[N*jv«2ji slovcnsld dn«vmk v Združenih državah V«t|a xs vse leto • • • $6.00 Za pol leta * - • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—1242 LAS list slovenskih delavcev y Ameriki. Entered m Second Claai Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. YM under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 188. —Stev. 188. NEW YORK, WEDNESDAY,'AUGUST 12, 1936—SREDA, 12. AVGUSTA, 1936 Volume XL1V. — Letnik XLIV. AMERIČANI POZVANI, ZAPUSTE MADRID VATIKAN PROTESTIRA PROTI ŠPANSKI VLADI, ANGLEŠKA VLADA PA PROTI FAŠISTOM Državni department je Amerikancem poslal sva« rilo. — Pozneje jim ne bo več mogoče bežati. — Vladne čete zavzele 13 upornih mest. — Na enem bojišču padlo 400 vladnih vojakov. — Vatikan protestira proti požiganju cerkva. MADRID, Španska, 1 1. avgusta. — Amerikan-i i se pripravljajo na odhod iz Madrida, ko vladne čete naznanjajo, da so v zadnji ofenzivi zavzele 1 3 upornih mest. Amerikance je posvaril državni tajnik Hull, ker se boji, da pozneje ne bodo več mogli bežati iz oroženega mesta. Amerikanci so pripravljeni z vlakom odpeljati se v Valencijo in od tam z ameriško bojno ladjo Quincy v Francijo. Ob istem času pa je tudi iz Washingtona prišlo poročilo, da namerava ameriška vlada poslati še več bojnih ladij špansko vodovje _ j V Madridu je ostalo še okoli 1 00 Amerikancev, večinoma trgovcev. Večje število Amerikancev je odpotovalo že v prvih dveh tednih španske revolucije. Z druge strani pa prihajajo poročila, da zbirajo uporniki močno armado za napad na San Sebastian in Irun. Uporniki, ki drže goro Treh kron nad Sebastia-nom so prerezali vodovod v mesto. Mestu tudi primanjkuje živeža. HENDAYE, Francija, 1 1 . avgusta. — V krvavi bitki z uporniki je bilo ubitih 400 vladnih vojakov med Huesco in Saragoso. Vladne čete so na bojišču pustile mnogo vojnega materijala, med njim 40 av-, tomobilov, s katerimi so se pripeljali iz Barcelone. Ob istem času so tudi razjarjeni kmetje v provinci Aragon ynicili nek vladni oddelek, med katerim je bilo več žensk. S temi zmagami so uporniki olajšali pritisk na Saragoso, ki se še vedno nahaja v rokah upornikov. Uporni general Emilio Mola, ki se nahaja s svojo armado samo 35 milj od Madrida, bo v 24 urah pričel splošno ofenzivo proti glavnemu mestu. Komunistični rudarji v Asturiji so z doma izdelanimi bombami napadali uporno armado, ki je tri tedne oblegala Oviedo. Navzlic temu, da so se rušile in gorele hiše okoli branilcev, so uporniki mesto obdržali. Polkovnik Aranda, ki poveljuje posadki v obleganem mestu, je po brezžičnem brzojavu sporočil generalu Moli, da posadka ne bo mogla zdržati, ako ji takoj ne pošlje pomoči. MADRID, Španska 1 1. avgusta. — Vatikan in Anglija sta pri španski vladi vložila oster protest proti postopanju z njihovimi podaniki, Nemčija pa je v »planske vode poslala dva rušilca, ker so Spanci zaplenili nek nemški aeroplan. Vatikan je protestiral proti požiganju cerkva in samostanov ter proti morjenju duhovnikov. Anglija je protestirala, ker je strel z uporne bojne ladje Almirante Cervera ubil angleškega kapitana Ruperta Savile na njegovi jahti Blue Shadow. Jahta prišla med ogenj med upornimi bojnimi ladjami m med vladnimi baterijami na suhem. "t CERBERE, Francija, 11. avgusta. —- Skozi Cerbere se je peljalo 200 francoskih prostovoljcev na potu v Barcelono, da se bore proti španskim fašistom. V St. Ckwidu je demonstriralo 400,000 ljudi, ki so kričali: — * Pošlji te španski ljudski fronti to- Na konvenciji A. F. L se bo vršil odločilni boj ROOSEVELT V KRAJIH P0V0DNJ1 Z izvedenci razpravlja o načrtih (za preprtečenje poplav. — Namerava obiskati razstavo v Cle-velandu. A&HINGTON, D. C., 11. avgusta. — Predsednik Roosevelt se je takoj po svojem prihodu v Washingtonu posvetoval z izvedenci o načrtih za prepre-čenje poplav. Pri tem je tudi izdelal načrt za obisk po po-vodnji prizadetih krajev v Pensylvaniji in New Yorku. Ob tej priliki bo predsednik tudi obiskal razstavo v Cleve-landu ter 'bo v Chautauqua, N. Y., imel govor o vnanjih zadevah. Po sedanjem načrtu bo predsednik Roosevelt v četrtek popoldne dospel v Johnstown, Pa. Spremljali ga bodo predsednik vojaških inžinirjev general Edward M. Markham, lavnatelj C C C urada Robert Fechner in več zastopnikov WPA. V Johnstownu si bo predsednik ogledal naprave za preprečenje povodnji, ki so sedaj v delu. Opolnoči se bo odpeljal v Cleveland, kamor bo priSel v petek zjutraj. Najprej si bo ogledal več \VPA podjetij ter bo nato obiskal razstavo. Uprava razstave mu bo priredila banket, na katerem bo imel primeren govor. V petek popoldne se bo predsednik obrnil proti vzhodu ter se bo najprej vstavil v May-ville, N. Y. Od tam se bo z avtomobilom peljal v Chautauqua, kjer bo imel govor o vnanjih zadevah. Naslednjega dne bo dospel v Binghampton. Oni uradniki, ki so bili ž njim v Johnstownu, se bodo ž njkn zopet sestali in ž njimi si bo ogledal kraje poplav. V soboto bo odpotoval v Scranton in Wilkesbarre, v soboto zvečer pa se bo zopet vrnil na svoj dom v Hyde Park, N. Y. SE WE PUSTI OPERIRATI WASHINGTON, D. C., 11. avgusta. — Gaston B. Means, ki je bil obsojen na 15 let v Leavens worth kaznilnici, ker je osieparil bogato Mrs. Eva-lyn Walsh. McLean za $104,000 pod pretvezo, da bo dobil Lind-bergliovega sina iz rak odva-jalcev, ni hotel dovoliti, da bi bil operiran na žolču. Means, ki je bil uradnik zveznega justičnega departmenta, je v soboto nenadoma zbolel za vnetjem žolčnega mehurja. Predno je mogoče izvršiti o-peracijo, mora v to sam dovoliti, ali pa kak njegov najbližji sorodnik. Justični department je o tem obvestil njegovo ženo. Means je nastopil svojo kazen V julijh, 1933. SMITH NE BO DELEGAT NA KONVENCIJI Tammany Hall ga je pri volitvah prezrla. — Al Smitha ne bo prvikrat v 25 letih /na državni konvenciji. Bivši governer države New York, Alfred E. Smith, prvikrat v 25 letih ne ibo udeležen pri državni demokratski konvenciji. Predsednik jurističnega odbora Tammany Hall, John T. Dooling, je časnikarskim poročevalcem naznanil, da je Ta-raany Hall izvolila delegate, ki jo bodo zastopali na državni konvenciji, da pa mdd ujimi ni Smithovega imena. Zaka^' je bil Smith izpuščen, ni znano. Dooling o tem ni hotel ničesar reči-Nea otroke 15c. Močilnikarjeva farma je že sama na sebi poznana kot idealen pikniški profetor, ki je zelo prijazen, romantičen, in v .tem gozdiču se navadno vsak poset-nik piknika prav dobro počuti. Sicer je pa večini naših ljudi prostor že itak poznan. Važno je le, da si sleherni Slovenec in Slovenka iz Cleveland a in okolice, ki čuti z našo mladino, ki se strinja s Slovensko mladinsko šolo in Umetniško šolo in vsakdo, ki hoče nekaj prijetnih uric prebiti v naravi, rezervira nedeljo 16. avgusta za šolski piknik S. N. Doma in se istega gotovo udefleži. Vodstvo S. N. Doma in Prosvetnega kluba je nalašč za to priliko naročilo iz stare domovine, Ribnice in drugih krajev, veliko izbiro originalnih slovenskih spominkov, kateri bo- nejših letih boljšo eksistenco, do ob tej priliki prvič razstav- Sin torej gre v kolegij in se uči. O&tali otroci in starši se prikrajšajo na eni in drugi strani, samo da bo sinu v višji šoli o-mogočeno, da se bo čiimlbolj iz-šotaL Fant se res (pridno uči in po več letih se jje izučil za poklic, kakršnega si je. izbral V kolegiju so mu pa že poskrbeli službo in ga poslali v kakšno to varno, v kateri bo imefl priliko delati, da čimiveč izboljša pri obratu. Učena mlada gia-va, ki dobi službo v tovarni, misli in študira, kako bi se. kaj predruga-cilo. Kje treba prenoviti stro(j, kje postaviti novega, kje izbac-niti delavca in ga nadomestiti s strojem itd Po par tednih ali mesecih je študirani človek že pokazal svojo zmožnost. Podjetju je pripomogel do. večjega uspeha v dobičku, istočasno je pa pošteno vsekal v moč delavskih rok; in jih odtegnil od na-dal jnega dela fin zaslužka.. Leta preteče jo drngo^a drugim. Oče štndiraiifcga sina se-je postaral, z eno nogo je že v grofbu, ostali otroci so odrasli, se poeenili in omsraili* imajo otroke, ki rase jo jn se razvijajo. fcmahi bodo godni za delo. Toda ddbili ga bodo težko in tega jekrivnjih štadiitesi strie* Nekoč so morali varčevati in se omejiti v raznih stvareh, da je bilo omogočeno nadaljne Šola ljeni v ogled in nakup občinstvu, kjer si bo vsakdo lahko izbral poljuben spominek za mali denar in ga vzel domov. Spominkov je velika in pestra izb era. Narejeni so večinoma iz lesa in ročno slikani v slovenskih motivih, prava umetnina, ki človeka kar prime na prvi pogled. Razstavljeno bodo tudi "zelo originalne ribniške afne", ki zadaj piska jo in pa jeleneki, konjički, svinje itd. Poleg teh bo na razpolago tudi velika izbera lecta iz blaga, kot: konjički, srčki, punčke itd. Vse blago je pristno slovensko, izredno lepo in iljjubko. Pridite zgodaj, da boste vse videli, dokler se isto ne razproda Tam fboSte videli tudi planinske palčke, ki so v naših praviji- t GLAS NARODA" jamo v ot*ro do- Kdor in Jior • _ 8VOJO lje, to lahko Naročnin« *t*ri kraj tfuMr 97..—V Italijo la cah vedno omenjeni. Težko mi je opisati vse podrobnosti te velike, zanimive in poučne razstave. Najbolje je, da pridete sami na piknik, pa mi boste pri-trdiHi, da so predmeti res to, kar sem tukaj navedel. Tekom popoldanskih ur so bodo vršile tudi razne igre, tekme med šolsko mladino. Za plesaželjne pa bodo na plesišču igrali Krištof bratje. Servira-lo. se ibo okusen prigrizek in točilo hladilno osvežujočo pijačo, ki bo prijala mladim in starim. Torej na svidenje v nedeljo, 16 avgusta na Močilnikarjevi farmi! Erazem Gorshe, tajnik Prosvet. kluba S. N. D. Gowanda, N. T. Društvi št. 325 in 728 SNPJ. se lepo zahvaljujeta vsem onim, kateri so posetili piknik na 25. in 26. julija. Hvala tudi članom, kateri so zopet z vso energijo delali, in pikniskemu od boru, ki je imel obilo posla ter se trudil, da bo večji uspeh. Udeležba je bila precej velika, dasi se je pričakovalo večjega odziva iz gotovih naselbin, ki sploh niso bile zastopane. Konstatirati moram, da se je izvršilo vse v najlepšem redu, in uspeh smo imeli v vseh ozi-rih. To je -bil že tretji letni piknik, da sta ga društvi priredili v zadnjih letih, in vsako leto se pokaže, da naša mladina ravno tako pridno dela, kadar je potrebno, kakor starejši člani. Radi tega skupnega delovanja je bil vedno velik uspeh. Želeti je, da bi članstvo teh društev še za naprej skupno delovalo, poselbno pa ko bode društvo Št. 325 prihodnje leto praznovalo dvajsetletnico svojega obstanka. Članstvo društva 211 SSPZ. priredi svoj prvi piknik v zadnjih treh letih, dne 16. avgusta^ Članstvo društev v naselbini prosimo, da se udeležite naše prireditve. Na razpolago bo vsega dovolj za mlade in stare. Slovenska javnost naj se čuva pred človekom pod imenom Joe Kroll. Ta famt star o/krog 26 let je prišel sem za delom. Ker je zelo priliznjen, ga je tudi dobiL Delal je par tednov, potem pa nagloma izginil ter nekatere rojake oskubil za precej desetakov pri hrani in drugem. Fant je zelo prebrisan. Izrazil se je, da je izučen za civilnega inžinirja ter da je doma nekje v Kaliforniji. Seveda ni povedal mesta. Slovenščino dbvlada precej dobro v ribniškem narečju. Rojaki, katere je oskubel, priporočajo rojakom sirom Amerike, naj se čuvajo takih priliznjenih o-seb. John Matekovich. Barberton, O. Minula je nedelja drugega atvgusta in ž njo tudi skupni piknik pevskega Zbora "Javor-»ik" in Slovenske godbe iz Barbertona. Ker je bil zares lef>,i ne vroč dan, imeli smo ve-tyko udeležbo. V rmanu /' Javernika'' in Slo-veaske godbe se iskreno zahvalijo jem . vsem i Ba^pbertoncanomy (Nadaljevanje na 3- strani.) gla svoj višek, ko si je Jože zamišljal in pisal dopis. Priložil je tudi sliko,, ki je ibila posneta pred štiridesetimi leti ter predstavlja^ aolar-čkov, katerim je do|>pldne in popoldne ubijal strogi učitelj s šibo modrost v glavo ali kamorkoli, po pouku so pa hodili v neizmerno bolj zanimivo učilnico — v enajsto šolo pod most. — Četrti od desne sem jaz, — mi piše, — tik za menoj v zadnji vrsti, tretji od desne, je pa Frank Gregorka iz Little Falls, ki je sliko prefotografi rai in povečal, da nam bo v spomin na -tiste zlate čase: Niti. Jožetovih niti Gregor-kovih potez nisem mogel razbrati z obrazov mladih fantiče v, vsi drugi so mi pa sploh neznani. Navzlic temu bom pa sliko o l-riliki objavil v listu, da bo mogoče ta ali oni, čitatelj uzrl v nji svojo, lastno mladost. — Slika je bila posneta pred štiridesetimi leti. . . Sveti Bog, ali niso to pretresljive besede! Štirideset let! To je zrela možka doba. S štiridesetimi leti je v petindevetdeset slučajih izmed sto prehojena polovica človekove življenjske poti. Pravijo, da se čas z matema, tično natančnostjo pomika naprej. V teoriji je to mogoče res, nikakor pa ne v praksi. Iz lastne izkušnje vem, kako je bilo z menoj, in tafko je menda s slehernim. Šestnajstega leta nisem in nisem mogel dočakati in sem smatral za strašno žaljivko, ko me je domača dekla počila o-krog ušes z besedami: — Kaj se pa sitiš okrog mene, otro-če, saj še petnajst let nisi staro! Od šestnajstega do dvajsetega so šda v nekakšni megli, do petindvajsetega še precej normalno, potem pa ko da bi jih z bičem podil; Velika noč, par tednov vročine, Delavski praznik, Zahvalni dan, pa smo bili v zimi in pred Božičem; Božič, par tednov zime, in že so se pojavile mačice na prisojni vrbi. Hitro kakor blisk. Vse dj štiridesetega leta. Takrat se mi je pa začelo zdeti vse skupaj preneumno in sem zapove-dal: Stoj! Niti leta več! Če imajo ženske pravico skrivati svojo starost kakor gad noge, čemu bi mi moški te pravice ne imeli? In zato vsakemu, ki me ne-galantno vpraša, koliko jih i^ mam na grbi, pravim, da nekaj nad štirideset. Če mi bo u-soda privoščila še trideset let življenja, bom vedno vztrajno ponavljal, da "nekaj nad štirideset". Človek v tej starosti je v neprestanem boju s koledarskimi leti. Zoper vsakega sovraga je orožje, tega sovražnika je pa mogoče že vsaj navidez premagati edinole z vztrajnim ta-jenjem. Tako je. Ali ni res, Jože? - -Sivo glavo je mogoče opravičiti z velikimi, skrbmi, plešo s hudo boleznijo, g Obe na obrazu s podedovanostjo, sključen hrbet z udarci usode, klecajoča kolena z dolgo* hojo, tresoče-se roke pa s šestnajstletno probi-bieqo. . Drugih vidnih znakov starosti ni, tajni pa nišo nikomur nič mar. ' Naposled' je pa vse relativno, vse odvisno — kot pravi slavni učenjak Einstein. Jože, kaj bi nama dal stari Rockefeller, če bi jib.imel samo toliko na plečih kot jih i. maš ti ali jas! Vse svoje tenke milijon« in. bi si povrhu še par milijonov izposodil, .če bi mu jib hotel kdo kreditirati. ■ ft^JHpp ------ Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ BAOtiADA V STAMBUL Izdajalec; Na lovu; Spet n? dlTjem zapadu; 4 knjige, s slikami, 627 slranl ReSenl milijoni; Dedi« Vsebina: Cenm ——-----— Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba Ea Nacr Četa ——--------- KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jesero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem. ▼ Mekko romal; Pri Samarill; Med . Jesldi Cena----------- PO DIVJEM XIJKDI8TANU v 4 knjige, 694 rtnoi, a »likati Vsebina: Amadlja; Beg is leče; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena „...„........„...... PO DKŽBU SklPETAMEV 4 knjige, s slikami. STItUrmA Vsebina: Brata Aladžlja; Koča v soteski; Mlrldit; Ob Vardarju Cena___________ SATAN IN IgKAUOT 12 kqjlg, s slikami, 1794 straal Vsebina: Iaseljeocl; Turna iet*r; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih greta; V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: &ova8 Šlmen; Zaroaa z zaprekami: V golob-njaku; Mohamedanski svetnik WINETOV 12 kUjig, s slikami, 17S9 strani Vsebina^ Prvikrat na divjem zapadu; Za flvljjenjp; Nfio-čl, lepa Indijaaka; Proklestvo »lata; Za detektiva; Med koman£l in Apači; Na Detarnih- potih; Wfnnetovov reman; Sana Ear; Pri KomanCih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka , Cent ..........—__ Boj a medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bife ln njegova poslednja pot New York, Wednesday, August 12, 1936 «jp . i i i THE LARGEST 8WVENE DAILY IN UJ931 A. P. ČEHOV: f OTROCAD Očka, mamice in tete Nade Filipovič," vzdihuje Sanja. ni doma. Odpeljali so se na "Včeraj pride k nam v otroško krst k onemu staremu častniku,1 sobo, jaz pa v sami srajčki. Taki jaha na majhnem sivem ko- ko me je balo sram." njiču. Griša, Anja, Aljoša, So<-\ "Tombola!'' krikne naenkrat nija in kuharičin sin Andrej, Griša in gra'bi s sklenice denar, čakajoč njihovega povratka, •1 Tombola! Kontrolirajte, Če sede v obednici za jedilno mizo hočete!" in igrajo tombolo. Po pravici I Kuharičin sin dvigne oči in povedano, čas bi že bil, da bi prebledi. šli spat, toda ali je mogoče za-' 4'To pomeni, ne morem več ■epati, ne da bi 2vedeli od ma- igrati," šepeta, mice, kakšen je bil pri krstu' "Zakaj?" otročiček in kaj so ponudili za j "Zato, -ker — zato, ker ni-večertjof Miza, na katero sije n*am več denarja." viseča luč, mrgoli od številk,j "Brez denarja ni mogoče!" orehovih l«upin, papirčkov in govori Griša. koščkov iz stekla za pokrivanje \ Andrej za vsak s lučaj se en- številk. Sredi mize se beli skle dieta z novci po pet kopejk. Poleg skled ice leži kos jabolka, škarje in krožnik, na katerega je ukazano odlagati orehove lupine. Otroci igrajo za denar. Stava — kopejka. Pogoji: kdor gdljufa, z njim takoj venJ V o- i mučeniškega pogleda, bednici ni razen- igraČev niko-lglej, potem mi vrneš." krat preišče žepe de ničesar razen drobtin Ln zgri-zenega svinčnika, zakrivi usta in začne trpeče mežikati. Takoj zajoče . . . "Jaz dam za'tebe!" pravi Sonja, ki ni prenesla njegovega "Samo gar.' Pestunja Agafja Ivanova sedi gpockij v kuhinji pri peči in uči- kuharico krojenja starejši brat Vasja, učenec pe- govori Anja in dela velike oči. Polože denar in igra se nadaljuje. » "Zdi se mi da nekje zvoni," tega razreda, pa leži v salonu na naslonjaču in se dolgočasi. Številke kličejo vsi po vr?ti, razen Sonje in Aljoše. Radi enoličnosti številk je praksa izdelala mnogo terminov in za-. smehu jočih vsfidevkov. Tako nazivajo igrači sedem — kljuka, enajst—palčke, sedem in sedemdeset — Semjon Sem j on o-vič, devetdeset dedek itd. Igra poteka živahno. "Dva in trideset!" kriči Griša, ko izvleče iz očetovega klobuka rumen cilifcdereek. — Sedemnajst! Kiljoka! Dvajset o-sem — seno kosimo!" Anja vidi, da je Andrej spregledal 28. Drugače bi ga opozorila, oedaj pa, ko v skledici leži obenem s kope jko njeno sa-moljufbje, se zmagoslavno veseli. "Tri in dvajset!" nadaljuje Griša. — Semjon Semjonovič! Devet!" "Rus, rus!" kriči Sonja, ka-zoč na Ščurka, ki je tekel preko mize. Aj! "Ne ubij ga," govori z basom Aljoša. "Mogoče ima o-troke . . ." Sonja spremlja z očmi ščurka in premišljuje o njegovih otro-kih. Kakšni so T Verjetno so majhni ščurki. "Tri in štirideset! EmU" na-dafljuje Griša, trpeč ob misli, da ima Anja že dve kvaterni. "Še®t!" "Tomfoola! Tombola!" kriči Sonja, koketno dvigne oči in se smeje. Obrazi partnerjev se podaljšajo. 4 Prekon trol i rati!• ša in s sovražnostjo pogleda la Sonjo. Griša, ki si je lastil pravice odraslega in najbol pametnega si je prisvojil odločilen »las!. Kar hoče, to stori. Dolgo in martjivo kontrolirajo Son jo v, Vsi prenehajo igrati in začno gledati z odprtimi očmi v temno okno. V temi se vadi odraža nje luči. "To se ti je samo zdelo." "Ponoči zvone samo na pokopališču ..." govori Andrej. "A zakaj zvone tamf" "Da bi razbojniki v cerkev ne vlomili. Boje se zvotienja." "A zakaj bi razbojniki vlomili v cerkev T" sprašuje Sonja. "Znano, zakaj: da bi pobili straže!" Mine minuta molka; • Vsi se spogledujejo, drhte in nadaljujejo z igro. To pot priigra Andrej. "GoQjufal je," spregovori z basom brez vzroka Aljoša. "La-žeš, nisem goljufal." Andrej prebledi, skrivi usta in hop! Aljošo po glavi. Aljoša zlobno izbuliji oči, skoči, postavi eno koleno na mizo in Vasjo, ali ni to kaka prevara, goljufija?" "Nočem," pravi, držeč se za žep. Vasja je ves iz sebe, ozmerja igrače z idioti in železnimi možgani. "Vasja, j»az postavim za tebe," govori Sonja. "Sedi!" Gimnazijec sede in položi predse dve karti. Anja začne klicati številke. "Kiopejika mi je padla," pravi Griša z razJbrujeniin glasom. "Počakajte!" Sname jo flnč in lezejo pod mizo, da bi našli kopejko. Prijemajo za pljunke, orehovo lirpi-Ko ne naj-« no, butajo se z glavami, toda kopejke ne najdejo. Začno iskati znova in iščejo, dokler Vasja ne potegne luči iz rok Griše in je ne postavi na svoje mesto. Griša išče še nadalje v temi. Končno so kopejko našli. Igrači sedejo za mizo in hočejo nadaljevati igro. "Sonja spi!" pravi Aljoša. Sonja, ki je položila na roke svojo kodrasto glavo, spi sladko, mimo in krepko, kakor da bi za?jpaJa pred eno uro. Zaspala je nepričakovano, medtem ko so drugi iskali kopejko. DOPISI. "Pojdi, lezi na mamino posteljo !" pravi Anja in jo odvede iz obednice. "Pojdi." Odvedejo jo skupaj in čez kakih pet minuit mudi mamina postelja zanimiv pogled. Sonja spi. Poleg nje smrči Aljoša. Griša in Anja sta položili* glave na njjihove noge in spita. Tu se je uredil tudi kuharičin sin Andrej. Zraven se valjajo kopejke, ki so izgubile svojo silo do nove igre. KEMALOVA HČI — VOJAK. V znamenje, da je v dan'asnji Turčiji ženskam odprt visak po- hop! Andreja poliču! Oba da-j;klic: Kemal Ataturk sta še po eno klofuto in zaječi t»a. Sonja, ki ne/prenaša takšne groze, začne prav tako jokati in po obednici se razleže razno-glaisno rjovenje. Toda ne mislite, da se je igra vsled tega končala. Ne mine pet minut, ko so otroci zopet smejejo in mirno pogovarjajo. Obrazi so efbjokani. toda to jih ne ovira, da se ne bi smejali. Aljoša je celo srečen: nesporazum je bil. V obednico vstopi Vasja, u-čenec. petega razreda. Gleda zaspano, razočarano. končno se vnajvečje sožalje pravi. "To je nekaj groznega!" si misli, ko igleda, kako Griža oti-j pava žep, v katerem žvenketajo pravi Gri-. kopejke. "Ali je mogoče otrokom dajati denar? In, ali jim je mogoče dovoliti hazardno igro? Nekraj groznega!" Toda otroci igrajo tako privlačno, da tudi on zaželi prisesti in poskusiti srečo. "Počakajte, tudi jaz sedem.'' njenih partnerjev izkaže, da ni goljufala. Začne se nova igra. "Kaj sem včeraj videla," pravi Anja, "Filip FHlipovuV je tako veke obrnil, da so njegove oči postale rdeče- in strašne, kot pri nečistem duhu." " lSJaz sem tudi videl," govori Griša. "Oseml Pri nas pa zna neki učenec z uSesri migati. Sedeči in dvajset!** Artdrej dvi^ae oči na Griso, miafc in govori; Bv "j- i ^Tbdida« gati. . J* ««N0f — i, sem takoj pripravila kovčeg. — Troji trije otroci naj bi ne opazili, da jim manjka mati. Sicer sem pa polnoletna in sem lahko prijazna s komur hočem. Ne vprašujem ie po tem, kar imaš proti Francetu. France je oil moj tovariš. In to vedi. Lene: taka sem bila vedno, da nisem nikoli dovolila skruniti svojih stvari." Pritisnila je otroka nase ter odšla mimo brata v lii<šo. V brezupni potrtosti je kmet gledal za njo. Kakor z neko slabostjo obseden, se je vlekel do klopi ter se spustil nanjo. S sosednjega dvorišča je odmeval Francetov glas, ki je ogovarjal mladega fanta. Z njim je ddbil lovec gonjača, ki ga je bilo še treba najeti. In zdaj sta šla v gore, k lovski koči, v kateri je grof E^e najrajši domoval, ker je bila sredi najboljšega kozjega lovišča. France je imel pred sefooj peturni pohod, najprej skozi bukovje, kjer so se v listov ju še svetlikali rumeni listi, nato skozi temno, hla-Ino jelovje in široko brestov je. V neki planerski koči je France počival ter pojužinal za skromno kosilo skledo mleka. Pri tem je našel druščino. V kočo je stopilo mlado dekle, čigar brhki, okrogli jamičasti obraz je žarel od vročine. Njena čedna, k obilnosti nagnjena postaviea v napol mestni obleki je dajala na znanje, da je dobra prijateljica zrcala. Zeleni suknjeni klobuk, ki ga je nosila v roki, je bil okrašen z gorskimi rožami, a šopek alpskih rož je bil pritrjen na konico palice. Zdelo se je, da ni nerada opazila lovca. Medtem, ko je odlagala klobuk in palico na leseno klop, je pozdravljala z zaupnim migom svojih črnih oči. "Bog daj, Lizika!" je prikimal France ter južinal dalje. Stara planšariea, ki je stala pri ognju, je pogledala čez ramo; zdi se, da ji novi gost ni bil po volji. "Kako pride sem?" je mrmrala. "Vedno ne moreš sedeti za strojem. Človek ČLOVEŠKO SRCE. Človeško srce more največ 173 krat na minuto utripati; če bi bilo za udlarec več, pa človek umrje. AMER. ČASTNIK V SLUŽBI JAPONSKE __ John Farnsworth, bivši ameriški mornariški častnik, je "bil nedavno aretiran v Washi ngtoam ter je oibtožen, da je prodajal Jaiponoem ameriške vojaške sfkrivnosti. mora twdi zrak vdihavati. Sobni zrak mi ne de dobro. Zdaj sem v gorah!" "Pojdi?" jo je vprašala stara zbadljivo. "In čls-to sama?" — "Da, stoj, to je škoda," se je smehljala Lizika, da si videl med rdečimi ustnicami male blesteče zobe. "Nekaj se jih je že ponudilo za spremstvo. Toda vsak mi ne ugaja. Jaz sem izbirčna!" Vsedla se je na Francetovo stran, pritisnila roko na njegov komolec ter pokukala v skledo. "Si vse poemakal? Cisto nič nisi pustil zame?" "Naka, či^-to nič!" France je xstal ter po-•tavil prazno skledo na klop. "Kam pa hitiš? Posedi vendar in dajva se malo pogovoriti!" "Mudi se mi!" Lovec je pograbil puško iri šel. "Neotesanec! To ti moram povedati!" se je kujala Lizika, medtem ko se je planšariea zadovoljno liehetala predse. Nato je starka stekla za lovcem. Za kočo ga je došla, glasno se smejoč v predpasnik. "To si pa res lepo odpravil. Takšno! Njen oče či^to nič ne ve in Cavner je drugače vendar poštenjak. Kaj vse govoričijo ljudje o dekletu. Takšna nemoral-nost, kakršno ima'to dekle? Boš videl, ne bo dolgo in prišel bo nekdo sem, takle mestni na-lišpanec, s katerima si bo dala sestanek. . ." Francetu je bilo zoprno. "Pusti me pri miru, ti stara klepetulja!" •'No, da, kaj nimam prav? In vedno mora imeti opravka s tujci. Nobeden od naših fantov ji ne ugaja več, odkar je pretekla poletje mladi grof malo z njo ljubimkal. Neumna go-ska mu je verjela! Kot da bi gospodje grofi rasli za Cavnerjeve Lizike." "Fej!" je bil France surov. "Mojo gosposko pusti v miru!" "Ali sem kaj rekla proti tvoji gosposki?" sa je stara nedolžno začudila. "Jaz govorim o Cavnerjevi Liziki. Letela je za njim kot pes za lovcem. In če mi ne verjameš, poglej, tu prihaja stari gospod Mozer, tega lahko vprašaš!" Iz neke doline v brestov ju se je pojavil prileten mož v ponošeni lovski obleki z belkni mustačami na rdečem obrazu. dalje pride WLin V2ID02 Hči druge žene New York, Wednesday, August 12, 1936 Z'&E LJR0EBT &WVENE DZ2LT TN UJB3. □ 19 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Jiugoslavije. Neusmiljeno naglo so potekli za Grego Straaserja štirje tedni. Skoro vsaik dan je videl Gon-do in njenega očeta. In v teh urah medsebojnega razgovora se je spomnil vsega, kar bi mu še v življenju moglo delati veselje. Čim bližje je prihajal dan odhoda, s tem večjo vnemo je vžival te skupne ure. Gonda se je tega iskreno veselila in ni slutila, da je samo Qregova odločna volja kazala to dobro razpoloženje. Svoje zadnje moči je note! porabiti v teh tednih. Samo da bi vzdržale, dokler sta ta dva ljuba" človeka še pri ngem. Gregovi »tariši so z velikim začudenjem slišali, da je Ru t«*r Dahomy prodal in kakšno ceno je zanj prejel. "Vi ste pa srečki, Rutar! Ako bi kdo mojo Ramovo ku-p'l za tako lepo okroglo vsoto, bi jo dal rajši danes kot j utri iu bi tudi povezal svoje stvari," pravi Herman Strasser. Butar pa si mi&I;l, da Strasser niti ne sme govoriti, da je Kamova njegova, ksr je bila bolj Gregova kot materina ded-ščina in da nikdar ne bi nikomur prišlo na misel, da bi toliko plačal zn zanemarjeno Ramovo. Kar pa bi Strasser dobil »a Ramovo, ne bi niti -zadostovalo, da bi poplačal dolgove. Toda tega mu ni rekel. Tudj gospa Lili se pritožuje, da ne more imeti tako dobro kot Gonda Kiurt pa je kazal črneren obraz. Kako naj bi čodaj še zasnubil Gcndo? S to mislijo se je pogosto bavil, ker si je rekel, da je Gonda, ki ho nekoč podedovala Dahomy, edina primerna nevesta. Ker pa bo sedaj odpotovala v Evropo, -si bo najLrže tam poiskala kakega ženina. Zadnje tedne se je izogibal Gonde, kolikor je mogel, ker je uvidel, da sedaj ne more ničesar več doseči. Ravno zadnje dni pred Rutarjevim in Gondinim odhodom ^je zopet prišlo plač»lo za Grego od njegovega starega očeta; tr daj pa je Grega proti svoji navadi od očeta zahteval zase del tega denarja. 4'Rut ar j eve bom spremil v Palembang in bom tam ostal nekaj dni in za to rahim denar," je rekel odločno. Njegov oče je bil nekoliko začuden. Grega drugače ni li-čeear zahteval in tako mu je prešlo v navado, da ni mislil nanj, kadar je bil denar v hiši. Gospa Lili in Kurt pa sta bila 2elo nejevoljna, ko je Grega zahteval denar, kajti izračunala $la, da bosta -dobila še manj kot po navadi. Toda Strasser je moral pač čutiti, da moda izpolniti Gregov o željo. Šele sedaj mu je prišlo na um, «\i je bil ta denar pravzaprav Gregov. Kajti za to, da je v hiši imel stanovanje in hrano, je še vedno delal dovoli . In tako mu da. četudi z veliko nevoljo, vsoto, ki jo je zahteval. Grega spravi denar Bilo je prvič, da je od tega denarja kaj zahteval in ga za, sebe porabil. In to je storil samo zaradi tega, da bi mogel nekaj dni sam ostati v Palemfbangu, ko bosta enkrat Gonda in njen oče odpotovala. Ne bi mogel prena-šati očetove in Kurtove šaumestne šale in glasnega smeha gospe Lili. To bi bilo nad njegove moči in zato je vizel nekaj ^.ega tako zaničevanega denarja. Gonda in njen oče sta bila vesela, da je bdi Grega dovolj pri moči, da ju bo mogel spremiti v Palembamg. Slutila pa nista; da bo Grega pri tem po rabil vse svoje moči in da bo denar zapravljal, ke* ga pozneje sploh ne bo več rabil.. Kaj je b ilo za ločitvijo od Gonde in njenega očeta, je bilo za Grego brez vsakega pomena. Zanj je b ilo življenje končano v trenutku, ko se je moral ločiti od teh ljudi. Navzlic temu, da sta imela Gonda in njen oče zadnje tedne mnogo opravila, sta vendar vsak dan za Grego našla nekaj ur in sta bila trdno odločna v tem, da bosta poskusila vfee, da pregovorita, Gregovega starega očeta, da vzame Grego k sebi. Četudi nista vedela, kako se piše in kje stanuje, Sta bila prepričana, da bosta že kako izvedela. Miklavž Rutar je vedel, v kateri cerkvi v Frankesborgu bia. se poročila Herman Strasser in njegova žena. TVurn bo mogoče izvedeti, kakšno je bilo dekliško ime Gregove. matere. Tudi na policijskem uradu mora biti vpisano ime njenega očeta. In potem bo dalje popraševad. Oče in hči sta bila polna upanja, da bosta tudi proti Gregovi volji mogla kaj zanj storiti Na dan odhoda je priseli Grega prav zgodaj na Dahomy. Hotel se je z Gondo in njenim očetom z avtomobilom peljati v Palerabnng. Rintar je svoj avtomobil za to rabil zadnjikrat, kajti v Palembangu je zanj že našel kupca, ki ga bo takoj prevzel. Slovo od Dahomyja je bilo zelo težko za Gondo in za njenega očeta. Gonda ni mogla zadržati solze, Grega pa je moral poraibiti vse svoje moči, da tudi ni jokal. Brez srčnih bolečin taka ločitev ne gre, zlasti ne^pri ljudeh kot sta bila Gonda in njen oče. Zbrani so bili vsi posli, katere je tudi prevzel novi lastnik Vsem se je godilo dobro in niso vedeli, ako bo tako tudi pod novim gospodarjem. Z rokami mahajo za dobrim gospodarjem in za oboževano mlado gospodinjo. Gonda ae ozira nazaj, dokler le more. Zadnjikrat vidi bungalow sredi vrta med cvetlicami, vidi v pisane saronge oblečene dekle in hlapce, M so stali pod palmami in mahali. Nato je mogla videti samo še streho bungalowa med palmami, nato pa se peljejo skozi vas, v kateri so večinoma živeli de-lawroi rta plantažah. Žene z otroci so prihitele iz koč in mahale. Nekaj ča3a se še vozijo mimo riževega polja in mimo plantaž, v katerih so delavci'nekaj časa postali in gledali za njimi. Nato pa je vse, kar je pripadalo Dahomy ju, oetailo za nji-nil. Peljejo »e po tujih krajih, skozi malajske vasi z nizkimi kočami. Ta in tam stoji med ntjimi kako večje poslopje in poleg njih riževa skladišča različne velikosti. Iz velikosti teh skladišč je bilo mogoče presoditi bogastvo lastnika. Cim večje ja bilo skladišče, tem bogatejši je bil lastnik. Levo in desno so se širila velikanska riževa polja, med njimi kavine in bombažne plantaže ter sem in tam kak pal-Ko bo se vozili skozi vasi, so videli pri delu veki so luščile riž; otroci pa so se skoro hišami in s svojimi temnimi očmi smeje gjedati m. avtomobilom VLAK ZMEČKAL VOZ S 5 KMETI Na železniški progi Karlo-vac—Ljuibljana je prišlo do hude prometne nesreče, ki u-tegne zahtevati pet človeških življenj. Ko se je potniški vlak ki odhaja iz Kairlovca, onstran Donjega Potkupj«a, bližal postaji Mahično, se je v smeri od Karlovca ipo cesti približal železniškemu prelazu kmečki voz na katerem se je pet okoličanov vračalo s karlovškega sejma. Voznik je sicer opazil, da prihaja vlak, a je očitno menil, da ga bo še lahko prehitel in je konje v diru pognal preko železnice. A ko je prišel na tračnice, ga je že dohitela lokomo- ogledovala svojo žrtev, potem pa je zaklenila domačijo in šla po orožnike. Zločinca so prijeli, ne morejo pa dognati, kdo je in odkod se je priklatil. TRAGEDIJA DVEH SESTER V tekstilni tovarni v Dugi Resi je bilo ukradenega 3,000 in platna Zaradi te velike tatvine je bilo aretiranih več delafvcev in delavk in razni u-gledni prebivalci. Preiskava je tako potrla sestri Marijo in Jiužo Piršičevo, ki sta bili o-sumljeni sodelovanja pri tatvini, da sta se poslovili od življenja. Prva se je vrgla pod vlak 20-letna Marija, dve uri I—1 PlSlte nam za cene vosnlh listov, reservaeljo kabin ln pojasnila za potovanja. S LOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SC., New York tiva, k i je z vso silo treščila nato pa 400 m dalje še njena vanj. Slika razdejanja, ki se je sestra Ruža. Strahoviti dvoj-nudila očividcem — strojevo- ni isamomor se je globoko (loj-dja je seveda vlak ustavil, pa mil vsega prebivalstva, so bili tudi vsi potniki od bli-! zu priče nesreče — je bila ne- OBRAČUNAVANJE Z kaj strahotnega. Konji, ki so pravkar prehiteli železniški tir, so zdrveli po cesti, na tračnicah pa je ostal razbiti voz in DINAMITOM V Gračanah v zagrebški o-kolici so že nekaj mesecev pred- pet razmesarjenih človeških te-Iff velikega razburjenja aten-les. Eden izm«l kmetov, ki so ^ 2 dlnamitniffll patronami. se peljali na vozu, je bil na J V tej vasi sta se nekdaj prav- mestu mrtev, za ostale pa je le|fala Sftilničar ^os in lastnik H« -»h Kn kamnoloma. Med pravdo se je malo upanja, da jih bo mogoče oteti smrti. KMETICA IN RAZ-BOJNIKI V Velikem Rabrovu pri Poža-revcu je iieki razbojnik obiskal ponoči domačijo uglednega kmetovalca Dimitrija MiloŠevi-ča. Gotovo je vedel, da moža ni doma, pa se je nadejal kratkega obračuna in lepega plena pri kmetici. Toda bridko se je urezal. Kmetica, ki je mislila, da je prišel njen mož, je odiprla vrata, bojnik vstopil, ga je krepka Marija treščila s koloan po glavi, da se je kar zamajal. Potem je^tako dolgo udrihala po njem, da je obležal v krvi. Zmagoslavno je Marija še nekaj čaisa svojega tovariša in soseda Fr. Horvata. Vpričo svoje in Hor-vatove žene je prišel Korolija iz svoje hiše, se postavil pred Franca, ki je sedel pred hišo in dvakrat ustrelil v njegovo gla-lvo. Ko se je Horvat zgrudil mrtev, se je Korolija mirno vrnil v svojo sobo in z dvema streloma v prsi še sebi Končal življenje. Dogodek je zbudil v Tropči in v Kosovski Mitrovici globoko obžalovanje, ker sta pokojnika bila splošno znana. Zadnji čas pa sq med njima nastala nasprotja, ker je Korolija sumil, da ga Horvat toži pri predstojnikih. V nedeljo popoldne so oba mrliča pokopali ob veliki udeležbi rudarjev in ostalega prebivalstva. SPIRITISTICNA ZGODBA Te dni so imeli v eBogradu najbolj vroč dan letošnjega po- Na parnikih, ki ao debel* tiskani, vršo v domovino izleti pod rrlitvc izkušenega spremljevalca. vas razdelila na dva tabora in ko sta se nasprotnika že davno pomirila, je sovraštvo med vaščani ostalo in je, kakor je zdaj videti, napomirljivo. Med1 let ja in "Vreme" je prineslo pravdo so prevneti pristaši | naslednjo senzacijo. Gostilni-pravdarjev uprizorili že celo. čar Karel Brezovšek, ki .prebi-vrsto izgredov, ki so nekajkrat' va v Zenici, se je nedavno po-ogražali življenje gostilničarja dal v Sarajevo in obiskal neko Kosa in tudi lastnika karano- slovečo spiritistko. Prosil jo je, loma. Po izgredih na ulicah in naj prikliče duha njegovega po-po gostili; ih so ogorčeni na- kojnega brata Blaža, ki je že sprotniki uprizorili še hujše na- leta 1906 kot dvajsetletnik zapade. Že dvakrat so v prej ta- pustil domači kraj Laško in se ko mirni vasi eksplodirale di Ko pa je raz-*nain^iie patione in je ena moč-" no poškodovala Kosovo hišo. Zdaj poročajo zagrebški listi o tretjem atentatu z dinamitom. Dinamitna patrona je bila spet vtaknjena pred hišo gostilničarja Kosa, katero so šele v zadnjih dneh od prejšnjega a-tentata popravili. Tudi tokrat Z EMLJEVIDI podal čez veliko lužo. Do leta 1919 je Blaž pisal v domovino, potem se ni več zglasil. Spiri-tistka je klicala in odzval se je — ne Blaž, temveč duh mlajšega pokojnega brata Antona, In ta duh je povedal, da Blaž v Ameriki še živi, vendar že 16 let leži negiben v nekem ameriškem zdravilišču, upravitelji STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI Jugoslavija- Dravska Banovina 30 .30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ................ .40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .................00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Ižoioraoo, Kentucky, Missippl, Washing- ton, Wy J2S Illinois, seta. Michigan, West Virginia, Ohio, York, Virginia ....... Nmf .40 Naroaiom Je priložiti denar, bodi-a! t gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali S Oe poMJete gotovina, mite KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, H. T. je bila hiša precej poškodova-i njegove lastnine pa ne dopušča jo, da bi obnovil zvezo z domovino. Antonov duh je tudi po-kamnoloma odpuščeni delavci,! vedal Blažev natančni naslov, ker so bili prepričani, da so iz-1 Karel Brezovšek je nato pisal v gubili službo samo zaradi tega, i Ameriko in je pretekli teden prejel povratni recepis, na katerem je brat Blaž lastnoročno potrdil, da je pismo prejel. Ka- NESREČA V RUDNI- ,re* ®rezov®e^ pričakuje zdaj na. Preiskava domneva, da so atentat izvršili neki nedavno iz ker se ije njihov bivši gospodar pravdal z gostilničarjem Kosom. KU TREPCI odgovora, nakar se bo odpeljal (v Ameriko, da poišče in reši Rudniški paznik Pero Koro-j brata, ki ga je s pomočjo duhov lija je z lovstko puško ustrelil'našel po dolgih letih. za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga nd je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nate dolgoletne skušnje Vam samoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. «•*• ae «a-upno obrnite na nas sa vsa pojasnila. povratna potovanje dovoljenja, ▼ Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje potni liste, viieje in sploh vse, kar je najhitrejšem času, in kar je glavno, sa NedrSavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker . se dobi is Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi irwjmf j en mesec. Pišite torej takoj ca brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. 13. avgusta : He de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Norman