafala rb^-nca, raseljena na 10.000 otečr^n-n deinlc 5.000.0f>f> rVn. Sta7ni rezer\^ fmrdi so a»t»H5aH 1.121.020 C7 T>-'n. čvr^ đ^HčeV za rnzdHitev m«i-jon v aK 2^7 mil. več kakor t 1924. —* ^Vte đ viđende. Novska dcln4^ka brajii*nrica ia^lača za I. 1925 ^aim po 5 Dn cfcvidende, C. A. Pachanvi & Sin d. d. v Brodu n. S. pa 6 Dki. —zSa8 dilgnvi Ansliji. Ajnertk d !-srujemo 66 miJiiofiov d -larjev tn vendar ta država n3 naš glavni upn k Aneliji dolpu-!«mo Se vet An^le^ka v ada Je Že 31. mrsrca 19?4 rt>la\rla. da d nar^Ja, ker naia 6Y7ava ob-resti sploh ne ptačuje —% Vznnce v trgovini r /c/ci. Ldnrife-nje berKn«*1h veletr-govcev z jajd je nveđS') v vnzvct tr! važne đoMCbe, ki ve-liajo za kir>ea Iti prodalaica. ^Ab Siat^n» pmreni -odsVj, da mora kt:pec nositi vse stroSke prevoza. Bl25?o se prevaža na račun kupca samo tedaj. če Je kupee prev7el b!^go na p-^taji kjer ie b3o n?\ žen^. Će ie pa pri prod?ji Wa*a dotx)vorieno, da se oJača ostanek raćtma po prevzeUu, gre bla«o na račun T>rođaiaTca. —z Cene zemtfišča v Vofvod ni. V Vojvodini Je cena zem!ji^ča ra njive zadnja leta zefco pad'a. Pred en:m let^m je velja! 1 juler rodonvre zemlje 20—25.000 D.n, »daj pa $-10.000. —% Agrarna reforma v Dalmaciji. Ta-koj p»3 povratku n F*raee hoče rrrlnisteT Pavie Rad?Ć fzdeJot! nacrt o likv-dacfj! vseh vprašanj, k! so v rvezi z airramr« re-formo v Da^mnciJL Posebne ko^mi^^Je. kJ ituirajo agrarne razmere v DaJmacii. bedo ▼ kratketn kmičalc svofe delo. Da najboljii je to znaj, |j| Colombo Ceylon ćaj!^|^| Moda tt k pomlarfni in poletni modi Pomlad prihaja in i njo prihajajo nove skrbi. Ženski svet išče po modnih žurnal ih in komaj caka, kaj prinese po* mladna sezona. V elegantnih modnih podjetjih vlada od jutra do večera ži» vahno vrvenje. Tam se pripravlja, iz* misija, snuje in oblikuje, da je veselje. Do nas, ki najbrž nikoli ne homo v modi odločevali, prihajajo samo krat* ke vesti, tako da si je težko ustvariti celotno sliko o vseh novotarijah po« mladne sezone. Lctos bodo moderne vse jasne, svetle barve v rmernih niansah. Mo» derna bo modra, rdeča, roza in vijoli* časta barva. Kar se tiče celotne linije, poročajo listi, da pripravijajo v Parizu in drugih modnih centrih velike spre» membe. Seveda ne pojdejo te spre« membe tako daleč, da bi postale naše dame naenkrat podobne svojim praba* bicam, ki so nosile tako široka krila, da bi lahko spravile podse ves nara* ščaj. Gospod Drecol, eden izmed pa* riških modnih diktatorjev, je baje od» ločno izjavil, da je sit vseh godetov. Zato hoće propagirati letos kostume. Cisto navaden plašč, bluza in krila. Iz* med barv mu najbolj ugajajo nianse karamclovfh bonbonov — svetlo*roza, rjavkastomodra, zelekasta, vijoličasta in kostanjeva. Glede blaga je Dreeol mnenja, da bosta prevladovali mehka svila in volna. Za obleko torej krep* žoržet. muselin in krep • romćn. Tuđi bolero bo zopet modercn. Drugi modni mogočnikl se pa na godet ne jeze. Razlikujejo samo dobro, srednje in slabo narejen godet. Propa* girajo svetle, vesele barve za obleke in plašče, priporočajo Drćcol svilo in vol* no. Odločno se izjavljajo za kratke n> kave. vsaj pri lahkih oblekah. Dreeol s svojo radikalno reformo zato bržčas ne bo prodrl, vsaj za po* mlad in poletje ne. ker so pariški ge* ncralni štabi svoja povelja že davno razposlali in jih iz vršu je že ves svet. Ocmača obleka Udobnost domaćega ognjišča igra v ž'vljenju zelo važno vlogo. Zakonska sreća in rodbinsko življenje sploh je v tesni zvezi z opremo stanovanja. — Večkrat zadostuje malenkost, neznat* na vrzel v gospodinjstvu, nepospravlje* na soba ali razmetana postelja, pa je takoi prepir v hiSi. Ker hoće biti ćlo* vek vsaj doma svoj gospodar in ker drugje ne najde pravega poćitka, mora biti rudi stanovanje tako urejeno, da ni v njem nić prisiljenega ali neokus* nega kar bi motilo mir in harmonijo domaćega ognjišča. Velikcga poment je zato tridi do* mača obleka, ki mora biti taka, da se poćutimo v nji dobro in da ne ovira počitka. Veliko vlogo igra pri tem slej* koprej pižama. Dela se navadno iz popelina ali krepa, trpežnejsa pa tuđi iz tankega, finega zameta. Ni pa treba, da bi bil iz ene vrste blaga. Pogosto se kombinira veČ vrst blaga. Kombinira se Iflhko pestro z enobarvnim blagom, tako da je zgornji del iz pestrega kre* pa, spodnji pa iz enobarvnega krepa ali zameta, ki je lahko tuđi temne ali crne barve. Ovratnik ali izrez je ob* robljen, enako tuđi rokavi, ki imajo na koncu pogosto kožuhovinaste nastava ke. Hlače so ohlapne ali pa stisnjene spodaj v pester pas. Vse to velja se* veda za ženski pižama; moški so kakor dnevne obleke bolj enostavni in kon* stantnil Po'eg pižama nc*sijo elegantne in seveda tuđi bogate dame doma tuđi cbleke iz krepa, satena in svile. Taka obleka je zelo enostavna. Gornji del z rokavi je iz enega kosa progastega blaga; nanj je prišito krilo iz enobarv* nega blaga, obrobljeno spodaj s proga* stimi naši vi. Široki rokavi tvori jo na koncu manšete, čez pas se nosi širok žametast trak. Domaći čevlji in noga* viče so stvar okusa. Nobena elegantna doma ne nosi doma čevljev ali nogavic, v katerih bi se ženirala sprejeti gosta. Gospodinja ne srne pozabiti, da sta* novanje ni kraj, kjer lahko navlečc naše vse, kar hoće. Saj ni nič bolj ne* prijetnega, kakor Će preseneti gost go* spodinjo v taki toaleti, da se mora skriti. Pa tuđi možu bi se ne smela že* na pokazati v razhojenih copatah, raz* trganih nocjavicah in z razkustranimi lasmi. Malomarnost je pogosto kriva, da se moževa ljubezen kmalu ohladi. Damska garderoba nekoć in danes Še ni dolgo od tega, ko so morale dame, potujoč na počitnice ali v leto* višča. vx>ziti s sabo neštevilne kovčeke. Toalete so zahtevale paČ tuđi te vrste izdatkov. Za gospode soproge taka garderoba ni bila kaj prijetna. Vesele so je bili samo železniške družbe in spediterska podjetja. Z modernim mod* nim prebratom se je tuđi v tem oziru marsikaj izpremenilo. Dandanes nosi ženstvo tako lahke halje in tako malo peri!a, da čuda. da more vso svojo modno kramarijo komodno spraviti v en ali dva kočega in da potovanje ni već tako nadležno kakor pred nedav* nim časom. Kakor je to dejstvo za ženstvo praktično, za gospode soproge ugod* no, tako pa zađene ofcčutno fftagajno že!ezniških družb in spedicijskih tvrdk. To so prve konstatirale železniške in spedicijske tvrdke v Združenih dr# žavah, kjer sta Werscott Express Com* pany in N>\v Transport Companv vio« žili na finančno ministrstvo z velikim! siatistiJnlmi rodatki podprto vlosro, v kateri tarnata o nazadovanju espres« necja blar?a in navajata kot glavni vzrolt moderne modne novotarije lahkih ob« Iek. Vsaka dama nosi lahko garderobo v enem ali dveh lahkih kovcegih in jo spravi v vlaka v za to rezervirani prostor. Proti temu naj država in železn!« ške družbe ukrenejo potrebne korake, ker bo sicer prtljaga popolnoma naza# dovala in bodo železniške, kakor trans* portne družbe utrpele izgube in prisl# ob vsak dobiček. Nevama igra Dobro, ko je igralo v razmerju mo* škega do ženske glavno vlogo srce, smo že preživeli. Moderni moški in ženska ne smatrata Ijubezni već za nekaj sve* tega in vzvišenega. Starodavno senti« mentalno ljubezen je nadomestil mo* derni nesentimentalni flirt. Človeštvo napreduje in se razvija. Moški in žen* ska se skušata iznebiti tište čustveno« sti, ki povzroča naivnim ljudem toliko nepotrebnih muk. Za modernega čio* veka pomeni stik z drudm spolom prij etno, lahko in neobvezno igro. Sre* čata se moški in ženska in takoj se začne flirt. Potem se poročita ali pa gresta vsaksebi. Srce ne igra pri tem nobene vloge. Flirt je nrodememu Čio* veku v družbi nekaj sličnega kakor te* nis ali šah. Krajša mu čas in to je vse. Zakoni iz Ijubezni so vedno bolj red* ki, srce je izgubilo svojo veljavo. Zdaj odločujejo samo zdrava pamet m prak> tični oziri. V zapadnih državaK, osobito tam, kjer prevladuje anglosaška rasa, ta igra še ni tako nevarna, dasi beleži kronika tuđi v teh državah mnogo sa* momorov radi nesrečne Ijubezni. Dru* nače je s slovansko raso, ki je bolj ob* ČutljivaT sentimentalna in mehka. SIo* vani kot celota so bili vedno preveč odkriti in mehki. Tuđi druge rase so ljubile domovino in svobodo, tuđi dru* god so Ijudje filozofirali in gradili nov svet, toda vse to so delali samo na pa* pirju in abstraktno. Slovani pa nišo znali ostali samo pri knjigah. Srbi so žrtvovali v zadnji vojni za idejo narodne svobode vse. Rusi so sDravili v imenu ideala socijalne enakosti sami sebe na rob propada. In zato pri Slovanih tuđi moderni flirt nima pravega uspeha. Samo poedincem gre ta igra već ali manj od rok. Srce modernega Ameri* Anatol Kamenski: Legitimen zakon 15. apiHa. Danes po zajtrku sem stopil za tre-nutek k ženi in našel njeno spalnico v r.ajvečiem neredu, dasi je bila ura že dve Povsod. na stolih na postelji m na r.knih so se valjale razmetane obleke. m-J njimi nebroj jravnlicov. roćn* ta— hic. skatlic. rokavic ter veriiic od ure. cjr't-dalca in Iometa. Dšak> je do toaletni vodi in pudri. na t'eh pri umival r.ku in do dru« h kotih srainice so b !e laž ce z mehurčki milne petie. iz dvth svtrilk. ki so še arorele. so pa štrleli r.v ča*i Škarii za za\ijanje las. In sama Li-ck.::o hotel polju-bitL — Le tntro st izdubi, sicer zamu-dlm. Ah. križ božn. frizuro si mi po-kvara. Kaj pa siliS vamcl Mislila sem. đa te ie davno ni domu — Kam oa irrcl če smem v^rašati; — Oh. kako neznosen si! Saj sem t! že stokrat povedala, da crem k ziravniku. Nikar ne stoj tu, za bož.*o voljo, saj se ne morem obleči, ker si mi vedno Dod nozatrji Sponmil sem se. da mora danes res k zdravniku in da ii srce malo na- — Cuj — }e deiala Lida povsem sr-dto. — točno ob dveh moram biti pri zdravn-fcu Prosim te, nikar me ne ovi-raj on toaleti. Demonstrativno ie sedla na stoT, položila nejr-) čez nezo in se zaredala obuDano nekam v daljavo. vr zainM ko-tiček nad kairinom, — Na svidenje. dušica, sem dejal. fl poljubil maJone nasilno roko in se takoi ponizno umaknil k vratr^m. Sr>o-toma sem pobral njen lornet. ki je slučajno zašel y malno lulico, in iz«inil sem iz spa!nice. Niti najmanj ne dvomim, da se ie Lidočka tako temeljito preoblekla samo zato. ker je šla k zdravniku. kjer se # m treba sleči Največ. kar more za-htevati zdravnik v takem slučaju od ženske je to. da sleče steznik, da bi moge! poslušati, kako utrtplje njeno srce In četnu tedaj nogavice, ptesni čeveljčki najfineiSe hlače iz čipfc itd. Itd.? ZaVaj li zadostuje fe sama mise!, da bo vide! »dravnik nieno tdo. da se tako skrfcno preobleče, umije m nalepo-ttči? Je-H to koketstvo aJf podzavedni U»Ookt imuk*. ta noč* da bi *» lulo I DresenetiL pa se za vsak slučaj pripravi na boi? Nehote se spominjani, da se Lidočka vedno. kadar sva aamenjerta v srledaJiSče m Po predstavi v restavra-cik>, p-rav tako zasronetno pripravlja in preoblači od no« do iđave. dasi prav dobro ve, da se vrneva domov skupai m da ii ne bo treba prenoćiti v tuji hi&. In vse to dela tista Lidočka, ki sicer svoio toaleta vedno zanemarja. Vem. da ie plemenita in zvesta žetia, vetn ra tuđi. da dela tako sto tn sto dru« h žensk, ki so ponosne na svojo nedostopnost Ali pa se dela to za skrajni. demon-sko-zapeliivi m neiosribni slučaj? Kaj psi če sania o tem slučaju vsaka Ženska — najstrastnejSa priležtiica in najrvestej-sa znkonska žena? Niti misliti si ne morete, kako se Lldoaca tezi. kadar fl v Sah «ovorim o tem. Zdravnik ni naŠel pri ženi nobenih oncaničnih nedostatkov v srcu in jf ie zat>isa) samo neko nedolžno zmes bro-ma z Valerijanovani kaDljicainL Vrnila se ie vesela in Ijubezniva, pri kosilu sva kramljala zelo družno. S svojo jutranjo valovk> frizuro je bila acelo mikavna. Nožice v plesnih čevelickih iai roza-no-ravicah so tftdrte izpod krila tako za-peijivo da nikoh teza. — Pojđva malo v mojo r>bo, — sem deial do kavi kolik or mr«če mir* no, đa ne Izdani svoje razburjenosti — Ne. nuli. «lava me ie začela bo-lctL Poleiaia M i«4a mam> — Kakor ti dra«o — sem deial do-zdevno z mirnim elasom. Vendar se pa nisem moge! Dremasrati in ko sem še! mtmo nje v kabinet sem io ob}el. In za-čutil sem, kako me je kot običajno nerada poljubila, menda iz strahu, da bi ne bil užalien. — Nič več — je zašepetala hip nato in se izvila Iz mojih rok. — Zelo sem trudna. Pridi raie potem, ko poj-dem spat. So trenutki. ko preziram samega sebe. Ljubim li Lido ali ne? Je-li to strast ali jrroba pohotnost lastnika? Ne vem. Dve uri je te*a. ko sem stopi! po-časi. a vendar odrumno k vratom in potrkal. — Prosto, — Je zaklicala Lfda s postelje. — Sat vidt§. da že spim. Zakaj te ni bilo tako dolsro? V sramiti je brlela nočna svetifka. Zareda] sem njeno srlavo s tesno Pri-pethni kitami in preprosto platneno nočno sraico % doljcimi rokavi brez «pk. — Ah. kako sem zaspanau — ie ponovila. — lahko noč, mili moj. Poljubi me za slovo. Nisem se ii pribKial. Gleđal sem v tla in mruiral: — Ta je pa dobra... fenomenalno ... cromska strela, naravnost imenit-no... — M8I. menda se že zopet jezi?. Pa mf danes res ni nič kai dobro ia i*d tem Sa te* Mte prei Obrnil sem se hi ad§el. Jezno sem zak>putnil vrata- 20. aprila. Po kosilu ko sva se skimai posve* tovala o predstojećih izdatkih in ko je skrbno zložila nove bankovce moje plače, mi je Lidočka rekla: — Jutri moratn zgrodaj vstatL Zato pa moraš danes na vsak način priti k meni. Pridi ob desetih. Točno ob desetih sem stal na pragu njene spalnice. Bedasto sem se smeh-Ijal m sam ne vem, zakaj nisem ostal raje v svoji sobi Potem bi pojasnil Lidi vso srrozo naiines:a preračunanej^a. cer-kveno blasraslovljenega in iavno prl-znane^a razmerja, 10. maja. Zopet zlocinska. tal^nska, ponižujo* ča isrra. Po ča5u me je Lida poljubila v lice in že je hotela oditi v svojo sobo. ko sem jn zadržal, rekoč: — Mislil sem, da ostaneš malo pri meni. — Danes sem zelo mnosro hođila in komaj stojim na nogah... Lahko noč. — Nu. lahko noč, — sem dejal Iju-beznlvo in jo objel. — Vsaj poljubila bi me. — Ah, kako mi vse to preseda, — ie vzklik.iila srdito in mi pomolila svoje ustnice. — Nate. poliubljajte. lahko jih odCTiznete. če hoćete... — Lidočka zakaj me pa Žališ? j. ------Nu, zdaj se pa /ačne storija.•», Na svidenje, In nasfiO ie odšla u jedilnice. — P^eakaj! — sem lakBcaJ a 4» ta v glavo mi je š.nUa nova miscl. — Nu. kaj pa ie? — je vpraša'a osorno in obstala na Dragu. — Pozabil sem ti povedati... Vi-di§. ti se ježiš name, jaz i>a vedno mislim na svojo dušico. Nspričakovano sem dobil denar... Nalbrž ti za vsak-danie potrebščine ni ostalo kdove koliko. HočeŠ. da ti dam izveti abonmana dvesto ali... NaJaš sem srovorU počasi in stopi! dva koraka proti nji. — Ali ne lažeš? — je vprašala in se vmila v sobo In slišal sem, kako se £ Klas trese od radosti. — Ne. pa ven-dar ne misliš resno. In kot nalašč zelo potrebu^em denar. — Seveda mis!im resno! — senf dejal in potesniil iz žepa denarnico. Dal sem n dvesto rubljev. r>c,tem še ivesto in še in Še. — Vzemi osemsto, izračunal sem. Ja mi ne bo primanjkavalo. — sem la taJ in ji izročil del denaria, ki ni bil mo;. — Mili. to je pa res prescncčenje. — mi je žvrjtolela nekje nad ušesom. — merci. zlata, dobra duša. Njene roke so me ob'ele okrou: vra-fn. Stal sem nepremično, ne da bi se cmenil za njeno laska me. — Mi!i. užaljen si. zakal si že zopet ižaljen? Nu. r>o»diva v nrnjo sobo, da *i izr>rosim odpuš*aTtje. Nikar ne bodi tak. Saj me nočeŠ razumeti. Zelo, zelo lubrni svo^ejra milejra rmicka... samo preveč pol.iubov nočem. Kaj pa je na lem dobreea? Prav res ne razumem... 5;cer Pa. če so bol* redki. jih imam ra-fa. — Nu. spravi me v spalnico... Zdaj. ko p:5em te vrstice. si mislim t srcu: in vendar me Lida ljubi. doW ie m če umrem, bo plakala ob mojem Trebu. Razum pa trdi: prostitutka, pro-ttitutka, prostitutka! čana, Angleža ali Francoza je hladna površno, srce našega človeka ne hitro in globoko vnamc. Iz tega s!edi, da bi se naši moški m fenske ne smele preveč zanašati na svojo nedostopnost. Duševno ravno« tezje je pogosto fiktivno. Igra z ognjem je nevarna, ker se lahko vnamc tuđi tain, kjer bi nihče ne pričakovaL i fš Stran 6. ________________________»SLOVENSKI NA R O D» dne 28. febniarja 1926. ________ . __________________stev 43 Hufaii JAmos šarana |«rka v*4a I prlporotena «4 pnrtka zdranfekega I s?eta ii naesljivt, ifttfM, eaate I delojdft sredstvo n dštaMe »T I To in ono Proces Lutzow Kakor smo Že poročali. se je v torek pričel v Berlinu monstre-proces proti baronu Lutzowu radi protinravnstvenih dejanj. Zanimanje javnosti za proces je ogromno, saj spada Lutzow. potomec slovitega nemškega četnika v bojih z Napoleonom I., med najuglednejšo nem-ško družbo. Dosedaj je bilo zasl šanih že mnogo prič, ki pa nišo izDovedale ni-česar bistvenega ali posebno obreme-nilnega za obtoženca. Mlade priče strogo in oštro zaslišujejo predsednik. državni pravdnik ter zagovorniki: vse njih izjave pa so nejasne in negotove. Vcčina bivših učencev je podala izjavo kl nikakor ne obremenjujeto obtoženca. Da bi Lutzow narram enemu ali druee-mu učencu pokazal večie Ijubezniivosti, ce dosedaj še ni u goto vilo in tuđi pre-tepal jih ni preko meje. Zaslišan je bil neki 261etni mladenič. ki se je srvominial. da je bil od obtoženca tepen s palico. Ni ga bolelo. toda ni mu ugajal princip, da bi vsak učenec za slab red dobiva! udarce. Dva očeta sta se strinjala z metodo Lutzowa. Dijakom pać ni škodilo malo batin. tako sta pripomnila. Nikdar t>a ništa opazila kaj protinra\ nesa. Z dijaki se ni postopalo prestrogo, niti pre-milo. Nikdar se tuđi ni čulo kaj sumlji- vega. Razprava se nadaljuje in bo trajala Ie par tednov. Mlad umetnik V holandskih in nemških listih se je letos mnouo pisalo o razstavi itali'an-sketra slikaria Enra Fratellija v Amsterdamu in Haaaru. Vsi listi so priobće-vali zelo pohvalne članke o njegovi umetnosti in osetmosti. Kdo je Enro Fratelli? 11 letni sin literarnega kritika rimske »Tribune« Fratellija. Njegov cče je Dovabil te dni nekega itiozemskeza iKn'Liarja. da si ogleda dela njezovega sina. Pri tej prilici se je novinar tuđi osebno seznanil z mladim unretnikom. Opisuje jra tako-le: »Fratelli je kreuak italiianski de-tek v mornariški obleki. razposajen 1.1 Živahen. kaJtor njegovi kolezi. Naivcčja nesreča sta zanj profesor latinščine in matematike. Boji se iu kakor vrag kri-Ža, ker ninia za ta dva predmeta nobe-nejra smisla. Drugače ni na njem nič posebnega. Opravičil se je, »da ima vse v Amsterdamu«, vendar sem ra vid.l par olj.iatih slik in nebroj rlsb. Deček Je tuđi ilustrator rimske »Tribune«. Oče mi je izavil, da dela sinček več kakor on. Težko je pravilno oceniti njegovo nadarjenost. Nedvorr.no je mladi Fra-teH: velik talent naivečji. kar sem jih kdaj Doznal. Slikati je začel že ko ie bil star tri leta. UčJ se ni n kjer. In slf!:a vam z oljnato barvo ali akvarel, ki za-hte\a veliko izurjenost v barvah. Njegova tehiiična dovrsen-st me je narav-nost frapirala. Neka i niegovih po'irajn, primorskih in va§kih motivov reproducira brošura, ki je izš^a v Amsterdamu povodom razstave Fratellije\'ih del. Vsem slikam se pozna, da ie deček nc-verjetno nadarjen. Na Ierš2 so njegove risbe. Fratelli ne riše ka^or rxira li. Risbe so P^od njegove b-gate detske fantazije Vse aktua'ne drgodke in vesti \t domaČe kronike ilustrira z neverjet-.10 točnostk) in duhovitostjo. Rise naj-različneise o-braze hi tipe iz vsega sveta. Tu so crnci poljski židje. Kita ci itcL Zadnje večje delo mlađega umet-nika je ilustracija Collodijeve knjige »Pmocchio«. svetovnoznane knjižice za deco. To je v zg-dovini umetnosti orvi slučaj, da ie dete ilustriralo detsko knjigo. Naravne posnefte poda a tako. kakor iih vidi s svojjmi detskimt očmi. De-tajle in karakterist;č\ie momente ob-vlada popolnoma. Sploh se pozna nje-grovj-m sliVam. da je deček izredno talentiran. Vprašanie ie seveda. da-li se ne bo niegov talent orezgodai izčrpal. Fratellija je »odknl« pesnik Soffici. oče-tov Driiateli Snffici ie narrrreč tuđi slikar. Literarna m slikarska umetmst sta oosebno vr^ Ttafiia.iih p^Sf^sto rdru-ženi v en? osebi Frattelli-oče mi te po-kazal kot redkost nortret svoje žene. ki ga ie nar>ravi! Pirand??li. Soffici je prišel nekega dne k Fratteliu. kier se ni mogel dovoli načrditi si kam n ego-vega si>nčka Takoi ie zače! pr'g^var-iati očetu. nai priredi raz^+ivo sinčkcv vih del. fn ta'-n se 'e zer^d lo. da te nr-$]r> ime mlađega Enra v javnost m da pisejo o njem vsi svetomi listić Landm II. v Parizu Identiteta aretiranega zločinca še vedno ni ugotoviiena. Pariškim oblastem in javnosti še veino dela mnogo Dre^lavice za^orietni zločinec Dclormel. o katerem smo noro-*ali te dni. Oblasti so n* vse strani in ♦'a vse krJ-nina!ne urade oHr>^«!-»ie ni--srovo sliko, da ucrotove nieeovo pravo ime. vse r>a je ostalo do sedaj brez-uspešno. Verjetno ie. da pariška Dolicija ne bo nikdar in nikoli odkrila pravega imena Delormela. ker se ie ta povsod pojavljal ne samo pod drugim imenom, temveč tuđi vedno z drugo -iasko. De-lormel, ki je v Marseilleu umoril hote-lirko Banere, nima nikake sličnosti z zlo^mcem. ki je oropal ter ustrelii bogato vdovo v kraju Ćete, dasi je dokazano, da je obe umoril Delormel. V raznih mestih. tako v Donu. Valenci, Reim-su, Lyonu in drugod se je zagonetni lopov pojavljal v dragačni maski. Direktnih dokazov policija proti zločincu s:cer nima. vse indicije Da kažejo, da je brezdvomno večkraten morilec in da je rudi identičen s kupčeva!jem z dekleti. ki je skušal v zadnjih letih spraviti več mladih Franco^ini v javne rrše v Alžiru. Policia je izsledila prodajalko listov iz Versaillesa, katero je skušal Delormel pred dvema letoma pregovo-riti. da pojde ž njim v Alžir. Dekle je v Delormelu spoznalo elegana. ki je hotel njo ter dve njeni prijateljici zvab*fi v past. Delorme! je takrat nosil brke ter je imel svetle lase. Dekle te zločinca spoznalo po njegovih očeh, Delor—<>] pa seveda zatrjuje. da prodajalke še nikdar v življenju ni vide!. «Gre za fatalno za-menjavo*. tako je pripomni! preiskoval-nemu sodniku. Zdi se. da Dolormel pohaja iz Valen-ce. zakaj iz omenjenesra mesta se je prijavilo mnogo oseb. ki so na ~~ J|a?i v listih objavljene fotografije suoznale svojega roja ka, ki je bil pred 10 leti na zagoneten način izginil iz Valence. Opis pogrešanega se popofnoma viema tako glede zunanjosti kakor tuđi glede du-ševnosti zagonetnega zločinca Izginuli je bil zelo nadarjen mladenič, obvladal je pet jezikov v govoru in pisavi. bil je talentiran risar. izvrsten družabmk ter spreten vijolinist Vse to se popolnoma vjerna z aretiranim Delormelom. Kriminalne oblasti še nadalje vodijo intenzivno preiskavo. Odstop indorskega maharadže Nov trlumf angleškega hnperijatizma. iNaŠi čitatelji se gotovo še spomi-njaio dogodka. o katerem je lani ko-vriJ ves svet Ob belem dnevu je bil ubit anideški trgjvec Bandel, ki je skrival v Bombayu v Indiji pri s^bi r>lesalko Mumtazn Btgum. katera je pu-begnila iz harema indorskega maharadže. Atentatorji so bili najeti in plaćani od maharadže samega. V berbi za ple-salko in pn zasledovanju zločincev so b:ii ubiti tuđi trije angleški častniki. — Anjcleške oblasti So nenrudoma uvedle najenerglčnejŠo preiskavo i.i so več napada! cev pri jele. Pri sodišču so bili obsojeni deloma na dosmrtno. deloitia na dolgoletiio ječo. Teza se ie ustrašil tuđi maharadža in da odvrne sum od sebe. Je tuđi sam ukazal obesiti štiri Indijce, češ da so bili udeležetii pri napadu na plesalko in angleške oficirje. Povodotn justifika-cije omenjenih Indijcev se je primeril tragičen slučai. Maharadža je dal raz-svetliti vse svoje palače in je priredii bajen kresni večer Njegova šestletna hčerkica se )e prevec* približala umet* nemu dBmu: vtiela so se ii krila in Se predno je kdo mogef nesrečnemu dete-tu prifkečiti na pomoč. ie že nopolnoma zgorelo. Naravno, da se je to splcšno ' smatralo za božjo kazen. Maharadža sam si je vze| stvar k srcu in se od tega dne dalje ni več prikaza!; ostal je osam ljeti v svojih sobanah. Nedavno se ie javila angleški u oblastvom nova priča, ki je izjavila, da mu je maharadža dal 3.000 funtov šter-liiigov za zasleciovanje plesalke. Krivda maharadže glede soodeležbe zločina je dokazana tuđi po mnogih drugih okolnosti in pod pritiskom Anglije je maharadža od Indore sedaj odstapi] ter se za dve leti odpovedal vladanju. Odš^l bo y Angliio. kjer ga Angleži baje interniralo v neki trdnjavi. Na ta način prizna maharadža nadvlada A.igli e v In-doru in to ie bil bržčas tuđi pravi vrrok za resolutno resnicoljubnost in Slovekoijnbnost angle$kih oblasti v Indiji. ^ ■• . Signali angleških in ameriških apašev Ameriški. prcdvsem pa ne^-yorški apaši imajo posebne znake ter svoj pose-ben z'očinski žargon, s katerim ^e razu-mejo. kadar očejo izvršiti kak vlom. da jih Dri poslu ne zaloti policija ali n-uhMka, niti žrtev, ki je prizacJeta. Londonski policiji je deloma uspelo razkriti te znake ter ugotoviti njih pomen. Zadnja leta so namreč poskušali ameriški lopovi in vlomilci svojo srećo tuđi v Londonu, imeli pa so večinoma smolo, ker jim je bila londonska policija vedno za ner° Predvsem so lonovi naTete!i slabo, ker nišo poznali londonski tajnih ajrentov in mnogokrat se je primerilo, da so pri vlomu naleteli baš na detektiva, ki se ''e sam izdajal za apaša. Da bi lahko uspeli tuđi v Londonu, so ameriški anaši stopili v stik z domačimi angleškimi. ki so jih opezorili na tajne policijske orKa^e. kakor tuđi na razne druge okolnosti. Da bi se razurreli. tuđi če bi bila navzoCa publika in če bi bili v blizini r^'-'-ijski agenti, so ameriški lopovi nuaučili svoje londonskhe tovarise posebnih znakov. ki so že več let udomaćeni v Ne\vyorku ter v večjih ostalih mestih Amerike. Vse iavno življenje v Londonu se tako kakor v Ameriki večinoma odigrava v bifejih in gostilnah. V teh loka'ih spretni zločinci preže na svoje žrtve. Ce slučajno zaide v tak lokal tuđi kak detektiv, tedaj opozori londonski zločince, ki je seveda takoj spozna! nevar-ne£a detektiva, svojega ameriške.^a kolega na siedeči način: iz žepa posegne škatljico vžijraiic, osili eno vžigalico in si prične čistiti zobe. Ta znak zadostuje, da se lopovi izdube in polasoma drug za drugim izginejo. Drugič zopet roskuša družba lopovov, da komu naprti pona-rejene dragiilje. Ce človeka, kateremu prodajajo ponarejeno kamenje, slučajno pozna eden lopovov in ve da dotični nima denaria. potem opozori to\ariše na sledeči na;in: vzame vžigalico in jo prelomi med prsti; to pomeni: ne sd'U-ščaj se v stih s tem človekom, saj nima denarja. Ce sedi lopov v lokalu in onazi, da je nevarnost, naglo in v dušku pobije svojo čašo ter jo postavi nazaj na rm>o. To pomeni ostalim: spi in beži, ker tla so prevroča. Ce ta opasnost ni baš tako velika, potem postavi lopov svojo na-polnjeno čašo med dve prazni. Take in slične znake vporabljajo v lokalih. Ako se na cesti zločincu pribT^a detektiv, tedaj ga njegov tovariš na na-sprotni strani ulice opozori na ta naćin, da dvi^ne dva orsta. Ce na ulici iz iepa potegne uro, potem je to za njesroveea tovariša znak. da je človck. s katerim govori zelo bogat. Ako si grize nohte pomeni: pusti reveža, ki ima manj ko ti... Odkar je londonska tajna policija odkrila te znake ter istočasno našla ključ za njih razumevanje. so postali ti znaki fatalni za ameriške bandite, ker so žnji-mi obraćali naše pozornost angleških detektivov. Londonska policija se je tako na hiter način iznebila drzne ameriške banditske zalege, ki ji je roprej dela!a tolike preslavice. v roV na je dobila tuđi ćelo vrsto domaćih zločin-cev. Seveda to ne bo zaleglo dolgo. ker si bodo gotovo kmalu izmislili drugačen jezik. , Robert Baden-Powell in skavtstvo Na sveto je malo bolj znanih in med mJadino bolj priljubljenih mož kakor je angleški general sir Robert Ba-den-PowclI. Prepotoval je velik dei sveta ter se boril za moč arurkšk jta imperija v Ariji in Afnki. V bursko-angleški vojni je bil med ono an^leško Dpsadko. ki so io Buri 1. 1899-19C0 v Mafekingu oblegali in ki se je junašk.) branila. Ker so imeli Angleži premalo mož za cbrambo in ordonančno s!užb<\ so organizirali dečke ter jim poverili službo izvidnikov. orden^c ter rrmogo drugih važnih del r^čki #^> *e izredno odlikovali in v Ba^rn-F^'e^u se je porodila i Je ja. ustanoviti mladinsko or-eanizacijo s»kavtnv. ki Pa-nai ne bi imela n'česar vojaškega, anroak nai bi vzjjojevala dečke Ie v vrle državljane in dobre ljudi. Malone istočasno k telova! v Ameriki znatneniti prirodoslovce rn slikar Thompson Seton, ki je ustanovil na Dodlasn svojesra dolzoletnesra življenja v prirodi na zapadu fcozdovniško organizacijo. y katero je upeljal mnojfr) le-oih običaiev iz mdiianske«a živijeti-a. Začetkoma sta oba mo-ža delovala skffmio, pozneje pa ic Badsit-Powell uvidel da je treba organ izaći io izbolj* Sati in Ji dati praktičneiŠo obliko. Ko je v letih 1006 do 1908 ustanovil svoja or firanizaciio skavtov. je doživel ojrromcu uspeh. Pedajfr»sri kakor državn ki so spoznali da ie Badenova vzeroina meto- da, ki vestno goji človeŠki duh ki telo. izmed vseh najboljša. Z obljubo, ki jo mora položiti sJ^avt. ie tesno združena obvezna disciplina, ki odstranjuje nai-nevarnejše Čtoveške razvade in goji najplemeniteiše lastnosti Pole* tega Da daje mladini priliko romantično živeti v prirodi. Mnogo milijonov moške in ženske mladine se vzgojuje danes po leplh skavtskih zakonih. med tem ko ie Seto-nova sicer Iepa organizacija, a za mladino skoraj pretežka. Ie počasi napredovala. Tuđi v naši državi je skavti-zem moćno razvit in Šteje okoli 5C0-) članov. Setonova organizacija se je v najnovejšcTr času ustanovila v Sloveniji doJ imenom »Tabornik«. Baden-Powell ie obdržal za svojo organ i za c Lio ime »Skavt« (stezosled_c, izvidnik) v Drene^cnem pamenu. čsš. skavt ie človck, ki išče najboliše x>oti v življeniu in za udejstvovanie v dobrih d^Iih Skavtizem vzgaja značaj, viteštvo, nravnost. poslušnost. Ijubezen do bližnjega, miroljubr.ost, d^lavnost i dr. Istočasno pa g:vji vse telesne Čute z življenjem v prirodi in to na prav ro-mantičen mladini naipnkladnejši način, sai ie tuđi v tem oziru zajemal veliki vzgoj'telj iz lastnega življenja po go-zdovih in galičavah malone vse zemlje. Marsikai debrega pa je vzel po ?e* -novem vzgledu iz mdijanskega življenja. Danes skoraj ni države na svetu, ki ne bi imela svoje skavtsfce organ za. ciie in skavti vsega sveta so si bratj*;. Vsako druso leto se snidajo na »jambo-ree.iih* zastopnik; vseh orecan'zacij. kar tvori zelo pestro sliko in pc£!obuje medrarodne stike. Dasi pripada jo skavtzmu drugod najboljši ljudje in se s Donnsom nazivajo »skavt«, moramo o Slovencih reci, da se tej prevažni organizaciji nišo zadnsti posvetili in je z'a-sti Ie malo vzKo-'itcljev učlanjenih v niej. Želeti bi bilo. da bi se v tem oziru obrnilo na boljše. kar bi bilo Ie m!ad;ni in naredu v Korist._____________P. K. • Moderni Metuzslem. V neki vaši pri !£■?:$ je te dni umri pcse&tniic Tritey, ki je doćakai nenavadtio visoko starost 138 let Mož je bil do zavaIa sa je njegova hčerka, kl }c stara »Sele« 100 let • Polet preko Mount Everesta. Fran-coski letalec Cal'izo, ki je dosegd z le-tak>m svetovni visinski rekord, namerava v z^četpu poletja prelete^ Mounlx Eve-res-t. V ta namen s« gradi posebno koaistru-Irafio letaJo. • Stroškf ođkrltia Amerike. V Pal^sn v Španiji so na$H računske knjige tvrdke Plztm, ki je fmairs-frala Kolumb -vo p d-Jetje ter mu stavfla ladje na razpclago. Na iKxHa-gi teh račimov je razvidno, da }e va ljalo olkritje Amerike sam> 22.000 peset, kar znaSa okrog 3SO.00O diriarjev. Kclumb sem je imei 1600 peset letne plač"e. • Samomor nimskega r-žiserja na Da" aaju. V kabaretu «Hoilc» na Dimaju se Je v četrtek ponoči ustreKl pomožni fibnski reirser Stefan Fischer. Težfco ranjenesca so prpeldali v boteico. Vzrok sa mamo ra Je bi^a beda. Fischer, kl je btt popreje zaposlen pri »Viti«, znanem filnukem podgetju, je hotel že pred poMnigim letcm Izvršiti sanremor. SkoćJ Je v Dutiavo, a so ga zadnji hip resili. • S smrtjo plačana smefost. Voja^ki letalec Collot je nedavno v Parizu sklenil stavo, da bo i letalcm letel p-od tekom Eiflovesra stolpa. V sredo 24. t. m. Je smeli polet izvede!. Prelete! Je lek pod stolpom, ko pa se je hotel izosmfta anteni, Je izgu-b\\ ravnotežie in treščil v g!ob!no. Letalo se je popolnoma razbfio«. Izpc-d ra^valin so poteKnili letalca mrtveg:a. Njegovo truplo je bilo popolnoma cegano. • Poskušen samcoior morflea deklet •Slcv. Narc-d* je svo^ čas pctočai o mo-rticu Bažanru ki Je v Chnnlimu na Ceško-sJovaškem umoril tri dckleta. Kakor po-roi?jo češki >sti, fe Bafant v zaporu po-gdlmti več žcbljev heteč si na ta način knttčati življenje. Prepe!Jaii so ga v bolni-oo, kjer %o ga operirslL • Zaroka bivše nadvo]vod!n|e. Po ve-steh dunavskih fn budimpeštanskih listov se je bfvSa itadvoivodinta Margareta, naimlaj-ša hčerka Leopolđa Salva-torja, raročila z barofi-om Grod^am, srnom znanega ma-džar-s«ces:a velefndustrfica. Bivša namlji se ncha'a tud! diamant in diadem pokojne carice Dražba draculiev se ie vršila ob velikanski udeležbi in kuDci so se med sabo tako prehitevali. da bi krrelu prišlo do preiepa. Francoski luvclirii so plača!i ra drasuKe okeli 3 mi'-i:one do'ariev. X Bivši nemškl državni kaneler Fehren-bach opasno bolan. Iz Freibursa porocaio. da je zadn:e dni bivši nerr.ški državni kancler dr. Fehrenbach obolel in da se i^ bati katastrofe. Lenrian in Wil!s Pretekli teden se je vrŠfl, icafro? smo že paročali. v Cannesu na Rivi-ieri odločilni sportni dvoboj med do'gD-letno svetovno prvakinjo v tenisu Su-zano Len^'.cn in njeno nalopasnejšu kankurentko Heleno Wills. Tekma je končala po hudi borbi z zmago Lentile-nove. Suzana Lenjrlen je Francorlnja ir velja kot naiboJjša teniska i^ralka sveta, kar Je danes tuđi brez dve ma. Veg dam se ie že ojunacilo in ji napove. dalo boj, a vse je Suzana premaeala. Francija ie zato vsa zaljubljena v njo, čeprav bale ni posebna krasotica. A kot Francozinja sto-ji v svoji panogi na pr-vem mestu na vsem svetu in to zado-štuje, da plamti patrijo^čno francosko srce. Lnglenova je menda najpopuiar-nejsa dama Francije. kjer je nihče ne imenuje dnurače kakor »božansko Su-zano«. Helen Wills je Američanka in se zelo mlada. Kvečjemu 17 ali 18 let ji je. Najboljša teniska teralka je v Ameriki in za Lenglenovo bržčas tuđi najboljša na svetu. V torek sta se obe kon-kurentki srečali prvič in je njuna borba vzbudila zanimanje in senzacijo po vsem sportnem svetu. Američanka je za enkrat Še podlegla, iziavlja pa. da bo pri prihodnjem srečanju Lenslenovo srotovo porazila \n tako priboTila sebi in svoii domovini iavorike svetovnegi Drvenstva. ^--* - - -7 Stev. 48________________ .SLOVENSKI NAR OD» dne 28. fcbruarja 102-i. Stran 7. Mj jIof Aga obrtnika io ohrtflie zaftve valovanje konjunkture. Slove«« varčnost nas bo držala preko sedanfh tc-lav. Nali slovcasiri fO&podarji n4so bUI n4- kdar mefikužni in razvajenć. Vedno jim je bilo treba tr delatf. Nas jezik sam niti ni razvil pravega iaraza za vx'ao ugcKkrva-nie. Noil cosnodari !■ delavci res nikdar »iso bili »crkl ani«. Tako pa tuđi lažje m sigurne-e prenaiajo peio in muko slabeg^ gospodarskoga crkolja. Iz sedanjega mrtvila hočen^o priti v boljše prilike in bomo prišli. OUvoe potrebe našega obrtništva to sodaj obrtaiškl krediti, obrtne pospeievanle !a strokevno Iz-obraževanje. Vprašai»ie obrtniSkth kredltov ima svojo zgodovino pri nas v Ljubijani. Počasi se vendar prilike obračajo na bo'.je in kot napretek je treba pozdraviti tuđi okolnost, da ie ćelo Narodna banka osvo ila navzlic svojemu posebnemu ustroju naše zatuev«, ki sem jih ponovio tolmači! njenl»n pred-s-tavniko^L Tuđi ona daje na ra-zpoiago gotove vsote za obrtnike kredite. Kar smo doti'i, nas ne zadovot.'uje. Zalnevamo še več in sicer veijo svoto za te kredite v ce-k>ti. pa tuđi ve£;e zneske nego 5000 Din za i posameznesa obrtnika. Vorašanje obrtničke banke se >e ujedno resilo in ie prav. da se danes slovensko obrtr:Št\o spominja vodje srbskih obrtnikov g. M. Stoanovića, pred-sednika Zanatske komore v Beogradu, ki je j prvi borec za uresničetije te praktične obrt-nHBce zahteve Obrtno pospeševanje ie odlične važno-sri za našega obrtnika. O« se mora izpopol-njevari. Mirovanje Je nazadovane. Jako zaslužno je de!ovanje vodnika obrtno - po-spesevalne akcije v Ljubljani g. inž. Qul:ća. ki ;e danes v na^i sredi in jra pri;ateljsko pozdravljamo. AQ sredstva, s katerirai njegov urad razpola^a, so za naše potreba proaeznatna. V tem pogledu moramo priti do bol/tega položaja. Posebne važnosti je strokovno šolsrvo, kl trpopolnjuje praktično Šolanje pri moj-srru. Tem solam preti nevarnost, ali od njih ne popustkno, ker cemmo n}ih vred-nost. Na drugi strani pa stojimo na stališča, da treba to solstro craditl oprezno tn pre-udamo v mejah In okriru žlvljenske zmož- ; ■oid. Boije mani Sol, pa tište dobre, nego j obillca, če lov« sapo. Truditi se nočemo za ' na$ irospodarski podirindek. ker e to naš,& * gospodarska badodnost. Težka bremena n^n n-tlagajo tlavk! !n javne dajatve. Huda Je rbremenitev za so-cia'.ro zavarovan'e. V obeh pogledih se trudimo pritl đo iz-boljsanja. Dosegli zz bomo, ker nočemo omagati v svojem pravič-nem bo?u za prostor na solneu. Eno pa nočemo: da bi se po krfvlrl vzdrževall glasovi o našem bogastv«. Na žalost rri nisn:o bogati, bogati so drugod v naši državi. Slovenci srro prceei s: !n "n mršavi. Spomi-njam vas sanj egiptovskega faraona, ki Je videl, kako so suhe m mršave krave pohni- | stale debt'e n r'tme. Nočemo, da W se pri j nas narobe zkicT'o in da bi pitane ; In debele pohrustale suhe !■ mršave. Zairža! sem vas nekoliko dalj, ker smo redko v to'ikem ^tevilu zbrani in ;e treba ob takfh prilikah izpre^ovoriti pro^ramatić-no. pa tuđi zategadel.u ker treha oživeti strakovna poro^i'a dfrevneara reda, ki gleda v preteklpst. Mi pa smo žir! m gledamo t bodočnost, Tebniški ekspert madžarskih falzifikatcrjGV PorOvali smo žc, da se je berlinski policiji javil fotokemik Schultze, ki je bil obdolžen, da je pomagal madžarskrni falzifikatoriem pri izsotavlianju ponare-nih franeoskih tisočakov. Schultze. ki je bil obdržan v zaporu. je izpovedal mnogo zanimivesa in važnega. zlasti pa ie hudo kompromitira! bivšega ministrske-sa t>redsednika in enega naiuglednejših madžarskih aristokratov grofa Te!ekyja. Madžarski listu mu za to pač nišo hva-,ležni rn ga napadajo, da je bil prav za prav on, ki je glavni krivce, ker bi bilo brez njegove strokovne pomoči ponar©« janje nemogoće. Nagrada za izsleditev ukrade-nega tisočaka xMed tisočakl ki so bili ukradeni # priliki roparskega napada .ia ambulantno poštA Kočevje-Ljubljana dne 10. t rn. je bi! tuđi tisn?ak izdaje leta 1^20.. ki je bil poškodovan. Poškodba je na stra* ni »Graja«, in sicer na de^ni polovici, Pi škodba se prženja nekako 15 mm ođ zgornjega roba in šega na desno čes sliko Zagreba proti spodnjemu rebu. Poškodba je zalepliena s prozomim z\* miranim rapirjem. Osebi. katera prijavi lastnika te^a bankovca rošini direkciji v Ljubljani ali katera izroči ta bankovec najbližji pošti ali pa neposredno poštni direkciji ▼ Ljubljani, iiplača poštna dir&kcija, po» sebno nagrado v znesku 50() (p:tsto) Din tn 9e TfedL nost event. izročenega bankovca. če š* ugatovi njegova identičnost z ukradenim tisočakom. V Liubljant. dne 23 febr. 1926. Poštna direkcijo. Spec. mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih strojev in registr. blagijn. Lud. Baraga, Ltubljana, Šelenburgova u). 6 Itol*gSS ^T poglejte n V Zlatorog terpeniin milu •• Hahs-ajt sla^nlkl po IO franko*. Zlatorog terptiKfia mr*o -a bolji« kot atvvđao milo ;e s terpcnt'm ra k mi:no v^z^no milo v lujboli učinkoviti topi iv ob'iki Dvc mo^očitl č'stflni moči sodelujeta in se izpopoln ujeta ter^enfin razUnji, milo :o iz ere TStlvU Ziaterog ferpentla*-vega Mila fo ta'i zxe?r«ko«- ljivl V naikrajšem čisu se je Zla~ to rog tei*p«ntlf«ovo malo nr kar-l'o vsem gospoJmja it in vsak«, ki )e enkrat rrala z rvim. ne uporab'ia veČ dr gega m:la. Om mm ••jrnanijo * Zlatorog terpentlnoviiM mi om (udl fltaj&irši Uro^t, se od 1. **v«jMsta 1925 « vsak ti-soči kom d Z.atoreg fer-pentiitovrga mila vproš* 10 franko« zlatnik, k med vporabo bliska|e poz-lravlja presenećeno gospodi njo. Ve-iKO ziat* ni kov s? te do sedaj že našlo. Kup te Še dnnes z*ata vredno mio in Ispite zlatnik! Nudim lajame -novo zidano, veiik vrt nm lepiorometni glavni cesti SE PROO1 za ceno dinar* jev 153.000.- Vprmšm sei Aiojz Zor§46 umetni mlin Breg pri Ptuju «5 Kapl{« is ksllg*:633 Valvas-r. stara iidaja. — Državni zakon k do inči 1. 1918. Naslov \ ?!-e poizve pri Alomi Coaipaiiy, Lubl ana. Cankarjeto nabrežje 1 ^■to*. L.MlkuŠ ^^^9> *""■» stop takoj/605» na upra* vo «Slov Naroda». Sprejme se dober kljućavničar* ski pred de lave c. — «TRIBLXA» F. B. L.. Ljubljana Kartovska cc^ sta 4. 638 C Flux, " Ljubljana, Gosr>f>ska u!i# ca 4/1. — Ce* SS let ob* »toječa strokuvna posre« dovalnica samo za bolji* esebje m službe — išče nujno: 2 restavracijski sa mostojni kuharici, hotel« skega sefa, prvo kavo« kuharico za sezono, ku* harico za n^ki samostan, 3 gospodje), h:$na k fin' rodbini (dobra plača) itd. — Pr.poroča se zmožoo inteligentno oatobje vsake vrste (tuđi pridne d^lav* ne začetnice. — Prifožiti rnamke za odgovor. — Predstavi in izgovori se ▼ posebni aobi. 615 Poštena vdova želi mesta \cot hišnica. — Na&lov pofte uprava *SI. Naroda*. 635 Đeklica i nad 14 let stara, z deže* ! Ie, se odd~. v službo dru? I zini, kjcr bi §e obenem I :zuč:la kake ženske obrti. — Pismene ponudbe ped •Deklica 633» na upravo cSlov. NT2Tr>da». Začetnica isće službe v pisarni ali kot blagajničarka. — Za pošten-est «e položi kav* cija» — Na-Iov pove. uprava «S!ov. Nar.». 630 Posre "Io valnica slnžb Rezika Plzhuta, Ljubljen ra, Me^tni trg 25 1 — i ma v evid^nci najboljše kuharice, sr+arce, nata* karice in siužkinje. — Vljirdno ac priporoča za ohilna (trudi pismena) na* ročila. 619 V službo k večjemu industrijske* mu ali trgovsltcmu pod= jetju teli vstopiti resna, zanesliiva in vestna go* sr»odična z IOlctno p'sar« niŠko prakso, s perfekt* nim znanjem nemšćine in italijanič ne polcg slo venščine, izvTsrna stroie* m&ka, korespondentka in knjigovodkinja. — Cenj. pomidbe pod Elektra/616 dr> 30. marca t. 1. na upr. •Slov. Naroda*. Posojilo Posojila 16.000 Din — Heera na vknjižbo. Obresti po do^ ; govoru. — Dopisi ped \ *Nujno/628» na upravo «SIov. Naroda*. Neprem'cmne Prodam posestvo v ir.rr.cri 10 o-.!ov, v najđ lepši ravnini poieg ce?^c Hiša in vse gospodarsko poslopjc je novo in z opeko krito; vtx!a in elektrika pri n.5i. — VTcč nove: .Tane« Jenko. Sp. Bmik 35, p. Cerklje nri Kranju. 591 Radi preselitve takoj napredaj pod ugod nimi pogoji: Krafna HISA (vila) z vinsko trgovino, porabna za gr>stilno, kavarno, tr* govino itd.. šest velikib sob, verande, tri kleti, pralnica, hlev in velik \rt. OVE HISI z gostilniško j koncesijo, žganiarijo in tiafiko, šest sob z velk kim rimskim in letnlm kegljiščem, hlev, vrt kle« ti in vsemi pritiklinamt. DVA VINOGRADA s sadnimi vrtovi v »olnčni legi in v jako dobrem stanju 20 minut od po* staje Videm*Krsko. Vse se nahaia na Doleni* skem. kjer se bo gradi] kanal in električna cen* trala. — Naslov povc I uprava «Slov. Naroda«. Prodam Klavir dobro ohranjen — vsled pomanjkanja prostora — naprodaj. — Ponudbe na ■ipravo «Slov. Naroda« pod «Klavir/607». Proda se dobro ohra-njeno moško kolo* Naslov po^7e uprava *S1. Naroda*. 631 Kuhinjsko opravo skoro novo in nekaj dru* oepa pohiStva prodam po zniorni ceni. — Fonudbe pod *Pohištvo/624» a a upravo «Slov. Naroda*. Steklen kelih krasen, kateri |c bil 1a it slavnega egodopisca Vaj*| kard \ralvazorja in štiri velike olinate »like, »ta* re 400—500 let — napro* daj. — Naslov pove upr. «Siov. Naroda*. Prostovoljna dražba Dne 1. marca 1926 do poldne se proda na licu mesta veleposestvo (go; spodarsko poelopje, 35 j me mi kov posetve. trav* r.iki, gozdi), vse skupaj deset minut od kolodvo* ra Mokronog — se bo prodalo po nizki ceni. — J Kovačič, Duls 14. ob* i čina Mokronog. 590 i Kupan Kode smrekove in jelove od 25 mm sj\ premera, franko I Damžalc — kupim. — Cenj. ponudbe na naslov Jos. Rus, parna ža£a. Dom žale. 637 Pauk Vajencc od po&tenih ?taršev se želi izučiti v mešani tr* govini; najraje na deže* li, da bi imel stanovanje in hrano v hrši. — Pr>* nudbe pod *Vajenec/622» na upravo »Slov. Nar.». Trgovina I Zdravo tn močno 15Ietno dckle e želi izučiti v večji trgo-ini; najraje na Gorer js.vejtt. da bi imela stanovanje in hrano v h'ši. — Ponudbe na upr. *Slov. Naroda* pod «Tr* i govina 157/592». 1 Dopi sovama Mlad gospod ločenec, ne po svoji kriv* di, s premoženjem, ižče resnega znanja s samo* stojno gospodično 20 do 25 let »taro: irkljućene n:so vdove ali 1 oče ne že« ne hrez otrolc. — Dopisi po možnosti s sliko in s no!nirn naslovom (sliko vrnem takoj nazaj) na upravo «Slov. Naroda* pod «Dobrosrčna/621». Stfinor/itija Soba se odda. Naslov pove uprava *S!. Naroda*. 606 Samostojna dama popolnoma sama, išče za takoj prazno zračno sot ho v blizini Mestnega tr» aa. Plača dobro. — L. Rot Mestni trg 9. 640 Onrcmlrcno sobo ili dobro domačo hrano oddam dijaku s 1. mar*j cem. Ponudbe pod »Dobra oskrba/623» na upravo «SIov. Naroda*. Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo aJK dvo prazni sobi — isčt miren zakonski par bre* otrok. — Ponudbe pod *MarcA566» na. upravo ciSIov. Naroda*. RADIO aparate in sestavne jcrta ali v o^krbo pro* ti primemi odškodnini. — Donisi pod »Dobro* srčni ljudje/627' na upr« «S!ov. Naroda». Lekarna dr. G. Piccoll. Liubljana, Dunajska ;o» sta 6 — priporoča želodčno tinktnro katera krepča želodec ia) učinkuje odvajalno. -— NaroČila s~ točno izvr» šujejo. 205/L -----------------,------------- m Naznanilo« - Lovro Cremožnik na« ^nrii'a, da ^"cscli svoio re?litetno posredovalnic© s 1. m ircem 1926 iz ^ rc# Šernove ulice v Celju o» Ivral Petra cesto 28/11, .proti go^tilni »Brani* bor» ter p. t občin« st^ i r>H iijkunu in r»ro# daji nosestev nadalje pri« poroča. 629 HAVAS & F0R6ACS .,,., ,^. Baftka T*p^a -„■.,..■ Saatopslva ia satofai - A. PAULI, Lfnblfana '*'»*- av. Petra tasta S8. «* VMM fmwmW» BOS* 9^B9|ajvfta)i PbbHi M^H|ajBaV Posebne nagrade za velikonoč-ne praznike našim odjemalcem! Izvanredna in ogodna prilika nakupa potrebne obleke za bližajočo se pomlad. Zsstoni dobite uro, srebrno dozo itd. Ofjlejt« si naše letaka I Konfekcijska tovarna 4 f' • (. FRflH OEREHDA 4 CIE Ljubljana Dstajlna trgovina Erjavče^i cesta štev. 2 Stran 8L ______________•SLOVENSKI N A R O P» dne 38. f cbrorj« 1926.______________________________________Stev. 48. Niječne Se tn nafvečj« sklađtiče dvokoiet, motoTjcv, otroikih vo-ii^kov, SRalnih stroj«v. vsako-vrstmh nadomestnih delovf pneumatike. Posebni oddelek za poboli © popravo, errtihra-nje tn pon klan e dvokoles, otr< ik h vo^i^kov,! valnih stro fcv Hđ • Prodaja na obroke. — Cei.ikl franko ,JRIIUNlM /. 0. L«v tovirna dvokoles ln otroikih vozičkov, Li ubijana. Kan v-tka cesta 4 49 T 10K0M0BILI ML jrvorntSko novi aU grn ral no popnvfienf • tvor^ iSklm Jamstvom Indi «a obrok« motoninasesanlplin Diese!ovi motorjl brci kompresori« motori! na sirovo ode Generalne »*tap«tvo ftotorenfabrtlu Oarmstađi Mlinski stroji Transmisije Pog^eit« naše skladiSfet «• Plifllne otafiav« — tC«mp etnj rpontafa BRACA FISCHER D. 0. ZAOMCB. Pantovfik tb Jl«iaov«l*i •ptuauia. •*»«• pctr«i«]ska pll~s*a &v«tfltB»t ,AIDA* zfrnunm /Sv 200-500 ^^2E£j ive* moći ^^flflS ?^J| »rasu« •€*§ 'at V^jF] ^-^ Neznatna po- " 4Kt!* r1^* retroleja «PV Sve I k'kor A£i Juda« >e rab za lazsvettjavo p^oda alnic, utadov. gt>5t|'nic. fo' r< -vev, dvoriš, vrtov itd .,aiDJlM ic rri-h »tro«kov Zadruga si izrecno pridržu e možnost, da bo oddaia delo n< glede na viiino ponuđene c lokupne svote. ,-...-^ . LJUBLJANA, dne #. febmarja 19Z6 " " aas T Valo>d ugoalsia nabavo) surovin amo «"»*"• znizali ££££ nogavicam in drugim plef 611108111 2 P. n. trgovce in zadruge prosimo, da zditevajo cenike, ter se priporočamo M Franzl & sinovi L Poftnl predal 44. LJMblfana, Prvoi IO. Mr. Ph. Rudolf Rarnor, lekarnar v L obmani, MIklosičeva cesta 33 naznanja p. n. občinstvu, i li Ib iresi m Itkirni i v palafto Okr«ta«f> arađa sa lavarevaa]« dalavcev ■• isti cesti (■asproH s«te* palai«) ter !• p«rolnoma aa bovo ia'moderno arctfil. Najbližja lekarna za vse, ki prihajajo na glavni kolodvor. Francosbo llnlia, CIE. GLL TRANSATLAHTIODE HAVRE - NEU/VORK tamo % dal čez morje. Dobra hrana in pi ača t>rezplatno. Cle Ciiorgeurs Rćunts. JUD ATLAtiTlOUE, Transport • Maritimes, za pomorske vožnje v Južno Amarlko, Avstrailjo, Argentf- filfo in Kana^o. Za družine poljedclcev je brezplaien pr€> voz v Smo Paclo. Tozađevna pojasnila in vozne listke đafe zastopnik IVAH RRAKER. UuDIlano Kolodvorska ulica Stev. 35. 57 T Spomladanski mgdiarodni yel2seim 1 Praoi od 21. do 28. marca 1926. Središče sredneevropejske trgovine in industrije. Naj-ugodnejša prilika za nakup priznanih čehoslovaških industtijskih izdelkov _ ■aT 50'/« initana voinia ~W* na čehoslovaških in jugoslovanskih železnicah. Na avstrijskib železnicah velja za brzovlake vozovnica ose ti ne ga vlaka. BrazptaCan Vlzua« za potovanje na Ćehoslovalko. Poiasnila m legitimacije daje ALONA COMPAM. Liubliana. CankarjevoT nabr. 2. {BIOSLOVASKi KONZUUT Liubliana, Breg. ZAHVALA. Ob prerani in btklki izgubi našega srčnoljubljenega brata, strica fn svaka gospoda Bernarda Cescuttyja nam je došlo tol ko lirazov iakicuega točnija ia aozalja, da nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvali L .'."'. Btgovolijo na 1 vsi, kl to sofuitvo^sH t narnf, sprejeti ten potom našo globoko zahvalo. Predvsem nas veže doižnost Izreci srčno zahvalo g. Pavlu Fabiianijo za Uvanrcdno po2rtvov«loost. darovalecm krasnih vencev ia Sopkov, zastopnikom civilnih in vo askih oblasti, zastopstvu trgovske In obrtne zbornice, Sokolu za častno spf^ mstvo, vsem gg. pevcetn za prekrasne Salostinke, gg. trgovcem, dalje zastopnikom raznih ndrttg in dnifttev in končno vsem, ki so tako mnogobrojno spremil' našega neoorabne^a pokojnika v večni sen. •■ Se eokrat iskrena hvala vsem In vsakomur. ; V MsjMfaHii; dne 37 ltbnurja 1926. ' - ss _t s Oloboko taltjjofti ostali. Oaar Ako potrebujete nvežs) ali suhe ttnee, &oqk« sranimajel po^ičt trlito s^o Stevilko " 341 ===== cvetličarna KORSIKA ^^=^= Aleksandrova cesta => Marečlla ne pošiliajo na dom iS7-u uuLJLjLJLjaq[xoaQa3iiDD^ \ NARODNA Kl^ilGASIMA § C —^— Preiernova uica it 7------------3 S Vsled odpoeJi lokala giobo^O znltanB Z g tene za vse p'.sarniške in šolske potiebščine, f g papir, trgovske knj ge, stare letnike Ljubljanskega J g Zvona ter 'eposlovne in druge kniige. 3 P Ugoćna priSika za lote n knjižnice. 3 O JLR.JU. JnnnrjlJUUDUULO.JUUL!EX]DDnDDDCCGnDnaDDDd ^>#»_3SJC-5ciC3nt_J>slv—>B)CZ)»CD«CZ)nCZ3BlCD«CZ)BC^aCI Mehanjfno umetno vazsnie tastorov, perila, oblek bluzy monoqramov, fino be!o n barvasio e*>t!->n.e ažuriranje. MATEK & M:Kf=š. Lfubi^ana. ^t ---------------- DALMAT1N0VA 13 ---------------- Vsled strokovnega inanja naiiinejsa z\išitev -n ure^kunkurenčne cene. Najcenejš' in čisti piedt sk ženskih ročnih del v naiodnili in modernih vzoTcih t^r lastn'h orig nalih. OIOIOIOIOIOIOBOOOiOfOltOIOIO ks J\ D N ©" p R EV J e| IH visoko, prrtnde, špa ir in ko;d n , ribe^ in m B0 kosmulc, vIsoko cep eno in crmići, malne, Rj ^J vrtn ce, visoko in r.izko ccpljeue, vrpenjaUe, ^ ■9 Clcona is cepljeno, lerotično grm.čjev na lenših f$ Vfl vrstali itd irm v zalogi — s-m * prvo vrsto sadike §£_ H MIHAEL PODLOGAR | ^M drevesmčar in vrtnar, DOBRNA pri Cc ju ^ m Cenovnlki na zahtevo! 545 Ccnovniki na zahtevo!^ 15 Ietno lamstuo naipopolneji STOEWER ši-valni stroji s po^rezljlvim transpoiteijem (grabeljc); z enostavnim prem kom je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6, I. 219-L Telefon M. 933. Dne 6. marca 1926 dnooldne ob 9. uri se vrši- pri okr. sodlšču v Radovljic P OSTOUOUNfl jflVNA DRAŽBA enonadstropno hiše zelo pr pravne za večjega obrtnika. V hiši se nahaja 1 stanovanje 2 tob. kuhinje in pritiklin, 2 kleti. 2 vel ka in 1 manjši poslovni prostor, vodovod in elektrika. Hiša je od-daljena 2 min. od kolodvora Rado\ljica ter je sodno ocenjena na 140 000 Din. Izklicna cena 80 000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okr. so^isču v Radovljici. Pojasnila daje last-nica Min ka Horvat, modlstinja, Ljubljana, Dal-9 matino^a ulica 10. IL desno. KANAPA i UŽARIJE nnđl Fabrika KflfiflPA I UŽARIJE i. t. ODtACI (Bačka) fifeh. konopce po Din 28*—• Cetvorouglaste konopce iz mmnila Đln 31a—• Traiito coaovnlke! Tražile cenovnlbe! RFTIin PSU IMM f I\aU 1 I%ffl MM% I SA I lizati • HA PRODAJU uz najnižu cena: KOMPLETAN UREDJAJ TVORNICE BONBONA. Mcdju ostalim strojev ma nalazi se 6 draže kotlova (Drageekesseln) Dampfvakuum, pani kotao sa loko-mobil maš nom itd. Uredjaj se prodaje zajedno ili po jedinačnom, a tvornica se nalazi pola sata udaljena od Beograda. Pobliža adresa: SIMA ANDJELHOVIĆ, BEOGRAD, Sarajevska ulica br. 10. 625 r Prometni zavod za premog d, d. I v Ljubljani :: prodnja 21-T :: premog :: iz alovenskih premogovnikov I vsch kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah pre-I mogovmkov za domačo up rabo kakot tuđi za industrijska I podjetia in razpečava na debelo v I , inozemski premog in koks I \rsake vrste in vsakega izvora ter priporoča osebno prvo vrsi ni I češkoskovaški in angleški koks za livarne n domajo uporabo, I kovaSki premop. crni premotj in br kete I Nodnv PROMETNI ZAVOD xa PR£ MOG d. d I IldMUV . v L ubijani Miklošl&eva cesta 15 I m_____________ ■ Urajvjt: Joaip Zopanćifc — Zm •Stodmo ttek«nw»: Fru Jtnsriek. — Zm teacratni del li»U: Otoe Chnatot — Vai • Ljubljani