TELESNA KULTURA JE PRAVICA IN DOLŽNOST SLEHERNEGA DELOVNEGA ČLOVEKA IN OBČANA
Predsednik     izvršnega     odboia SlTKS Marjan Kavčič se je rodil 23. februarja leta 1922. Že pred vojno sc je aktivno bavil z raznimi športi, ptedvsem z nogometom, tja do leta 1942, ko je odšel v partizane. Takoj po   vojni   je   opravljal   razne   po-membne družbene dolžnosti. Bil je predavatelj   pri   republiških   sindi-katih, kjer je sodeloyal z Romanom Albrechtom, delal je na ministrstvu za trgovino, bil sekretar zveze bor-cey mesta Ljubijana, organizator I. razstave Ljubljana v borbi (v Moder-ni. galenji) tei leta 1950 pohoda 1. bataljona rajona Ljubljana z zaključ-kom pri spomeniku v Šentvidu, iz katerega se je razvil današnji pohod Ob žici partizanske Ljubljane. Delal je tudi pri notranjem resorju (gospo-darski in klasični kriminal), bil di-rektor poslovne zveze za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana, direktor sa-njopostrežne v Cigaletovi in skla-dišča Metalke. Istočasno je bil pred-sednik mestnega odbora sindikatov za tejcjalno dejavnost, član republi-škega odbora sindikatov, sodnik -porotnik gospodaiskega sodišča, so-organizator pri xseh višjih športnih in političnih piireditvah - od po-
hoda Ob žici partizanske Ljubljane do svetovnih prvenstev, proslave 20-letnice vstaje v Tivoliju itn.
Kaj pričakujete od novega načina in sistema dela v telesni kutturi?
Marjan Kavčič
Z ustanovitvijo temeljne telesno-kulturne' skupnosti je bil prvikrat postavljen celovit ptogram skrbi za človeka - od njegove zgodnje mla-dosti do starosti. Prvikrat smoprišli do tega, da smo se načitno pogo-
vorili, kaj je tekmovalni šport, kaj pa rekreacija; prvilčrat smo vsestran-sko anaJizirali skrb za objekte in de-lovanje šolskih sportiuh diuštev; prviktat smo ptiSli do zagotbvljenih tinančnih virov, da klubom in dru-štvom ni več primarno iskanje sred-stev, temveč delo v organizacijah, delo s člani in razvijanje notianjih odnosov. Po srednjeročnem pro-giamu so pied nami velike naloge v krajevnih skupnostih in v nekaterih TOZD, kjer še nimajo razvitih dejav-nosti — da, niti programa ne.
Naša naloga pa naj bo, naj ne bo niti ene krajevne skupnosti in orga-nizacije združenega dela biez tega programa in vodenja. Tu mota biti prisoten vsaj eden, ki bo skrbel za rekreacijo v KS, TOZD ter tudi v ŠŠD: Imeli smo visto rekreacijskih .tekmovanj in doscgli veliko množič-nost bodisi na področju malega no-gometa, kegljanja ali namiznega te-nisa. Pred nami so še velike akcije prodavljanja 30. obletnice osvobo-ditve, ki bodo trajale celo leto. V naši občini so se začele z občinskim praznikom in bodo zaključene s tro-fejo Jugoslavije.
  VILKO  SLUGA