LhhJ Glasilo delavcev
pE2| industrije pohištva Stol Kamnik	Leto XXXIV	December 1986

Letošnji Beograjski sejem pohištva je zopet opozori! na vidnejše napredke pri oblikovanju, uporabnosti in kvaliteti pohištva.
Tudi letos je Stol za svoje nove predstavitve dobi! visoka priznanja in se tako kot vsako leto doslej, postavil v vrsto najboljših izdelovalcev jugoslovanskega pohištva.
Na gornji sliki je pohištvo za računalniško delovno mesto Gama 2 arch. Braneta Uršiča in arch. Toneta Bende, nagrajen z zlatim ključem. Primerek je v belem iveralu z masivnimi zaokroženimi nalepki, pohištvo pa se bo izdelovalo tudi v furnirani izvedbi.
V notranjosti številke si bralci lahko ogledajo še druge posnetke in kratke razlage Stolovih letošnjih predstavitev na Beograjskem sejmu. Vse pohištvo je razstavljeno v razstavnih prostorih upravne stavbe in na ogled vsakemu, ki ga zadeva zanima.
Na našem novem pohištvu se vidijo sveže smeri v oblikovanju, ki izdelke približajo sodobnemu človeku.
Posebna zanimivost našega paviljona na sejmu je bila tudi izredno lepa ureditev ambientov. Spremni elementi, ki dajo predstavitvi pohištva nevtralen, vendar izredno pomemben poudarek, so zamisel našega arch. Marjana Kocjana in so prav tako vidni v upravni stavbi.
Oblikovalcem in vsem, ki so sodelovali pri izdelavi novega pohištva, gre priznanje z željo, da se nivo dobrega dela obdrži tudi v prihodnje.
POGOVOR Z BORISOM ZAKRAJŠKOM,
STOLOVIM
DIREKTORJEM
Ob zaključku leta
Marsikaj se med letom zmenimo, marsičesa se tudi ne. Pogovarjamo se o zadevah, ki jih eni jemljejo nekoliko drugače kot drugi. Vsakogar pa v bistvu vendarle zanima, kako stvari v resnici stojijo.
Za letošnjo zadnjo številko Glasila smo za pogovor zaprosili našega glavnega direktorja, Borisa Zakrajška. Zastavili smo nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril.
Velikokrat je slišati, da so v Stolu zadnja leta medsebojni odnosi dobri, delavnost se je izboljšala, osebni dohodki so med najboljšimi v lesni industriji in v občini!
Ugotovitev le delno drži. Menim, da so naši delovni odnosi boljši, ker je tudi poslovanje boljše. Še vedno pa obstajajo v nekaterih sredinah nesoglasja, ki včasih preraščajo hierarhijo, spoštovanje nadrejenosti. Včasih to lahko opravičimo, v večini primerov pa gre bolj za primere subjektivne narave zaradi neuresničenih ambicij podrejenih.
Če osebne dohodke primerjamo s podobnimi organizacijami, potem so na dokaj zadovoljivem nivoju. Če jih primerjamo z našo okolico, so povprečni; če jih primerjamo z našimi željami, so premajhni. Ker pa so osebni dohodki osnova za naše zadovoljstvo in potešitev naših želja, bi bil za večje osebne dohodke potreben večji napor vseh nas.
Tri tisoč delovnih rok vsak dan terja veliko dela. Ati je to delo težko pripraviti in ga zagotoviti tudi za prihodnje?
V zadnjih dveh letih je zanimanje za naše izdelke doma in na tujem večje, kot je bilo v preteklosti. Vzrokov za to je več. Stolovi izdelki so po designu in kvaliteti na dokaj visokem nivoju. Široka je tudi naša prodajna mreža in proizvodni program, ki nam omogoča dober plasman.
Pri tem pa nam širok program prinaša mnogo težav pri pripravi proizvodnje. Problemi so pri nabavi surovin in repromaterialov, kar se pokaže kasneje v dolgih dobavnih rokih. To je bilo posebno izrazito prav v tem letu.
Rekli smo, da bomo v prihodnje manj zidali in več vlagali v posodabljanje proizvodnje.
Morda v tem trenutku moti, da smo z investicijskimi načrti posegli v izgradnjo dveh večjih gradbenih objektov. Gre za prizidek h grobemu razrezu in končno dograditev tozda
2.	Oba objekta sta nujno potrebna, da bi naša proizvodnja v prihodnje nemoteno tekla. Rešiti moramo probleme pri obdelavi masivnih sedežev v tozdu 1 in urediti novo površinsko
obdelavo v tozdu 2.
Skoraj vsa ostala sredstva, ki bodo v tem letu znesla preko 300 starih milijard, so namenjena posodobitvi strojne opreme.
Naš delavec v glavnem ne dela v težkih delovnih pogojih, delo pa mu moramo še olajšati in posodobiti, obenem pa skrajšati naše izde-lavne čase.
Z novimi investicijskimi posegi na področ-
ju strojne opreme želimo izboljšati delovne pogoje, obenem pa tudi povečati proizvodnjo in izboljšati kvaliteto.
Posebej moramo omeniti skoraj v celoti izvedeno rekonstrukcijo na področju izdelave domačega furnirja in novo strojno opremo za izdelavo ploskovnega pohištva.
Jugoslovanski prostor, posebej pa še slovenski, je nakopičen z lesno industrijo. Ali bo v prihodnje še zagotovljen proizvodni material in prodaja izdelkov na domačem trgu in v tujini?
Vsak dan se srečujemo s težavami pri dobavi surovin in repromaterialov. Finalna lesna industrija je prekapacitirana, tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru. Poleg tega se nove lesne tovarne še grade. To se pozna tudi na našem prodajnem področju. V Stolu je treba stremeti k nadaljnjemu razvoju novih izdelkov in k še boljši kvaliteti.
Stolovi delavci so vedno gledali, da so dali delovni organizaciji takrat, ko je upoštevala njihovo delo, dober doprinos. To se vidi sedaj na delovnih rezultatih in poslovanju. Žele, da bi bilo tudi v prihodnje tako.
V zadnjih treh letih smo močno povečali fizični obseg naše proizvodnje; nekaj z večjim številom zaposlenih, večino pa z večjo produktivnostjo. Ob tem smo v zadnjih letih tudi močno pomladili delovni kolektiv. Nekateri vidijo prav v mladih delavcih problem. Prepričan sem, da bodo ti ljudje v dveh, treh letih dali od sebe mnogo več.
Ob iztekajočem se delovnem in koledarskem letu pomislimo, kaj nas najbolj pomembnega čaka v prihodnje!
Naslednje leto bo podobno letošnjemu, če seveda ne bodo na zveznem nivoju za našo delovno organizacijo sprejeti neugodni predpisi. Takšen odliv dohodka na področju izvoza se v prihodnjih letih skoraj ne more ponoviti. Nizki tečaji tujih valut nasproti dinarju so pri nas povzročili ogromno izgubo dohodka in razmišljanje, da bi v naslednjih letih izvoz celo zmanjšali.
Naša še ne uresničena naloga je natančnejše načrtovanje in vodenje proizvodnje. Dosedanje slabosti so posledica neprofesionalnega pristopa pri planiranju v preteklosti.
Voluntarizem, kateremu smo še danes priča, moramo povsod zmanjšati in zamenjati z boljšim in strokovnim pristopom k delu.
Pogovor je pripravil Ciril Sivec
POGOVOR S PETROM BERTONCLJEM, PREDSEDNIKOM CDS
Naši delavci, ki so že bili člani centralnega delavskega sveta, vedo, daje delo v tem najvišjem samoupravnem organu odgovorno. Zahteva tudi temeljito pripravo in posvetovanje v svoji delovni sredini.
Delo CDS je dobro zamišljeno in se v praksi sprovaja že več desetletij. Kako pa to delo vendar poteka, koliko gre našim delegatom za uresničitev nalog, koliko temeljito opravljajo zaupano delo, je vendar vprašanje, na katerega si ne moremo kar tako odgovoriti.
Za pogovor smo zaprosili Petra Bertonclja, predsednika CDS v Stolu, ki je sicer vodja
proizvodnje kovinskih delov našega pohištva, pa tudi izven teh delavnic izredno prizadeven delavec za širše področje svojega tozda, priprave dela zanj in nasploh dobre ureditve proizvodnje, tako v tehnološkem, kot v organizacijskem in planskem smislu.
Tudi za naš pogovor smo s Petrom komaj našli čas. Čakala je delavnica, čakali so poslovni ljudje in je priprava tega sestavka prišla na vrsto šele nekoliko kasneje.
Se člani CDS zavedajo, da je to najvišji samoupravni organ?
Odkar so v delovni organizaciji tozdi, so tudi delegati CDS bolj tozdovsko usmerjeni. Tudi sicer je delo na CDS bolj vsklajevanje tistih točk iz tozdov, o katerih se delegati tam niso sporazumeli.
Delegati CBS se zavedajo svojega delegatskega dela in vedo, daje njihovo delo odgovorno in jim zaupamo.
Kaj je letos v glavnem obravnaval CDS?
Letos so bile tri seje. Prva, na kateri je bil novi delavski svet konstituiran, je bila aprila.
Delavski svet je imenoval IZVRŠILNI ODBOR, razne komisije, ustanovil enote civilne zaščite in družbene samozaščite, obravnaval letni načrt, obravnaval in potrdil periodični obračun poslovanja za četrtletje, polletje in 9 mesecev, obravnaval predloge komisije za inovacije in sklepal o njih. Vsklajene so bile tudi investicije, ki so sicer obravnavane po tozdih.
Kakšna je aktivnost DS po tozdih?
V glavnem so vse samoupravne aktivnosti sprovedene v tozdih. Delavski sveti aktivno delajo, se pravi, da se o posameznih točkah razpravlja in potem tudi sklepa.
Ali imate na CDS kdaj težave s sklepčnostjo?
Letos tega problema ni bilo. Vedno je nekako navzočih tričetrt delegatov. Neupravičenih izostankov skoraj ni. Tisti, ki so resno zadržani, se opravičijo. Na sejah so vedno prisotne poslovodne strukture; vodje tozdov in sektorjev, predstavnik sindikata, koordinator dela ZK in predsednik mladine.
Ali so člani DS v tozdih tudi člani CDS?
Ne! Člani delavskih svetov tozdov so v tozdih posebej voljeni, prav tako pa tudi posebej člani CDS.
Ali je aktivnost članov CDS enaka, kot je bila pred leti?
Ni taka! Vsi smo delavci Stola in ne le delavci posameznih tozdov, za katere se njihovi delegati posebej zavzemajo.
Če točke rešene že v tozdih, se še enkrat o tem ne razpravlja.
Se pozna, da nekateri člani CDS na sejah vedno aktivno sodelujejo in drugi zopet zelo malo?
Je prisotno! Od posameznega delegata je odvisno, koliko je za delo zainteresiran, koliko seje seznanil z gradivom za sejo in koliko se je posvetoval v svoji delovni sredini.
Tako nekateri člani CDS v razpravah skoraj vedno sodelujejo, nekateri pa ne.
Kako poteka priprava točk za sejo DS?
V tajništvu samoupravnih organov se material zbira in pripravi za seje. Predloge pripravi poslovni odbor in druge službe ter organi.
Ali je gradivo za neko sejo pravočasno posredovano članom?
Je! Tudi na DS tozdov se obravnava podoben material in so tako delavci s problematiko seznanjeni.
Ali člani točke razumejo?
Gradivo za sejo je vedno pripravljeno v razumljivi, čeprav zgoščeni obliki. Na seji pa so posamezne točke tudi razlagalci, ki zadeve še dodatno obrazložijo in odgovarjajo na morebitne nejasnosti.
Je bil primer, da se v čem niste mogli sporazumeti?
Letos tega primera ni bilo. Razprave so vedno tehtne, neposredne in zato tudi seje hitro končane.
Kot predsednik CDS se vedno trudim, da vsak delegat komentira o točki, o pomembnem, ne pa o čem drugem, kar bi zadevo oddaljevalo. Vedno je treba iti v srž problema.
Je vse, kar na sejah sklepate, v praksi uresničeno?
Na vsaki prihodnji seji je podan pregled sklepov prejšnje seje. Tedaj se vidi, koliko je uresničenega. Če kaj ni, je podana obrazložitev, zakaj ni bilo in tudi povedano, do kdaj bo.
Kakšno je sodelovanje CDS z drugimi samoupravnimi organi in komisijami?
Na izvršilnem odboru se obravnava točke, ki bodo prišle na delavski svet. Izvršilni odbor ni tako številen in seje mogoče o problemih in predlogih natančno pomeniti.
CDS sodeluje z raznimi komisijami, kot je inovacijska, komisija za analitično oceno, stanovanjska komisija, komisija za požarno varnost in še drugimi.
Kakšno je sodelovanje CDS s Stolovimi vodilnimi delavci?
Dobro! Kar delavski svet sklene, se spoštuje. Tudi ni ovir za delo delavskega sveta. Delavskemu svetu se pomaga, da se zadeve razčistijo in so vsakomur razumljive.
Velike gospodarske težave so spremenile nekdanje medsebojne navade in odnose med ljudmi. Se te težave poznajo tudi na sejah DS?
Mi teh težav nismo toliko občutili. Naše delo in poslovanje je dobro vodeno. Problemi so pravočasno zaznani in je ustrezno ukrepa-no. Tako Stolovi delavci v primerjavi z drugo lesno industrijo v zadnjih letih nismo okusili tistih problemov, s katerimi so se drugi nujno soočili.
Delavec v naši delovni organizaciji čuti neko socialno varnost. Osebni dohodki so bili vsake tri mesece povišani.
glasilo
3
Gradnja prizidka ob grobem razrezu je po enem mesecu dobita skoraj dokončno obliko. Gradbenim delavcem je šlo do sredine decembra, ko je nastal ta posnetek, vreme zelo na roko!
Če bi bilo stanje v delovni organizaciji seveda drugačno, bi bile temu podobne tudi seje delavskega sveta. Drugače bi potekale in drugačne probleme bi obravnavali.
Kot predsednik CDS veš, kaj bi morali v prihodnje spremeniti ali izboljšati?
Spremembe, ki naj bi jih zakon o združenem delu doživel, naj bi bile, da bi imel DS pri odločitvah večjo veljavo. Na zborih delavcev se predvsem govori o osebnih dohodkih, o drugem veliko manj.
Delegati naj bi aktivneje in zavzeteje prenašali mnenje svojih delovnih sredin, ne pa večkrat le svoje mnenje.
Kdaj bo sedaj prva seja delavskega sveta in kaj boste na njej obravnavali?
Bo pred koncem leta. Podana bo prva ocena o letošnjem poslovanju. Pogovarjali se bomo tudi o razdeljevanju stanovanjskih kreditov in pomoči staršem za njihove otroke za šolo v naravi.
V samoupravnih organih že veliko let aktivno sodeluješ?
Odkar so tozdi, sem sedaj prvič predsednik CDS, pred tem pa sem bil že večkrat. Poleg svojega rednega dela sem opravljal najrazličnejše samoupravne funkcije.
Kaj bi rekel za naše samoupravljanje? Ali pridobiva na zavesti in kvaliteti?
Začetna zagnanost prvih delavskih svetov je popustila. Tedaj so ljudje več žrtvovali za drugega. Zato pa je seveda potrebno prostovoljno delo, ne le skrb za lastni zaslužek. Takega dela, kot je samoupravno, se ne da plačati.
Posamezni delegati so seveda tudi sedaj dobri in aktivni in verjamejo v skupno sporazumevanje in načrtovanje.
Sistem je odvisen od ljudi, od nas.
Kot vsako delo, seje treba tudi na delegatsko delo dobro pripraviti, skratka delati. Zadeve morajo biti človeku razumljive in mora mu iti, da bo tisto, kar je zares dobro, tudi uresničeno.
Če pride delegat le na sejo in dnevnega reda ne pozna, se vidi, da delo ni opravil. Ni
se posvetoval s sodelavci, ni informiral svoje sredine, niso izoblikovali dobrega predloga.
Bi želel za konec pogovora in ob koncu leta še kaj dodati?
Vsem članom CDS želim v prihodnje uspešno delo ter uspeh in srečo v prihodnjem letu!
S predsednikom CDS Petrom Bertoncljem se; je sredi decembra pogovoril
Ciril Sivec
Work factor v Motniku
Nenehno zaostrovanje gospodarskih odnosov, boj za tržišče in potrebe po izvozu nas silijo k boljši organiziranosti, sodobnejšim tehnološkim postopkom in racionalnejši izrabi delovnega časa.
Zgornja misel je vodstvo Industrije pohištva »STOL« pripeljala do sodelovanja z Birojem za industrijski inženiring ISKRA - ZORIN, katerega delovno področje je tudi metoda merjenja dela po WORK FACTORJU. Na osnovi njihovega strokovnega elaborata in priporočil smo z 2. decembrom 1986 pričeli v obratu proizvodnje kovinskih polizdelkov Motnik z uporabo delovnih norm vnaprej predvidenih časov po sistemu WORK FACTOR.
Za lažje razumevanje metode vnaprej predvidenih časov je potrebno odgovoriti na vprašanje: Kaj je WORK FACTOR? Ukvarja se z oblikovanjem in merjenjem dela. Temelji na delovnih faktorjih, kar pomeni, da delo analiziramo in časovno ovrednotimo. Ovrednotimo ga s časovnimi standardi, kar pomeni, da je za enak gib povsod potreben tudi enak čas. Delo je v bistvu kombiniranje vseh gibov. Časi trajanja oziroma standardi za te gibe so določeni s snemanjem velikega števila delavcev pri različnih delih. Ovrednotimo vsak gib, ugotavljamo nepotrebna gibanja in najbolj ekonomično razporedimo delovno m e s-
Našim delavcem, upokojencem, vojakom, zunanjim sodelavcem in vsem, s katerimi sodelujemo, ob novem letu 1987 zdravje, srečo, zadovoljstvo in uspeh pri delu.
to. Posledica ekonomije gibov je lahko znižanje stroškov.
WORK FACTOR sistem predvidenih elementarnih časov nudi mnoge prednosti, ki so:
1.	Zgrajen je na temelju proučevanja dela, ki je zahtevalo večletno natančno delo velike skupine strokovnjakov, tako, da se časovne vrednosti posameznih gibov tesno približujejo vrednosti povprečne svetovne populacije.
2.	Časovne tabele omogočajo redno določanje časa, potrebnega za neko delo.
3.	Vsakdo, ki pozna analizo in pravila sistema, razbere metodo dela, zaporedje gibov in vse druge značilnosti dela.
4.	Analitik lahko s študijem in analiziranjem dela določi potek dela. Vsak gib lahko vnaprej časovno ovrednoti ter tako določi čas izdelave, še predno neka proizvodnja steče.
5.	Čas je element stroškov, če poznamo čas dela vnaprej, lahko tudi vnaprej in računamo, kakšni bodo stroški.
Z uporabo WORK FACTOR-ja merjenje dela zapusti področje presojanja z osebnega vidika in postane organizirano merjenje dela.
Obstoječa metoda REFA s kronometrom (štoparico) pove samo, kako dolgo rabi delavec, da opravi delovno operacijo, ki mu je določena. Ne pove pa, kako dolgo naj določena operacija traja. Sistem WORK FACTOR pa ne proučuje človeka, ampak delo. Analitik časa ni prisiljen, da presoja ali ugiba o storilnosti delavca (ali je počasen ali hiter), zanima ga, kakšne gibe mora delavec napraviti.
V obratu proizvodnja kovinskih polizdelkov Motnik seje bilo potrebno najprej odločiti za proizvodni program. Odločili smo se za del programa MODUL - stranic, ki vsebuje obdelovanec - kovinsko cev 100 x 25 mm. Ta varianta predstavlja največje možne gospodarske in tehnološke učinke. Delovne stop-
nje so razporejene ena za drugo, gradivo se giblje stalno v enakih količinah, delovne stopnje so med seboj časovno vsklajene in predmet dela se giblje v smeri določanja po neki logični neposredni poti, možna je večja specializacija vključenih tehničnih sistemov. Kratki pretočni časi omogočajo majhno potrebo po deponijah in skladiščih. Dani so tudi vsi pogoji za dobro kakovost, saj v kratkih časih odkrivamo posamezne pomanjkljivosti proizvodnje.
Z odločitvijo o izdelavi samo programa MODUL pa se moramo zavedati, da smo se lotili izredno občutljivega sistema. Tehnologija nujno zahteva zagotovitev zanesljive, pravočasne dobave kvalitetnih in kvantitet-nih kovinskih cevi 100 x 25 mm.
Velika pridobitev je tudi stroj za uporno varenje z večjo zmogljivostjo, kot je bila pri obstoječem CCL varenju.
Ob začasni razporeditvi delovnih sredstev (stalna bo ob novem prizidku), smo pričeli z uvajanjem vnaprej predvidenih časov. Privajanje je potekalo s kratkim sestankom z delavci, kjer je bilo razloženo privajanje in način nagrajevanja (OD).
Oddelek za študij dela je pripravil tehnološke postopke, analize in risbe polizdelkov. V nadaljevanju realizacije projekta se je pristopilo k preverjanju posameznih čistih časov in pogojev dela, kot so predpisani v časovnih analizah. Sproti so se realizirali predlogi izboljšav, spremembe metode dela in tehnologije ter oblikovala delovna mesta.
Metoda WORK FACKTOR z novimi spoznanji zahteva urejenost in organiziranost dela. Nejevolja se pojavlja predvsem pri ljudeh s slabimi delovnimi navadami. Sistem WORK FACKTOR naj bi bil predvsem pravičnejši glede storilnosti, saj omogoča in daje zagotovila, da delavci za dosego norme vložijo enako truda. To pomeni, da ne more nekdo, zato da doseže delovno normo, bolj delati kot ostali.
Ignac Juntez
POGOVOR Z JANEZOM GOLOBOM, DIREKTORJEM SEKTORJA ZA PRIPRAVO PROIZVODNJE
Po pogovorih z nekaterimi Stolovci ni težko priti do ugotovitve, da si razna dela v skupnih službah predstavljajo precej poenostavljeno. Zadnje obdobje je sicer to miselnost spremenilo, ker je skoraj vsakemu našemu delavcu razumljivo, da v težkih pogojih poslovanja tudi dela v skupnih službah ne morejo biti enostavna, lahka in opravljena brez posebnega naprezanja za kolektiv.
Sektor za pripravo proizvodnje ali kot ji po domače rečemo priprava delaje področje, ki v tako veliki delovni organizaciji, kot je naša, zahteva maksimalno angažiranost, dobro dogovarjanje s službami in delavci v delovni organizaciji in prav tako tehten odnos z vsemi tistimi ljudmi, ki hočejo kupiti naše izdelke, to je naše delo.
Pripravili smo pogovor z ing. Janezom Golobom, direktorjem sektorja za pripravo pro-
izvodnje v Stolu. To delo sicer opravlja šele od letošnjega aprila, kar je za tako zahtevno področje kratka doba. Ker pa tov. Golob pozna Stol z vseh strani (bil je strokovni delavec v inženiringu in direktor tozda 2), mu ni bilo težko v kratkem času osvojiti probleme priprave dela, jih s sodelavci pričeti reševati in izdelati načrte za daljše obdobje, ko naj bi se na tem tako pomembnem in zahtevnem področju še marsikaj spremenilo.
Med izredno pomembnimi vprašanji, ki jih bomo v tem sestavku skušali na kratko predstaviti in obdelati, je gotovo vprašanje medsebojnih delovnih odnosov, ki naj na prvo mesto postavljajo delo, iskreno željo za dobro proizvodnjo in resnično osvojitev tistega, kar nam je na razpolago, ne pa medseboj nega prepričevanja, od katerega ni koristi, pač pa izgubljanje sile v nič. Sogovornik je zadevo ponazoril: vodja proizvodnje naj vzame proizvodnji plan za svojega, delavec v pripravi dela pa delavnico za svojo.
Kaj je pravzaprav priprava proizvodnje?
V proizvodnem ciklusu je začetni del priprava dela. Delo je treba pripraviti in ustvariti določene tehnične pogoje; treba je vedeti, kaj bomo delali, koliko in na kakšen način.
Kako je mogoče za tako veliko delovno organizacijo kot je Stol vedno pripraviti delo, da gredo izdelki potem na trgu v denar?
Težko! Obstajajo starejši in sodobnejši načini. Sodobnejše načine je lažje uveljaviti pri serijski proizvodnji, pri večjih količinah. Tam, kjer se meša veliko število različnih izdelkov z različnimi kombinacijami, nastane stanje, ki ga človek zelo težko zmore. Npr.: v stolarni smo v letu 85 izdelali 72 različnih tipov stolov. Če to razporedimo skozi celo leto, je bil vsak tretji dan v izdelavi nov stol. Ti stoli so imeli še različne variante.
Nekateri artikli tečejo v proizvodnji neprestano, drugi se izdelujejo v točno določenih količinah!
V tozdu 1 je masovnejši izdelek modul. Aktivno je treba voditi tudi to proizvodnjo. Izdajajo se nalogi, določajo količine.
Pri nasprotnem primeru so težave v pripravi dela večje kot v proizvodnji. Ko nastanejo konflikti na trgu, se pokaže, kaj je dobro. Če neki izdelki ne gredo v prodajo, ukrepamo, spremenimo program.
Kakšna je razlika med sprejemanjem naročil od domačih naročnikov in od tujih?
Na domačem trgu je več načinov sprejemanja naročil in tudi prodaje. Prodajamo serijski program, ki je delan tudi na zalogo, kosovno ali za cele zgradbe. Če so izdelki pripravljeni za široki trg, je drugače: prodajamo v lastnih Interierih ali nastopi posrednik.
Izdelujemo tudi opremo za inženirinška naročila.
Za tuji trg je nekoliko drugače. Posamezni kupci pričakujejo in zahtevajo, da izdelujemo njihove tipe izdelkov, oni jih določajo z načrti in vzorci. Sklepajo se pogodbe.
Alije povpraševanje po naših izdelkih tolikšno, kot je ponudba?
Večje! To je posledica širokega asortimana. To pa je iz poslovnega stališča velika obremenitev. Pri močni konjukturi imamo zato dolge dobavne roke. V primeru zmanjšane ko-njukture pa bi imeli še vedno dovolj dela.
Prostor ob tozdu 2, ki so ga pred nekaj meseci pričeli obdelovati gradbeni delavci, je sedaj že močno spremenil obliko. Zrasli so pokončni stebri in v polnem delu je nadaljevanje gradnje. Želimo si le, da bi bilo tudi v prihodnje vreme delavcem naklonjeno, tako po primernih temperaturah kot po nepreobilnih padavinah.
Pred leti je bil Stolov pisarniški vrtiljak dosežek posebne vrste. Hotel ga je imeti vsak delavec ob pisalni mizi.
Gornji pisarniški stoli so bili razstavljeni na Beograjskem sejmu. So velik napredek tako po oblikovalski kot po uporabni strani.
Za naše izdelke se zanimajo kupci, ki bi kupili večje količine, in ljudje, ki jih zanima le nekaj izdelkov!
Kadar kupca zanima večja količina, ni problem. Količino damo v proizvodnjo. Če je naročilo maloštevilno, izdelke naredijo tozdi glede na pogoje in organiziranost. Držimo se principa optimalnega obsega serije, ki je različen za posamezne PE. Izdelke, ki dopolnjujejo naš program v sklopu koncepta inženiringa, izdelajo tudi naši kooperanti.
Dobavni roki so pomembno vprašanje!
Dobavni roki so rezultat povpraševanja in zmogljivosti. Spreminjajo se različno po programih. Pri pisarniškem pohištvu je ta čas od meseca do meseca in pol. Pri Delti je bil ta rok občutno daljši, zato smo individualno proizvodnjo spremenili v maloserijsko.
Koliko časa preteče od priprave vsakega dela do odpreme izdelkov?
Za stilen stol je ta čas tri mesece.
Za dobro pripravo dela sedaj urejamo zadeve računalniško. Računalnik pa potrebuje dobre vhodne podatke. Na osnovi izhodnih podatkov odloča človek.
Kakšne so zahteve po kvaliteti in kakšna so naša zagotovila?
Na jugoslovanskem trgu te zahteve niso tako ostre, kot jih mi postavljamo. Dobra kvaliteta je prvina, ki nam daje zelo visoko mesto med proizvajalci v naši državi. To moramo obdržati, izgraditi pa moramo boljšo kvaliteto poslovnosti, roke dobave.
Za nove, zahtevnejše izdelke je treba urediti tehnološke zmogljivosti?
Predpisi onemogočajo hitro nabavo nove strojne opreme, zato lahko pri sklepanju poslov računamo le na obstoječo opremo. Razvoj, oziroma sprememba proizvodnega programa sta podprta z uvedbo nove, modernejše tehnične opreme.
Za določena naročila se pri nas določene službe dopolnjujejo?
Naročila pritekajo preko prodajne funkcije.
Podatki prihajajo z dokumenti. Imamo pa tudi neprestane osebne sestanke. Planiranje proizvodnje poteka po različnih časovnih terminih: letni, kvartalni, mesečni, tedenski.
Delavci v pripravi dela morajo biti usklajeni team in biti z vsemi vprašanji na tekočem!
Zlasti morajo poznati stanje zalog izdelkov, osnovnih materialov in repromaterialov, zaloge polizdelkov. Zelo dobro mora biti sodelovanje z obratovodji in mojstri. Treba je najti rešitve s čimmanjšimi težavami.
Tehnološka in operativna priprava sta vsaka svoj del, vendar sta povezani!
Tehnološka priprava izdela tehnološko dokumentacijo (načrti, postopki . . .) operativno skrbi za planiranje na osnovi zagotovljenih materialov.
V pripravo dela spadajo tudi delavnični načrti!
To so načrti celega izdelka, polizdelkov, orodij, šablon, do embalaže.
So materiali, ki jih potrebujemo v proizvodnji, na voljo ter hkrati zadoščajo potrebam?
Res je vsak siol v osnovi namenjen eni uporabi, oblikovanja in izvedb pa je brez števila. Ti stoli z Beograjskega sejma so izredno lepi in elegantni. V pravem okolju bi jih težko nadomestil kak lepši izdelek.
Zelo različno. Z nekaterimi materiali v tem letu ni bilo posebnih problemov (iverne plošče), z drugimi pa so tolikšni problemi, da moramo celo planiranje proizvodnje prilagoditi trenutnemu stanju zalog (materiali za kovinske dele pohištva). To povzroča zelo velike probleme v proizvodnji. Ne moremo tudi kompletirati celotnih naročil.
Katera letna obdobja so glede naročila slabša?
Ko se pripravljajo neki ukrepi, je naročil zelo veliko. Na jesen naročila rastejo, pred novim letom jih je največ. Po novem letu jih je manj, manjša so tudi poleti.
Odprema pa zaradi razporeditve vendar teče. To je izrazit problem prodaje.
Kako se delavci v sektorju za pripravo proizvodnje trudijo, da bi proizvodnja dobro tekla?
Trudijo se po svojih močeh. Delo pa je tako, da terja široko sodelovanje s proizvodnjo, z zelo številnimi ljudmi. Vsem mora iti za zares dobro delo. Vsako drugo prepričevanje, kaj se da narediti in česar ne, so največkrat le pogovori, od katerih ni koristi.
Pogovor je pripravil Ciril Sivec
NOVOLETNE ISKRICE
Naj ne skrbi vas prihajajoče leto, po govorih sodeč bo prvo sveto; božič nam za praznik bodo proglasili, da svoje grehe pred ljudmi bi skrili.
Po žepu cena elektrike vas seka, v prihodnje raje naj vas greje topla deka;
tudi za vaš avto bencin bodo podražili, da z dobičkom bi investicijske neumnosti pokrili;
le v zlatarnah meso boste še kupovali, le redki in korajžni pa na šverc boste klali;
cena hrane šla bo visoko pod nebo
in le redkemu za suho žemljo še ostalo bo;
v gospodarstvu ukrepov bo en kup, ne pa pravega, da rešil bi nas izgub;
trgali od naše plače bodo vse povprek,
pri zdravniku pa drago plačali boste si svoj
lek;
poleg klobase, venca in pa parte, sindikat nabavi vam le smučarske še karte;
tudi delegatski sistem bolj bo zaživel, če le norce za delegate - bo še ujel; na otrocih probali bodo učni nov sistem, na delovnih mestih pa bodo ozdovski problem;
kot vedno bodo tudi za upokojence skrbeli, da ne za drugo, le za golo življenje bodo imeli;
in še mnoge druge čakajo vas kozlarije, kakor da z našo glave skozi zid nekdo rije;
pa vas naj vse skupaj premočno ne skrbi, kot vsako, tudi to leto ima le 365 dni.
REM
Klasično oblikovano pohištvo je bilo v vseh dimenzijah grajeno na pravem kotu. Gornji izdelek, zamisel našega vodje razvoja oblik arch. Braneta Uršiča, se imenuje sistem 90, pa čeprav je pravokoten le v tlorisnem pogledu. V izdelku je sveža zamisel in zaradi nenavadnosti tudi posebna prijetnost.
Naša arch. Alenka Planiščekje za gornji stol na Beograjskem sejmu dobila diplomo beograjskega Design centra.
V stolu je klasičnost in sodobnost in je zaradi tega blizu vsakemu opazovalcu.
Lepa stola in miza z letošnjega sejma pohištva v Beogradu. Stoli so udobni, miza je sestava lesenega ogrodja in steklene plošče.
Soa„bni svet teži naprej in hoče tudi v novem pohištvu nekaj čisto novega.
Gornja stola nista za nek majhen prostor, v primernem okolju pa bi prav lepo pristojala.
13 DELAVCEV STOLA PREJELO DRŽAVNA ODLIKOVANJA
V sejni dvorani občinske skupščine je bila pred proslavo v počastitev dneva republike posebna slovesnost. Izročili so državna odlikovanja delavcem Stola, Titana, Ideje in Utoka. Odlikovanja predsedstva SFRJ, ki so jih posamezniki prejeli za svoje delovne prispevke in zasluge za razvoj naše družbe, je izročil predsednik skupščine, tov. Anton Ipavic.
Odlikovanja so prejeli naslednji naši delavci:
BERGANT Slavko, tozd 5 - red dela s srebrnim vencem
DIMITRIJEVIČ Peter, tozd 9 - red dela s srebrnim vencem
JUVAN Franc, tozd 1 - red delaš srebrnim vencem
KEMPERLE Franc, tozd 1 - red dela s srebrnim vencem
KUHAR Janko, tozd 4 - medalja zaslug za narod
OSOLNIK Albin, tozd 1 - red dela s srebrnim vencem
PETERLIN Anton, skupne službe - red dela s srebrnim vencem
POHLIN Franc, tozd 5 - red dela s srebrnim vencem
RAZDEVŠEK Milan, tozd 9 - red zaslug za narod s srebrno zvezdo
ŠTROS Olga, tozd 1 - red dela s srebrnim vencem
ŠTEBE Franc, tozd 1 - red dela s srebrnim vencem
URŠIČ Branko skupne službe - red zaslug za narod s srebrno zvezdo
VIDMAR Terezija, skupne službe - red dela s srebrnim vencem
Vsako priznanje, še zlasti državno odlikovanje, pomeni le skromno pozornost glede na to, kar posameznik prispeva delovni organizaciji in družbi kot celoti. Vsekakor pomeni priznanje tudi ožji in širši okolici sodelavcev, hkrati pa pomeni obvezo za nadaljnje delo. Na enem mestu je nemogoče predstaviti vse odlikovance, prav pa je, da vsaj enega od njih povprašamo po občutkih ob podelitvi.
Pogovarjali smo se s tovarišem Milanom Razdevškom, direktorjem Interiera v Ljubljani.
Če strnemo samo nekaj izrečenih misli, moramo ugotoviti, da Razdevšek sprejema odlikovanje kot član zelo dobrega kolektiva v vsem času svojega dela v Stolu. Po njegovem prepričanju lahko posameznik doseže pomembne uspehe, ko ima okrog sebe dobre sodelavce in tov. Razdevšek je imel srečo, daje vedno delal v takem krogu, v katerem se je dalo dobro delati. To hkrati pomeni, da gre ob odlikovanjih priznanje tudi bližnjim sodelavcem in celotnemu kolektivu; ne gre za trenutno delovno okolje, temveč za daljše obdobje dela, za kar je odlikovanje navadno dodeljeno. Ob tem naj dodamo, da odlikovanje, »red zaslug za narod s srebrno zvezdo« ni njegovo prvo družbeno priznanje. V času svojega dela in ustvarjanja je prejel celo vrsto priznanj na področju kulture, športa in družbeno političnega dela v tovarni in izven nje.
Ob prihodu v Stol leta 1954 je tov. Razdevšek svoje delo razumel širše - ne le kot delo v času obveznih osmih ur, saj se je takoj aktivno vključil v kulturne in športne organizacije, kasneje pa v družbeno politične organizacije in samoupravne organe.
Njegov odnos do ljudi in kulture seje pozitivno odrazil že ob prihodu v tovarno, kjer gaje že v času razgovorov za delo v Stolu zanimalo, katere kulturne in športne organizacije delujejo. To njegovo zanimanje ni bilo formalno, kar je nemalokrat dokazal. Kot organizator in udeleženec raznih kulturnih, športnih prireditev (kot so npr. Lesarjada) in folklornih prireditev, raznih dramskih iger, recitacij na proslavah, kegljanja, nogometa je vedno zagovarjal načelo, da seje vsake aktivnosti treba lotiti resno, srčno in z zadosti volje za uspešno realizacijo.
Kot dolgoletni delavec Stola meni, da nam tudi danes ne bi bilo treba žalovati za vsako izgubljeno uro, ki bi jo namenili skupnemu delu na kateremkoli področju. Morda so bili prejšnji časi bolj naklonjeni kot so današnji, vendar bi mladi morali biti nosilci gospodarskih in družbenih dogajanj.
Kot vidimo, je razlogov več, da je tov. Razdevšek prejel državno odlikovanje. Pri tem pa je sam prepričan, da je v Stolu še veliko njegovih sodelavcev, ki imajo delovne in druge zasluge, na podlagi katerih bi prejeli odlikovanje.
Sonja Zorn
OBISKALI SMO STOL
V petek smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v tovarno Stol.
Ko smo prišli do vratarja, smo šli v koloni v proizvodnjo. Najprej smo si ogledali skladišče surovin. To so deske in plohi, ki jih predelujejo v končne izdelke. Posušen in razrezan les obdelujejo v polizdelke, kar pa je treba veliko truda. Iz polizdelkov oblikujejo končne izdelke, ki gredo v prodajo. To so mize, stoli, pisarniška oprema, omare. Te izdelke prodajajo na domačem in na tujem trgu. Ogledali smo si tudi razstavni prostor Interier. V tem prostoru so bile razstavljene dnevne sobe, kuhinje, otroške sobe in spalnice.
Nato smo odšli na avtobus in se veseli vrnili domov.
Irma Potočnik, 4.a razred
SMETI V KANTE BI NOSILI
Spet se bliža novo leto, vse v belo bo odeto.
Ko pa pride spet pomlad, pokaže smetnjaški se zaklad.
Ko bi vsi se potrudili, smeti v kante bi nosili, bilo vse bi čisto, ko sonce posijalo bo.
Marija Lamberšek, tozd 2
Velja za tiste z denarjem in one brez denarja, za poročene in »ledig«, suhe in manj suhe, moške in ženske, najbolj pa za močno »firbč-ne«.
OVEN
Po nebesnem znamenju sodeč ste močno zaletave sorte človek, zato v prihajajočem letu pazite na svojo glavo, saj ni tako trda kakor mislite. S sodelavci se boste dobro razumeli, le ob plači se boste med seboj grdo gledali - »fovšarija«. Vaš kritični letni čas je pomlad, saj se zelo hitro zaljubite, toda pomislite malo na leta. Vaše zdravje bo zadovoljivo, ne pa odlično. Ne mislite preveč na nov avto, saj je predrag. Barva, ki vam pristaja, je rdeča, srečna številka pa 14.
BIK
Z2.lt. - 10.5.
Lahko ste veseli, da ste rojeni v tem nebesnem znamenju, kajti pomlad je najlepši letni čas, pa čeprav je solata zelo draga.
Močno se boste morali potruditi na delovnem mestu, ker nekateri od vas pričakujejo mnogo več. Za vas so zelo nevarne osebe z modrimi očmi in blond frizuro - raje se spomnite na svojega partnerja. Veliko finančno preizkušnjo boste doživeli poleti na počitnicah, zato velja opozorilo, da bodite skromni. Čaka vas tudi nekaj nahoda, saj ste spom-ladanci bolj mehkužni. Vaša barva je rumena, srečna številka pa 16.
bVOJOKA
Že narava vas je obdarila s tem, da zelo radi živite v družbi, saj dvojčkom ni nikoli dolgčas. Dobro pa bi bilo, da se vsaj v službi malo zadržite in se manj spogledujete, ker to lahko pride na ušesa nepravi osebi. Nikar se ne razburjajte zaradi drage elektrike, lahko zbolite na živcih, bolniška pa je slabo plačana. Pazite se predvsem v zimskem času, saj vam lahko spodrsne, in to ne samo na ledu. Doživeli boste nekaj veselja med svojci, zato se potrudite, da bo trajalo čim dlje. Vaša barva je morda, srečna številka pa je zadnja številka vaše avtomobilske registracije.
ii.t. - n.f.
u L
Rojeni ste v znamenju, ki se ga ljudje neupravičeno močno bojijo. Tudi v prihodnjem letu boste dokazali, da ste dober človek, če le hočete. Vaša slaba Stranje trma, zalo bodite malo bolj popustljivi predvsem v svojem delovnem okolju. Ljubezen je vaša velika vrlina, kar pa še ne pomeni, dajo morate razdajati levo in desno kakor do sedaj. Pazite se jeseni, vaš proračun bo močno zaškripal, zato si pravočasno ustvarite rezervo - seveda v devizah.
Z zdravjem ne bo težav, izogibajte se le kavi, saj že mnogo drugih stvari skrbi za vaš visok pritisk. Poda se vam vijoličasta barva, srečna številka pa je dan vašega rojstva.
LEV
Leve imajo najraje zaprte v kletki, pa naj bo to zakonska ali železna. Ne obnašajte se kakor vaš živalski soimenjak, ker vi niste kralj med sodelavci. Pazite na svoj hitrovrteči organ -jezik. Včasih se raje malo ugriznite vanj in ne vtikajte nosu, kamor ne sodi. Za zdravje vam ni potrebno skrbeti, le malo več volje rabite za težave. Obetajo se vam zelo prijetne počitnice, zato si že zdaj pripravite garderobo.
Preveč se razburjate zaradi previsokih cen, pomislite, lahko bi bilo še dražje.
Vaša barva je siva, srečna številka pa je številka vašega tekočega računa.
DEVICA
-iS- 9.
V prihajajočem letu se ne skrivajte več za svojim nebesnim znamenjem, ker niste tako nedolžni, kakor se vam zdi.
Prilagodite se vašim sodelavcem in mnogo lažje boste živeli. Naj vas ne zapelje oseba, ki ima lep avto, saj gaje kupila na kredit. Zimske počitnice so nekaj čudovitega, pazite pa na ceno smučarskih kart in na mavčne obloge.
Zdravje ni vaša šibka točka, toda AIDS ne izbira svojih žrtev, zato pazite.
Barva, ki vam je že naravno všeč, je bela, srečna številka pa je '87.
					r
TEHTNICA		STRELEC			VObNAR
23. h - n-n.
u. 4. - n. 2.
V prihajajočem letu je zadnji čas, da prenehate tehtati svoje prijatelje oziroma sodelavce. Nemogoče je, da bi bili vsi okoli vas po vaši volji. Vseeno pa boste lahko tehtali, saj se vam obeta nekaj dobrega, toda zvezde ne povedo razločno - ali v obliki denarja ali krompirja.
Zamislite pa se nad svojim zdravjem. Dnevno se mučite, da bi ga spravili na tla in le vaš močan organizem vas rešuje. Počitnice boste preživeli v naravi, ki je vaš zaveznik.
Najlepše se vam poda kombiniranje črne in bele barve, srečna številka pa je 39.
_________n
5K0RPI3ON
Vaše nebesno znamenje pride najbolj do izraza na sestankih oziroma v družbi. Svoje nasprotnike pikate premočno. V letu '87 pazite, da se ne pojavi nekdo, ki ima v sebi več strupa kakor vi.
Še naprej vas bo močno motila ekološka katastrofa, ki se dnevno razvija okoli nas.
Tudi zaljubite se težko, ker vas v mesecu ljubezni moti bolno drevje in zelenje.
Vozite se čim manj z dvigalom, kajti potrebujete mnogo kondicije za beg pred nenapovedanim partnerjem svojega šverca.
Izbirajte samo žive barve, pozornost pa posvetite številki 66.
Svojo, z nebesnim znamenjem dano dejavnost, uporabljajte na lovu in ne med živalskimi vrstami v horoskopu. Pred vami je naporno, toda pestro delo, od vas samih pa je odvisno, kako se boste razumeli s sodelavci. Najlepše trenutke boste preživljali ob koncih tedna, saj ni več delovnih sobot in je časa na pretek.
Glede zdravja se raje odpovejte nočnim lumpanjem in partnerjem mlajšim od sebe.
Finančno vas bodo prizadeli sklepi ZlS-a, toda potolažite se lahko le s tem, da niste sami v tem kaosu.
Vaša barva je dolarsko zelena, srečna številka pa je številka vašega zavarovanja.
KOZOROG
23.42. - 20.4.
Ljubite višave, previse in divjo naravo, toda pazite, zelo malo je potrebno, da s svojo zadnjo platjo malo pretrdo trčite z materjo Zemljo.
Prihajajoče leto bo za vas leto velikih sprememb, ki bodo bolj in manj vesele narave. Na vaš saldo v banki bo močno vplivalo hitro drsenje dinarja, zato vam zvezde narekujejo, da igrajte Loto, kajti le tako boste lahko ujeli inflacijo.
Zdravje pa čuvajte in se malo več potrudite zanj. Zavedajte se, da ni vsa rešitev v tabletah in toplih čajih.
Najlepši ste v nežno modri barvi, številke pa izbirajte med rojstnimi datumi svojih najbližjih.
Kljub temu da ste mojster v ravnanju z vodo, se kaj lahko zgodi, da vam le ta pride do grla - tedaj pazite, da ne bo prepozno za kakršenkoli ukrep. Do svojih sodelavcev bodite bolj odkriti, saj vas oni visoko cenijo, vi pa jim ne dovolite, da vam to dokažejo.
V novem letu vas pričakuje mnogo veselja, istočasno pa mnogo dela, katerega pa boste zmogli brez nadur. Devizni zakon dela vam v prid, saj pridno nabirate zelence in ostale trdne valute. Zdravje bo spremenljivo kakor vreme, toda brez večjih težav, izogibajte se le preveč mastnemu mesu.
Podajo se vam umirjene barve, srečna številka pa je vaša ulična številka.
_______n
RIBI
Zaradi draginje ostalih vrst mesa je vaše zelo cenjeno in pazite, da vas kdo ne ujame na svoj trnek. Pričetek leta bo za vas zelo naporen, toda naval bo proti pomladi popustil. Ne spogledujte se kar tako povprek, raje se posvetite osebi, ki vam lahko pomaga. Sanje o novem avtomobilu bodo ostale še naprej sanje, kajti plačo prejemate v dinarjih.
Najlepši letni čas za rojene v znamenju ribe je jesen, ko je dosti tekočine, v kateri mora riba tretjič plavati.
Zdravje se bo obnašalo kakor sreča na lotu, pazite pa na hladne noge.
Odenite se v rumeno barvo in igrajte na številko 12.
REM
»Veš, da zadnje dni v letu ne bom hinavski. Če se celo leto nisva razumela, se tudi sedaj ne bova.«
»Celo leto s temi ljudmi ne govorim. Za novo leto se normalno pogovarjamo, potem se pa zopet držimo.«
»Za novo leto se ga bomo zopet napili, pozabili na vse, kar je bilo narobe v starem letu in stopili z dobro voljo v novo leto.«
» Včasih je bil ob koncu leta v tovarni hec. Pili smo in plesali. Tudi »povšertanc« je bil vmes.«
»Kaj bo vendar po novem letu?« Nič! Zopet bomo hodili na »šilit«, zopet bomo čakali na plačo in veseli bomo, če ne bo premajhna.«
» Vedno je želel v pokoj. Sedaj, ko je v pokoju, pa gleda na mlajše in pravi:, Vam je lahko, ko vam ničesar ne manjka'.«
Prave predstavitve našega pohištva na sejmih ni brez izdelkov iz rednega programa.
Ker so marsikateri od teh izdelkov preživeli veliko let in celo desetletij in jih je mogoče najti v tisočih in tisočih domovih, imajo pred novitetami prednost, čeprav v tem trenutku ne pritegnejo tolikšne pozornosti.
Cirkel garnitura je pohištvo z lanskega sejma pohištva v Beogradu. Kako izgleda v resnici, si jo zopet lahko ogledate v desnem razstavnem prostoru upravne stavbe.
Sedežno pohištvo mora v osnovni oblikovalski zamisli izhajati iz tega, ali bo namenjeno manjšemu ali večjemu prostoru.
Arch. Menka Planišček je za sejem pohištva v Beogradu narisala gornja, nekoliko večja primerka.
»Ja, dve leti bom hodil. Na staro leto bom šel, vrnil pa se bom šele drugega ali tretjega.«
»Novoletni prazniki so zelo lepi. Kot tudi drugi prazniki. Tedaj ni treba delati!«
»Če smo celo leto skupaj delali, bomo šli pa še skupaj pit!«
»Sedaj za novo leto bo dobro kot lani, vendar bo potem do petnajstega hudo - kot lani.«
DIT V TOVARNI POHIŠTVA INTERIER NA ČEŠKEM
Društvo inženirjev in tehnikov je v letošnji jeseni organiziralo strokovno ekskurzijo v tovarno pohištva Interier v bližini Prage. Obisk je bil zelo zanimiv, njegov popis pa bo gotovo tudi za naše delavce.
Interier je mlada tovarna, saj je v današnjem obsegu začela poslovati leta 1978. Njihov proizvodnji program obsega proizvodnjo lameliranih plošč ter pohištva. Tovarna ima preko tisoč zaposlenih delavcev. Direktno v proizvodnji je 450 ljudi, v režiji je 278 ljudi; tehnični kader, ki ga ne vključujejo v režijo, šteje 162 strokovnjakov, v strukturi pa imajo še 82 ljudi za pomožni kader. Številke sem namenoma navedel za primerjavo z našimi razmerami. Iz podatkov lahko razberemo, da se je na Češkem režija še bolj razbohotila.
Tovarna je razdeljena v tri enote: Kemija -proizvodnja lameliranih plošč, proizvodnja pohištva in skupne službe. Vsa proizvodnja je vodena preko računalnika Tesla - domače proizvodnje. Centralni tehnični center v Pragi direktno vodi proizvodnjo preko sistema terminalov. V strojni opremi je precej uvoženih strojev. Tako smo lahko zasledili stroje znanih firm Friz, Wemhoner, Homag, Not-tmayer in drugih. Nad dragimi uvoženimi stroji so opozorila o smotrnem ravnanju z njimi in navedbo višin investicij v deviznih kronah. Laminate izdelujejo v vseh vrstah imitacij furnirjev palisandra, teaka, mahagonija, bora, smreke in drugih. V bližnji prihodnosti nameravajo uvesti »soft« površine, ki bodo imele še boljši izgled, še bolj se bodo približale izgledu naravnih furnirjev.
Laminate izvažajo predvsem na Švedsko za tudi nam znano firmo »Ikea«, skoraj polovico proizvodnje pa namenjajo izvozu v Sovjetsko zvezo. Uvažajo predvsem iz ZR Nemčije in sicer predvsem melamin in specialna lepila. Povedali so, da imajo večkrat večji uvoz od izvoza, se pravi, neugodno izvozno - uvozno bilanco.
Precejšen poudarek dajejo kontroli kvalitete, ki kontrolira dnevno proizvodno laminatov. Laboratorij ima dva dela, tehnološki in analitični laboratorij. Z vhodno kontrolo kontrolirajo iverke, potem pa lamelirane proizvode. Vzorcem preizkušajo mehansko-fizi-kalne ter kemične lastnosti. Pri proizvodnji pohištva smo opazili nekaj zanimivosti. Odmične spone ne privijačijo, temveč jih lepijo s posebnimi lepili. Pripravo vijačnega materiala, spon, ključavnic in ročajev nameravajo avtomatizirati.
Vse pohištvo odpremljajo v demontiranem stanju in s tem privarčujejo pri stroških za transport.
Še nekaj besed o njihovi organizaciji. Dela imajo normirana, če je preseganje normativov konstantno višje, napravijo korekcijo. Dela so kategorizirana. Osebni dohodki se povišajo, če cel odsek izpolni plan pred zaključkom periodičnega plana.
Tisti, ki ne dosegajo normativov, dobijo tudi do 30 % nižje OD. Izrednim delavcem lahko glavni direktor odredi povečanje oseb-
nega dohodka. Za delavce, ki delajo v eni izmeni, je tednik dolg 42,5 ure, za večizmensko delo pa le 40urni tednik. V sklopu mednarodne pomoči so v njihovih obratih na praksi delavci iz različnih držav kot Vietnama, Kube, Poljske in drugih.
Po ogledu njihovih proizvodnjih obratov smo si izmenjali prospekte o proizvodnih programih. Čehi so izrazili želje po tesnejšem sodelovanju. Tovarno smo zapustili s prijetnimi občutki. Pri razmišljanju in primerjavi z nami smo lahko zaključili, da tehnološko in oblikovalno zaostajajo za nami.
Preostali del trodnevne ekskurzije smo izkoristili za ogled milijonskega mesta ob Vlta-vi, bogatega z zgodovinskimi znamenitostmi.
Ogledali smo si Karlov most iz gotskih časov, znamenite Hradčane, Loreto, Vaclovske namesty, Staromestske namesty z znamenito praško uro. Zgradbe so iz vseh zgodovinskih obdobij od romantike, gotike, renesanse, do baroka. Na poti proti domu smo si ogledali še plemiško rezidenco Konopište. Najzanimivejša je zbirka orožja in lovskih trofej Franja Ferdinanda, avstrijskega nadvojvode, ki je kasneje prevzel avstro-ogrski prestol. Praga je zares lepa in zato ni čudno, da jo imenujejo kot dragulj v srcu Evrope - zlata Praga.
Za konec naj ponovim misli mnogih, ki so menili, da nam strokovne ekskurzije omogočajo, da vidimo, na kateri stopnji tehnološke razvitosti in dizajna smo, pa čeprav smo tokrat lahko ugotovili, da bi se Čehi lahko od nas več naučili.
Bine Kladnik
ŠTEVEC NA NIHAČI
Po traku delavec plohe rine in jih obrača, da na kose razžaga jih nihača.
Števec z nihačo sodeluje, skupno normo skupini zapisuje.
Na preprost način to deluje, za koga norma je lahko brez muje.
Če ga števec zamika,
ta lahko tudi ročno se premika.
Skupina se za kratek odmor je domenila, po trinajsti uri zanj se odločila.
Medtem nevede je pozabila, da eno moč pri stroju je pustila.
Nevajen takega bil je opravila, trema svoje je naredila.
Številke ušle so mu predaleč, tresoč bil mu je kazalec.
Ob vrnitvi nič kaj bili niso veseli, kaj zdaj z narejeno normo bodo počeli. Lahko nastal bi cel hudir, če ponavljal bi se tak primer.
Števec iz norme se umika, norma spet je od kubika.
Če bo delo potekalo pošten', nezadovoljen ostal ne bo noben.
Franc Ravnikar grobi razrez
Moški pevski zbor Lesnina Sopota Radeče je na koncertu nastopil zadnji.
Naši sodelavki sta mu tako, kot vsem zborom in oktetom, izročili priznanje in se zahvalili
za sodelovanje.
UNILES POJE '86
V naši delovni okolici so pred polovico decembra vabili lepaki, na katerih je bilo na kratko napisano, da bo drugo srečanje Unile-sovih pevskih zborov tokrat 12. decembra v dupliškem Kulturnem domu. Obetala se je zelo prijetna prireditev, kjer se bomo srečali z našimi sodelavci in videli in slišali, kako se znamo v sozdu tudi kulturno udejstvovati in obenem tudi zabavati.
Današnjega gledalca in poslušalca je težko zadovoljiti. Razvajen je z mediji, ki sežejo v vsak dom in mu je zato postalo amatersko petje nekako drugotnega pomena. Velika množica navdušenih pevcev v pomožnem prostoru ob odru Kulturnega doma pa je pred pričetkom koncerta dala vedeti, da se vendar obeta lep večer.
Koncert je izredno lepo povezoval profesor slavistike Tone Ptičar, ki je v uvodu povedal, da ljudi med seboj povezuje in združuje več stvari, med katerimi je delo na vidnem in pomembnem mestu. Ni le mehaničen proces, pač pa tudi zasnova, vsebina in namen, torej tudi sporočilo pričujoče prireditve, revije pevskih skupin sozda Uniles.
Sozd Uniles združuje enajst organizacij lesarske stroke iz vseh koncev Slovenije, pevke in pevce iz te sestavljene organizacije pa od lanskega leta tudi pevska prireditev, ki naj po skupni odločitvi postane tradicionalna.
Prijazna naklonjenost, ki so jo obiskovalci izrazili do nastopajočih, je zgovorno pričala, daje s prepevanjem, ljubeznijo do petja tesno povezan pojem prijateljstva.
Pred pričetkom koncerta je prireditev pozdravil in spregovoril nekaj spodbudnih besed predsednika, Slovenskega sindikata Dušan Kregar.
Na koncertu so nastopili moški pevski zbor Liko Verd, Vrhnika, oktet Marles Maribor, moški pevski zbor Meblo Nova Gorica, oktet Javor Pivka, mešani pevski zbor Svoboda Duplica, Dolenjski oktet Novoles in moški pevski zbor Lesnina Sopota Radeče. Prireditev je pripravila delovna organizacija Stol.
Pred pričetkom koncerta je prireditev pozdravil in spregovoril nekaj spodbudnih besed predsednik Stolovega sindikata Dušan Kregar.
Pesmi, ki so jih zbori peli, v glavnem niso bile narodne, ker smo jih pa v taki interpretaciji že velikokrat slišali, pa so nam zadonele domače in neposredno.
Ob gledanju in poslušanju smo mimogrede pozabili, da pravzaprav gledamo svoje sodelavce mizarje in druge delavce v lesni stroki, ne le izkušene pevce, ki so disciplinirano prihajali na oder, zelo skrbno sledili vsaki kretnji in intonaciji svojega vodje in ob vsaki pesmi dali vse od sebe. Pesmi niso bile več naštudirano gradivo, ki ga je treba na nek način, posredovati gledalcu in poslušalcu, pač pa živa vsebina, ki je zaživela v srcih nastopajočih in nas v dvorani, da smo nehote pozabili na vse drugo in se z vso bitjo oprijeli le pesmi.
Vsi pevci so bili odlični. Vse so dali od sebe tudi pevovodje ter prijetni povezovalec večera.
Dobra urica je minila, in pevci, ki so svojo nalogo opravili, so se vsedali med nas v dvo-
rani in postajali del poslušalstva ostalih nastopajočih, ki so peli za njimi.
Izlila seje zadnja pesem, katero pa so morali člani moškega pevskega zbora iz Sopote Radeče ponoviti. Znašli smo se med vrati dvorane in stopili v trdo noč.
Za nami je prijeten pevski večer z amaterskimi pevci, ki so prerasli amaterski pristop, ljudmi, katerim je lepa pesem in petje pot do lažjega premagovanja vsakodnevnih težav. To so ta večer in za daljše obdobje prenovili tudi v nas!
Ciril Sivec
KADROVSKE
SPREMEMBE
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
V	tozdu Sedežno pohištvo:
-	Pavlovič Stojanka, lesarski tehnik, PE 6, za določ. čas
-	Makše Helena, NK delav., PE 6
-	Cevec Matjaž, NK delav. PE 8
-	Balantič Tomaž, NK delav., PE 8
-	Macura Srboslav, KV mizar, PE 8
-	Gorčan Vinko, admin. tehnik, PE 7, iz JLA
-	Slapnik Srečo, NK delav., PE 7, za določ. čas
V	tozdu Ploskovno pohištvo:
-	Hribar Anton, NK delav., iz JLA
V	tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo:
-	Belina Sandi, NK delav., PE 5, za določ. čas
V	tozdu Sloga Moste:
-	Vister Maks, KV poh. mizar
-	Janežič Miro, KV poh. mizar, iz JLA
V	skupnih službah:
-	Skok Edvard, ekonom, tehnik
-	Stoschitzky Mojca, ginin. maturant, za dol. čas
-	Učakar Silvester, dipl. pravnik
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI
V	tozdu Sedežno pohištvo:
-	Fartek Danica, ginin. maturant, PE 6
-	Burkeljca Stanislav, KV voznik, PE 4
-	Držanič Edmund, NK delav., PE 6, umrl
-	Juhant Darinka, KV prodajalka, PE 8
-	Štrlekar Anton, NK delav., PE 4
-	Žmavc Marjan, elektroinštalater, PE 7
-	Hodžič Nasuf, stroj, mizar, PE 4
-	Erjavšek Darko, NK delav., PE 8, v JLA
-	Poljanšek Mihael, gradbinec, PE 4, v JLA
-	Vrankar Robert, NK delav., PE 8, v JLA
V	tozdu Ploskovno pohištvo:
-	Žagar Anton, NK delav.
-	Benkovič Niko, lesar šir. profila, v JLA
V	tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo:
-	Majdič Marko, lesarski tehnik, PE 5
V	tozdu Sloga Moste:
-	Kropivšek Stanislava, NK delav.
-	Maleš Danica, NK delav.
V	tozdu Tehnične storitve:
-	Smolnikar Matjaž, preoblikovalec kovin, v JLA
V	skupnih službah:
-	Oražem Amalija, višja upravni delav., za določ. čas
Oddelek za delovna razmerja
»Lepo je, da je mož doma. Povem vam pa, da je še lepše, če je na šihtu in imam doma pred njim mir.«
»Dobra delavka je, opravljivka pa še boljša. Mojemu možu je take pravila, da sva se nekaj mesecev samo kregala.«

n
STRAN OD ALKOHOLA
Za praznike ob Novem letu, ko bomo imeli vsi dovolj priložnosti, da si nazdravimo in zvrnemo kakšen kozarček, se mi je utrnila misel, da bi v našem časopisu napisala nekaj več o alkoholizmu.
Alkoholizem je čudna »bolezen«. Človek pije - saj vsi pijejo in le silijo povsod s pijačo - in nekaterim se počasi alkohol vgradi v organizem kot cement v beton. TAKRAT PA JE KONEC. Človek postane odvisen od alkohola, organizem ga začne potrebovati bolj kot hrano, in kliče po njem kot suha zemlja po dežju. Opit človek se počuti prijetno, ne čuti nobenih življenjskih težav in nadlog, zato je razumljivo, da se ljudje radi opijajo.
Bistvo alkoholizma pa ni pitje in pijanost, ampak življenjski problemi, ki jih pitje prinaša s seboj. To so zlasti:
-	alkoholikova družina postaja razrvana, nesrečna, žena živčna, otroci zanemarjeni,
-	alkoholiku se začne krhati zdravje, oboleva mu želodec, jetra in živčevje,
-	postopoma se alkoholik začne obnašati neprijetno in ljudem postaja odvraten. Le zapiti »pivski bratci« in tisti, ki so že daleč na tej poti propadanja, so radi v njegovi družbi, vsi drugi se ga začno obzirno izogibati,
-	končno se začno tudi alkoholikovi problemi na delovnem mestu: slabo dela, utrujen je, pije že zjutraj, nanj se ne more nihče zanesti, dela plave in jih pokriva z enodnevnim dopustom, pri delu je veliko nesreč. Toda problemi na delovnem mestu se navadno začno pojavljati šele po tem, ko je alkoholik že skoraj uničil in razbil svojo družino ter svoje zdravje.
Alkoholikov krog je začaran, nazaj ne more več, če bi še tako rad. Odvisnost je železna zakonitost organizma in dobra volja nič ne pomaga. Vsako prigovarjanje: MANJ PIJ! NE, PIJ! je le izraz nepoznanja zakonitosti alkoholizma. Saj bi rad, pa ne morem! Tudi če bi
kak alkoholik z močno voljo abstiniral, s tem še ni nič rešenega, ker vsi glavni problemi, ki jih alkoholizem prinaša s seboj, ostanejo ali pa se prelevijo v drugo obliko: živčnost, psihosomatsko obolenje, ipd.
Edina možna pot, ki lahko preseka začaran krog alkoholnih problemov, je sodobno zdravljenje alkoholika in vse njegove družine. Ob alkoholiku je namreč obolela vsa družina in zato se morajo tudi skupno zdraviti. To ni zdravljenje z zdravili, temveč skupinski postopek, ker se »zdravljenci« naučijo zdravo živeti, urediti probleme v družini, da postane vzorno skladno, ki jim prinaša življenjsko zadovoljstvo namesto pivskega užitka. Klub zdravljenih alkoholikov jim je potreben, saj je zanje nekakšna protiutež družbi, v kateri se povsod pije. Bivši alkoholik namreč ne sme nikoli več poskusiti alkohola, sicer se mu alkoholno zlo povrne s hujšo silo kot pred zdravljenjem. Tudi sladkorni bolnik ne sme jesti tort, če noče umreti zaradi bolezni.
Od nekdaj je veljalo: »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Zadnja desetletja pa so pokazala prve uspehe pri zdravljenju alkoholikov in njihovih družin.
Alkoholik se lahko zdravi samo skupaj s svojo družino tako, da enkrat tedensko za tri ure obiskujejo posebno terapevtsko skupino ali pa je alkoholik v posebni bolnici za alkoholike in družina prihaja v bolnišnico. Poleg tega pa se tedensko udeležujejo tudi kluba zdravljenih alkoholikov, kjer najdejo sebi primerno družbo dobro urejenih nekdanjih alkoholikov in njihovih družin. Samo tako povezani se lahko nekdanji alkoholiki ščitijo pred javnim mnenjem, kije pitju naklonjeno, da se znova ne zapijajo, ampak napredujejo v zdravem in skladnem življenju.
Samskega delavca in takega, ki nima nikogar od svojcev, da bi sodeloval pri njegovem zdravljenju, ni možno uspešno zdraviti, razen če se vključi z njim v zdravljenje kot »nad-
omestni svojec« nek znanec ali sodelavec, ki ga dobro pozna in je sam urejen človek.
Veliko je tudi alkoholikov oziroma njihovih družin, ki hočejo pri zdravljenju ostati anonimni. Stopite k zdravljenemu znancu in vas za gotovo ne bo izdal, podrobneje pa vam bo opisal potek zdravljenja.
Alkoholik - torej na delo, poglej se v ogledalo! Dobro boš videl, da nisi več to, kar si bil nekoč. Vedeti moraš, da to vidijo tudi domači, sodelavci in sosedje! Veš, da si odvisen od alkohola - sindrom odvisnosti - alkoholu ne moreš več reči - ne.
Štefka Legedič
ŠAH
Ko nastopi mrtvilo v športih, ki poleg ostalih pogojev zahtevajo tudi lepo vreme, se pričnejo množična tekmovanja v šahu. Čeprav smo se tudi med letom udeleževali raznih tekmovanj na republiški in zvezni ravni, pa sta ravno jesen in zima obdobji, ki Stolovim šahistom prinašajo največje uspehe.
Tako smo se 15. novembra zbrali v Jaršah, kjer je bila Papirnica Količevo gostitelj šahovskega srečanja lesarjev, gozdarjev in pa-pirničarjev Slovenije. Prijavilo se je 14 ekip iz Slovenije. Po sedmih urah zanimivih in ostrih borb smo šahisti Stola v izredno močni konkurenci zasedli 1. mesto in s tem osvojili prehodni pokal. V letu 1987 bomo torej gostitelji mi, in upamo, da bomo ob podpori kolektiva tekmovanje vzorno in uspešno organizirali, obenem pa se potrudili, da veliki pokal ostane v naših vitrinah. Igrali smo v postavi: Karnar, Bavčar, Lanišek in ing. Poglajen.
Zmagali smo z velikim naskokom. Kot zanimivost naj omenim, da smo od 42 iger izgubili samo dve. Karnar, Bavčar in Lanišek so prejeli tudi posebna priznanja kot najboljši šahisti po deskah. Končni vrstni red: STOL 24 točk, LESNA Sl. Gradec 22, Papirnica Količevo 21, Papirnica D. Salaj Krško 20 itd.
6. in 7. decembra je bilo občinsko sindikalno prvenstvo posameznikov in ekip. Kot toliko let doslej tudi letos Karnar ni imel dostojnega nasprotnika in z lahkoto je zmagal. Drugi je bil Bavčar SOB Kamnik, tretji ing. Poglajen STOL, četrti Lanišek STOL, peta, edina kamniška šahistka Lapova TITAN Kamnik, šesti Brernec STOL itd.
V nedeljo pa smo se pomerili ekipno. Sto-lova prva ekipa v postavi Karnar, Lanišek, Poglajen in Krivorotov je zmagala, trd oreh nam je bila ekipa Zarje, pa tudi Stolova druga ekipa v postavi Ravnikar, Suhadolc, Brernec in Kerec Vili je bila vsem dostojen nasprotnik. Vrstni red: STOL I, ZARJA, STOL II, SOB Kamnik, UTOK in TITAN. Tekmovanje je bilo precej okrnjeno zaradi izostanka in nepopolnosti ekip.
Zaradi pomanjkanja denarja (ali slabe organizacije) pa se letos nismo udeležili tekmovanj v Šobcu, Rogaški Slatini in Elanu, kjer smo vsa leta dosegali vidne uvrstitve. Prva naloga občnega zbora šahovske sekcije naj bo sestava novega vodstva, ki naj dosledno nadzoruje porabo sredstev in plan udeležbe tekmovanj.
Za šahovsko sekcijo: Stane Krivorotov
Predstavniki hrvatskega republiškega sindikata lesne industrije in gozdarstva so v spremstvu slovenskih delovnih tovarišev sredi decembra obiskali našo delovno organizacijo. Sprejeli so jih naši sindikalisti in direktor splošnega sektorja Silvo Učakar.
Po ogledu proizvodnje v tozdu 1, ob katerem so se tudi kot lesni delavci zelo zanimali za naše delovne pogoje in proizvodno urejenost, so se v sklepnem delu obiska z našimi predstavniki pogovorili o naših sindikalnih aktivnostih in izmenjali mnenja, ki bodo koristna za prihodnje delo.
NOVA SEZONA PRED VRATI
Tekmovanja za svetovni pokal so v polnem razmahu. Nastopajoči so že pokazali, kako so se pripravili na novo sezono in koliko trenutno veljajo.
Organizatorji imajo težave s snežnimi razmerami, tako da tekmovanja potekajo na kombiniranem snegu (umetni in pravi). Kljub temu smo se vsi, ki radi smučamo, že prej pripravljali na sneg. Prve snežinke že naletavajo in nam dajejo upanje, da se bo sezona pričela tudi pri nas.
Program smučarske sekcije je tak kot vsa leta, le da je odvisno od nas, kako ga bomo uspeli realizirati in organizirati.
Poleg tekmovanj bi morali več pozornosti posvetiti rekreaciji in to predvsem smučarskim izletom. Če nam bo uspelo organizirati tudi to obliko, bo novost v programu sekcije.
Seveda pa bomo organizirali tečaje za teke na smučeh in začetne ter nadaljevalne alpske šole.
Tekmovanja bodo naslednja: za pokal DO, Zimske igre Uniles (verjetno na Pohorju), sindikalno prvenstvo občine Kamnik. Tekmovanj se bomo udeleževali tako v tekaški kot v alpski disciplini.
Če bodo v dolini ugodne razmere, bomo veliko časa namenili vedno bolj popularnemu teku na smučeh. Kot zagotavljajo pripadniki teka, bodo tudi letos potegnili tekaško progo v Mostah, v okolici Duplice in Šmarce ter seveda tudi v Kamniku.
Zato naj ta sestavek namenim bolj teku in tehniki.
Vsako leto ima tek na smučeh vedno več pristašev in pridobiva na množičnosti. Samo po podatku, daje v Stolu pred leti teklo največ deset tekačev, lahko ugotavljamo, daje ta številka danes nekajkrat večja in da bo vsako leto več pripadnikov tega športa.
Smučarski tek je gibanje po snegu na lahkih, ozkih smučeh na različno dolgih progah po ravnem ali pa tudi po rahlo gričevnatih terenih. Ritmično in harmonično gibanje, prilagojeno terenu, so značilnosti za tehniko teka na smučeh. Gibanje mora biti takšno, da omogoča racionalno porabo moči. Smučarski tek ni le panoga olimpijskih iger in priljubljeni tekmovalni šport za ženske in moške, ampak v obliki turnega smučanja in izletov tudi ena najbolj zdravih gibalnih terapij.
Za različne terene in prav tako spremenljive snežne razmere se tehnika teka malenkostno razlikuje, čeprav gre v vsakem primeru za harmonično, elegantno gibanje (drsenje) s prenašanjem teže telesa s smučke na smučko. Drsenje ali diagonalni korak je osnovna tehnika teka, se pravi, da je gibanje rok in nog podobno kot pri hoji - desna noga naprej, desna roka nazaj in obratno. Z nogo, ki ni obtežena, se smučar s skrčenim kolenom odriva. Telo je ob vsakem koraku iztegnjeno - od skočnega sklepa na nogi do ramen.
To tehniko bomo srečevali predvsem pri čistih rekreativcih in vseh tistih, ki se zaradi
lepote teka nočejo posloviti od klasike. Vsem tem ni pomemben rezultat, ampak bi radi v teku uživali, klasično tehniko pav tekmovalnem športu izpodriva nova tehnika. Drsalni korak je v teku naredil pravo revolucijo. Zelo je napredoval v hitrosti, izgubil pa je na lepoti in harmoničnemu gibanju, ki je lepo vsklaje-no s terenom.
Vsi, ki ste ljubitelji klasičnega teka in radi uživate v elegantnih gibih, ter ne tekmujete s časom, boste verjetno ostali na svojih sprehodih zvesti klasiki.
Veliko naprezanje ni primerno in je lahko tudi škodljivo, če si ne znamo sami odmeriti prave mere - zato je vsaj v začetku sezone bolj primerna stara tehnika kot nova, ki od posameznika zahteva zelo veliko napora.
Seveda pa se moramo na vsako sezono tudi predhodno pripraviti, tako da v prehodu nimamo prevelikih težav.
Tek na smučeh je šport za ljudi vseh starosti, ki želijo ohraniti ali izboljšati svoje zdravje in življenjsko moč.
Jože Zupin
Zornova Sonja iz ljubljanskega Interiera je aktivna članica našega uredniškega odbora, marljiva pa je tudi kot dopisnica s svojega delovnega področja.
Tudi na njenem primeru se vidi, da dela ni težko opravljati, če se človek zanj zanima, ga veseli in želi nekaj doseči.
Sonji se ob novem letu zahvalimo za njen doprinos!
Spominu arch. Jožeta Plečnika, svetovno znanega slovenskega arhitekta je bila letos namenjena posebna pozornost. Posvečena mu je bila razstava v Parizu in Ljubljani, v naši delovni organizaciji pa tudi posebna skrb!
Po originalnih načrtih in predlogah so naši strokovnjaki izdelali Plečnikove stole in jih tudi poslali na sejem v Beograd. Prizadevanje in pozornost je sejem nagradil s posebnim priznanjem, v katerem je napisano, da je vse pohvale vredno ohranjanje idej in načrtov naših velikih ljudi.
•SSSSS:-:-::-:-::-:::-:-:-:::::-
Plečnikov okrogli stolček je za predstavitev doživel novo izdelavo. Kot velikemu arch. Plečniku, tudi temu malemu njegovemu stolčku ni kaj očitati.
»Včasih smo za novo leto hodili k prijateljem	»Letošnje leto je hitro minilo. To se pravi,
in znancem. Sedaj tega ne delamo več in prav da nam ni bilo tako hudo!« veseli smo, da jih ni več k nam.«
»Pa hvala za vse, kar si mi v tem letu posodil. Če bo vse po sreči, ti drugo leto vrnem!«
»Zakaj bi pa moraI biti za novo leto ravno pijan. A li je tako čudno, če sem kar tako dobre volje?«
»Za zadnji delovni dan v letu me je žena vedno gnjavila, kdaj bom prišel domov - toliko časa, da sem jo na prav tak dan dobil z nekim drugim moškim. - Sedaj je pa mir!«
»Za novo leto bo pa spet tako kot lani. Žena bo šla k svojim, hčerka s fantom, sin s punco, jaz pa s staro druščino - kozarčkom dobrega vinca.«
»Veš, česa sem za novo leto najbolj vesel: Miru pred sodelavci!«
»Ne moreš si misliti, kako se za novo leto lepo razumemo. Kot da bi bili vedno tako dobri. «
Izdaja v 2200 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Mitja RED JA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Boris PLEVEL (predsednik), Ivan REPOVŽ, Diana RUTAR, Andrej PERČIČ, Fani PODGORŠEK, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, sonja ZORN in Ciril SIVEC. Lektor: Tatjana SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: SŠTP Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.