St. 33.
V Gorici, 13. avgusta 1886.
Tedaj XVI*
,,906*" ixhajn vsnk petcfc iti velja
po poW pr«jeni»mi ft?i v Out•»« i na <loht
poAil.iattH:
Vs<» Ipio.....?.  "..10
Vol Irta     .... '•'.'   .. -*.20
Cfitvrt Jftn     ...... Lift
Pri oJMuuiilil» in talc.) tutli ;>r. ../«>.
t'ltnlcuh" Sft jdat'ujo /;• ii:tva>liu» tristup
nr» vrnto:
_  ' _  _   8 kr. te^se tinka I krai
7       <»   ii   ,»     .»   -   «i
8   M   „   „     .,   3   „
Z» vri* lik**- pit |i'.-.t.i[ i.
SOČA
Posimezno stevilke se dobivajo po
8 kr. v tolink'irnicah v gosposki tiHci il zii ..sroh !.ion", nn starem frrgu m v iimmM u'ici <or t Tr*ui,   via Oa-
M.'iijin,  :.
l>i' i I y.ul i» Magovoljno pofiiljajo '•.- .jisi.s! n ..fMis-i-' v Ciovici Via Moronto 12, »., ji;ii-j.":iii<ia pit oprAvuiStvu „Sni?e' Via ilcll:i Crocc St. 4. If.
Uoko])isi so no vraCajo; dopisi «nj so lilai'ovoljiin fratikujcjn. — IMulnm in (Init'iiii iicpi'Oiuoiiiini m» wu-iWVna *»»•*». akomj oglaiic pn opravuistvn.
AjSevica.
Proteklo je blizu eno leto,  cdkar smo bili pri- I javili v „Sodi* sestavek „Sprebod na Ajievico", v ka-tcrem nmo popisovali dogodek,   ki bo je vrSil na Ajievici 30. julija 1885, tako, kakor so nam ga pripo-vedovali ljudje,   ki so bili zraven in ki so niogli vho vidcti in sliiati. Clanek jo dr/avnemu pravduiku tako mo&no dopadel, da jo obdrial za se vseiztise dotidno itevilke in da nasi narodniki so so le en dan pozneje dobili  ono Stevilko v drugi  izduji.    Rekli  smo   bili koooc onega sestavka,  da tako,   kakor smo  pisali, pripovedujejo verodostojne pride, a da vender pokaze ; ie le sodnijska preiskava, ali je vse tako ali ne, Ta ' nala opomba  ni nid pomagala;   driavni pravdnik jo { meiril, da dotidui dlanek jo spesobea uplivati na pie- j iskavo in razsodbo in da ne sine na dan.   G, kr. o-kroina sodnija v Gorici potrdila je koufiskacijo in le* j toinjo zimo zavrgla j/riziv, ki smo ga bili ulozili proti : njej po zsgotorniku dr. vit. Tonkliju,                            I
Med tern »e je bila zadela preiskava. Ajievski fantje so so klicali prcd preiskovalnega soduika in so se po vrsti zapirali v prciskovnlni zapor. Prilla je tudi Komelova dekla kot prida in ker se njeno pridevanje ni ujetnato z ooim goriikih prid, dojali so jo v sapor kot sutnljivo krivega pricanja. Ko so bili nekateri ajievski mladenidi ie po 80 duij in veL v zapora, izpustili so jib slednjid. Potem je zadela preiskava p-oti goriikim mtadeuideni, ki so bill o-vajoni, da so upili izdajalike beaede in poli posni enakoga obscga. O boiidi je bila proiskava ustav-Ijena, ker driavni pravdnik ni naiel povoda, da bi poatopal proti Gotidauom. Kuj bo z Ajiev6ani se dolgo ni vedelo. Slednjid jo bila razglaiena obravnava proti Franca Komelu, siau krdraarjevemu, del da je 30. julija zveder pahnil c. k. u&telja Odila Schaf-fenbauerja izpred domace kukinje v kuhiujo tako, ' da se je ta pri tej priliki na glavi te^ko poikod-jval. Ob enem so jo naznanila obtciba proti ocetu Jolefn Kotti jlu radi krivega pridanja, ker je bil rekcl prcd preiskovalnim sodnikom, da njegov sin pri oni priliki ni prisel hitro za Schaffenbanerjem v kuhinjo, ampak dekia, posredno torej d.i njegov sin ni pahnil Schaf-fenhauerja. Enaka obtoib* radi krivega priAapja ; izdala se je proti Komelovi dekli Terezi Kerko6, ker je trdifa, da je bila prcd hi5o, ko je SohafTen-lmuer pidol v hi Jo, in da takrat ni bilo ie tarn Franca Komela, ki je ie le nekaj poineje prisol. Ti trije so bili  odloieni za c. k. okrozoo sodnijo,  kjer
USTEK.
Prizor iz knicdkega iivljeuja.
(Spisal P. M.) I.
Na lovem bregu jedne glavnih rek na Sloven • skem atoji precej velika vasT ki je sama za se svoja fopanija. Ira6 vasi oima v tem-le prizorn nobene ve-Ijave: naj se glasi Breza ali Av8a, je yse jedno. Umetne lepote zastonj iSiei v njej kakor v veiini vasi na Slovenskem. Ne primaojkuje pa jej naravno lepote. Vas leii ob vznoiji zarasenega, nizkega po-gorja, katero je ob podanku dobro obdelano. Tarn se rssproatirajo lope njive, katore so po dolgom prepro-iene z viosko trto, ki rodi ie preeej dobre „bozje kapljice." Rodi pa tudi prav obilo krompirja in dru-zega iiveia za doraa5o vporabo. Sadnega drevja ne pomaojknje nobene vrste: od usta veLoLih tepek do aladkih smokev ali fig dobii v naiej vasi vaakorsen sad.
Blagodar naSim kmetovaleem pa je ravno, ro-dovitno polje, ki se razprostira juino od vasi na obeh straneh poti, ki pelje v vas. Ta rodi stoteren plod ramena pSenica in toriica daje pridnim obdeiovalcem ^e-Sae liraae r Mikej Men, da jm id treba v wed-
naj bi so zagovarjali; proti ostalim ajsevskim zato-Lencem bo obravnava pred o. k. okrajno sodnijo, kor iz preiskavc so spoznuva, da bi bili krivi k vecjomu le nianjSili prostopkov. Trije zgoro imenovani ob'.o-2enci napravili so prizi? v Trst; a ta je bil savrien, zato jo bila odloLona obravnava proti njira na dan 11. avgusta t. 1.
Kaj ho je prod sodnijo godilo, no vomo, kor obravnava je bila tajna pri zaprtih vratih. Driavni pravdnik jo prodlagal tauiost z oziiom na to, da bi javna obravnava lahko dala povod novi tmznji in no* mirom med dczoiniina narodoma. Zttgovornik dr. vit. Tonkli so tonm ni ustavljal in tedaj jo bila sklenjoua tajnost. Zunaj sodnijo smo izvedeli, da zatoienoi, v prvi vrsti franc Koraol, so bili piipeljali soboj pet pri6 in toliko tudi drzavni pravdnik. Kaj so priSo govorile p»ed sodniki, nam ni znano; ako so pa prod sodnijo tako govotilo, kakor govorijo zunaj nja, toroj so morale one ali drugo krivo pritfuti, ker zunaj sodnijo trdijo goiiSke prido, da Fren« Komel jo Bcliaf-fenbauerja palinil, mod torn ko ajiovske pride trdijo, da ga ni pahnil. Naravno jo, da na obon straneh no more biti rosnica, in ako so pride, kakor redone, tudi pred sodnijo tako govorile, irael bo driavni pravdnik zopet priliko, sostavljati obtoibe radi krivega pridanja pred Hodnijo. Issid obravnave, ki jo trajala od 9. za-jutra do %2 in od 4 do B% wooer, bil jo ta, da jo Fin no Komel Hpo/nan kriv toikega toloanega polko-dovunji in obsojou na tii mesooo jcco. OLo Jo^of Komel in dekla Torezija Korkoc spoznana «ta nekriva luulodelstva, katerega sta bila toiena. Proti obsodbi Kuinoiovi zagovornik lahko vloii priziv uidnosti na visjo instanoo. V ti obsodbi imajo goriiki mladiSi, ako hoCejo, zadoideaje, za ono, kar pravijo. da so trpeli na Ajlevici. Kako zadoidenjo dajo oni zaljouim fantom, menda ne vejo ie dobro.
Neki goriiki list meni, da s to obravnavo pred goriiko okrozao sodnijo je ajievska zadeva kondana, in gotovo jo, da mnogi Goridani zolijo, da bi bila. Ali mi smo zalibog drugega provorjonja, da namred zdaj se je zadela Itiona ii& 'e rcsovati in da potede ie muogo data, predno zgiur; iz javnosti in predno nehajo ojeni nasledki. Do zdaj : s bib maraikaj tako zamotano, da seni vedelo, kf so naj bi se dlovek stvari lotil. Zdaj so posijali rivi zarki v to veliko temo. Pred vsem je volike vaznosti to, da so bili goriiki mladenidi navedeni kot pride in da seje vsa obtozba, kakor je noturidno in splolno znauo, ua-slanjala na njih izpovedbe.    h tega   sledi  vazon
njej letini dovaiati iita. To pa je le redka prikazen na Slovenekem, posebno na slovenskem delu Pri-morskega.
Tudi drvi in stavbarskega lesa ne pomanjkujo, posebno prvih je imela soseska obilo, na skupnem zemljiSdi, katero pa so zdaj uze porazdelili med seboj. Le redka je soseska, ki bi imela toliko sknpnega zemljiida (guiajne) in tako lepo zarasenega, kakor ga je imela ona, o katerej je govorjenje.
Zbrani so bili vsi pogoji, potrebni k blagostanju. Rodovitna zomlja, katcre so imeli v izobilji, rodila je mnogo nad potrebe dotidnega prebivalstva. UvaLati ui bilo treba tskoro nidesar, razen soli in jodnacih malenkosti. Izvaiali pa bo v obilni ineri mnogo lepe pienice — posebno za seme — aadja, vina, de tudi so ga doma popivali morda dcz potrebo. Tudi gozdi so jim dajali preccjinjih dohodkov. Reveiev v tej vasi ni bilo)
II.
V bogato od naiavc obdarovanej vasi je bil gotovo najpromozaejii mo2 — takratni ode Japan Matija. Njegovo polje in vrtovi, paioiki, travniki in gozlovi so bili tako obsirni, kakor nobenega druzoga kmeta v onej vasi. Tudi v njcgovem hleva je bilo toliko Brepov,u kakor v nobenem drugem. Polje in druga posostva Korobaceva — tako se je klical nai iupan — niso se razlodevala od onih drugih sosedov? j jycgprej iivini se moo j^oznala ieW&, kaior t&M vai I
Kakljudok, da goriiki mladenidi na Ajievici 30. julija pr. I. so bili v takem du^evnem stanji, da se emejo pozvati na odgovor za vsof kar so delali. Enako va2nosti jo to, da fita bila ode Komel in njogova dekla Teroza Kerkod spoznana nekriva krivega pri-danja pred sodnijo in da vslod tega veljatn kot pvidi o torn, kar so je godilo omenjoni veder na Ajioviol. Franc Komel je obsojen in drugi ajievski fantje bodo obsojeui all pa oproidoni, kakor naoeso doticna obravnava pred mestno odrejeno sodnijo. Na vsnk nadin pridejo vsi obtoienoi do nekoga konoa, dobroga ali slabega — in tedaj ie le zsone po naSom mnonjl drugi del ajievsko nfuro. To bi voljalo glede dogod-kov na Ajievici.
Kazen tega, kar ie je na Ajfiovici godilo, ea* bolelenih je mnogo dfugin fakt, ki ho slcdili ono dogodko in ki so $ njimi v team zvossi. Ti fakti osvitljujejo prav jasno nnie javno razmero, • kato-riini so je pedati naiim ljudskim zastopnikom. Ako so do zdaj moldali, so najbrzo lo dakaft, da so stvari (tovoli pojasnijo in da tedaj izpregovorijo, ko so jim bo zdolo, da jo doiel pravi duo, Javna morala je dragocena svetinja, katero mora vsak narod varovatl kot pu n(Mco svojega odess, ako node propatti, in kato r a mora biti toliko dintej6a in toliko manj otem* njoua, kolikor odlidnojii so socljalni krogi, v katcrih so tide.
Opisali bi dejanje, kakor se jo godilo na Aj-ievioi, pa no moremo, ker ne vemo, koliko nam jo dovoljono. Obravnava bila je tajna, zato moramo tudi mi moldati, da bi se ne reklo, da opisujemo to, kar se je pred sodnijo govorile. Toliko pa smemo redi n e p o d I a g i n o t o r i d n i h d a t, da de goriikih mladenidev bi ne bilo na Ajievico in de bi se ne bili vodli tako, kakor so so, bi Komelova dekla najbrie ne bila zaprta po nedo!2notn in bi Komelcv sin najbrie ne bil obaojen kot hudodclec. Trptjenjo nedoline dekle ter sinovo hudodelstvo in kazen gre na rovai onih, ki so dali tepezu hote* povod.
Dopisi.
Iz goriSkega okraja, dne 10 avg. (Uditdjska
konferenca in zborovanjo nditeljskega druitva).
Kakor je bilo uze v cenjeni „Sodi" naznanjeno, bila je dne 4. t. m. okrajna uditeljska konferenoa v Gorici. Vodil jo je in predsedoval je gost>. Fr. Vodo-
drugih kmetov ne; v tern ni bilo razlodka med sfcupa-noni in drugimi soseidani. Nosil ni tedaj „zvoncaw ne zupau, no njegove kravico 1 Sosedje so si bili med seboj v prav prijateljskih razmerah. Nobeden bo ni poYiieval nad druzimi.
Takrat se ie ni iopiril nikdo nad svojimi so-sedi, kakor je to dadanes vedkrat navada, do postane kdo iupan! Mnogo je dandanes tacih moi, kateri ielc biti izvoljeni iupanom. Nove volitve prinaiajo v obdine sovraitvo in vse njoga nasledke. Koliko njih mora radi volitve noa'tti svoje lase kazat po aodnijah in drugih uradnijahl Kaj se dandanes ne zgodi pred volitvami, pri volitvah in po njih? In to tudi v naj-bolj skritih kotih naie domovine.
Ta so vladi pravda lcta in leta, tarn preganje od jedne strani izvoljeneo svoje nasprotnike, od dru-ge strani pa propaleo one, ki so ma izpodmaknili stol, na katen se je pripravljal sesti! In vse to radi — dastnega naslova ,iupana" in radi obilnih skrbi in odgovornosti, katere mu nalaga nova dast, ne da bi ga za to pri memo odikodovala. Oudna jo ta prikazen in vender je redek sludaj, da bi kdo ne hotel biti vnovid izvoljen. Kaj ie! Mnogim je najhuje gorje razpisati nove volitve, ker se boje, da ne bi bili vnovid izvoljeni. Vedkrat je treba obdinarjom pritoSe-vati ne na vs« strani, predno spravijo svojega iupana raz luiI, na katerem sedi, kakor da bi bil — pri-smoljen 1 Dobe se taki, ki so se kazali pred volitvijo kot prm poateojaki, ktotm je aakoo jprt» ^hi> m
' pivec, c. kr. okrajni solski nadzornik; konferenco po-caatil je tadi gosp. vitez Conti, voditelj okrajnega gla-varetva; navzofih je bilo 60 uffiteljev in u&teljic toga okraja; kot goatje pa so bffi: dvaflL gg. duhoynika, jeden neltelj i* Trata, jedna nfiteljica w gorice in
— foi\» >oiuj*#> i iq   blaj
hiteti, da nas ni no6 dobila. Tvarine oa du bilo je obilo in bila je tadi vaina. N* ^ izdelati so imeli ufiitelji, so bile: 1. Kak npliv fina snainost na odgojo, in kako naj jo ida* pbapeifije; 2. DoloSitev gradiva sa spiaje.... 3. V Wtffi *xe*!P omika a blagostanjem; ata li priredjena *n ftodteqjlaa in ktera je glavna? Kako naj iola uplij valo prihodnjo Ijndstvo pravo blagostaig vpraianja na kateraje cdgovorov bilcr obS'rnih. Posebno tretje vpraianjo o at atanji bilo jo zaoiraivo aa vaacegi, ne aamo aa u«ite-Ija. Kakor tm«eHo« dopaiali to ucitelji t syojih iz. delkilt in tm akupaj bila je eelota, awnlo, v katerom ae vidi pot, po katorej nam je boditi, ako hoeeiuo videti kedaj nas narod * pravem btagostanji: duiev-nem in ttkwnem. Solski tofwintki n»j bi bill sliiali to razpravc, in mnogi bi sprevidet, da zivi v nente-meljenih predsodkihT A htala Bogu, aovrainiki Sole ae maojiajo, zapreka te tedno odsfranjujejo, napre-dek je lelo za Ietom bop, kakor jc porooal g. nad-zornik, in to mora veaelito vsactg* rodoljuba. Konoali •mo koaforenco a krOpktm 3 kratnim .livid" preav. ceaarja, kot poipeSitelitt lolatva; kot dodatek pi ao ae razlegati ubraai glasovi ,ceaarske nimne*.
Uditeljsko drnitvo zborovalo je nasled-nji dan po konfecenci, a udeleiitev ni bila pofnoite-vilna, kakor bi bilo prieakovati. Zabeloliti moram, da mar^ikatori nittelj ni ie ud naiega druStva, kar je neodpuatljiv©. Lepo bi bilo, da bi ae zdmaili v na&e druitvo nole ntitelji, ampak vsi prijatelji 5ol« stva; ie le potera bode rnogofe uapesno delovati v prid iolatvu in u&teljatva.
Na daevnem reda bila je aloraica in kme-tijatvov naSih iolah. Prvo vpraianjo so jo raz-pravljalo, drago pa odlozilo, ker ae je mnogim mu-dilo. Ilea je, da ae je moral vaakdo pripravljati na odhod, vender malo vec" strpljivoati bi bilo treba, kajti bilo je ao mnogo predlogov, ki bi imeli priti na ˇrate; a ker je vsakdo fele? koncati, ni ae raoglo raz-pravljati. Da ao blilnji uajprej hoteli zapuatiti aboro-vanje, je 6udno. Med dragim aprejol ae je predlog, da ae ponori lani zarrieQa proinja sa materijalno sboljaanje uSiteljakega stanu.
Ker ae bode letoa, oziroma t prvem prifaodnje'm zaaedanji dezeiuega zbora berieaa govorild o predru-gaLbi Solake poatave z ozirom na dezelni iolski zaTog, bcde pad nzneatno pregledati vso iolako poatavo tor poprariti, kar je pomanjkljirega. Gosp. ^egtioe'v s'e-Rtavek 9V pomo6 davkoplafievalcem" dotika ae tudi SoUtTa. O tcm rnzpravljalo ae bo pri obSnem zboru vSIogeK in naaledek tega bo skoro gotovo, da pride vaa stvar pred deielni zbor. Takrat naj bi se bziralo tudi na opravi(5ene ielje aditeljev naSe dezele. Mnb-gi iu skoro vsi trde, da pla5 ni mogi)5e zviSati, ker ao slabe letine, vseatranako veliki davkL Tega ne more nikdo ovreci, a ^riafaviti pa8, da bi se kje dru-godi loze varcilo "for da bi so vsaj bolj pravidno place uredile. Ako vis. dez. zbor uvidi, da o povisanji pla5 morajo u6itelji nmolkoiti, nslisl pa5 proinjo, *da place razmeram primerno nvrati. Ear je prav enoli6nej fur-laoaki ravnini, to ne ngaja povsodi jako razlicnemu deln slovenake pokrajine.                                  — k.
pravica 6ez vse
polem se pokaie, da „kdor za
Mtk *    7. ua nmoinn amamn VzkHk"
amolo prime, osmoli se.* Z vso pravico smemo vzklik-' niii se ,starim Kraajcem": „Kajdo3Hvel sem na sveta, Bog se vsmtl, kaj se gpdil*
Kaj je temu uzrok, je ikdrb vaacemu mmo. Sobi^na 5estitakomttdsV, a za n)6 akrita pohlepnost po bogastvu. — To imemije znana okrozni'ca vseb avstrijskih Skbfov *-------------"s
x >.___m    W^ii__i___t
w"« «»« ¦¦«««* «i z.aici vevju  stumor jo una t va§(5an. Bil je zaddvoljen se svojhn atahjenl.
Ce ludi bi bil mordk tttfogotateri dm^i'oWibJtf rad zp.sedel zupanski prds'fol, Vender je bil Matija jednpgiaabo voljen, ker ni hotel proti njemd nikdo se pOatavljati. Matija je ufival radi bbgastvft, — kar hi matenkoat! ~ ia radi umnosti lit dbinisanja spldh'za-upanjc vae fiioaeske. (J^euesti ni bilo i glavi Aobbne-g& vaSSana toliko, da bi ao bilsmel tadi tega bona-Sati; tadi Matija ne. Kljakaate Stevilfce na bc^neiem zidn aad WSnimi vraii je Mo dobro pozndl; kakor vaik vaSSan — alar in mlid, — ako Ife ni bil iaten-reano debele glWe, kkif f baSfej vast ni bila redka prikazen. Tudi imcna in priimka svojih aose^br je poznal, ako jiti j.- plsala rofca,ti je v vaal^ednja^-izirnSi gospooa — bila pftenfn tajeba. Drdga8* bAfie didila Maeijo faataost, katfeVo m*6Va iupati inretrT Zoal aa je nainred dbbfo bdrezati, — naj si Bo Ie komu* W6e', tiidi beriihl bi je he trfl ^rfza'vc^U Tti-voijal (Xtelje pride.;
\Z Brd, 5. aw. — Ker Je prosila zadnja .Sooatt. naj bi ae tforocxft rlanica o dogodbi v St. Ferjann dae 18. jo1» 1.1, hoSem par beacd o tern porocati. Navada je p%i nas na deicli, di ob ahodih vaako tadi najaboiasfpft ai pribrani  toliko  kftferor,   da gre
navadi *onm ae-.ft la tadi on! ftw. V nekq krfmi pill so mod dragimt fcje moife in dniiba Wedeoakih mladoafcev v isti sobi. Kdo je dal potod, da ao ae zaceli prtfkati moijb ft aceieftikl mladenMi mi ni zoauo; ali kakor fl ale navaniie\ beseda da beaedo in kmalu bi biio prllio do tepeia med mOzmi in fanti. Ker so pt» teoJJo vedeH a kom imaft opraviti (dm on& mladenMv, niata f^a na dobm glasu), in da 1a adravo, m& i ae I mki aeaci.ee se na» potili ttraili doma% Kmalu polfc* zapoatfli tndi dv* mladeM. Wavarja bno dmibe, kre%n H m apoatita za moimi, kBlfe dojdet* oa novl eeM proti g. bar. Tttceo. Malopiidoeii pretepeta dv« onib raozs jima rasveieto ali rattrgata j'tpo in enema, kakor se je potent aendarmariji spo/cdal, vzameta 25 gotd.; koneo bil bi pa tuorebitt ie zalostnojii, ako bi ae inoiema ne bilo poaredilo, da ata utekla. Mladen5a teieta aicec za njima, a niata jib dobitela.
VraLajo2a ae naletita na k»izadi na domov gredo«5o pevako druzbo, ktera se je botcla po dovr-ienem trndn in opravljeni svoji dolinosti v cerkvi tudi nekoHko porejeliti a pevovodjo ia se sturisi pri kozarci vina v krfirai g. barons. K prvemn para pri-stopi eden onih d?eh, zgrabi in atrga dokleca zlato verizjco a pra; drugt onib dveb, ki je stal za prvira, je pa yeC6j potem pote odnesel (goyori so, da je on oduesel zlato vrvico); na to obatopi vo6 navzoiih prvega in tirja zlato veniioo nazaj; a ker je ni veL imel, pusUH so ga, uaj gre svojo potf ker ao yedeli, da soduiji ne utece. No bod en teb pa ni ve-del oic o prvem prizoru in tako je bil kon-5an tadi drugi prizor.
Cez nekaj Lasa zbere se vefi SSedencev v krCmi g. bardna, in se proti deaeti uri napravijo proti domu skozi vas, najbrle nadjaje so, dajihvascani napadejo in da pride do tepeza. VaSuaoi so jih pa miruo gle« dali, kar je bilo zelo pametno in hvalevredno. To jo pa hasprotnike jezilo, in niso ae hoteli tako hitro od-praviti domov. Na to piide eden in je hotel u ra-dovednoati pokukati, kaj dola mnozica in se priblizil, ni6 slabega slutcL, Scedencein, na kar ga edon proj Snjih dvoh tveUx a kamnoin po glavi taku, da so kakor mt'tev zgrudi na tla. En vas^an, to vidod, pri-sko<5i in hoLe ranjenoa vzdigniti, n tudi temu prileti kamen v glavo. Na to se Scedeuci poSasi odpravijo. To je bil koneo trotjega prizora.
Drugi dan je zeadai-merija ona dva inaloprid-neza peijala k sv. Antonu na tehniko; eden onih dveh, pravijo, ima tudi vefi hrusk, katere jedobilp i prvem prizoru, ker napadeha sta ae btanila, ko jiraa jo slo za kozb. To sta tudi 2endarmoriji povedala.
Dva hudobne2a sta tore] toliko fcrupa napravili in to sta „Cofriere" in teta na Dunaji porabila, da sta Obdinarje kot razbojnike proglasiia. Kje bo bi I i Italijani? Ktero dekle je kamen za-gdaloPKjfi so bilivasSani s kamenjem? Kje je bila i e nd a r ra a rij a, ki bi bila mir delala ? To vesta le ona lista, ki znaia sloveoskt narod grditi. V stev. od 26. pr. in. hotel je „Cor-riere" pokazsti; kako natanko je peducen, in je slo riavedel, da ima Sgedno 3 hi$e in 24 probivalcev in atcer 16 moL in 8 Lenskih. Kdo ti je pa to obesil? Scedno je oddelek ^teverjanBke ob6ine, ki ima «ez 40 Stovilk in 250 prebivalcev. Iz tega lahko vsakdo eodi o wCorrierovitt hatanSooitt t f$tevilke v „Cdr-rieru" vzete so iz uradnega ttPosebnega kra-jevnega imenlka," ki ga je izdala c k. statisticn^ osrednja komisija na Dunaji. Ur.)
Iz Brd, 9, avgusta. — Zadnjo in predzadnjo nedeljo smo imeli dve noti m.iit, zadnjo v Dotenji (na italijaaaki mojl), predzadnjo v Vedrrjaoa (sredi Brd). Primiciraia sta 56. g.?. Fr. MariniL iz €rorice in Ant; YeliS5iL, ki sta atoven&e krti in vated tega tadi 8lovenscine v neki ineri zmozfia. Kadejanio se, da f bota sSasoma za slovensko pastirOvanje prat spoiob-da. Dokon&tla sta bOgbslovje v Celovei; tatn bodeta radi sluzbovala. Tako oddajemo duhovntke, kakor bi na GbriSkem obilnost imeli.
Iz dobrega vira sem sliial, da je neki gospod obiskal vsled svoje visoke slnzbe okrajno sodnijo v Kornfion ter da je g. pri<tava Mestron-a id tofmjSa njegove'ga Hbretti-a poakusil; ali in koliko znata slo-venski. — Nekaj se snuje.
Sadja imamo letos dovolj; kupcev premalo. Treba bo premeniti sadje v denar, kor po denarji vsi praSajo; denar se prav lahko odda. Neki bivsi orga-ttlst iz iia§G Biljane dotna praSa tudi po denarji; — kolikoP zakajP kjeP kako? To se pOve\ kedar se izv6 koneo pravde.
Nekteri veleposestniki ao ukazali svojim kme-toin kropiti trto z npnom, da bi straSili strupeno roBo ; a kirielje so sejezili, ker so ntorali kropiti brez stroja, [To s fra*o. Mali pose»tniki zaapajoit v motitev, ka-tero op avljajo za sveto leto, ne kroprj» ai a fraeo aik a aUojem, 7 arefo&h Berth ao Itto li&o ddk —
Bog jib obvarnj, da  donesejo   srecno  do  zoiitve  in zrelosti avoj 2iahtni sad!
Dole v Gorici iraate tudi neko fraSo, da kropi % Iu2o po Slovencih. Zakaj ne kropite s tisto fra6o ali fredo ono .periaoapero', ki razjeda po Gorici slovensko priimke ie toliko let P
Iz Brd, 2. avguata. — Ves pretekli teden na-znanjalo je v Vedrijanu pritrkovanje atarih zvonov (najsttrli ima menda vlito letnico 1536 in najnovejfii 1773) posebno sveLanost.
Vaako leto obhaja so v nedeljo po sv. Ani drugi oerkveni shod kolikor inogofo sloveano, a letos je bila tiati dan alovesnost, kakei-Sne pri tej oerkvi nikdo ne paftHt. C g. Frano MariniS iz Gorice, katorega oteta iWet Je tekla v Vedrijanu, opravil jo ta dan Lrvrkrat daritev sv. maio v cerkvi sv. Vida, in je a tem najlepse pricel 350 letnico, ki se bade ie v teku t. 1. pri t«*j cerkvi obhaja la.
Le na predvecor videla se jo v Vedrijanu no-navadna avitloba. Stolp bil je ves v Iu6ib, a zid okolo cerkve ves v ognji, kar je podajalo ne le Brdom in spodnjoinu Krasu, ampak tudi vecjomu ilelu avscrijskc in itaitjanake Furlanije krason prizor. Najvefi se jo za to prhadel g. A. %. Ob jodnem so pa lepo pri-trkovali, atretjali ter spuSdali nmotoo ognjo proti nebu. Res, krason vecer!
A po nocj! — poobla&to se je nebo, dez je zaLet liti in lil je neprenohoma do n^delje Jutra, A po sedmi uri se je nokoliko razvedrilo. no preoej pred doiotenim Sasom zaLeli so dohajati vabljoni gosti: duhovni iz okoliee (osem, med tem; trijo zupniki; jeden 6. g. duh. iz Furlanije, dva novomaSnika hi jeden bogoslovec iz Gorice) in sorodniki iz Brd; ob jednem so pa pripeljejo iz Gorice statist in sestra 6. g. novomasnika in druga vabljena gospoda. Vsi ti se niso mogli naeuditi, da se je vas tako spromenita. Reke! bi Lrez nod zrasel je na trgu eel gaj, in ulica proti oerkvi spremenila se jo v drevored. Ne to na vsakem oknu t(>mve6 na vsakem dreveau bila je za* stava. Krasen slavolok s priraernim napisora kincale so narodue, papezeve in cosaruke zastave. Kavno tako je bil okincan tudi visoki maj. — Vreme se toliko umiri, da se ob doloconom casu zaune sprevod proti cerkvi, ki se je, zo sim:i ni sobi snazua, kolikor inogo^e praznicno oblckla. Slavnostni govor imel jo 6. g. MihaljkO) poli so pa ttiltattHki povci. Edina neugodnost bila je, da vreme lii dopustilo sprovoda s NojsvotojSim okoto eerkvo.
Kedaj in kako se bodo vriile drugo slovesnosti 350 lot nice, Yam spro&m, ako Vam d:ago. (Frosi-mo. Ur).                        ________
IZZa Svete Gore, 1 avg. — (Pitna voda za Gorico). Rpsno se je zafiela Gorica pecati z napeljavo pitnd vode V tnesto. Iskali so jo nad Solkauom. Mrzlek ima pad zadosti vode; toia izvira v sredi So2e, kar dela tehnicee tezave, vzdigniti izvirek iz Soce. Mrzlek tadi ni prvotni studenoc, ampak le iztok gorakih voda. Neksteri celo misljo, da Mrzlek se oapaja v Br-dih; sicer pak ni eno ni drugo ni spriSano. Le to je gotovo, da ko bi so Mrzlek z veliko tezavo in stroiki napeljal v Gorico, bi mescani vendor ne pili vode atudencnice, in bi ue imeli popolne gotovosti, da je voda. obvarovana nesnage ia mrhovine, katera v go* rah, oziroma v Brdih zna priti v vodo.
M.»>tuo staroainatvo so jo torej obrnilo v cepo« vansko dolino. Laasko poletje ao inzenirji preiskavali studence v vast Cepovan, ia so nipravili uze dotifini nafirt vodovoda; in meatna Komisija je ogledala stu-dence. No! vse to pa ie ni kakor ni zagotovilo mestu vodo. Nekateri izvedenoi namred dvomijo, da bi ee-povanski studenci v snhih letih zado^tovali za Cepovan in Gorico. Drugio so pa tadi tezave odkupiti te studence. Cepovanet namred svojo vodo visoko oeoijo. Vajeoi so v pofcoku 6istiti perilo, napajati iivino in soazill zfiklatfo. V neat^ai ogfija j.nf je potok ne^fo* ccnljive vreinosti pri gaienji. Ko bi vodo prodali, bi po vasi leSalo- veS nesaage, katero zdaj pdplavlja potok, ter bi bila vas na alabsem tudi v sdravatveaem oziru. Od urugc atrani mislijo vaicanje tadi na pri-hodnost. DozJeva se jim, da voda bo imela vodno veco vrednoat. Sedanjt trijo malai bi ae dali pac* pri pogodbi zagocoviti za vso prihodnost, ati aa nova obrt-dijo bi bila voda zaprta. Studenci obetajo Oepovana imenitao poletiioe z mriliwi kopoli. T<*j prtoukovanej lepej prihodnosti pa b: se Cepovanci odpovedali, ako bi prodali svojo vodo.
„ Gorieani niao sicer ie imeli koneinib pogovorov a Cepovanom, vender ao ili ie dalje iakat vode za meato. Onstran Oepovana izvtrajo trije studenci, ki se islivajo v Tribusioo, pa bi so dali aapeljati v Cepo-vanako dolino, ker ba|e iavirajo 700 metrov nad morako visoiiao. Teh atnlenoev ni preiakoval ie nobeden in-iemr, tudi visodiaa pri izvirkih ae je merila samo ,na oci", vender Gorieanom ni maajkalo korajzo po-gledati k tem izvirkom.
Dne 20. jnlija zve^er ae pripeljejo v Cepovan trije mestnt odborniki iu kot izvedenca inienir Co-meUi in pristav T. Fiubuuf. Zjutrtj zgodaj naaledaje-ga dne umerijo Jkorake dez Lazne, in na Tribuikej *teani ae annate doli po QokH be* rnaiiue, ckajofjo
in gioSec proti izvirku ^GabtSfiek8. Upebani in v potu svojega obraza so vsi udje komisije sredno do* apeli do „Gabr§Leka". Kakor je gorifikb gospodo oca-ral divj»i razgled raz vrh Lizue, tako jo jo zdaj oiW-ljal ia krepfol kiistalni pozirek studenega Gabr§6eka. Pad bo si goapodje zeleli tdk studenec imeti v me»tu! Pozabljen je bil strmoglavi pot in posuSen obilai zuoj. Nosacem se je nalila, zapccaiila in nalozila cista stu-dencoica radi ketnicae preiskave, pot em Me je komi-aija zopet poBtavila na nogo in hajdi po Golcih uavz-dol do tribuske poti, kajti v tribuSkej grapi ni ceste. Proti sredi Golcev prisli so gg. na velikansko molino, katera je gorifikim gospodom obudila 2iv spomin nu. nezgodo grofa Palavicinija. V cast naj jim bode re-ceno, da so uekateri celo brez pomocl vodnika srcno zmagali i to nevarnost in srecuo slopili„na sloznejso pot, ki vodi iz TribuSe 6ez Kobilico v Cepovan. Naj-boij utrujeni hi odpo6ijejo, ve&na pa pospcSi korake se do „Melinarjevega studenca", in gg. izvedeuca se spustita Se navzgoi k izvirku tega studenca. Potoma po-kasa gospoda fo ,sladko vodo" in „podkobilski student*", poteru pa aopiba in se poti crez Kobilico. Pogled r brezne, na skladove, fori in propade jo kli-cal v spomin Dantijevo peklo. I trudna noja v zgi'« iem poldanskem aolnci orez Kobilico (jim je dal tudi obcutiti soparico omonjeuega pekja. Premofieni do koze, utrujeni do konca, zejui in lacni do silo se ob 3. popoldne zopet vsi gg. snidejo v fiepovanu k po* cJtku in oddihu.
Goriea ai je tedaj ogledala troje voda, pri Mr-aleku, v Cepovanu in v Gorenji TribuSi. Ni pa se ro&eno Teliko uprasanje, kedaj in katero studen6nico bodo piii Goricani.     _____
S St VI5k6 QOref 9. avgasta. — Z velikim veseljem pridakovali smo dan obiikovanja inilostljivega gospoda knezonadskofa, katerega emo bvala fiogu tudi ufokaii. V soboto 7. t. m. prisol je milostlj. gospod knesonadikof iz bebrelj Lez Reko in coz Police ob 5. uri popoldne k nam. Kolikor not a gorske razmere iiopuScajo, aprejeli smo visokega gosta pri fdavdloku dostojno. Prtfujoca je bila tudi Solska rula-dina so svojo ztttavo. Milo bilo jo gledafci, kako je visoki gospod btagoslavljal z vao Ijnbeznijo in poboi-nostjo noino mladiuo, ki je »tala pri odhodn iz cerkvo do stanovanja 6. g. iupnik v dveh vrstah. Dru-gi dan v nedoljo daroval je mil. gospod knezouadskof bv, ma&o in izpraaeval birraance iz kerseanskcga nauka. Za tern govorii je Ijudstvn, razloLil mu nam on fiko-fovskega obiikovanja, razlagal visok poklic olovekov in njefjove doUnosti do Boga. S tern govorom veepii je Jjndstvu nevenljiv spomin, ker govor je bil polo Jjubeiomh opomiaov io krepak. Po govoru dolil je •akramenr by. birmo. Po konfianem opravilu bil je obed Med obtdom, kakor tudi med avetim opravilom, po-kali so topi^i, ki so dated okrog nazoanjaii: „Danes je Goepodov dan!"
lJanea zjutra ob 6. uri sel je b spromstvom na Pedine. — Pri tej priliki pohvuliti moram nase fa-rane, da so bili zelo dareiljivi. Tako je prav! Kjer je dareiljivost v take namene, tarn je tudi nepopaJieno Ijudstvo!                ^.^««_
Politidni razgled.
Sestanek na§ega cesarja z nemskim, ki se je letos vrsil neuavadno sijajno in v prisotnosti obeh ministror vn.mjih zadev, je pri kraji. Nem-skt cesar odpotoval je 10. ob poldrugt nri p. p. He svojim uoukom, nas pa 11. ob 4 uri zjutra, in kmalu za njim tudi grof Kalnoky, ostal je sam Bisniark. Zdaj pa vse radovedno pritakuje, ali pride raski minister pi. Giers k Bhniarku v pohode ali ne. Niii leviCarji so po vsej sili radi, da je est zadnjega cesarskega se-stanka obrnena proti Rusiji, moti jib nekoliko samo to, da je brat nasega cesarja se zdaj gost na ruskem cesarskem dvorn. Govorilo se je, da pride v Gostlt tadi italijanski minister Bobilant, a opravili so brez njega, vender pisejo vsi italijanski listi navduseno o gostinskem sestanku, ces da se je tu sklepalo o mogo^ih premenbah, ki bi tudi Italiji prinesle nekaj dobicka, to je nekoliko zemlje proti temu, da pusti Avstriji svobodno roko na balkanskem poluotoku.
Predno je nas cesar odpotoval v Gostin, vzprijel Je v Iscbln ogerskega ministra Tiszo, ki je nekda 6rez dve ari bil pri cesarji. Dasi nikdo ni poslugal, kaj sta se razgovarjala, vender je ves 3vet vedel, da se je razpravljala generala Jahskega stvar in vse je radovedno prifiakcvalo kako izjavo cesarjevo. Iq ta je priSla pra? hitro. Uradni list ogeraki objavlja 11. t. m. cesarjevo rocno pismo Tiszi, v katerem se izraLa obzalo-VSn^, 18 stF ir'fallhje vojaske osb1«» jWn^ffbe ^apacoa toiiaacJic, fcur bi iitegnilo ueosaovauo
vznemirjati,. zayjesti javno mnenje in na obzalo-vanja vreden nafiin motiti dobre razmere mej prebivalstvoin in mej vojsko na Ogcrakem. To je tembolj ob^alovati, ker se osobne prcmenbe opirajo jedino le na voja§ke slnzbene ozire, kakor je tudi obialovanja vredno, da se zaradi po-sami6nih dogodkov o vsej vojski slabo sodi. Dub. vkupne vojeke je in mora biti isti, kakor ga ima najvisji gospodar. V tem je najgotovej§e poro-§tvo, da bode tudi v bodoce tega duba vodilo tekmujoCe prizadevanje, dolznosti zvesto izpol-njevati: to je obramba drzave na zunaj in dalec pro5 od vsakega pulitidnega strankarptva, tudi obramba zakonov, torej iudi zakonito obstoje6e ustave, zmernili institucij, da se obrani tuir in red tudi na znotraj. Le nameravana nevednost, ali pa ne&sti nagibi bi torej boteli vojsko spa-trijotizmom, z dczelnimi zakoni in z ustave spraviti v nasprotstvo. Cesar, izrekajoc" popolno zaupanje v Tisze izku&eni patrijotizem in Svoje soglasje z dcti^nimi nazori Tisze, izraza zeljo, naj Tisza na to stvar posebno pozoruost obraCu, naj odredi, da se prebivglstvo dovoljuo pou6i, protizakonite zavrzne agitacije in sumni&cnja pa z vso ostrostjo zukona zavrncjo.
S tem je menda ta stvar konfiana, ce tudi ni verjetno, da skrajna levica popolnoma opusti hujskanje proti skupni vojski.
Dne 25. sept, se menda zopet snide drzavni zbor, ki pa ostane samo do konca oktobra sku-paj. Potcm se umakne dclegacijatn, ki bodo letos zborovalc v PeSti. Astro-ogcrska nagodba menda pred novim letom ne pride v drz. zboru na dnovni red.
S r b s k a skupSciua se je razsla. Mnogo vnznih zakonov pustila je ncrescnih. Vlada jc namrc6 vidcla, da noma vefcine skupsciuarjov za se. Predno se zopet snide slcupSttnu, posku-§ala bode vlada pogoditi se z radikalci, delala bode pa tudi na vse kriplje, da pri dopolniluib volltvah dobi ka nekaj svojih ljudij. Ako bi se pa nikako ne posreCilo vladi dobiti udanc jej vecine, poskusi morda vladati tudi brez skup-§Cine. A kako dolgo bode to trajalo, naposled narodu vender poide potrpcz in neccga dne spodi vlado in kralja. Po dezeli je ljudstvo jako uezadovoljno, zlasti ker so zagcli hajduki pozi-gati in pleniti, kakor so se bili zc prej zagro-zili. Iliso podpredscdnika v sktipsdini Zani6a so ze zazgali, zdaj pa prete ministrom in njih [ privrzencem s6 smrtjo.
V S o f i j i seSla se je komisija za prena-redbo vzbodno rumeiijskega upravnega zakona. Bolgarski minister vnanjib zadev je pozdravil turska poslanca in izrekel nado, da bode komisija skusala stvar uravnati na zadovoljnost sultana, kneza in bolgarskega naroda.
Tur6ija razorozuje. Redifi in rcservisti se odpuste. Batalijoni stalne vojske se zmanjdajo na 500 moz. V Evropi bode imela Turdija samo 60.000 moz stalne vojsko. To bi bilo znamenje, da v Cangradu v bliznji prihodnosti na Balkanu ne pricakujejo nikakersnih homatij.
Ruski listi so proti temu, da bi Giers obiskaval Bismarcka. Nemdki kancelar dobil je t novejsem 6asu poleg svoje zasluzcne slave tudi neki misticen pomen. Misli se, da se v Evropi ne sine zgoditi ni6 brez njegove volje. Brez njegovega dovoljenja da ne sme nikdo ustati in nikdo vleci se, on vlada z vsem sve* torn. Ali vse to je le prazna vera. Nem6ija je postala velika samo s pomocjo liusije. Kaj bi bilo leta 1870., ko bi bila Rusija drugace rav-nala, kaj bi bilo danes, ako bi Husija za^ela delati na svojo roko* Hitro bi izgioilo nem§ko strasilo. Velesila, kakor je Rusija, ne more se dolgo podrejati kaki drugi vlas';? iz prijateljstva. Rusiji se ni treba vezati na nobeno stran; samo j tako bode ob svojem cisu lehko nastopila z odlottlno mocjo.
Na I r s k e m mocuo vre. V mestu Belfast
so poCensi od zadnje sobotc vsak dan boji mej
I ljudstvom in mej vojaki in policaji.   Od sobote
I do ponedeljka je bilo   180 ranjenih.   AngleSka
vlada je poslaia tjekaj ved vojakov, in ako tvAi
glasi v mestu obsedno stanje. To sicer utegne zadusiti nemire, ali miru ne bode, predno an-gle§ka vlada ne da irskeinu warodii pravic, ka-tere mu greM po bozjih in clovegkili zakonih in katere jim je odstopivSi minister Gladstone 2e obecal.
Domafie iii razae vesti,
Drobne novice. Evgen baron R i 11 e r ostane predsedaik kupfljski zbornici, ker so ga tovarifii pro-sili. V Kauai pride kot o. k. aodnijaki pmtav Hek-tor P r a n c e s c h i n i a, kar je toliko laze, ker so v lianalu uraduje za Slovence v nemskem jeziku. — Frid. III a v a 6 e k, bivSi nadgozdnar v Gorioi, sedaj v Ino-tnostu, dobil je naslov in znai5aj dvornega svetovalca. — Gospodje, ki pridejo k duhovnim vajam, naj bi se zgodaj oglaeili, ker mogoSe, da v semeaifijii bo prostora in priprav primanjkovalo, Kupcijska zbor-nica goriika priporodila je vladi 2ida Emila G e u t i-le-ja, naj bi mu prozrla spri^evalo sposobuosti za Jevljarski obrt. Goriski cuvyarji ae temu uatavljajo. -Mil. gosp. knezonadskof vrno bo intra zveLor od «v. Lucijo z vizitucije. — Obfiui zbor Oooi-lijanskega druStva bo 27. t. m. to jo sadnji dan dubovnin vaj ob 11. uri v lemoniaoi.
Vreme ni letolnjo poletje ni6 kaj stanovitno. Po veliki viociui od 20. juiija naprej priSol je bil zafiotkom avgusta precej pstor zrak. 0. avgusta bila jo na Lokvab slana, v Cepovanu pa 6 atopinj It. gorkote. Vaeraj okolo poludWa imoli smo ? Gorioi zopet vibar.
Na o, k. uditeljskem izobra*evaliI6i v Gorioi uvedejo so a prihodnjim Solskim letom no-katere promombo glode u6nega jezika v tem smislu, da v nem&kem jo%iku so bota pou&ovala zgodovina in zomljenis v ootrtom toCaji, pedagogika in metodika v 2., a. in 4, toeuji ter rinauje lepopis, glasba in telovadba v well tednjib, ki za to predtnote ne bodo locoui, ampak skupni za slovensko in italijaneko kati-didatinjo, a vsi dmgi piodmoti in uaiteti v uoimo-novanih todajih se bodo pouoovali v matornera, to jo v alovouskem in italijunskem jeziku. Naiavno je, da vadnica, ki jo zdru^ena % uoiteljiioem, oatano oom-Ska, kajti tu zahtovajo pedagogicna naiola uajvcljav-nisib pedagogov vsoh narodov in vseh dasov, ki ae no smejo prezirati.
Slovenca surove^a boteli bi imeti nali na-aprotniki povsod, in kjer ga ne dobijo, tain ga pa naredijo, kakor sv. Matija led. Znana je dobra dud gorifikih Slovenoev, in co se pri vsem tem zgodi med njimi kak nered, jim drugi njih sosedje katero koli narodaosti gotovo ne morejo o6itati, da bi bili slabSi od njih. To se tudi ni godilo do novojsih dasov, ko politiki v svoji modrosti potrebujejo dokazov, da Slo-venci ao nemirni in da napadajo mime ljudi drugih narodnosti iz same narodne napetosti in nemirnosti. V to so boteli, naj bi sluftla ajsevska afera, zato so v svojih listih zamolcevali delei, kiso ga jmeli gori-iki mladenifii pri vsem dogodku. Oe tudi je povod ajsevski zadevi znan vsakemu otroku, pisal je vender neki zoani gorifiki dopisun v nN. fr. Presse" tako, kakor da bi se bilo gorifikim mladenioem na Ajse-vici zgodilo kaj zarad njih narodnosti. Euako no-sramno je isti dopisun javljal istemu listu, posne-majoi kalne bliiaje vire. o zadevi St. Ferjauski. V danasnjom dopisu iz Berd popisan je dogodek, kakor se je po spricevanji dopisnika zgodil, in kje je kaj o narodnosti. kje o zandarjiu, kje o Italijanih, a katerimi ae ponaia dunajski listP NoLemo Bvojega naroda v zvezde kovati in nooemo zakrivati, kar bi se naslo v njem alabega, kakor nooemo odobravati ali opravi6evati rabuk ne pri njem ne pri drugih, ali temu moramo slovesno oporokati, da se vsakojaki ialostni dogodki verizljo z narodoim praSanjem, ki nima pri tem ni6 opraviti. Sramujejo naj se naSi nasprotniki, ki se ne bojijo natoloevanja, dabiposten narod grdili in s tem ustregli svojim visokim poll* tidnim — yrvodricem.
Italijanski iivalj na Primorskem krepi se v zadnjih letih a vsemi mogo6imi in jako uspesnimi sredstvi. Pogoeto smo omenjali, da to se godi v ta namen, da bi imela Itoiija o dani priliki vedjo pret-vezo, sefii na Primorskem kolikor mogoce dale6. V tej naSi izjavi potrjevale &o nas knjige politifine vse* bine, ki izhajajo v Benedkah in v Milanu; v tem nas potrjojo vest, katero so letos uzo opetovanb prinesli italijanski listi in katero je omenil tudi zadnji »Ecou. Kakor znan©, napravlja ae vojska med Avstrijo in Rusijo*. kater6 imenajejo „ nekateii list!. neizogibno, ce tudi bi preteklo So mnogo let, predno" bi z^ela, ako se med tem kaj nepremeni, kar bi uvedlo druge razmere. Za slufiaj vojske delajo se ze zdaj zveze med drLavami, in sioer se veie Avstrija z Nem5ijo, | Rusija pa a Francosko. NaSi bi boteli imeti tudi I-[ talijo na svoji strani, in o tem se vrsi zdaj pogovori, kakor pripovedujejo italijanski listi. Italijani so bili vedno erodoi; nikoli se niso vojskovali sami, ampak fedno ? ism % dr^imi, in vedw ap 4pMU kakkty
zcmlje, naj so zuiagali ali naj so bili pobiti. Isto po-litiko iinajo tndi zdaj. Omenjeni listi prip«vedujejo, da Italija bi pomagala Avstriji na balkaoakera polu-otoku, ali za to da bi xahtevala kot odakodnino nekaj avstrijske zemlje, in da avstrijska vlada bi bila na celom eprejela ta pogoj sa slueai, da bi na Balkanu res kaj dobila. Taka noviea mora aioor uzalostiti vaa-koga rodoljuba, tender apati je, da Gorisko (ali vsaj njogov slovcnski del) no pride pod Italija, ker je v protosni zvezi s Tratom, katerega bi Nemci po nobcni ceni bo pustili Italiji. Tuzen je poglcd v prihodnost, vender upati je, da Bog Avstrijo ohrani celo, kakcr-ana je, in da pod dvoglavim orlom se bodo narodi veaelili svojih pravic.
Neporodni otroci nahajajo so ne wtmo na dezeli, kjer ni sadoslnih Sol, temveS tudi v Gorici, kjer je na izbiro vsakovrstnih xavodov. Duhovnik ©, g, A. N. nam j« opetovano toiil, da, ko hodi na staro pokopaliWe molit na grob svojih ranjkih tekajo nepondni otroci nekaterih drniih po ceati eelo do pokopalilca aa njim, da ga smirjajo in da lucajo oelo kamenjc sa njim. Menimo, da ni treba dottfnih ro-dtteljov posebe opominjati, naj pazijo na svoje otroke, atnpak da jim bo sadoatovalo, ko snojo, da ncpored-nost njth otrok ae v uiestu slovi.
Vodstvo druibe as. Oirila in Metodc v Ljubljani je imelo dno 5. avgnsta 1886 svojo 2. sejtt, G. Iv. Hribar precita oklie do alovenakega ob-Sinatva, g. Svetee navod in ponk aa ustauavljanje podraiaio, G. Vrhovnik je po twjniStvu ie izrocil popularea spis o druibi ss. Cirila in Metoda. Vae to spravi se po primcrni pot; v vefi tisoe iavodih mcj naae ljudstvo. Odbor akle-e natanoviti ,otrosko «a-bavi&e" na Slov. Stajerakem ter privoli aa to po-trebno vsoto. Neki odbornik se pooblasti, da priskrbi par nabiralnie sa jeden kraj na Stajcrskem, ki so je aa to oglasil. Odbor sklene podruznicam poslati oklie, naj a vcselicami ali predavanji sknSajo mnoiiti pri-hodke, ker brea izdatnih dohodkov bi druzba ne dosegla svojega namena. Vaem podruznicam razposlje se tiskovioa, na kateri vodstvu naznanijo svoje o f i-cijalno imo (kakor so si ga v provilih izvolile), stalno nacelniitvo, atevilo udov itd. S tern se jim ob jednem olajla uradovanje in se omogoci tocna re-gistratura vseb podroznie. Se jedenkrat opozarjanio, naj podruznice dopiaujejo pod naslovom: .Vodatvo druzbe bv, Cirila in Metoda v Ljubljiini."
Letno porodilo Stirirazredoe Ijudske Sole v Yipavi pnpovednjo, da solsko Icto so je pricolo 17. sept. 1885 s slovesno sv. maSo. Istoga dne vzidali so v iolako poslopjo spominski ploSci ranjkima slav-nima mozakoma Juriju Gabrjjann, kot graditolju le-pega solakpga poslopja, in Stefanu Kocijancitiu, kot Vipavskemu rojaku in duaneran velikann slovenskega naroda. Stroske za spominako ploSco prvemu prevzel je krajni lolski svet v Vipavi; za spominako ploSco dragemu pa so skrbeli GoriSki domoljabje, kteri so vrka tega se 40 gld. podarili Vipavski Soli. Zaradi difteritike moralo se je vsled odredbe doticnih aolakih oblaatnij a podukom veckrat prenehatt. Sloveaen sklep solakega leta vrSil se je 31. julija. Prihoduje solsko leto se pricng 17. septembra t. 1. Uceucev bilo je v zacetkn Solakega leta 291, koncem leta pa 265. 55 ucencev iz 4. in 3. razreda ucilo ae je kmo-tijatva. Prav dobro se jih je ntilo 51, dobt o pa 115.
.Slovensko pevsko druStvo" v PtuJ na Spodnjem Stajerskem priredi v nedeljo 15. t. m. ve-liko alavnost z nasledojim sporedom : Predpolndne ob 11. uri ob6ui zbor v dvoraoi Ptujske ditalnice; popo-ludne ob 4 na vrtu oo. minoritov pevski zbor a ao-delovanjem polnoStevilne godbe e. k. peSpolka St. 47 pod vodatvom kapelnikovim; po koneerta proata za-bava v „Narodnem domn* a petjem posameznih pev-skih drostev in godbo.
Kolora gre vedno svojo pot. Y Trstu obolelo je do 12. avgnsta 195 oseb, ozdravilo se jib je 47, nmrlo jih je 123, boinih je 23. Na GoriSkem prika-zala se je samo v Pierisu, v Komnu in v Malem dolu, in sicer po en slneaj.
Mala VSOta denara naSla ae je pretekli te-den v Gorici. Kdor jo je zgnbil, naj se oglasi pri opravniatvu nasega lista; ako navede prava znamenja, pove se ma, kje dobi denar.
nJuri s pnso,* ki je izSel daaes v Gorici, prodaja se po 8 kr. po vseh prejaiijih tobakarnah v Trstu, v Gorici pa v slede5ih tobakarnah: na Starem trgu pri g. Preselnn, v Nunskih ulicah pri g. Ratz mauu. na Travnikn pri g. Brajdi in v Corso Francesco Giuseppe pri g. Matevz'ta.
HAIRMILKON
(mleko, ki pomlaja lase) daje lasem prvotno barvo ia mladiTlet. - iJSoli ne polSe^!-Popolno neskodliivo! — Velika ateklenica stane 2 gld. - Prod&jalei: J. Criatofoletti. dvorni le-kal vJt?oncu r Pwaamarer, Prendini, lekaria v Tratu. — Ed. Mahr v Lmbliani. -^ Pelli v CeMi. -Martina v uJtLLg*!: roJ^ I
F>^^^3^^5^^-5^^ ^^^^^^^^^<^^ ¦ii=Crr %f J^-ss* ^^5> Ja=zs*
' HILAEIJAFSEA T!
v Gorici, v nnnskili ulieali h.
sprej^mu v ti.ek kNJige, kmjia«e9 iaamSLc, vizftne llste,
| cijc, cenike, jrililuc lisle, bolete, vozne in mrtvaSke H>te, zalna pisms v dolukrog tiskarekc uinctnotti po prav nizkih ccnah.
Tiskarua inuvv aalegi T»ak«Tr*t«lli ttftkaml« za ccrl Sevata, raiunc, due^nike, xapisnike, pregkde, ta/.k.ize, posnetke, kam | krst, birrao, aakoa, ^mrt, vplikonoCne l.ste, kakor tudi za popis il'i^ (; italijanskem in nemSkrin jeaikti itd. itd.
Ti=kanta dajc poroStvo za natanLno in bitro postr.ibo
<Y]              •%        -ttt r "i    r   (H«l*ina roda), orijen-
Jjall U6 116DG tuo^WU^RoiHrnno.' HHHaaaBaHHHBaMaBBHHHiaH govr.itno skuik'Bo po prof. ilr. Hull), del* teiu nar.«vnt> vol,no, bc-lo in pulno I »er Oiipro«lJA Ii8»j, l>ro«Io»"u'o in jrasorrlost na obrazi. ' PrcdHJalei: J. Crintofoletti, dvorni lekor v (iori.i; Prax-mnrer, I'rcndiiii, lefcarja v Trstu; Ed. Mahr v Lju-bljani; Pelie v C'elji; ii-.irtin/. v iluriboru; Hudiniit v Pulji; Tromba t Rovignu.
vi.m
pridobitve
eetutArflem alslemu.
MEaiulUWH
IJ    ioltega in belega kokona domaSega
j I        po celolarnerr. zistemu
¦J pridobijeno ua posebeu na5in gojitve-naprftv-y Ijeno po fizijologiSucj in mikroskopi^ncj ae* ^ lekciji pod podvojano kontroto   imenovanega
Eamila AlessiWi
Kdor ho^e nakupiti si svilodnega semena
v spomladi 1. 1887, naj ae obme na gospoda:
ELIJO SCUBU-JA v  Gorici,
I v Rafitelji h.  St. 26,  ki je  direktno   poo-
blai^en,   da je prodaje — oziroma da jo
prepu§<5a  do  pridelka  (proti   5. delu);  ali
i   AJVTOIVA    PAHOEJA
Opatjemselu.   Gospoda   izdajeta  svilodno
I seme na rejo, da knpita  ves pridelek in da
izpkceta po   10  kr.  na  kilo vec kakor
bo goriska  meta  (medja ali srednji knp) in
sicer  bota to   izpolnovala v Gorki na dolo-
, Senem meatu.
>€3<>S
\a znanje.
Podpisani naznanja slavnemu obcinstvn, da je dne 1. t. ni. odprl na Trgu sv. Antona starega tik cerkve skladis5e (magazin), v katerem more postreci slavnemu obciiistvo a prav dobrim ogljem, lesom in drrmi za kurjavo in to po primernih cenab.
Z odlienim bpostovanjem.
Gorica, 1. avgusta 1886.                       {
V. DOLENC.
Gosp. 6abrieluPiccoli-ju? lekarjuv Ljubljani
TSa zahtevanje potrjujem, da Hem VaS cvot za ielo-dec, kojega deli so ml dobro znani, v velikib »Iudajib vnpeano rabil proti boleznim v Jielodcu in stjati lili.
Ljubljana, meseo januvar 1884.
l)r. Emit vites Stock!,
e. k. vUdpl tT«t»r»l«e In dsiolno-iaBltatoi poroi«v«lt«.
Uspt-anost tega hvrstnoga zdravila sprifiujojo tudi gg. dr. I). Agostini, dr. Canibon, vittz dr. Ooracucbi, dr. Pardo — ulovecl tti&lki zdravniki.
Podpisani potrjaje, da ima Lolodo<Sna esenca Ijub-Ijnimkogft lokarja Piccoli-ja hitro in prefiudne zdravilne mofii. r?4 njo ozdravelo jo nuwgo Ijmli mo jo in goHedno iupnije; komaj protcfio dan, da no bi kdo priio) k moni. ki mo profd za jetlno stokleniuo 2olodoLno osonco, kojik imam vedno nukoliko pripravljonih.
A. Munich, 2upnik-kanonik. l'loinin, Primorako.
Po 15 kr. Htoklenu'o prodaja v Gorici lokarna Pon* toni, v Tolminu Palisca, v Korminu Franzoni, v Gra-diafii CooHHini, » Oradeii PasqualtH in nnliaja 80 veLi* nom t vhcIi lekarnali na Tirofekcm, v Trstu, Istri in Dnliiiaciji.
ifSVai^^a^^M^^a^^^r^^iVia^^a^^a^s^^S^^^.
^J                 Oznanilo.
Uljudno  podpisani  goatilnicar   gostilne
» LI, \     LU \ \m
pod kosamo v Grorici naznanja svojim cenjenim gostom, da je do-zidal k dosedanji Stali Se novo, ki ima pro-btora za 20 konj, da bi prisel v okora po-manjkljivoaJi, o kateri so mnogi tozili. Ker ima mirljivcgi in izvedenega hlapca, more z;jgotniti one, ki bi ga obiakali, najboljse postre/.be. Njegova klet je vedno preskrbljena z n:\jboljsimi domaLimi vini, a kuhnja je pri-proata. Nadejaje se obilnega obiekovanja, zahvaljuje so prav prearcno svojin gostom nie naprej.
ANTON CADORINI.
!
1 1
h^
*^*>!^is>^<ii^«tf^iii^5iiMi^ia^itf St. 206[O. P.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavuice (Monte di pieta), ustanovljene po grofu Thurnu v Gorici, naznanja, da bode dne 13. sept. t.l. zaSela javna draSba (kant) nereSenih zastav II. detrt leta 1885, t. j. tistili, ki so bile zastavljenc aprila maja in junija 1885.
Rivnatelj: D. LOVISONI.
Rnsko olje zopcr protiii
cdino, nnogo tisoi krat sponeslo korenito sredstvo «o-per prolan, trganjo} bolozni t kriii, unirlo ude itd. itd. Nikilo ni se se Taral v svojih nnddh! Naj 8e no opusti
poskusnja.   Vaakdo bo izuajditelju   bvalo^eti!   Cena bO
kr., 1 gl., 2 gl.  Glavna zaloga t «Enge
Danaji, I. Am Hof 6.;  t Gorici  pri J. Crfstofoletti-ju,
2 gl.  Glavna zaloga t «Engel-Apotheke» na . .      Am Hof 6.;  t Gorici  pri J. Cristi " * lekarji; r Trstu pri A. Praxroarer-ji, lckarii.
izmmj m o^j^^ema: k wma — m»7^m»^» tmm* ?&mST