♦ Ust sIoYenskili delavce? w AmfejfM j[; rtič <>nl> >»«»*t-nia« • ip rhf i ' & » ® • f* tssueo ever} Ga* c,m cp J Sundays and Holidays ---- -------------------------—--------... - ,------lllll Hi» I' i 1 - fc* -X. -- rJKVf TELEFON FMUN]I: 4687 CORTLANDT. Entered ai Second-Clagi Matter, September 11, 190S, at the Poit Office at New York, K. Y„ under the Act of Congress of March 3. 187». TELEFON PISARN*: «87 CORTLAJtD* NO. 279. — ŠTEV. 279. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 27, 1915. — SOBOTA, 27. NOVEMBRA, 1915. VOLUME XXTTT — LETNIK KXTJJ SRBSKA ARMADA SEJE UMAKNILA S K0S0VE6A POLJA. ANGLEŠKI VOJNI MINISTER, KITCHENER, DOSPEL V RIM, ARABSKI EMIR ABDEL MALIK JE PROGLASIL SVETO VOJNO. AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE TEKLA-PLANINO. — FRANCOZI SO ZMAGALI PRI KRIVO-LAKU. — ITALIJANI SO BAJE ŽE ZAČELI IZKRCA VATI SVOJE ČETE V VALONI. — NAPETOST MED RUMUNSKO IN BOLGARSKO. — VENIZELOS SE BO MORAL ZAGOVARJATI PRED SODIŠČEM. — PROKLAMACIJA SVETE VOJNE. — OB RUMUNSKI MEJI j£ KONČEN-TRIRANA VELIKA RUSKA ARMADA. — NEMŠKI CESAR NE BO ODPOTOVAL V CARIGRAD. ZAVEZNIŠKA POROČILA. Francoska zmaga pri Krivolaku. Pariz, Francija, 26. novembra. Tukajšnja llavas agentura je dobila iz Soluna poročilo, tla so si priborile francoske čete v južnem delu Srbije veliko zrnato nad bolgarsko armado. Francozi so za-padno od Krivolaka zasedli mesto Brusnik. Najprej so prodirali po cesti, ki vodi proti Radovisti. Kmalo zatem se je vnela vroča bitka, ki se je končala s popolno zmago francoskega orožja. Podrobnosti bitke Se niso znane. Iz Soluna poročajo, da prodirajo Srbi izpred Kačanika proti Prilepil in ščitijo železniško progo ki vozi iz Bitolja. To je edina železnica, katera jim dovaža proviant. V Solunu so neprestano izkrcu-jejo francoska in angleška ojača-nja. Srbski vojni minister, ki se je mudil dalj časa v Solunu, se naha^ ja na francoski fronti. Italijani. Petrograd, Rusija, 26. novembra. — lz zanesljivega vira se je doznalo, da so Italijani že začeli izkrcavati svoje čete v Avloni. Albanija. Italijani so prepričani, da jim pri prodiranju v Srbijo ne bodo delali Albanci nikakih neprilik. Kaj bo z Rumunsko? London, Anglija, 26. novembra. Iz ('uriha naznanjajo, da prihajajo iz Bukarešta poročila, da se bo v najkrajšem času sestal rumun-ski parlament. Pri tej priliki se bo sklenilo, če se bo Rumunska ume-šala v vojno ali ne. Ob ot voritvi parlamenta bo ministrski predsednik Bratianu prebral kraljevo poslanico. Rumunska bo najbrže ostala toliko časa nevtralna, dokler Tie bodo njeni interesi v nevarnosti, i i k Venizclos. London, Anglija, 26. novembra. I/. Aten poročajo: — Časopisje naznanja, da bo najbrže uvedeno kazensko postopanje proti bivšemu grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu, ker je pred kratkim izdal oklic, v katerem poziva volilce, da naj se ne udeleže prihodnjih volitev. Zavezniki so toliko časa pritiskali na Grško, da se jim je v nekaterih točkah popolnoma vdala. '/■" sedaj je jasno, da bo grška vlada v najkrajšem času odredila splošno demobilizacijo in da bo šla zaveznikom v vseh zadevah na roko. Zavezniki jo bodo v zameno finaneijelno pomagali. Francoski minster Denys Co-ehin se je danes podal z grško kri-žarko "Helle" v Italijo. Angleži se še vedno bojijo. London, Anglija, 26. novembra. Neki ugledni londonski časopis piše v svojem uvodnem članku med drugim tudi sledeče: Angleške bojne ladije so samo štiri dni blokirale grška pristanišča. Nikdo si ni mislil, da se bo dalo v tem kratkem času toliko doseči. Grška se nam je sicer deloma uklonila, zaupati ji pa še vedno ne smemo. Veseli nas, da je grška vlada pokazala, da ni tako izdajalska kot so nekateri njeni ministri. Naše čete ne bodo toliko časa na varnem, dokler bo grška armada mobilizirana. General Gallwitz. London, Anglija, 26. novembra. V istem času, ko se je umikala glavna srbska armada proti albanski in črnogorski meji, so Bolgari s pomočjo čet generala Galhvitza napadli naše postojanke v južnem delu Srbije. Ob reki Vardar, so se vršili ljuti boji. ki so se pa skoraj vsi končali z našo zinogo. j Frai., >zom se je posrečilo obdržati vse postojanke, kar je vsekakor zelo velikega pomena. t Minister Cochin. Pariz, Francija, 26. novembra. Havas agenturi so sporočili iz Aten, tla je sprejel mestni svet v avdienci francoskega ministra Denisa Cochina in ga imenoval častnim članom Aten. To je izvanredno veliko odlikovanje, posebno če se pomisli, da Grki do zadnjega časa niso bili ničkaj prijazni Angležem in Francozom. V mestni hiši so se vršile velike slavnosti. Grška noče demobilizirati. Rim, Italija, 26. novembra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo. da kljub ponovnim z.-itevam zaveznikov, Grška noče začeti z demobilizacijo. Obljubila jim je Je, da bo čete, katere je koncentrirala v grškem delu Maeedonije, odpo-. klicala. Grška bo ostala toliko časa nevtralna, dokler je ne bo ta ali oni napadel. Bodoče stališče kraljestva bo popolnoma odvisno od razvoja splošne situacijo. Kitchener in Italijani. Rim, Italija, 26. novembra. — Angleški vojni minister lord Kitchener je dospel danes sem in se je posvetoval z italijanskimi mini-1 stri, na kak način bi se poslalo močno italijansko armado v Srbi-»jo. Proti večeru je odpotoval v j italijanski glavni stan, kjer je bil predstavljen italijanskemu kralju in šefu generalnega štaba. Dosedaj še ni znano, če se bo vrinil v London, ali bo pa odpotoval na Galipolis. Rjimunsko-bolgarski konflikt. Rim, Italija, 26. novembra. — "Giornale d" Italia'' so sporočili iz Bukarešta, da je nastal med Rumunsko in Bolgarsko resen spor, 'ki bo imel lahko še zelo slabe posledice. V Sofiji so aretirali več jRumunov in jih obdolžili špion-stva. Rumunska je odločno zahtevala, da naj se izpusti jetnike na prosto, toda Bolgarska tega noče storiti. Srbska armada. London, Anglija, 26. novembra. "Daily Telegraphu" so sporočili iz Soluna, da Nemci in Avstrijci niso mogli obkoliti srbske armade na Kosovem polju. Srbi, katerih je še kakih 90,000. so si priborili pot proti jugu in se bodo najbrže združili z ostalimi zavezniki. Ruska armada. London, Anglija, 26. novembra. Dopisnik nekega tukajšnega lista poroča, da je ob rumunski meji koncentriranih pol miljona ruskih vojakov, ki bodo baje že v teku enega tedna vdrli v Rumunsko. Rumunska jim bo najbrže dovolila prehod skozi svoje ozemlje in bo skorajgotovo tudi sama udarila na Avstrijo. Angleži izgubili 2500 mož. London, Anglija, 26. novembra. Državni tajnik za Indijo je spo-Iroeil danes nekoliko podrobnosti [o bitki, ki se je vršila pri Kte-siphonu v Mezopotamiji. Angleži so se morali umakniti za pet ali šest milj, ker jim je zmanjkalo vode. Državni tajnik je pripoznal. da so izgubili Angleži najmanj 2500 mož. vjeli so pa 1300 Turkov. Nemški cesar. London, Anglija, 26. novembra. Poročilo, da se nemški cesar nahaja na poti v Carigrad, oziroma, da je že dospel tja, je neresnično. — Nemški cesar sploh nima namena obiskati turškega sultana. Časopisje poroča, da bo izbruhnila v Carigradu revolucija, ker je prebivalstvu zmanjkalo hrane. — Oblastim ni kazalo drugega kakor upeljati po nemškem načinu krušne karte. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL GARSKA POROČILA. Boji pri Sienici in Mitrovici. Dunaj, Avstrija, 26. novembra. Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: Avstrijske čete, ki so se borile ob gorenjem teku reke Drine, so pognale sovražnika preko Peles in Kazara-gorovja ter zasedle Čaj-nico. Južno od Novega Pazarja so zavzele naše čete Tekro planino. Južno in zapadno 1 od Mitrovice smo pognali sovražnika v beg. Kosovo polje je v zavezniških rokah. Srbske zadnje straže v bojti. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Vrhovno armadno vodstvo je izdalo danes sledečo izjavo: Glavna srbska armada se umika, z nami se pa bojujejo samo srbske zadnje straže. Čete maršala Mackensena neprestano prodirajo in ženejo sovražnika pred seboj. Grška. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Situacija Grške še vedno ni natančno pojasnjena. Poročila Reu-terjeve in Havasove brzojavne agenture si popolnoma nasprotujejo. Iz vseh poročil je pa kljub temu razvidno, da hočejo zavezniki malo deželico popolnoma podjarmiti in jo napraviti za svojo služabnico. Grška vlada se sicer nekoliko obotavlja, toda to ne bo dolgo trajalo. Malo vrjetno. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno vodstvo nemške armade, se glasi: Francoski jetniki pravijo, da so )im njihovi častniki pripovedovali. da se nahajajo v vrstali bolgarskih čet tudi kanibali. Proglašenje svete vojne. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Iz Carigrada poročajo, da je Emir Abdel Malik, vnuk slavnega alžirskega ernira, Abdel Kadra, pozval vse arabske rodove, naj začno sveto vojno proti francoskim četam. Prvemu pozivu je takoj sledilo veliko število arabskih rodov. Splošno se domneva, da bo dobil Abdel Malik vse Arabce na svojo stran. Napad na francoski tabor. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Iz Tangera porčajo, da so maroški rodovi napadli francoski tabor pri Kriebegu. Po hudem boju se je posrečilo MaroČanom tabor zavzeti. Francozi so imeli velike izgube. Z zapadnih bojišč. Z i V Vogezih je padel sneg. Na zapadni fronti vlada mir, katerega prekinjajo le artilerijski spopadi. VELIKE IZGUBE. Iz Anglije se zopet poroča o velikih izgubah na častnikih v angleški armadi. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Nemški armadni glavni stan pravi v svojem današnjem oficijel-nem poročilu, da so se završili na zapadni fronti na več točkah artilerijski boji, da pa se drugače ni pripetilo nič važnejšega. Francosko poročilo, Pariz, Francija, 26. novembra. Francosko vojno ministrstvo poroča v svojem današnjem popoldanskem poročilu, da je potekla na celi fronti noč precej mirno. Nadalje se poroča, da je padel v Vogezih visok sneg, in sicer prav posebno v okolici rek Fecht. in Tli ur. V večernem poročilu poroča vlada, da so postali artilerijski boji na celi fronti, posebno v Ar-gonih, bolj močni. V Argonih so razdejali Francozi neko nemško municijsko skladišče. Pri La Fille Morte je prišlo do bojev z ročnimi granatami in v okrožju Cour-tes Chausses so pregnali Francozi Nemce iz nekega minskega kraterja, katerega so bili slednji preje zasedli. Velike angleške izgube na Častnikih. London, Anglija, 26. novembra. Seznam izgub na častnikih za dva tedna, končujoča se z 8. novembrom, vsebuje imena 356 padlih, 600 ranjenih in 69 pogrešanih častnikov. Vštevši ta seznam, znašajo dosedaj angleške izgube na častnikih skupno 20.702 mož. Med temi jih je bilo ubitih 6389, ranjenih 12,561 in pogrešanih 1752. Vrhovni angleški poveljnik na zapadni fronti poroča o minskih bojih pred angleško fronto. Dne 23. novembra so razstrelili Angleži neko mino pri La Bassee in 24. Nemci eno mino pri Quincy. Razdejanje Gorice. Poroča se, da je vsled obstreljevanja Gorice znorelo v mestu veliko oseb. CIVILISTI UBITI. V berlinskem poročilu se glasi, da je bilo ubitih veliko oseb in da je mesto uničeno. Zahteve francoskega finančnega ministra. Francoski finančni minister, Ri-bot, zahteva 8,172,000,000 frankov za četrt leta. Boj z Mehikanci. PREDLOGA V ZBORNICI. V financijelnem položaj n Francije ne vidi Ribot noDenega povoda za skrb. Berlin, JSTemčija, 26. nov. ani nadaljujejo z obstreljevanjem in razdejanjem Gorice, — se glasi v poročilu prekmorske agenture. — Palača nadškofa je popolnoma razdejana in vse cerkve so bile več ali manj poškodovane. Poroča se o strašnih prizorih, ki so bili posledica obstreljevanja. Veliko oseb je znorelo. Drugi pa so bili zažgani ali raztrgani na kosce vsled eksplozij granat. V Via Castello, kjer so spali štirje otroci v neki sobi, so bili vsi ubiti od ene granate, ki ie eksplodirala v sobi. Na Piacenta je bila neka ženska preklana na pod od pšice, izstreljene iz nekega italijanskega aeroplana. Neka bomba je na istem mestu ubila neko mater ter tri njene otroke. Prebivalci v Gorici niso mogli iz mesta, ker so Italijani obstreljevali s težko artilerijo vsa pota, ki vodijo iz mesta. Italijansko poročilo. Rim ,Italija, 26. nov. — V oficijelnem poročilu italijanskega glavnega stana se glasi: Pariz, Francija. '26. novembra. Svoto S,172.000.000 frankov zahteva francoski finančni minister v neki predlogi. katero se je predložilo danes poslanski zbornici. — Zahteve se tičejo izdatkov za prvo četrtino leta 1916. V spomenici, ki je pridejana predlogi, izjavlja finančni minister. da ni v financijelnem položaju Francije ničesar vznemirljivega. če se pomisli, da je zadovoljila vlada tekom 16 mesecev vojne vse finančne zahteve, ne da bi uvedla nove davke ali da bi vsled vojne trpel kredit Francije. Prvič v vojni je v zadnjem ea-o tvori In francoska banka podpisovanje za vojno posojilo, s katerim se bo tudi pokrilo tekoče izdatke. V nadaljnem je izjavil minister, da zre lahko Francija s polnimi zaupanjem v bodočnost, pomirjena vsled neomajne volje naroda, da se ne ustraši nobenih žretv, potom katerih bi se doseglo konečno zmago. Misija kardinala Hartmanna. Rim, Italija, 26. novembra. —; V krogih, ki stoje v zvezi z Vati j kanom, je krožila danes vest. da prinaša kardinal Hartmann iz ! Kelmorajna. ki je dospel včeraj semkaj, neko važno poslanico nem škega cesarja na rimskega papeža. V poslanici se baje razpravlja o vojnem položaju z nemškega stališča. V poslanici baje zanikuje nemški cesar, da je on kriv vojne tor pravi, da se je Nemčijo potisnilo vojno ter da se mora boriti za \ — Razširili smo zavzeto svoj obstanek. Kardinal je imel danes posvetovanje s papeževim državnim tajnikom ter bo jutri sprejet od papeža v avdijenci. ozemlje na Podgori (Monte ! Calvario) s tem, da smo zavzeli nadaljne zakope. — Izjalovili so se ostri protinaskoki, katere se je vprizorilo in s katerimi se je _____I "V v iztočnih bojisc. Nemci poročajo, da so Rusi zastonj skušali prekoračiti reko Mis-so pri Pulpe. Preseljevanje naroda v Rusiji. London, Anglija, 26. novembra. skušalo preprečiti našim če-; Glasom nekega sem dospelega po-tam utrjen je postojank, ka-i rogi*f se "udi ruski vIa K. $ K. $ 6 .....80 120.... 18.' 0 10---- 1 60 130 ________20. 5 15---- 2 40 140________21.70 20---- 3.20 150.... ?3.2b 25---- 3.90 lfiO________24.80 30---- 4.75 170________26.35 35---- 6 50 180 ... 27.90 40.... 6.30 190________29.45 45---- 7.05 200________31 00 50---- 7.75 2S0________38.75 65.... 8.60 300.... 46.50 60 ---- 9.40 350 ________54.25 65____ 10.15 400 ________62.00 70____ 10.95 450 ________69.75 75,... 11.70 500.... 77.50 80____ 12 50 600.... 93 00 85____ 13.25 700________108.50 90.... 14.05 800________124.00 100____ 15.50 »00________139.E0 110.... 17.05 1000____154.00 Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortiandt St., New York, N. Y, I '^dml slovenski dnevnik [jj L u 7 /j^dlnjenih državah > JU j mmm (T [ Velja vse .. $3.00 ifl -o fma 10.0O0 * močnikov:- jjj flpa v -v * 1 ga» fg- H •"•{ GLAS JNAKODA j GLAS NARODA, 27. NOVEMBRA. 1915. GLAS NARODA II (Slovtbc Daily.) '/wrvd paMished by t.N» ^crfSliic Publish!^ Co. (% cupufttiao.) 1 V^AŠ. ŽAKSER. Proden;. ' L1UI3 BEKEDIK, Treasurer. % Dopisi. New York, N. Y. — V naši naselbini je izvrstno preskrbljeno z veselicami in raznimi zabavami. Skoraj vsak teden in še večkrat je kje kaka zabava. Tu priredi društvo sv. Jožefa K. S. K. J. svoj družinski večer, tam zopet kak podjeten salooner kar na svojo roko ustanovi pevsko društvo in se mu da lepo zveneče ime, drugje zopet se organizuje dekliški kejrljaški klub itd. Tako nam ®clk^.t>Cie9to New York ... 2.00 ne mailjka nikdar zabav. Vendar, «TTV{)r-t:Bft ieto...........4.60 , J . , , J. 4 noilet«.............2.55 5e nepristransko sodim, je pa Mcetrti®U ........... 1-70 pevsko in dramatično društvo • 3 CUEOadf' jzhaja vsak dan 'Domovina" prekosilo druge ta-1* vaginifležeij in praznikov. ke prireditve s svojim Lzbornim nf UMAPr>nA» koncertom in dramatično orpor •ddreMes of above office IK Uortiuadt Street, Borough of II an-fratUn, New York City, N. Y. 4* cs?U> ieto Tel j a list za Ameriko in Ctaclo........................$3.00 io. kti .......................1.50 * Setcatn.^ New York........ 4.00 NAHODA" ■ the People") * flvery tit? ex sept Sunday« »rd Holiday«. « ' BnUcriptioc yearly *3.00.V_ i Of. tgrMmtnt. >efiti tws pcfi^sa Io oeobfcoeti ae ne tSx^lUtio. — v ' V m tSurcvqli poSiijati'po^- IZiZčj Order. M eaih! fcrnj* naročnikov pro-rflrao, Ja tt nam tudi prejšnj« t" »»liifietnaznani, da hitreje o*vJano naslovnika. X>c>i>tecf£ in potil; vam naredite ta »slov: ~ " "GUS NARODA-^ tf CorttanJi fit,. New York City. ■i ■ »-.»^ * . i 1 »5«*&q 46M» .Cortland t. Soeijalistični ljudski zastopnik JMi'Vi-r London ni mogel svojega delovanja pričeti boljše in uspešnejše kot z akcijo za takojšen in trajen mir, h katero je započel. Krr mora biti najbolj konseken-teri in najbolj ustrajen boritelj proti oboroževanju Amerike, je jsamoposebi umevno, da je najod-ločnejši zastopnik delavstva, ki st je obrnilo proti splošnemu morje-nju v Evropi. He.sjlucija, katero namerava predložiti poslanski zbornici takoj, ko s^ bo sestala, vsebuje vse predpogoje, katere se je spravilo li;i (l.in od strani vseh socijalistič-n.lt konurresov pred vojno in med vojno, da se na podlagi teh ustanovi trajen mir po celem svetu. Olu neiu ima ta resolucija prednost, da ne bo vnaprej nasprotovala doktrinarnemu naziranju ka-]>italistiruili članov kongresa. 1'utoni svoje resolucije hoče Meyer London prisiliti svoje tovariše v kongresu, da pokažejo pravo barvo: — Ce so v resnici pripravljeni delovati za mir, ali ce hočejo .še v nadalje podpirati stremljenja tukajšnjih velekapi-t al i sto v. Vprašanje je, če se ho-••ejo zavzeti za resno intervencijo od strani nevtralnih držav, s pomočjo katere bi no privedlo do skorajšnjega sklepa mini. Is- Londona poroeanih sedem 1'M-k. katero navaja resolucija kot porok za trajen mir, je vse bova-Ji iti v različnih sklepih socialističnih mednarodnih konferenc. T. ko S(»cijalistična stranka v Angliji in Franciji kot ona na Dunaju in v erlinu se je izjavila proti vsaki aneksi j i ter za prostost vs.'h narodov. Enako se je izja- j .i prostost na morju, za po-1 » in državljansko enakopravnost Židov, za stopnjevito razoroženje ter za uvedbo prisilnih mednarodnih razsodišč. Enako se je omenilo, da leži prava r» Mtev nemško-francoskega spora edinole v samoupravi Alzaeije in I.otarni}.ij©f in sicer vB obliki #i)losnega glasovanja potom naroda. Vsled tega je treba živahno pozdraviti resolucijo Londona, na podlrgi katere so je vzdržalo m- kventno prejšnje stališče stranke, ki spominja nekdanje fckupnosti vseh delavcev v Ev-ropj. Koliko bo imela uspeha ta praktična resolucija Mej-er Londona, fre ne ve še za sedaj. Gotovo pa je to, da more tvoriti ta resolucija pod': na kateri se more sklepati o .iiiru, ki bi ne nosil v sebi kali poznejših vojn, temveč nudil jamstvo za nadaljni svobodni razvoj narodov. J -- Podlaga za mir, Velik požar. Štiri velike hiše v Kniekerbo eker Row, Roebling, N. .J., so bi Je včeraj zjutraj razdejane vsled dem milj od tu nad Hooper, ker požara. Povzročeno škodo se ccn^so ga prijeli krči. Svoj polet mi 1ivWQi__- __^ . . ___j,, aji nadaljevati jutri.__^ ____ pred stavo dne 21. novembra v Arlington dvorani. Vspored koncerta je bil izborno izbran in kot prva točka je bila na vsporedu pesem "Domovini", v mešanem zboru Nadalje je možki zbor izborno zapel "Šesti venček narodnih pesmi''. Preroško pesem našega najpopularnejšega pesnika Simona Gregorčiča, "Soči"', je izborno deklamovala gdčna Ula Zakraj-šek. Ako bi jo pokojni pesnik čul deklamovati, bi ji gotovo rekel, kakor nekdaj skladatelju Xedve-du. kateri je uglasbil njegov j'"Nazaj v planinski raj": "Ti si me razumel", njej pa s tem razločkom: "Ti si me razumela!" Nadaljue pevske točke so bile: ''Solnee čez hribe gre", mešan zbor; "Na viiu" je proizvajal ženski zbor in "Moj dom" je do kaj dobro zapel možki zbor. Dekliški izobraževalni klub "Slovenka" je pa v slikoviti narodni noši nastopil in udarjal na jasno-doneče tamburice: "Lepa naša domovina" in "Sretan imendan'* pod spretnim vodstvom gospodične Ule Zakrajšek. Dekleta so žela burno pohvalo. Ploskanja kar ni bilo konca. Morale so še dodati en komad. Druga točka vsporeda je bila igra "Popolna žena". Ulo-go starega malomestnega uradnika je spretno rešil g. Karel Lu-stik, katerega smo že večkrat imeli čast videti na našem odru in je vselej dobro pogodil svojo ulogo. Njegovega nečaka, zdravnika Pavla Zdrava, je igral g. Fr. Pire v občo zadovoljnost. Gdčna Josipina Ogrine je s svojo prirojeno šaljivostjo in eleganco dobro pogodila nekoliko razinišljeno in mlado zdravnikovo soprogo. Posebno dovršen in hraber nastop gdčne Josipine Pavlic v ulogi slu žabnice Minke je zbudil med gledalci mnogo smeha in priznanja. V šaljivem prizoru "Kmet in avtomat" se je zopet pokazal g. Ivan Maček mojstra nad mojstri, posebno v šaljivih igrah. Kadar on nastopi, je že vesel ost med občinstvom. Igral je ulogo kmeta Nadalje so imeli krajše uloge g. Karel Lustik, g. Josip Podboršek, g. Karel Pire in deček Ivan Ro-tar, katere so vsi dobro rešili. Po končanem koncertu in igrah je bila splošna zabava in ples. Žrebalo se je tudi za "pomenljiv" dobitek $20. Udeležba sicer ni bila velikanska, vendar za sedanje razmere zelo povoljna. Kaj naj bi vam več pravil! Vse je bilo aH right! Res, v Greater New Yorku napredujemo vsestransko. Poleg že prej imenovanih društev imamo še kakih deset drugih, ki se kosajo ined seboj bodisi v napredku ali nazadovanju. Največ napredka bode pač imelo dosedaj malo znano "Protialkoholno društvo", ki ima svoj sedež v Brook-lvnu. Ima tudi že svoj pevski odsek, ki je že ledino oral na več krajih Long Islanda z najboljšim uspehom. Mej ncvvvorške države še pa ni prekoračil. Neuspehi ledino orajočih so tudi temu nadebudnemu odseku vzeli vse veselje do daljših izletov. Kadar bode Long Island gotov, potem naj gre to najnovejše društvo tudi nekoliko čez Hudson River ledino orat. — —r— Pri požaru ubita. Erie, Pa., 25. novembra. — Pri nekem požaru v "Wesleyville, 4 milje od tu, je bila danes ubita Mrs. "William Gordon, dočim sta bila njena 15-letna hčerka in njen mož smrtnonevarno poškodovana. Več hiš je bilo popolnoma uničenih. Krči so prekinili polet. "Ring-Via.mpt.rvn, N. T., 25. nov. — Viktor Carlstrom, avijatik-učitelj Curtis letalne šole, ki je zapustil danes zjutraj krog desete ure Toronto, da pride do štirih popoldne v New York, je moral pristati se- Pismo iz bojišča. Svojemu prijatelju-sošoleu g. Bambiču, župnemu upravitelju v Preloki, poroča vojni kurat g. Turšič z bojišča: Dragi! Sicer ne vem. kaj sem Ti zadnjič pisal, a toliko vem. da sem Ti že malo namignil. V prvem hipu si uganil, a potem so Te zmešali "Dnjesterski junaki" v Tvojih domnevanjih. Veš, Jožek. ob Dnjestni sem z užitkom prebiral stari "Z ognjem in mečem"; vse drugače se bere v pokrajinah, kjer se roman vrši. in še poleg tega v ognjih in z meči. a zdaj pa še z večjim užitkom prebiram na isti način Baumbachovega "Zla-toroga". Saj si ga že bral, ne? Ce ne. le sezi po njem! Ampak ta idilični epos pa vojna — to ne gre skupaj. Sicer so povečini naši vojaki v plezanju trentarski lovci, toda ta šum in tulenje topov med pečinami je le premoderno in prehudo. Boga hvali, da tičiš ob "romantičnih" bregovih Kulpe! Kaj vse mora človek tu prestati ob največjih nevarnostih! Poleg skalnih prepadov pa še sovražni ogenj, skozi katerega moraš iti, če hočeš obiskati svoje ljudi. Stanujem do 17(X) metrov visoko v svojem "farovžu", ki so mi ga pa podrli, da mi postavijo boljšega. Ko Ti to pišem, sem v ozki leseni bajti — no, pa je bil "farovž" tudi lesen, — strašno dežuje, da vse skozi streho curlja, pa sem še vesel. Kaj pa fantje, ki čuvajo kakor orli nad 2000 metrov visoko brez strehe povečini. Včeraj, 28^ sept., je zapadel prvi sneg; dolga bo zima, kaj? Vse bo treba prestati... Dobro, da sem bil že od nekdaj turist; zdaj mi prav pride, da se potov mnogo ne bojim, polentarskega ognja pa malo. So vseeno po vragu, ko Ti na vse streljajo! Zadnjič sem enkrat rinil obiskat nek naš bataljon v njegove skale. Ko sem prišel mimo malega jezera in začel lezti v breg, so padale najtežje — ne name! — ampak na neko našo kom-panijo v gori, a kosci so brneli na vse strani mimo mojih ušes; kakor ogromni komarji so brneli po zraku. Z lajtnantom Franceljnom, dobrim Kranjcem, ki me je spremljal, sva se skrila za skalo m čakala, da je najhujše minilo, potem sva pa vzela pot pod noge, hrsk. lirsk po skalah, da so se Iskre kazale izpod kovanih čevljev... Kaj je moje opravilo pri takih obiskih ? Veš. vsedem se na skalo, pa moram biti dobro skrit. Fantiči in možakarji pa ležejo za skale ob meni. Potem jim pa po-domače kaj pridigam o vsem mogočem in potrebnem. Tudi po nemško jo je treba včasih udariti, a nič ne de; ne boj se, da bi zatajil svoj materin jezik! Tako ponavljam od kompanije do kompa-nije. S sv. mašo bo šlo tu zelo težko, ker večjo množico sovražnik takoj opazi. Zlasti nevaren položaj ima dr. Pogačnikova stotnija. ki je v tem kratkem času izgubila že precej mož, med njimi vrlega fanta, praporščaka Fabijančiča,' ki smo mu napravili lep pogreb. Zdrav! Tvoj Polde. Proti zvišanju stanarin. London, Anglija, 25. novembra. Zvišanje stanarin za majhne hiše v distriktih, kjer se izdeluje mu-nicijo, je imelo za posledico, da se je v poslanski zbornici vložilo predlogo, ki omejuje zvišanje stanarine tekom vojne ter tudi prepoveduje odpoved posojil za majhna poslopja tekom časa vojne. Med delavci, zaposlenimi v mu-nieijski stroki, je zavladalo veliko nezadovoljstvo radi hišnih gospodarjev, ki so skušali izrabiti v lastni dobiček veliko povpraševanje po stanovanjih v municijskih distriktih. Ogorčene sufragetke. St. Louis, Mo., 25. novembra. Tekom nekega obeda sufragctk je prišlo včeraj do živahnih prizorov vspričo pripombe znanega nasprotnika ženske volilne pravice, kongresnika Meeker-ja, da so prodajale v Denverju trgovke svoje glasove po $50. dočim je bilo dobiti od "boljših" dam glasove že za par vstopnic v gledišče ali za par rokavic. Meeker je izjavil nadalje, da leži v ženski volilni pravici neka nevarnost, ker gredo ženske dalje kot možki, če se gre za vprašanje ali gibanja, za katero se zavzemajo. Rešitev barke. Barka "St. Joseph", o kateri se je predvčerajšnem poročalo, da1 jo je zasledovala neka angleška! križarka in ki je nasedla predi Brigantine Beach, je prišla vče-j raj zopet na varno. Tobak za Nemčijo. Washington, D. C., 20. novembra. — Pogajanja s bolandsko vlado so imela uspeh, land ski pr Ijavil vsa omejevanja glede izvoza tobaka. Tobak se more sedaj poslati na katerokoli osebo na Holandskem in Holandska lahko pošilja ameriški tobak brez vsake ovire v Nemčijo in Avstrijo. Danska se je 'oklonila pogojem. Kodanj, Danska, 2(J. novembra. Oficijelno se je danes sporočilo, da se je sklenilo par trgovskih pogodb med angleškim zunanjim u-radom in trgovsko zbornico v Ko-danju. Slednja je prevzela jamstvo, da se ne bo zopet izvažalo gotovih predmetov, katere se na Danskem potrebuje. Pc šil j ate v Rdečega križa. Berlin, Nemčija, 26. novembra. Danes se je tukaj izvedelo, da je uničil neki požar, ki je izbruhnil v avgustu na pamiku "Rotterdam". veliko pošiljatev medicin- Ceniki! Ravnokar sem dogotowl 5000 nela uspeh, daje ho-j velikih in krasnih cenikov moje •ekmorski trust razve- zaloge zlatnine, srebrnine, dia- j^CDar. JBBnn:=Tna I3E1CE2C2BE1 mantov. Columbia gramofonov in slovenskih rekordov. Kdor izmed rojakov in roja-1 kinj želi za božične praznike naročiti kaj enakega, naj mi pi£e po krasni cenik in jaz mu ga pošljem popolnoma zastonj. Ako kupite blago od mene, si prihranite dolarje. Za vsako blago jamčim. ! IVAN PA J K. Jewelry & Columbia Gramophone Dept., 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. (27-11—3-12) i Kje je ANTON ŠAREČ podoma-če Drgašov iz Trnja pri Št. Petru? Prosim cenjene rojake ši-rom Amerike, če kilo ve za njegov naslov, da mi g:: javi, ako pa sam to čita. naj se oglasi svojemu prijatelju: Anton Šu-štaršič. Box 506. Aguilar Colo. (27-30—11) skih predmetov ki soblh mu.ie-Jj^.g ^ organist iu mežnar> ki njeni za ameriški Rdeei kriz v je ve~ y orgIjailju. petju po Nemčiji. Izvozni rekord. Washington, D. C.. 26. novembra. — Do konca leta bodo presegle Združene države rekorde vseh narodov in držav glede zunanje trgovine. Pričakuje se, da bo dosegel ameriški eksport svoto $4,000,000,000. Municijski proces. London, Anglija. 25. novembra. V procesu proti Viktorju Sly. katerega se dolži. da je brez licence trgoval z vojnim materijalom. se je vršila danes zopet obravnava. — Senzacija današnjega dneva je bila omenitev imena vojvode i> Connaught. strica angleškega kralja. Prečitalo se je neko brzojavko. katero je poslal Sly tretji o-sebi, ki je delal kot agent S!y-a v Petrogradu. V tej brzojavki se je glasilo, da odobrava vojvoda iz Connaught trgovino z vojnim materi jalom brez licence. Sly in tovariši so delali z vojnim materijalom dobiček, ki je šel v milijone funtov. To je razvidno iz obtežilnega materija la, katere ga se je predložilo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Naročnik v Steelton, Pa. — Obvestila pošte glede odhoda parni-kov. ki sprejemaj*) pismeno pošto za Avstrijo in Nemčijo, prihajajo približno štiri dni pred odhodom dotičnega parnika. Vsled tega jih moremo objaviti v listu šele dan pozneje kot jih dobimo. Glede "Narodnega Lista" ni treba ni-kakega namigavanja. ker ta vam lahko pove, da bo šel parnik jutri. dočim sploh ne ide ali pa šele čez štirinajst dni. Vi le mirno oddajte svoje pismo pošti, koje stvar je spraviti pismo naprej. Kje je JANEZ ZADAT?, podoma-če Jaklov? Doma je iz vasi Se-lo št. 4. Kranjsko. Z;i njegov naslov bi rad izvedel: Anton Mramor, Camp 3, Yelk. W. Va. (27-30—11)_ Rad bi izvedel za svojega strica MATIJA ŠIVIC. Pred enim letom sva bila skupaj na Reitz, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Šivic, R. 3. Box 2:}, Hollidavsburg. Pa. (27-30—11) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest. dr. mi je 17. novembra 10 minut po 12. uri pobrala nemila smrt nepozabno soprogo Terezijo. Na smrt je bila lepo pripravljena, ker je bolehala že več kot eno leto. Bila je tudi previdena s svetimi zakramenti. Zapustila mi je pet otrok v starosti od 6. do 18. leta, katere je pa, hvala Bogu, prej dobro vzgojila. Bila je člani- cerkvenih določilih, poučevanju petja in če mogoče tudi godbe, itd. Mesečna plača $50 in prosta štolnina, skupaj okoli 700 do 800 dolarjev letno. Imamo tu dve godbi. — Kdor bi bil zmožen voditi in igrati pri njima. bi dobil še lep postranski zaslužek. — Natančni pogoji se zvedo pri podpisanemu, kamor se naj pošljejo tudi zpričevala. Oženjeni imajo prednost. Rev. Anselm Murn, O. F. M. 408—5th St. So. Bethlehem, Pa. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare no-staja št. 55 ima svojo glavno letno sejo dne 5. decembra v svojih navadnih prostorih. Ker pa pri zadnji redni seji ni bilo nič govora o tej seji. zato moram potom lista opozoriti vse člane, posebno one. ki so oddaljeni, da se te seje gotovo udeleže. Rešiti imamo več važnih točk in izvoliti odbor za bodoče leto. Naša pravila se srla-se, kdor izostane od te seje brez tehtnega vzroka, mora plačati 50 centov v društveno blagajno. Na svidenje 5. decembra! Za odbor: M. Šušteršič, tajnik. _(26-27—31) POHIŠTVO štirih sob prodam za nizko eeno. Oglasite se pri: John Cvetkovič, 136 Noll St., Brooklyn, N. Y. _- (26-27—11) SLUŽBO DOBI takoj Slovenka za hišna in kuhinjska opravila. Jos. Nosse, 1226 E. 55. St., Cleveland. Ohio. 26-11—2-12) je najstarejše ia cd zdravnikov prizsaso kot saiboijSe sredstvo proti ootranjim bolezni si, Ceu* '•BSINJEVT.C" Je: fl iteklecic % S.CG 12 steklenic IS.00 ¥ ZALOr.I IMAMO tadl Slat! domači TKOPINJEVEO Id SLIVOV-7ZA kuiiar.- v na31 lastni uistilerlj!. Nate cene so Bledeče: -Tror.injevec p«?r pal. ^I'.LT), JTJ.50, <75 i >1 Slc.vovltz per pal.................J2.75—00 Try, Inje^ec zaboj .................... S 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 '•fti" bistev 5 let star, ir.boj .... iII.oh Hodeča Ohio vira per »al.....We., GOc., CPc. Catawba In Delaware per pal.......7.*>•?.— 80c. Za 5 in 10 pul. posodo računamo SI.00, sa £al. 52.00, zn večja naročila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloži donar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijane jamflao. lie Branily Distilling Co, 61.02-04 ST. CIAI8 *VF., CLEVELAND, 0. Frank Petkov še k Javai Notar fNotar Public) ; 718-720 MARKET STREET P!iO\'fc Z-.5 ALI SO SLOVENCI V AMERIKI VEŠČI KMETOVALCI? Osebna last. katere ne rabim, 120 a krov kmetija, deloma valovit in raven svet ob potoku. T» aktov je Ciseenih. hiša s tremi so-1 bami. hlev in nekaj sadnega d rev- ■ ja, potok, studenec. Izvrstna zem-: l.ja za splošno kmetijstvo. Leži ob cesti Rinil Route. 1 miljo od šole in 4 milje od mesta. Ceno in po-' £oje napraviš sam, ko vidiš deželo in obiščeš vse Slovence. Vešča k n ali veščakoin dam na-| slednje pod sledečimi poproji: Yi-1 nogradniku 4000 sadik dveletnih trt najfineje vrste brezplačno; 10 telet dobre pasme, plača 5 telet mojih po preteku enega leta; 20 angorskih koz. eno striženje vol-, ne in polovico mladičev in potem so koze njegova last; 20 panjev, bučel, pol medu in polovico rojev v prvem letu. Frank Gram, (3x 22,24.27-11) Navlor, Mo. ■j Zastopnik i "GLAS NARODA" S Vi Cortiaudt Streat. New Ynrk, N, Y. TJA t'KgGA^, II,. V . HE « fit PRODAJA fina vina, izTrftn« U&02&& patentirana sdrsvila. PRODAJA 70f-Q8 lis^avsefc pitkoss r Iz ekib črt, POŠILJA denar v iUr; kraj i&s.aij-.-t in pošteno. UPRAVLJA v Botaniki po«si joča dele. c 3 % h POZOR! Vse one rojake, ki mi kaj dol-1 gnjejo, prosim, da v kratkem iz-j polnijo svojo dolžnost. Ako j an ni mogoče vse naenkrat, naj pa ca društva sv. Alojzija štev. 31 v,v mesečuih obrokih poravnajo ! Braddocku, Pa. Priredili so ji lep ^ se nc oglasijo v dveh mesecih pogreb m jo pokopali s sveto ma- sem ylh prira0ram javnosti prfka-so. katero je daroval častiti go-j^t^ spod župnik Eger. Pokojnica je j0e gajevee bila doma iz Rumenje vasi na Do- 6317 St clair Ave Cleveland O. lenjskem. Srčna hvala vsem, ki so jo tolažili v času njene bolezni. Srčna hvala vsem darovalcem rqž, po-j sebna hvala pa Mrs. Frances bodisi kakršnekoli vrst« Izdelujem le Brandy, Mrs. Josipini Krese in popravljam po najnižjih cenah, a de- Mrs. Ani Petrovski. j10 tr^žno ^ »anesljivo. V poprav j j, w zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem ic Žalujoči ostali: nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj Matevž Drašler, soprog. Bosse, v svojem lastnem domu. V popravek Emly, Jenny, Mary in Matevž, vzamem kranjske kakpr vse dru«e . • harmonike ter računam* po delu ka- ,, , , . „ ' .korgno kdo sahteva bres nadaljnlii Braddock, Fa., 23. nov. 191o. (rprafanj. j JOHN WKNZEL* UM CMt fSnd 8t* IMC OU«. _(23-27—11) HARMONIKE po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE iN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine ijam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. HOJ AKt iNAftOOAJTi] titi JNA "GL.AS NAHODA". NAJ^VECOi SLOVENSKI DNEVNIK E ZB&BttZAYAB, ' . . y _ l / Mj^a&ar, t* ..— ------- ■iccaar^s^^^jssaancaEBa v 11 Kašelj in foripavost nf pr.dsta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdra-vljenje zahteva hitre pomoči ia rabo kakega zanesljivega zdravila. ^ Balsam for Lungs D (Severov za P'juca) so rabi pri zdravljenju prehlada, kaslia. R3 hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih net in tri- nij deset let. Je zelo izbomi teiilni pripravek. Njegove, rabo priporočamo H3 vs;m —mladun in starim, otrokom in odraslim. Cenp. £5 in 50 centov. sa E3 "Imol fira hudi kaSelJ." piSo c. Frtnb Vacha. iz K\k River. Q3 Minii.. "tor fCtn knpil stekle-. s-ve.- iiilzvr:.-: . nr Pljuča in pretino ium rh celo pcipolnoina :zuia:L J::z sc-ii 0J let star ti-r te Zi.ru\e j, pcčJtiro." " " " H, Kupite j 2APEKA, =1:n;;:v t SEVER0VE PRIPRAVKE ! ! -X'' : 1 VcuJUo v !::u jH cd vašega lel-arr.arja. ^PUPPA'Q y toiA/a a Zavrnite nadomestitve. ko le- j I It,,-^?- ffi^I'c- BFj karaiir ne moro zuloiiti. e,- ^ SaJtfer rinS gjj ročito jih od uuj. (S-jvcr^ve Jctrr.c- I^roctjice;. tcn^ EQ ta V/. F. SEVERA CO., GecSar Kap'ds, Iowa. lifi KR, ACME HJET BR IN WNM' Slovenska Društva nOBHI GLAS NARODA, 27. NOVEMBRA, 1915. Nova postava za ponesrečene delavce v Pennsylvania — Piše: K o s t o U n k o vi č, pravnik. — (Koue e.) Stariši, bratje, sestre itd. <" Pokojnik ne zapusti udove ali otrok, imata pokojnikov oče in -n i i pravi<-<) do odškodnine. Da pa dobita odškodnino, morata do i . . . .i sta bila odvisna od pokojnika, in ju je podpiral do svoje - . . V t.-it sluf-aju dobivata skozi 300 tednov po 20 odstotkov po JvOjii»«-Q\ ■ pilite. < :-.m!;uju i k ne zapusti ne udove. ne otrok in ne starišev. pri-vr-to bratje in sestre, ki še niso stare šestnajst let. Umevno in. oni. katere je pokojnik vzdržaval. Če je samo en tak i'''-;. dobi ir> odstotkov, če jili je pa več, dobijo po 5 odstotkov. - .i pa i1'* smejo dobiti skozi 300 tednov več kot 25 odstotkov pokojnikovega zaslužka. Y-o odškodnino. ki se jo izplačuje mladoletnim, se izroča nji-1 . in konitiui varuhom in nikomur drugemu. Zategadelj je po-■ • - v takih siuča.jih takoj preskrbi otrokom varuha, dru !t • tin! e nobene odškodnine. Udova in otroci. i !■'v.1 |okojnika ima le tedaj pravico do odškodnine, če je za-k..n ; •• ži\ i s svojim možem, ko se je ponesrečil in če je bila od r j 'M popolnoma odvisna. Z drugimi besedami povedano: žena ima <> • odškodnine, če je živela žnjim v isti hiši, če pa nista ! u; ■ i reeimo. da je ona v starem kraju), ima pravico do i • . če jo je on podpiral in vzdržaval in če je ona spodobno : ' /.i na prostovoljno zapusti moža ali če se mu izneveri, ni-ii,;i nob. ne pravico do odškodnine. i • i * v katerih se govori o otroku oziroma otrocih, se nana-š i'» tudi ■ posinjene oziroma poheerjene (adoptirane) otroke in i 'i..- i katerih je pokojnik zavzemal mesto očeta (loco parcn-i. in i i so biii člani njegove družine, ko se je ponesrečil. Te do-! ton-j tiči jo tudi tujih otrok, kateri so s pokojnikom žive- li in katere je vzdrževal. Pripomniti moramo tudi, da izgubi udova vsako pravico od dne. . se oženi. V tem slučaju, kakor tudi tedaj, ko umre , ■ dobival odškodnino, in odškodnina ni bila še v celoti . pride na njeno ali na njegovo mesto drug naslednik, ki ko lino dobil, če bi takoj v začetku ne bilo osebe, katera je \ est iti delodajalca, če mu že ni celi slučaj natančno znan. .■■-■oviiK naslednikom ni o tem ničesar znanega, naj poiščejo bil pri nesreči navzoč in naj ga naprosijo, da naj oboa o nesreči. V takih slučajih je dolžnost tovarišev ilii gredo naslednikom na roko in ob veste deloda • ozirajte se nato. da ne boste imeli kakih neprilik. ^ ; " o nesreči ali smrti ponesrečenega ni nobene pred- e; giavnn stvar je, da je poročilo jasno in vsakemu raz-* 1 :1 ! s. mora natančno prostor, kjer je ponesrečeni de-iMtiiesrečil in že vsaj približno navesti, kaj je bil Zdravniška preiskava. a bolezni se moni dati bolnik tolikokrat od zdravnika ! kolikokrat zahteva delodajalec. Delodajalce mora obve-nil a. kje in kdaj se bo vršila zdravniška preiskava. Če se " preiskati od zdravnika, ima delodajalec pravico a državni komisiji, ki zatem določi ponovno preiskavo, bolnik tudi trn poziv državne komisije ne podvrže zdravniški preiskavi, izgubi vsako pravico do podpore. Izgruba podpore oziroma odškodnine. i •......srečenec mor k zahtevati odškodnino v teku enega leta po Delavec, ki je bolan eno leto, pa v tem času ne zahteva po- ■ potom odškodnine, izgubi do nje vso pravico. Umevno je. d o ' o uir priporočati, da bi se v takem slučaju obotavljal ali Kakorhitro se kdo ponesreči, naj obvesti o tem delo-■ ; . < - delodajalec noče izpolnjevati svoje dolžnosti, ima pone- pravieo obrniti se na državno komisijo in pojasniti celo zadevo, da se zopet uredi. i'iavna» do odškodniue izgube taki nasledniki ponesrečenega, če " b' *• k:s e;.eLr;i iota 0(| smrti ne urede cele zadeve. Nasledniki se ■ tem času sporazumeti z delodajalcem oziroma z državno '11 ■ kakšne odškodnine imajo pravico, oziroma, da se jim odškodnina za ta čas izplača. - n in. da se odškodnino v obrokih plačuje, recimo ženi poki pa nenadoma umre ali se oženi, in ko podpora še ni vsa a. dobe podporo oni nasledniki, ki bo jo dobivali, če bi po-leda j, ko s.* je ponesrečil, ne imel žene. Taki nasledniki imajo prave.) do nadaljne podpore, seveda, če se pravočasno pobrigajo ! ke so zelo važne in opozarjamo nanje vse rojake, da ne bodo kdaj Razočarani. poro oziroma odškodnino naenkrat izplača. Državna komisija slednjič odloči, če so vzroki dovolj tehtni in določi, če se ima podporo plačati naenkrat ali v obrokih. Če državna komisija odobri, se od svote odbije pet odstotkov. Končna določitev podpore ali odškodnine. \ Vsaki delodajalec zamore zavarovati svoje delavce pri državni komisiji, pri kaki posebni zavarovalni komisiji, ki je postavno po oblašeena, da lahko opravlja take posle, ali pa sam uredi posebni zavarovalni zaklad. Ko se delavec ponesreči, se lahko pogodi z delo-! dajalcem. Ce mu bo 011 plačeval odškodnino ali pa kaka zavarovalna družba. Vse take pogodbe pa morajo biti naznanjene državni ko misiji, ki ima. kakor je že zgoraj omenjeno, polnomoč, da tak dogovor odobri ali zavrne. Ce se delodajalec in delavec ne moreta sporazumeti, ima državna komisija pravico imenovati posebnega pooblaščenca, katerega dolžnost je zadevo preiskati in jo urediti. — Umevno je, da zamore državna komisija pooblaščencev odlog iz-premeniti. Delodajalec, ponesrečenec ali naslednik imajo pa pravico. da se pri državni komisiji pritožijo proti ukrepu pooblaščenca, če ga smatrajo za nepravilnega. Stranke imajo pravico pritožiti se proti odredbi državne komisije pri državnem sodišču. Tak priziv morajo napraviti v teku desetih dni od onega Časa, ko dobijo obvestilo o ukrepu komisije. Če tega ne store, izgube pravico do pri-ziva. — Opomin dedičem. V gornjih točkah je zapopadeno jedro nove postave, ki bo postala v državi Peunsvlvaniji veljavna 1. januarja leta 1916. Predno sklenemo, moramo opozoriti čitatelje. da morajo v vseh slučajih, če se kdo na delu smrtno ponesreči in zapušča svoje naslednike v inozemstvu, interesirane stranke v predpisanem roku obvestiti de lodajalea o smrti ponesrečenega in mu naznatiti, da bodo nasledniki zahtevali postavno odškodnino. Interesirane osebe se morajo pobrigati, da dobe od naslednikov polnomoč, da jih zastopajo in v njihovem imenu zahtevajo odškodnino. Tako polnomoč mora napraviti notar, ki živi v onem kraju kot nasledniki ponesrečenca. Tozadevna listina mora biti potrjena tudi od ameriškega konzula v starem kraju. Poleg tega se mora dobiti tudi potrebne listine, ki so rabijo v tem ali onem slučaju; n. pr.: krstni list, poročni list. rodbinski list itd. Vsi taki spisi morajo biti uradno potrjeni od pristojnih oblasti in od aemriškega konzulata. Če vrhovno sodišče odloči, da imajo stariši. bratje in sestre pokojnika. ki žive v Evropi, pravico do odškodnine, morajo doprinesti uradne dokaze, da so bili odvisni od pokojnika, ko se je ponesrečil. Ce nimajo stranke potrebnih dokazov, lahko izgube pravico do podpore ali imajo druge neprilike. Vsled tega je treba paziti, da se zadevo točno uredi kakor prepisuje zakon. Kdor bo tako delal, bo naredil samemu sebi dobro. Strašno gorje. Napisal J. F. F a 1 e t i č. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo SV. BARBARE štev. 35 v Ralphton. Pa., v sobotu dne 4. decembrr v prostorih g- Fr. Rimsa št. ->.>. Tem potom uljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Ralplitona in okolice, tla se te naše veselice v obilnem številu udeleže. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1.00. ženske so vstopnine proste. Za prijetno zabavo in dobro pijačo bo preskrbljeno. Zajedno se opominja vse člano omenjenega društva, da se te veselice gotovo udeleže, ker sklenjeno je bilo, da oni. ki izostane i ti ni čez 5 mili oddaljen, nlača v O vdova tožna. zapuščena, ti mati tolikih sirot; — s krvjo, solzami napojena. le bol poznaš in nič dobrot. . . . Simon Gregorčič. SPOMINI NA S. GREGORČIČA. Slovenska mati še do danes ni rodila večjega misleca — pro-roka, — kakor je bil naš nepozabni Simon iz Vršnega. Vse njegove davne slutnje, izražene v neštetih pesmih, so se uresničile, ali pa se še bodo. Sam bog vedi, če se bodo uresničile tudi njegove divno sanje o Jugoslaviji, katere je sanjala njegova slovanska duša v večno-krasni: — Ti osrečiti jo hoti! — Bojim se, da ne. Zastonj i Kako popisuje priprosto dekle odhod prebivalcev iz Ročinja v j italijansko vjetništvo. (Ročinj je velika vas na desnem bregu Soče, ob državni cesti, ki vodi iz Gorice proti Tolminu in ima okrog tisoč prebivalcev.) Nola, Caserta. Italija. Dragi brat:— Časa imam dovolj, zato ti hočem nekoliko podrobneje opisati kako smo morali zapustiti našo predrago vas (Ročinj) in iti v laško' vjetništvo. Dne 23. maja opoldne nam je naznanil brzojav. da j" Italija i napovedala vojno. Uro kasneje, je most. ki je vezal Ročinj z kol-v ; dvorom v Auče. ležal na dnu Soče. Ravno tako tudi velikanski ka-' meniti most pri Majdi. Bili smo na mah odrezani, od ostale predrage Slovenije in izdani na milost in nemilost Italijanom.... Kako j dolgočasen je bil za nas tisti popoldne, poln tuge, strahu in skrbi, i Prišel je večer in žnjim temne slutnje, ki so legle kakor mora na' : naše duše. Votlo grmenje topov je odmevalo preko Kobalarja. Ma ; rijinega Celja in po soški dolini, znamenje, da so se v Furlaniji in zapadnili Brdili že spoprijeli. Podali smo se k počitku. Bilo je nekako opolnoči. Župan in njegove sluge so šli od hiše do hiše in trkali na vrata. Vstanem. odprem okno in vprašam: — Kaj da se je zgodilo? — Vstanite takoj, obleeite se in vzemite vsaj za par dni živeža seboj. Luči ne smete prižgati. — se je glasil kr; ni čez 5 milj oddaljen, plača v društveno blagajno 50č. Torej na veselo svidenje dne 4. decembra! Z bratskim pozdravom Odbor. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Barbare postaja št. 33 v Clevelandu, <>., naznanjam, da se bo vršila glavna letna seja kakor ponavadi v Tomažinovi dvorani dne 5. de- poldne. Opozarjam vse člane tukajšnje postaje, da se udeležijo letne seje, ker bomo volili nov odbor za prihodnje leto; rešiti mo vec važnih točk v korist nas je klical: — Bratje, v kolo se vstopimo, k zvezi dajmo si roke! — Mi ga nismo razumeli — in ga ne razumemo niti danes, v tem strašnem usodepolnem trenotku____ V slepem sovraštvu do vsega kar je našega, slovanskega, drvimo naprej preko trupla lastnega — brata, za tujega kletega so vraga, v svoj lastni pogin, v smrt.... Pošast svetovne vojne ni prizanesla niti mali Sloveniji. Zadela jo je poleg Belgije, Poljske in Srbije z vso svojo grozoto. Na bregovih Soče se odigrava strašna tragedija. Guerra, inaledetta guerra! Kaka sreča zate predragi mi Gregorčič, da nisi doživel te divje groze, ki je zadela tvojo domovino. Gotovo bi ti bilo počilo srce ob pogledu na gorje nesrečnega naroda Zapustil si poprej ta dolinski svet in zlate vinske griče, po katerih prepevajo — granate in šrapneli, mesto veselili škrjančkov. Odšel si nazaj v planinski raj. kjer spavaš večno spanje na bregu tvoje ljubljene Soče. Sanjaš o svoji — devi. katero si ljubil i z srca globin. o Sloveniji in vprašuješ svitle milijone, če se še kedaj povrne naša zvezda. — Preko tvoje gomile drve divje tolpe laških vojakov, uničujoče vse pred seboj.---- Grmeči topovi na Slemenu, Kolovratu in Dreških brdili sipa- jo strašno jekleno točo, na pogorje veličastnega Krna, na trge, vasi ; in selišča ob Soči. Kri teče v potokih krog zgodovinske Dantejeve jame. kjer je pred davnimi leti, božanstveni italijanski pesnik Dante. sedeč na skalnati steni, vžival nebeški čar divne romantične narave in zamislil svojo "Divino Comedio." Naša domovja so porušena in požgana. Polja so poteptana in uničena. Prekrasne vinske gorice, briške, kraške in vipavske, edino življenje tamošnjega pr~-j bivaLstva, so pokončane. In Gorica. — naša slovenska Niča. — je v razvalinah. Nekdaj i srečno naše prebivalstvo, je sedaj gladno, raztrgano — se potika po tujih deželah, brez strehe kakor preganjana zver.... Prekleta vojna! Tisočkrat prokleti tisti, ki so jo izzvali in vsilili človeštvu! Kaj pišejo begunci iz Italije? Že mesece priobčil je naše časopisje navdušene članke, posnete iz nemških in avstrijsko-patriotičnih listov, v katerih popisujejo razni poročevalci špartansko hrabrost Slovencev in Slovanov ob Soči proti Italijanom, za "presvitlega" Prohasko — in ''domovino.'' ■ Niti z besedo ne omenjajo strašnega gorja starčkov, mater in otrok, : vdov in sirot borilcev, ki so padli za germansko gospodoželjnost na raznih bojiščih. Kaj briga patriote gorje, da se le zmaga in uniči "sovražnika." Zadnje čase mi je prišlo v roke več pisem iz katerih se da sklepati. da je večina prebivalstva z desnega brega Soče interniranega j v Italiji, kjer uživa "gostoljublje sovražnika." — medtem, ko se njihovi očetje in sinovi borijo na življenje in smrt proti njemu. — O prokleta ironija! Zločinski nemški pandurji. ki vladajo v Slove niji že petnajst mesecev z najkrutejšim nasiljem, so lagali in slepili goriško ljudstvo, da ne pride do vojne z Italijo, češ, da se bodo poravnali diplomatičnim potom. In ljudstvo jim je verjelo. Evo vam i nekoliko odlomkov iz raznih pisem: nm in celemu društvu sv. Barbare. Kdor se ne bo udeležil te seje, bo plačal kazen, kakor določa postaja : izvzeti so samo bolniki in oni, ki deliijo na omenjeni dan. S sobratskim pozdravom Josip Orehovec, tajnik. POZOR, PEČLAEJI! Potrebuje se p> mož za drva delati. Delo stalno za dve leti, gozd lep :n ra>teč. Plača od kvar-ta iT? 1.35. notri pa gre vse. Oglasit" se pri: •John Jančič. Box 113. Clarendon, Pa. (27-20—11 IŠČEM SVOJEGA BRATA Na kak način se izplačuje podporo oziroma odškodnino? f'onavadi se izplačuje vse podpore v obrokih in to v takih obro-i kot je dobival pokojnik oziroma ponesrečenec svojo plačo. Če .je dobival dotičnik plačo vsaka dva tedna, dobiva tudi podporo • i 1 dva tedna. ("e je bil plačan na mesee, dobiva tudi na mesec podporo. Seveda, odškodnino se lahko plača tudi naenkrat, če to odobri državna komisija. Ce hoče ponesrečenec ali njegovi nasled-i.du dobiti podporo ali odškodnino naenkrat izplačano, morajo na-vesti natančne razloge, zakaj to zahteva. Če namerava prosilec od-potovati i/ Združenih držav, je dovolj tehten dokaz, da se mu pod- Skale, pošta Klodič, občina Grmek, Italija. 'Dragi brat:— Tvoje pismo me je koneeno vendar našlo. Nahajamo se še vedno ob Idriji pri beneških Slovencih, (našteva celo vrsto družin iz Avstrije). Hoteli so nas poslati dol v južno Italijo, kjer bi zagotovo gladu vsi poginili. Prosili smo. da naj nas pustijo pri Slovencih, ker oni še edino čutijo z nami. Za enkrat smo bili uslišani, toda bo jimo se. da nas bodo prej ali slej "lifrali" naprej. Na tvoje vprašanje, kako je moglo priti do tega, da smo internirani v Italiji, ti odgovarjam sledeče: I — Dne 22. maja se je vršil na goriškem poslednji vojaški nabor za vse mošk, kar jih je dotedaj ostalo še doma, od 17—52. leta. Potrdili so skoraj vse, še celo "kruljave" in polublazne. Vsi potr-djeni so bili vpoklicani takoj, le po slovo se jim je ie dovolilo iti na tek oderovor. Ali si moreš predstavljati, kako nas je zadela ta novica. Stikali smo vsi zmešani okrog po temi, brez vsakega cilja. — Končno sve se oblekle z materjo, vzeli malo kave, sladkorja in ene šunko z seboj. Vse ostalo sve morali pustiti. Ko sve prišli na tr<* pred cerkvijo, je bila tam že skoraj vsa vas. Vsak je imel le tolike seboj, kolikor je mogel vzeti v največji naglici. Živina je bila vs;;. izpuščena iz hlevov in je mukala okrog. Prešiči so cviiili in letali krog1 vogalov. Ženske in otroci so jokali, možje so kleli: bilo je kakor sodni dan. — Avanti via Italia I — se je culo povelje laškeg i častnika. Bilo je nepopisno žalostno, ko smo zapuščali našo drago domačo vas. Vsak si je mislil: — Bojr ve. če se bomo še kedaj povrnili. I Ali. uboge matere, kako so se mi smilile. Po dva otroka so icsle v naročju in marsikatera še tretjega pod srcem.... Paljkovka je porodila dete prejšnji dan, toda morala je iti iz postelje, v hladno i j noč. Revica je umrla na poti. brez vsakega usmiljenja. Iz Prevala i smo še enkrat vzeli slovo od predragega Ročinja. potem smo šli j solzami v očeh proti Kambreškemu* Na Moeilskem vrhu so frčale granate z divjim tulenjem. V smrtnem strahu smo šli naprej proti Idriji. V Trbelj — Tribil —■ smo prišli ob treh popoldne, kjer sve si šele kuhali zajuterk. V Trblju sve bili z mamo skupaj samo dva dni. Vrnila sem s< v. nekaterimi Ročinci nazaj k Idriji po živino, kamor so jo prignali ' Italijani. Prišedši v Podrske, so nas zajeli carabinerji — orožniki — inj nas gnali v Prapotno, kjer so nas zaprli v hleve, da smo ležali na golih tleh. Med nami so bile tudi matere, ki so imele svoje može in ^ otroke v Trblju; 14 dni ni nihče vedel za nas. Iz Prapotnega so nas' gnali v Albano, kjer so nas spet zaprli v hleve. Bili smo tako umazani. da še uši niso hotele več stati pri nas. Iz Albane so nas tirali j v Videm — Udine. — kjer so nas imeli 14 dni. V Florenci smo se j mudili dva dni, kjer se nam je še precej dobro godilo. Potem smo j "romali" proti "večnemu mestu". Rimu. kjer smo prespali no." na golih kamenitili tleh. kakor se to spodobi "grešnim" kristjanom. Sedaj sem v Noli, denarja nimam, čevljev nimam, raztrjrana sem vsa. Za življenje mi dajo vsaki dan 70 eentesimov — 28 krajcarjev. — naj živim žnjimi kakor hočem v tej draginji. Ako se me ti ne usmiliš, bom morala poginiti. Mraija Malnič. Kaj pripoveduje beneški Slovenec. Slovenec iz Sovodenj. okraj St. Peter ob Nadiži, mi pripoveduje takole: — Doma imam dve hčere, stare 18 in 16 let. Starejša študira v ' Vidmu za maestro — učiteljico, — mlajša je na domu. Ko se je vnela vojna med Italijo in Avstrijo, sta se nahajali obe v avstrij- j ski vasi Livk pri sorodnikih. — (Livk"je skupina vasic; Livk. Go-J lobi, S tur m i in Ause) v kobariškem okraju, med ravanskim in ma-ajurskim pogorjem. Matajur (Monte Maiore). 2.200 m visoka gora, z prekrasnim razgledom na furlansko nižino, gorjnjo Italije, ra, z prekrasnim razgledom na furlansko nižino, gornjo Italijo. Na vrhu te gore kipi visoko proti nebu. veličastni monument, katerega so postavili beneški Slovenci 1. 1900. Stal je nad 200.000 lir. Ko so naši vojaki zasedli Livk. so zahtevali od prebivalcev, da tremi leti mi je pisal iz Calumet, naj pustijo vse, kar imajo iu se takoj izselijo v Italijo. Prebivalstvo I Mich., in njegov naslov je bil: se je temu uprlo in prišlo je do masakra, v kojem je bilo ubitih ( Cedar St. Sedaj ne vera kje talijani aretirali in odgnali v nahaja. Prosim cenjene rojake. FRANKA OSOLIN. Doma je iz vasi Nošec, pošta Radomlje, okraj Kamnik. Pred mnogo mož, žen in otrok. Ostale so Italijani ujetništvo. Med vjetniki se nahajajo tudi moje hčeri. — če prav ste Italijanki. — Kje sta zaprti ne vem Še sedaj? Iz Gradeča se mi piše. da so Italijani streljali ljudi na Goriškem kakor zajce, ker so bežali pred njimi. * Človeštvo se trudi, da bi olajšalo bedo in gorje nesrečnim evropskim narodom, v kojega so ga pahnili zločinski potentatje.. le mi amerikanski Slovenci smo popolnoma brezbrižni. Nihče se ne ga ne, dasi umira gladu na tisoče nesrečnih sirot v domovini. Mi čakamo. Česa?.... če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, aii naj se pa sam javi, ker poročati mu iinam več važnega iz starega kraja. Kdor mi naznani pravi naslov, dobi $10 nagrade. Pisma naslovite na: Mary Osolin, e/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York Cit.v. (20-27—11) I . ..i dom. Na nabor sem moral iti tudi jaz in to pot že vtretjič. Ker sem mislil, da ne bom ušel — pickelhavbi, sem poslal par volov v Gorico na trg po nekem sosedu, da mi jih proda, da bom imel vsaj J nekaj kron za "rajžo" v vojno. Jaz sem se sicer vojni izmuznil tudi , vtretje, ali moj sosed, ko je čul v Gorici, da je Italija napovedala 1 vojno, je pustil vole na trgu — in zbežal brez denarja. Kateri me-1 sar je bil tako srečen, da je dobil moje vole zastonj, najbrže ne bom • izvedel nikdar. | Da je napovedana vojna, smo izvedeli šele tedaj, ko so prišle ■ prve straže italijanske armade k nam. Morali smo zapustiti domovja, obleko, živež, sploh vse, kar smo imeli in iti v italijansko vjetništvo. Le živino kar smo imeli, so nam dovolili odgnati seboj. Našega gorja ti ne morem in ne smem popisati. Le toliko ti rečem, da ne moremo živeti ne umreti. — Pozdrav! Nevesta mi piše iz Duzega, občina St. Leonardo. Italija, sledeče. — Po treh, jako slabih letinah, je letos kazalo izvanredno dobro. Posebno sadno drevje je bilo izvanredno obloženo z božjimi darovi, kakor že dolgo ne. Kljub vsem grozotam vojne, strahu in trpljenju, smo upali, da nam ne bo treba stradati. Pa prišlo je dru-gače. Zapustiti smo morali dom in vse, kar je v zvezi žnjim. O večni , Bog. s kakšno težavo smo obdelovale ženske z otroci polje. Sedaj je vse uničeno, vse pokončano. Mi bomo mrli gladu in žalosti, j Štirinajst dni smo se skrivali pred Italijani v skalnatih dupli-' nah. v gozdu. Ko so nas našli, so nas poslali v Benečijo. Nekaj ži-' vine sem prodala Italijanom, pol zastonj, pol za denar. Tri krave še imam, dve sem dala v rejo beneškim Slovencem, eno imam še pri s" ; bi za mleko otrokom, k me pa stane vsak dan eno liro. Italijanska vlada nam da vsaki < rideset dekagramov moke in deset dkg riža. Še po to moramo ti štiri ure daleč v Podske, (blizu Furla- j jiije ob Idriji) vsake štiri dni. Vse naj bi še bilo. ko bi vedela le za j 'moža, kje se nahaja, ali je še živ? Otroci me vprašajo: kje je ate. i kedaj pride, a jaz jim ne vem odgovora.... Ali ni to nekaj stra I šnega ? — Tukaj nas j'e več družin pri enem gospodarju. Živimo nekako I skupno življenje in delimo poleg druzega tudi gorje med seboj. — ' Mnogo naših beguncev se nahaja v Trblju. Gnjklovici. Oblici, Po ' licali in po drugih sosednjih vaseh. Nekatere so gnali globoko deli .'v Italijo. Otroci ne vedo za stariše, stariši ne vedo za otroke. Mno-| go otrok in odraslih je že pomrlo od glada, strahu in trpljenja. — .'Neizmerno ste srečni tisti, ki ste v Ameriki, ne pozabite na naše gorje--------Marija. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Greensburg. Pa. Marija Kovač $1. Moon Run. Pa. Valentin Kralj 50<:. Pueblo, Colo. Rev. Ciril Zupan šl. Po 50f: Frank Slak, Mary Novak, Steve Ogulin in Mary Jakelj. Po 25č: Mary Papiš. Joe Rus, Fr. Ru. Anton Nose, John Frontelj, Anton Jeršin. John Širjak, Rudolf Gole, Joe Skube, Anton Meglen. Frank Križmau, Mary Zupančič, Francis Raspet in Frank Jare. 20e Anton Štupnik. 15c Anton Prelesnik. Po 10e: Joe Gruden. John Torašek iu Gabrijela K ga n. Rojaki, pomagajte revežu, ki je v resnici potreben podpore! Popravek. V predzadnjem izkazu darovalcev iz Berwick. Pa., se ima glasiti: Father Donkar, Mrs. Shem 25f. Mrs. Pollack je nabrala svo- to £3.50, ne pa $3.25. kol je bilo i : napak poroeano. Dopisnike opozarjamo, da naj i pišejo že vsaj imena in številke I jasno in razločno! I Uredništvo, i______• GLAS NARODA, 27. NOVEMBRA. 1915. EP Jugoslovanska SE Katol, Jedneta a In icorpor irana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOT A. •LAVNI URAJD2HX&J nediednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way oi box «1, 1**3* dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertol Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VEHOVNIZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, TC»r.n JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O* POROTNICI: FBAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Springs, Wyo. ft. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, WuL POMOŽNI ODBOR: JOBEPH MERTEL, od društva av. Cirila In Metoda, Iter. %, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jeruia, Iter. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovenes, Iter. 114, Ely. Minn. Vb! dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna poliljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oaftralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Franc Koritnik in njegova družina. Roman Romanov. (Nadaljevanje.) pravil in legel tiho v posteljo. Luna je posijala skozi okno, mesečina se je razlila po sobi, in Franci je mislil na domačo stran, kako sije luna po zelenih holmih, pc šumečih šumah.... Ej, ljubi dom. kako te srce zaželi in kako zahre-j peni p<> tebi. kadar je človek v tujiui!. .. . Polagoma so tekle ure naprej, in "V prvo"', je rekel oče in jo je vp vassal, koliko hi bilo stanovanje. I Franci je zatisnil oči. Se je bil šum Povedala mu je in potem so se do- m smeh v sosednji sobi, ali Frail-govorili. Prinesla sta tja kovčeg V1 je biI tistc"a ve£era truden iu in sta ga postavila na tla v maj- zasPal- lini polmračni i/.bi. I Tisoč podob je šlo mimo njega. Franci je stopil k oknu in je {Glej, in tam je videl sebe samega, pogledal doli. Skale, sive in o-1 kako «el s težkim bremenom grom ne, daleč liavpik. in spodaj .svojo težko pot. Znoj je lil po o-čisto v dolini reka, temna iu mirna I brazu, krivil se je hrbet, sušilo se kakor jezero. | je telo in pobešene so bile oči. In Odšla sia zopet in ^ta se ogla- j prišel je "mimo neznan človek, brez sila še pri lastniku dijaške kuhi- bremena in lahkih korakov, roko nje Po ponižni prošnji je milostno |m« Je dal na ramo in ga je ogo-sprejel fanta in mu dovolil hoditi |v<»ril: — Umrješ na potu; obrni opoldne na kosilo. jse!.... Ali dvignile so se oči in "Host.' pripeljali kaj...." j pogledale so v dalpavo, daleč tja "Živeža, g.ispod. krompirja, re-j'ia strmino. Tam je bilo lepo, pol ]»', zelja. O, boni pripeljal.... Sa-1 nebes je bilo tam, in Franci je strelno i<■ po jiii prosim, da bi mu da- s—.2f Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci Na valovih južnega morja (—.IS Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerik«, yes, t^.8« PrihajaS Pregovori, prilike, reki Prst božji t—.2« Sandevou* Revolucija na Portugalskem ■—.2€ Senila Stanley v Afriki t=a.S8 Sherlock Holmes, 3., 4., 9. in 6. svciek po fc^.SS Sveta noč t— .£§ Srečolovea t—.M Strah na Sokolskem gradu, 100 Bvezkov $5.09 Strelec trr.28 Sanjska knjiga, y«lika Štiri povesti Tegetthof t—.25 Vojan na Balkanu, 13 »ve«. $1.3ft Zlate jagode, vea. t—.CS Življenja trnjeva pot t—.g« Za kruhom .2? Življenje na avstr. dvorn aH Smrt cesarjeviča Bud alfa (Tragedija v Meyerlingu) -— SPILMANOVE POVESTI; 1. cv. Ljubite svoje sovražnik« r—.&B 2. av. Maron, krščanski deček 4. EV. Praški judek (—.2® 5. ev. Arumugan, sin indijskega kneza tr-.23 7. ev. Sultanovi sužnji ^.£9 8. ev. Tri indijanske povesti 9. ev. Kraljičin n«čak 10. ev. Zvesti sin 11. ev. Rdeča in belo jrfe- nica .52 12. ev. Boj in zmaga t—.Sš 14. ev. Prisega huronskega glavarja t-r.Sfi 15. ev. Angelj 8užnj«y .80 16. ev. Zlatokopi t—.31 18. ev. Preganjanje indijanskih misionarjev .8$ 19. ev. Mlada mornarja t=:.Sf TALIJA. Zbirka gledaliških Iger: Brat sokol t^i.21 Pri pusčavniku «—.28 Raztresenca Starinarica (—.20 Županova Micka t—.M Idealna Tašča t^.2« RAZGLEDNICE: Newyorske, a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po e—.33 ducat po t— Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali —.82 ZEMLJEVIDI; Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in yieh drugih držav po *—.19 —H —.58 $1.5* OPOMBA: Naročilom Je prilo žiti denarno vrednost, bodici t f* torini, poštni nakaznici, aH poštnih Poštnina je sd vs«9 ž* mftpMHi . GLAS NARODA, 27. NOVEMBRA, 1915. Slovens ko katoliško E= B ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Ink orporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: FrfrJiKHliilk: JOŽEF P ETER NE L, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Piu II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rook Springs, Wyo. Tmjulk: JOHN TEEBAN, Box 7U7, forest City, Pa. II tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box C37, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP 7.AEAR. 1004 North Chicago St- Jollet, 111 VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAHAN iVEC, 900 Chlcagt; St., JoUet, 111. NADZORNI ODBOR: PrMtednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St., PittBfcurtfi. Pa. I mdzornik: JOHN TORINČ, Box 622. Forest City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh. Pa. ];i. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Iealer Ave., Cleveland, OMo. POROTNI ODBOR: Pre- »ednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kau». L porotnik: MARTIN ŠTEFANOlČ, Box 78, Franklin, Kana II. porotnik: MIHAEL KLOPČlO, 028 Dav«on Ave., B. F. D. 1* 6ram-field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Brid*«port. O, 1. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. U. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj m i»ošlljaJo L Ujnikn Ivan Telbaa. P. O. Bor 707. f oreart City, Penna. Društveno fclastlo: "GLAS NARODA" NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTI. ; te besede, odličen "Sokol" in te- Cdiikovanja. Srebrni zaslužni lovadee ter sploh mož, ki ga je kri/i'r na traku limbrostue sveti-' vsak spoštoval in rad imel, kdor nj, sta dobila infant. rista 98. p« s- ira je poznal. Kako radi so ga polk l Anton Tomee in Marko imeli tudi vojaki, to ve vsak, kdor Pavlin. — Srebrno hrabrostno je ž. njim služil, svetinjo 1. razreda >o dobili: pod-| Umrl je na Dunaju v starosti des-tnik '.>7. pešpolka I .j ude vit T5 let višji štabni svetnik in bivši I*t > '_:••!j. stražmojster o. dragon-1 višji nadzornik državnih železnic sK.-ii polka Feliks Podlesnik,! inžener Ferdinand Klemenčič, ki M,; i, r 14. dež. orož. zapo-jima v Ljubljani več sorodnikov ! ■: i v,, Fran IVtek, podde^et-'in je vsem v najboljšem spominu. 7. j><■ -polka Kupert Dovjak.' Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug in je bil med drugim tudi častni občan ribniški. Truplo so prepeljali v Ljubljano in je pokopali v rodbinski rakvi. Imenovanje. Notarskim substi-1 utoni v Logatcu je bil imenovan notarski kandidat Mihael Pintar v a/ padef je na boji- in je začel tam uradovati d:ie 1. novembra. tsapi-r 10. s;*.pei*skega bataljona Josip Lesa k, lovec T. lovskega bataljona Fran Jalovec, korporal 7. toj>ničarskega polka Anton Veh-tie. narednik 11. domobranskega pešpolka Fran Uril, rezervni kadet domobranskega pešpolka (justav šeu). korporal 4. domobranskega pešpolka -Mihael Ivanuša, rezervni kadet Fran Krasnik, narednika Peter Kuapič in Fran Koren 156. ernovojniškega bataljona, rezervni praporščak 30. ernovojniškega bataljona Alojzij Bravniear (pa-. )r:iii Fran Saga, Josip Lašič in Feliks Kralj ter iufanterista Florijan Flčar in Josip Kos, vsi 27. domobranskega pešpolka; infanterista Rok Osojni k in Andrej IVrdnik 4. domobranskega poš-polka. — Finančni nadpaznik Josip Mustin je dobil za hrabro ve-denje pred sovražnikom srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda. —-Paznik Ivan Xaman je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda in bronasto kolajno. — Nadpaznik Henrik Brajnik je dobil bronasto hrabrostno kolajno. — Poslednji trije imenovani služijo na Primorskem. KRANJSKO. Vcjaska vest. Za štabnega narednika pri domobranskem peš-polku je imenovan Josip Roje. Pchvalno priznanje vojaškega zapovedništva v Gradcu je bilo izrečeno umirovljenemu stotniku Juriju Podlipuiku njegovo u-spešno delovanje kot poveljnik oddelka rekonvah scentov domobranskega pešpolka št. 27. Žrtev vojne. Odvetnik v Trstu. r< zervni nadporoenik dr. Janko Šavnik, ki je bil, pred kratkim na srbskem bojišču zadet v glavo iu v pleča, je umrl v bolnišnici v Stari Pazovi na Hrvatskem. Bil je pri vojakih že od začetka vojne in se šele pred nekaj tedni mudil r?» kratkem dopustu v Kranju in v Ljubljani. Polu zaupanja v pri-bodnjost se je vrnil na južno bojišče, kjer ga je dohitela smrt. Pokojnik je bil iz veleugledne ua-rodae rodbine 1.00 od ti>oč važnega. Tvoj brat Andrew Mili el č i č. R. F D. 17. Box 144. MeCIellandtown. Pa. (26-2!)—11 t EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol razprava proti dr. Antonu Pugli-j bloka od Union postaje na desni esiju, c. kr. notarju in podžupanu j strani W. Michigan St. štev. 413. čevljev za žagati loirse. Vzemite železnico do Johnson City. Termin od tain pa do Pensaeola. N • ;it Carolina, in 4 milje proč sem pa jaz. Joseph Požar. Box 25. Pensaeola. N. C. v Dubrovniku obtoženemu radi političnega delovanja. Obtoženca, ki je sedaj interniran v Griinau na Gorenjem Avstrijskem, je zastopal odvetnik dr. Ziliotto. Dr. Pugliesi je obsojen na 300 kron globe. Dovoljen lov. Dalmatinsko na-mestništvo je sporazumno z vojaško upravo zopet dovolilo lov. ki je bil z odredbo 12. avgusta sploh1 prepovedan. Loviti pa se ne sme na otokih iu na bregu tri kilometre v notranjščino. Kdo ve za mojega sina FRANCA DE BEVC ? Doma je iz Bezulja-ka štev. 34. pošta Begunje pri Cerknici. Pred tremi leti je bil v Strainght, Pa., in od takrat mi ni še nič pisal. Prosim ga, da se naj usmili svoje uboge stare matere in ji olajša trpljenje. Če pa kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani. — Frančiška De-beve, Bezuljak št. 34, pošta Begunje pri Cerknici, Kranjsko, Austria. (26-29—11) Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABON. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okorelost in nefib-čcost sklepov in mi- šic Pristni prihaja v zavoju, kot ie naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor' varstveno znem ko. — 25 in 60 centev' i v lekarnah ali na-1 ravnost od F. AD. RICHTER & CO. jJfJ 74-80 Wishiajton St. New York. N. Y. Mr. OTTO PE2DTR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila Upravništvo Glas Naroda. VABILO NA SEJO Slovenske Delavske Zadružne! Zveze, katera se vrši dne 28. novembra v slovenski dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh. Pa. Radi važnosti te soje se vabi k obilni udeležbi vse člane, kakor tudi one. ki žele pristopiti. (26-27—11)_ ^ Odbor. NAZNANILO. Tem potom opozarjam vse člane društva sv. Barbare postaja št. 8 v Johnstown, Pa., da se vrši 5.| decembra glavna seja, pri kateri| bomo volili nov odbor za bodoče j leto. Pri zadnji seji je bilo skle-" njeno, da se mora član gori imenovanega društva udeležiti seje in ako izostane, mora plačati v dni-', št ven o blagajno 50č; izvzeti so le^ bolni in oddaljeni člani. Z bratskim pozdravom Josip lutihar. tajnik. I t', ftr-> ** • . Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIXLL iTortaja belo vino po................ Tr.c. gaiion črno vino po............... 50c. DroSnik 4 pailone za .................... £11.00 A- Brinjevec 12 steklenic za................ ?12.00 „ 4 gallone (sodček) z s.......... $16.00 - Za obilnc^n&ročbo Ee pripnroča Marija Grill, 530S St. Clair At?., N. L, Cleveland, Ohio r dobite "GLAS NAJ5LODA. ikosi vurl mesece dnevno, Liviemži nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NA BOBA" ishaja dnevno na šestih straneh, tusio, da debit« tedenska itrsni t nissecti 156 strani, ali 624 str '.Tli r štirih mesecih. "GLAS NAHODA,r densia dnevno pnrečila s bojissa iz ram« Ji ke. Sedaj ga sleherni dan raspošUjaniG 13,000! — Ta etsviika jasno govori da j# Ust zelo rix?irj»zL Vn osobj« lista ji organixiraao In ipadft v strokovne nnijs. 'v ! riše. Tč-asili so ležali druff pri dru-| donova jt> dobila pred sodiščem gem po celem pokopališču. Navadno so jih prinašali ponoči, čez dan radi streljanja ni bilo mogoče. Eden izmed bolniških strežnikov je šel vsako jutro pogledat na pokopališče, ee so ponoči prinesli kakega mrliča. V tem slučaju je poklical duhovnika iu ue- za to 4 dni zapora. Poštni urad v Marčani pri Vod-njanu (politični okraj Pulj) se je zatvoril s 25. oktobrom. V dostav-ljalni okraj tega poštnega urada spadajoči kraji Marca na pri Vod-njanu, Divisiei, Pineziei, Sariči, Kravaviea iu Stanzia Zeuzerovicli kaj pionirjev in tu smo jim potem so se tem povodom pridelili do- Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo bili poini zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pripravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni sistem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako nerednoat, vzemite TRIINER-J EVO ameriško flizir ireiko ™f To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč, vzdrži organe pri del«, odpravi nervoznost. Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti in klorozi. Cena $1.00 Y lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 333-1339 S. Ashland A v s., Chicago, 111. Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter ; drgnite telo z njim. kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-ralgično. Gena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c. VRNIMO SE. GLAS, NAHODA. 27. NOVEMBRA, 1915. 18 (Nadaljevanje) M;ijor j' rital časopis naglas. Ta jasni glas, kateremu se je poznalo veliko notranje razburjenje, je zvenel kot tiktakanje ure v popolni norni tišini. Prav trotovo se ga je slišalo prav do Paradnega Preeej dolgo časa je trajalo, predno je major vse prebral, nt da bi kaj izpustil. Spominjam se. da je časopis uajprvo poročal. tla je Bonapart«-, sovražnika splošnega blagora. ki je držal sko'/i pet.jn.-ist l«t Francijo v sponah, pobegnil na skrivnem s svojega 0 t o k i t da j«' bil tako drzen, da je stopil na zemljo, ki je vsled njegov.- krivd« zadušena v krvi. Zveste svojemu kralju ter narodu pa so ."<-te odkorakale, da ga primejo. Bonaparte, obdan od vseh si rani, j. pobegnil v gore ter bo v najkrajšem času ujet. Spominjam s.* nadalje, da so glasom izpovedi tega lista vsi mar .šali lir«'/ odlojra dali kralju na razpolago svoje slavne meče. Slavni maršal \«*v. kn.y i/. Moskve, j<> poljubil kralju roko ter obljubil da mu bo privedel Napoleona živejra ali mrtvega. N. to so prišle na vrsto latinske besede, katerih jaz nisem razumel in ki so bih- oeividno namenjene za duhovščino. Od <*as;i do časa «-ni ^li>al za seboj ljudi, ki so se romali časopisu t. r ^ra /asm« !-<>v;di. Ko obrnil jrlavo. setn zapazil profesorja Bur; n-t ter par drnjrih odličnih meščanov, katere se je po onih sto i dnevih zaprlo ter interniralo v Bourges, ker so bili glasom izpove-j di očeta Guldena preveč pametni za te ljudi. I/, v-.-jra te^ra je razvidno, da je molk ob takib prilikah veli-; ku I'.'lj paru. t. n. . e i.ima človek volje biti se za to ali ono stran. Besed, ne pomagajo niti temu. niti on< tuu ter le škodujejo onemu, ki jih i/UKti. N : ij a al-u hujšega pa se je zgodilo proti koncu, ko je pri-■'<■] 'i ii.iij. r o. i r. d be. Prva je določala »ribanja čet, drugra pa je nk;./ ova la vsem Francozom, naj padejo po Napoleonu. ■ j. i/govoril iitie Napoleona.... Kakor rečeno, njegov obraz se je ./pr.-menil ob zadnjih besedah in nikdar v življenju nisem videl k;ij bolj strašnega. Celi obraz ni bil nič drugega kot ena sama gu ha d«>. mi -.o bl.-ste'e v njem majhne oči kot one mačke. Prijel je z-i ' i'*r l i raztrgal na tisoč koščkov. Nato je postal čisto bled, se vzravnal, dvignil svoji dolgi roki ter vskliknil: Viv. ! Kmperenr! — iu to s tako močnim glasom, da nas <'!• ;! « kurja polt. Komaj je izustil ta klie in že so dvignili vsi ča-inik: svoje velike klobuke, potegnili meče ter ponavljali kot iz * 11 i 11 V i ve 1" Kmperenr ! — Bilo je kot da se hoče podreti strop. — Meni p.i v /delo kot da mi je polil nekdo vrč mrzle vode po hrbtu. — Sedaj sem si mislil. sedaj je vse pri kraju____Pa naj pridiga človek takim ljudem ljubezen do miru!.... Zunaj, sr.-di skupine meščanov, pa so ponavljale straže pred mestnimi vrati klic: -— Vive I* Empereur! lii! sem radoveden, kaj bodo storili stari orožniki. Ko so sli-klie . s<, ve natihem splazili stran, kajti tudi oni so bili stari vojaki. ■— licih pa so mu tekle solze in naprej v Sirke in na brado. Seveda, tudi jaz sem zrl tja kot okame- II,-1 ho i... je o. .- (Iuideii potegnil za rokav. Vstal je s svojega stola ter rekel: Jožef, sedaj je čas. da greva.... Za nama je bila dvorana že čisto prazna. Vsi so odšli, da bi ne l.h z; i . teni \ stvar in tudi midva sva se hitro odstranila. Stvar obeta postati nevarna, — je pripomnil oče Gulden, k" ^ korakala preko trga. — .Jutri bo morda nastopila žandar-menja a major in njegovi tovariši ne izgledajo kot ljudje, ki bi P'"iiii kar t .ko prijeti. Vojaki :{. bataljona se bodo postavili na njih stran, ee z.- niso tega storili.... Mesto je v njih rokah. j. i, /misija! o t,-m naprej in jaz sem ;mel iste misli. Doma naju je pričakovala Katarina, zelo razburjena. Povedala sva ji kai - ,i■ dogodilo, miza j.- bila pogrnjena, a nikdo ni imel t<-ka. Potem ko je i/pil oč. (i uideii kozarec vina, je slekel svoje črevlje ter re-k' nato : Po vs.-m lem. kar smo slišali sedaj, ho prišel cesar prav gotovo v Pariz. To hočejo vojaki in tudi kmetje, ki se čutijo ogro-v 11J'11 posest i. To hočejo nadalje tudi meščani, seveda le v si 11 ■ ■'" si j'' "a otoku celo stvar nekoliko premislil ter opustil 1,lisl: 1 vojno. Treba bi bilo tudi. da bi dobra ustava vsakemu zagotovila prostost, ki je največji blagor. To mu želimo v naše dobro in sedaj: — Lahko noč! Ko so sedeli tako ter razmišljali vsak o svoji stvari, so se odprla vrata in vstopila je teta Grete. Sprva je biilo videti, kot da je popolnoma zadovoljna. Z besedami: — Dober dan, otroci, dober dan! — je postavila svojo košaro k peči. — — Vam gre vedno dobro, teta Grete. — je rekel oče Gulden, — Hm. zdravje. — se je glasilo nazaj. Videl sem. kako je stiskala zobe ter imela na licih rdeče pege. Z enim mahljajem je popravila svoje lase, ki so ji silili izpod havbe ter nas nato pogledala enega za drugim s svojimi sivimi lasmi, da se prepriča o naših mislih. Nato pa je pričela s svojim močnim glasom: — Gotovo je ta lopov zbežal s svojega otoka? — Kakšnega lopova mislite, gospa Grete? — je vprašal oče Gulden. ■— — No. saj veste, katerega mislim. — Seveda Napoleona! Oče Gulden se je v spričo njene jeze zopet vsedel k njeni mizi. da na vsak način prepreči prepir ter je delal kot da gleda v neko uro. Jaz sem storil isto. (Nadaljnje m). EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postrefoni. njegovo m XI. Naslednjega dne. na tn-ki petek, ko je bil sej m, je govorilo •■»■i., m. sto le o tem veleva'nem dogodku. Cele kope kmetov iz Al-■mci ; • m Loturingije so prišle v mesto, navidez da prodajajo svoje po!j>ke pridelke, v resnici pa zato, da izvedo zadnje novosti. — Ili, ame!. hi fuks! — poleg tega pa pokanje bičev. Ženske tudi niso ' zadnje. Prišle so spodrencane in z velikimi košarami na glavi. Pogb-d na te j. napotil očeta Guldena k pripombi: — Kako so vsi vazburjeni! Človek bi v resnici mislil, da je že čutiti v deželi duha slednjega. Sedaj ne gredo več sklonjeni in počastnih korakov ter s svečami v rokah! \'Ni bili videti veselega razpoloženja, kar je kazalo, da jim ta trajni mir ni ugajal. Konečno. krog osme ure, se je glasilo iti na tlelo, d oči m je odšla Katarina, da nakupi tedenske potrebščine za kuhinjo. Ob desetih se je vrnila ter pripovedovala: — Moj Bog. vse stoji že na glavi! Poročala je. da hodijo odslovljeni častniki, med njimi major M a Iga rot. po trgu ter med kmeti ter da stiskajo vsem roke s pripombo: — Sedaj je prišlo zopet nekaj življenja v deželo! Pripovedoval je nadalje, da se je v pretekli noči nabilo prokla-niacije Napoleona na županstvo, na vrata vseh treh cerkva ter tudi na tržnice, da pa so jih orožniki zopet odstranili. Z eno besedo: — V>e je v največjem razburjenju. Oče Gulden se je dvignil s svoje ga sede/a ter jo poslušal in jaz sem se obrnil na svojem stolu ter si mislil: Da, to je vse zelo lepo, a sedaj bo kmalu z mojim dopustom vsi» pri kraju. Ker se že vse pregiba, se boš moral gibati kmalu tudi ti, Jožef! Mesto da bi ostal tu pri svoji ženi, boš kmalu zopet vzel v roko puško ter odšel v boj! Ko sem se nato ozrl v Katarino, ki ni niti mislila na grdo stran cele zadeve, so mi prišle zopet na misel povesti o Lipskem, Weissen-fels in Luetzenu in postal sem zelo slabe volje. &Aj pravijo pisatelji, nfenjakl 1» drfarmlkl • fcsjlfl loti »L i iS -i • "Doli z orožjem!" Ta veliki« wHt- fctitsa *le Lev NikelaJevU TslatsJ Jc pisal: Knjigo m kom prebral ln v njej našel veliko koristnega, rpllvs na človeka ln obsega neb roj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla mi^wm Btael al »110 n« svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli ■ orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, dm se bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: celo dobra knjigi. Dr. Lad. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajie poljubih V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosecger piše: Sedel sem ▼ aekea rosda pri Krleglach in sem bral knjigo ■ naslovom "Doli a orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem ta želel, da bi se prestavilo knjigo ▼ tm kulturne jedke, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ Bolah ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki razširjajo Svete Pismo. Ul bi se ne aoglo ustanoviti dražbe, ki bi rssilrjala to knjigo T Henrik Hart! ^ Te Je najbolj etarijlTn knjiga, kar sea Jlli |6aj bral.-. _ 0. Neumann Hefer: — To je najboljla knjiga, kar so jlk spisali ljudje, ki se borijo ea svetovni mir.... Hans Land (na shoda, katerega je Imel leta 1890 ▼ Be r lian) 3 He birr slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Ysakema jo boa p*-nadiL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi HI iaj« krlSemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dnnajewshi je rekel v nekem svojem govern ▼ poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi •pisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Be rta pL Snttnerjeva. Proelmfva_s, posvetite r»ar ar tema dela. la n ni bo nlkdo vei navduševal sa vojno, Ce bo prebral to knjige* GINA M CENTOV. MoreteJte Je prlT Slovenic Publishing Co., ti Cortlandt Street, Mew York City, M. T. JtAXlfANILO. Rojakom ▼ državah Illinois b •Visconsin naznanjamo, da jik ko e obiskal nai lastopnlk € FBASZ MEH kateri j« opravičen pobirati naroi uno za list "Glas Naroda" ln la tajati prnvoveljavna potrdila. Bo «kom ga toplo priporočamo. UpravTslžtro 'Glas Naroda', Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljen-eem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete pri-seljeneem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-zaeijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Eliis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od S. do 10. ure. PO SOB BOJAE3? Najbolj a-•pa?no m a jt/\ z!lo za ic-n-ske in moške. I Ane. kakor ta- ' d i za moSke j tirke in brado. A.ko se rabi to . $ m^ilo, zra- r itejo v 6 te- V dni h krasni, gotti in dol^l lasje, kakor radi moškim krame brke in /^. t^ š' brada in nebo- . — do odpadali in ■ ne osiveli. Revmatlzem. ko#tfbol ali trsanje v to itah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rar.e. opekline, bnle. tare. kraste ln grinte. potne aoge, kurje oči. bmdovico. ozebline t par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brat ispaha rabil, ma jamčim za $5.00. PiSfta takoj po eanlk in knjižim poSiiem »•♦nitj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, O. "GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V BT ZDRUŽENIH DRŽAVAH.— NABOČITE 8E NANJ I ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. )R2AVAH. Veliki vojni atlas % ojskujočih se evropskih držav m pa kolonij-škili posestev vseh yc&sil Obsega 11 raznih semlfeviiijov na 20tih straneh in vsaka stran je lO1^ pri 13*2 palca velika Cena fciiino 25 centov Manjši vojni atlas obsega devet raznih xemtjevMo" na 8 straneh, vsaka stran S pri 14 paleev. Cena samo 16 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Kara otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y r ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa j vojskujočih se evropskih držav, V«lik:ost je 21 pri 28 p«icIH, t =3® Cena 15 centov, flg—i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Daima-cije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani y platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y. V Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do tlobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bnjejo poliljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev "j sorodnikom n znancem v staro domovino? 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. V ta POSEBNI KUPON 1« vreden des« (18) N^i SASSAK CIGARETNIH KUPONOV ako i* ^ t% predloži skupno s devetdesetimi (89) «11 vel ? oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki iu 5 tih HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ aU prt THE &MCKIGAN TOBACCO CO, I V De»t B«oomf St- \ev Vart, S. V Ks. Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. MODERNO UREJENA TISKARNA 6LAS NAflOM 1 £££ VSAKOVRSTNE TISKOVINE ^ IZVRŠUJE PO NIZKIH ■==• CENAH. • * M • • DELO OKUSNO, ■ • e • ■ • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, t s V ! UNIJSKO ORGANIZIRANA. *• • *> M POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y.