191. številka. Ljablj&na, v četrtek 20. avgusta 1903. XXXVI. leto. ® tr . vsak dan zvsčsr, ?«imfii cedelje in praznike, ter »elja po poitl prejema* za avstro-»grsfca ikaato » ne toi3 » R, n pol leta 13 K, sa Četrt leta 6 K 6U h, aa eden mesec 8 K 80 h. Za Ljubii.no * poSiijanjen 0 đom aa vm leto 84 K, za pol leta 12 K, za C3trt teta 6 K, za eden meeec 2 K Kdor hodi *am pooj, tafla aa celo leto ■ K, aa pol lete B K; aa Četrt leta B K 00 h, mm eden meeec i K 90 h. - Za tuj« d»2«i» tolike iefi, kolikor anafia poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoaHjatve naročnine ae ne ozira. Za oananMa plačuje ae od peteroatopae petitrvrste po 12 h, Ce ae oanamio enkrat tlaka, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, c« ie M—t ali večkrat tlaka. — Dopisi naj ae tavold frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Ursdntstvo In apravniatvo )e na Kongresnem trga at. 12. — Opravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ga—mm t. j. administrativne atvari. - Vbod v aredniStvo Je at Vegove ulice et. 8, vhod v opravnietvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pos*iua*aa dtevilke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon 8t. 85. u1 ■5 Spreobrnjeni Šuklje. m. KorenitejŠe kakor Šuklje ni še nikdar noben človek spremenil svojega prepričanja. Spreobrnjenje je popolno in le škoda, da Šuklje kakor svetopi-Bf ski Savel ni premenil tudi imena, da bi stal pred nami kot popolnoma nov mož, kajti novi nazori, ki jib za-j ..se slabo strinjajo z njegovim starim imenom. Videli smo, da je Suklje postal katoličan, videli smo, da je pota! pristaš starih svojih sovražnikov, ih svoje čase ni mogel dosti pre-i in videli srao, da se je spreobrnil rudi glede kmetijske organizacije. S 3 pa njegovo spreobrnjenje še dolgo nčano. Na shodu dne 13. t. m. je dobre-ki Jaklič vprašal Šukljeja, kaj m o splošni in enaki volilni pravici d kije je točno odgovoril, da stoji agrarnu katoliško-narodne stranke ter oa kandiduje na podstavi tega pro-grama, Suklje se je s tem jasno in izno izrekel z a splošno in enako v Jlno pravico. Tudi to je nekaj novega. Pred remi leti, ko je bil Šuklje že v srečni esti tega, kar je bil v mladosti iz-gi I, ko se je Suklje že prišteval unemu krogu vernih katoličanov in izpa.njeval cerkvene zapovedi in ver-B dolžnosti — tedaj Šuklje še ni hotel l sar slišati o splošni in enaki volilni pravici. >ša shoda v Novem mesta 4. av- v a 1900. je Suklje z ozirom na na-? da bi se z uvedbo splošne enake in direktne volilne pravice premenile nje razmere, rekel: „Tako modruje socijalni demokrati in glej čuda, med konservativnimi Slovenci nahajajo se gospodje, kateri omamljeni po volilnih uspehih 1. 1897, ko je peta serija na Slovenskem poslala same cabovinke v državni zbor, bi ae kaj lahko sprijaznili s tako uredbo. Gospoda a, jaz pa za svojo osebo temu od- □ ugovarjam. Priznavam, da dandanes, ko imamo splošno vojaško dolž- . dandanes, ko se naslanja državno V proslavo 251etnice oku-racije Bosne in Hercegovine/) (Konec.) Krasno jutro nas pozdravi 17. avgusta. OOeta nam vroč dan v dvakratnem pomenu. Pazno ogledujemo okolico, kje se kaj giblje. Od Stolca sem po dolini se vije gladka, bela cesta. Zdaj zaslišimo vrišč. Zagle damo jezdece, za njimi zastavonošo z zastavo in zadaj se pa pomika moštvo v kolonah. Katera četa bi li to bila? Pa od te strani tu sem? ugibljejo naši Častniki, opazovajejih skrbno s kukali. Kar jih apoznajo. »Topničarstvo smer cesta!a sliši se povelje. Ceni se daljavo. Topovi zagrme, puške zaropotajo. Turki se razkrope za skale, za ozidje grajačine Hizvan BegoviČeve in dalje gori po brda in kakor se iz gromonosnega oblaka vsuje toča, tako se vsujejo turške krogije mimo naših glav. Turki hočejo naprej na nas, a vselej &o potisnjeni nazaj. Na ozidje zapi- gospodarstvo večinoma na indirektni davek, se ne sme noben polnoletni in samostojni državljan izključiti od volilne pravice. Ali iz tega Še nikakor ne sledi, da bi morala biti ta pravica objednem razdeljena na jednake deleže. Ni res, gospoda moja, da imajo vsi državljani jednako zanimanje in jeduako važnost za državo, ni res, da glas recimo vse-učiliščnega profesorja, čegar ime pozna ter spoštuje ves izobražen svet, ravno toliko tehta kakor glas pouličnega pometača. To so dejanske razmere in njim se mora uklanjati, njim se mora prilagoditi tudi državno volilno pravo. Gospoda moja, včasih sem se „ex pro-fessoa moral baviti z zgodovino, in leta vcepila mi je prepričanje, da splošna jednaka volilna pravica navzlic vsem svojim navideznim uspehom ni nobena sreča za državo, v kateri je uvedena. Rodila se je na Francoskem — oglejte si sedaj francoski parlament z njegovo notranjo gnjilobo in spride-nostjo, ter sodite po tem, ali je taka uredba v istini ono nezmotno sredstvo proti vsem družbenim in državnim boleznim, kojim ga proglaša socijalno-de-mokratska reklama. Ne, gospoda moja, posledice jednake volilne pravice so v obče dvomljive vrednosti, najmanj pa bi bila umestna v naši Avstriji, obse-zajoči velike dežele, na primer Gališko, v katerih je ogromna večina prebivalstva dandanes še na neizrecno nizki stopnji duševne izobražnosti in politične zaostalosti !" Takih nazorov je bil Šuklje še pred tremi leti in ko ga je dr. Suster-sič zaradi njih napadal, je Suklje te svoje nazore krepko branil v „Slov. Narodu." Ožigosal je klerikalno zahtevo glede splošne in enake volilne pravice na najostvejši način, proglasil jih za pomije in ostanke iz dr. Adlerjeve ljudske kuhinje in iz te programatičn* točke izvajal, da je na Kranjskem pre minula katoliška konservativna stranka ter da se na njenem mestu šopiri ra dikalno-demagogiška frakcija. In Šuklje je tudi pokazal na veliko nevarnost, ki preti Slovencem od te politične zahteve, ker mora odbiti od Slovencev vse njihove stare prijatelje, ki o splošni in čijo svojo zaistavo, a avstrijski uhacij jim jo takoj vrže tja za zid. Vendar vsa naša hrabrost ne izda nič; Turkov je čimdalje več, 7—8krat več k t nas Hočejo naa obkoliti Že po kajo skoraj z vseh strani na nas. Popoldne nam pride na pomoč še 3. bataljon tirolskih cesarskih lovcev, a tudi ta pomoč ae je izkazala za neizdatno Sovražnik se ne umakne, ljut boj ae bije do trde teme. Dne 18. avgusta je naš cesarski praznik. Mi smo mirovali in sovražnik naa tudi ni nadlegoval. Pokopali smo padlih 5 tovarišev in se pokrepčali z jedjo in pijačo. Zdaj pa poglejmo, kaj se medtem godi v Stolacu. Tu je prikipela sila do vrbuuoa. Lakota preti Avstrijce uničiti. Da reši posadko, žrtvuje se tistega bataljona junaški narednik. Da si obriti glavo po turško, pre obleče se v obleko ubitega Turka, zadene vrečo a patroni preko rame, vzame njegovo puško, v*rade se v temni noči iz trdnjave in hajdi med ustaše. Ker je znal prav dobro srbsko hrvatski jezik, prav lahko izhaja ž njimi. Ogleda si dobro njih postojanke, kje so in koliko jih je. Nato enaki volilni pravici neČejo ničesar slišati, saj v obeh zbornicah ni ne 50 pristašev te misli. Šusteršiču, ki je na nekem shodu v Kamniku zahteval uvedbo splošne in enake volilne pravice, je Suklje tedaj zaklieal: „ Ali še sedaj ne spoznate, do katerega vratolomnega propada tirate Vi in Vaša skrajno škodljiva politika siromašni narod slovenski? Ali ste v istini tako od Boga zaslepljeni, da ne sprevidite, da se morajo proti programu takega politiškega mle-kozobneža kakor en mož dvigniti vse stranke, dosihmal združene v državno-zborski desnici, da bodo v slučaju, ako se slovenska delegacija, v kateri pre vagnjejo ožji Vaši pristaši, uda suge-stivnemu Vašemu vplivu, posledice nastale, iz kojih mora z neizprosno logiko izvirati popolna osamelost naših zastopnikov v drž. zboru?!" Tako je takrat grmel Suklje, sedaj pa je prisegel, da bo tudi on delal to politiko in prodajal slov. kmetu ostanke in pomije iz dr. Adlerjeve ljudske kuhinje. Razmere se od 1. 1900 niso čisto nič premenile, kar je Suklje govoril in pisal I. 1900 velja do pičice še dandanes, — spreobrnil se je samo Šuklje. Ko bi bili poredni, bi kakor svoj čas Šuklje Šusteršiča lahko mi danes vprasah Snkljeja „kako namreč oživotvoriti blesteeo to idejo" in lahko bi Snkljeja zasmehovali z njegovimi lastnimi besedami, ali zdi se nam dovolj na tem, kar smo konstatirali, šuklje kot prodajalec ostankov in pomij iz dr. Adler-j jeve ljudske kuhinje — to že zadostuje! Kranjsko ljudsko šolstvo in učiteljstvo. (Dopis iz učiteljskih krogov z dežele.) V. Formalne učne stopnje so bile prvi vzrok, da so se razni nezadovolj neži vzdramili. Nikakor jim ni slo v glavo, da bi zamenjali svojo staro »metodo« z novo ter poučevali tako, kaker nas uČe današnji najboljši pedagogi. Zabavljajo pa na formalne učne stopnje najbolj tisti, kateri prav zaprav teh stopinj v bistvu niti ne se vrne ta »Turk« cd sovražne bojne Črte na našo stran sem. Pri peljejo ga pred naše častnike. Tu pa se jim lepo po vojaško predstavi, pove kdo da je in od kod ter pripoveduje, da je posadka v Stolacu v skrajni nevarnosti. Poklali in pojedli so ie vse erariČne konje, zdaj imajo le častniške; vodo pa moštvu že akoraj na kapljice dele. Brž se spo-r či signalnim potom ekscelenci Jo vanoviću v Mostar. Takoj se vzdigne vsa 3. gorska brigada in gre za nami. V noči od 19. na 20. avgusta se zgosti in imenitno podaljša naša črta. Zjutraj napadejo sovražnika. Ljut boj se vname. Vse se kadi. V dveh urah je bil sovražnik popolnoma razbit in poražen, cesta v Stolac pa odprta prometu. — Pri tem le napadu je posebno veliko trpel domači 33. lovski bataljon. Pri teh bojih ae je odlikovalo vse. Vsak je storil še več kot svojo dolžnost. Častniki in pisarji so streljali s puškami ranjencev. Se celo trobentači so se odlikovali. Med najhujšim navalom Turkov na bataljon, spravili bo ae za bojno črto in tam poznajo ne, dočim se oni del učitelj-stva, ki se strinja s stremljenjem za izboljšanje ljudskega šolstva, tesno oklepa formalnih stopinj pri pouku. Že vsak rokodelec ima nekoliko načrta, po katerem uravna svoje delo, in ljudski učitelj, kateri ima v rokah najdražji zaklad našega naroda, naj bi nastopal v šoli brez pravega načrta, torej kar tja v en dan! Navadno se je do Hubadove dobe tudi tako postopalo po večini naših šol, in zato se ni prav nič čuditi, da je med našim ljudstvom toliko takih otrok, kateri po šestletni šo ski dobi niti navadne dopisnice ne znajo pravilno napisati; da, premnogo je tudi takih, ki le z največjo silo začečkajo svoje ime, dasi imajo v rokah izpustnico! Ali ni to vneboupijoč greh ? In, ali ni bil že zadnji čas, da se je začela izboljševati učna metoda po naših šolah? Mogoče, da mi bo ta ali oni ugovarjal, da prečrno slikam naše šolske razmere. Da imam prav, evo vam, neverjetni Tomaži, par vzgledov. Pred javnostjo se je naša deželna šolska uprava razkričala, da prestrogo postopa z ljudskim učiteljstvom; pred javnostjo hočem pa tudi pokazati, da je bil že skrajni čas, da je začela tudi na ta del našega ljudskega šolstva obračati svojo pažnjo. Moj sosed je v svoji Šolski občini, katera je popolnoma klerikalna, priljubljen mož. Splošno se govori, da tako dobrega učitelja sploh še nikdar imeli niso; to pa zato, ker ni nikdar nobenega otroka naznanil zaradi zanemarjenega šolskega obiska, čeprav je največkrat kar polovico otrok manjkalo v šoli. Tudi v razrednico zamud ni nikdar zabilježeval. Tednik mu je bil deveta briga; kar po pol leta zapored, ali pa še dlje, je bilo zabilježeno v tedniku samo ponavljanje. Ko je tega »pedagoga«, seveda velikega nasprotnika formalnih učnih stopinj, obiskal nadzornik, je pokazal svojo metodiško umetnost s tem, da je pustil svoje učence Čitati naprej, potem pa iste besede nazaj, n. pr. takole: »Kovač je rokodelec«; zdaj pa nazaj: »ce!e-dokor ej čavok«. Nadzornik je zaSel trobili »ekstramarše« bojevnikom v veselje in pogum. Ko je stotnik Brettschneider iskal varnega zavet.* pred sovražnimi krogljami, vstane trobentač Lužar, gre po hribu tja doli v klanec, ne glede nato, če ga katera krogla zadene, vzame kamen, kolikoršnega more nesti, in ga prinese stotniku pred glavo za zavetje. Za ta junaški čin dobi srebrno kolajno in za patrulovodja avanzira. Tisti narednik, ki se je preoblekel za Turka, dobil je zlato, naš nadlo-vec Golob veliko srebrno, Nussdor-fer, lIrbas, Marout, Pivk, Marentič in Založnik male srebrne kolajne. Vrh tega je bilo mnogo pohvaljenih. Z napornim potovanjem v Ne-vesinje in Gaiko ter z vročim bojem pri Klobuku bila je okupacija Hercegovine završena. Mi smo šli v zimska taborišča in od ted polagoma domov. Tako smo pred 25. leti pošteno spolnili svojo dolžnost. Katero dolžnost pa imamo zdaj ? Vrnili ste se v svojo milo domovino, vrnili se v naročje ljubih atarišev in svojih dragih. Ustanovili ste si lastno ognjišče in svojo družino. Bog vam je dal gledati debelo; mislil sije, da je zašel v kako turško šolo. Ko je šlo po tej »metodi« v enomer naprej, je nadzornik vstal, vzel klobuk ter nevoljno odšel. Ne dolgo po tem dogodku je dobil ta »pedagog«, kateri je, mimogrede povedano, tudi še klerikalec, modro polo ter je moral takoj v »zasluženi« pokoj. In ta slučaj ni osamljen! Ni se pa temu preveč čuditi, ker se do Hubadove dobe za metodo skoraj nihče zmenil ni. Kdor sam ni imel veselja do tega in se iz lastne volje ni naobraževal, je zaostajal bolj in bolj ter se končno povspel do takega »pedagoga«, kakršnega sem omenil v tem slučaju. Na neki drugi šoli v našem okraju je pa učitelj, kateri rabi vso šolsko dobo samo dve knjigi, in sicer tri ali štiri leta Abecednik, potem pa Zgodbe sv. pisma. Vso šolsko dobo otroci niso druzega počenjali v šoli kakor brali in nekoliko prepisovali. Tudi ta »pedagog« je moral nepro stovoljno v pokoj. Zdaj pa značilen vzgled o postopanju pri pouku iz neke redovne šole. Znano je, da igra po redovnih šolah učenje na pamet, torej dresura, zelo važno ulogo. Ko je zašel okrajni šolski nadzornik v to šolo, se ni mogel prečuditi, kako učenke gladko in lepo odgovarjajo. Naposled se je hotel sam s par vprašanji prepričati, o sposobnosti učenk. Prva mu ne da odgovora; učiteljica pristopi k nadzorniku ter mu pravi, da ta učenka sploh nikdar nič ne zna. Nadzornik vpraša potem njeno sosedmjo, a tudi ta molči; učiteljica pravi, da ta rada iz-ostaja iz šole. Nadzornik pokliče učenko poleg nje; tudi ta ni dala nič odgovora; učiteljica pravi, da se leta neče doma nič učiti. Nadzornik pokliče četrto učenko; ta se pa pogumno odreže in pravi: »Gospod nadzornik, to vprašanje ne zadene mene«. Ta bleau! Nadzornik je vzel klobuk ter odšel. V neki :'rugi dekliški šoli se je pa pripetil tale slučaj. Učiteljica iz-prašuje učenke; vse učenke vzdigu-jejo roke na vsako vprašanje, zna- dobre otroke. Naj nikar ne bo vaša skrb otrokom dati le kruha in obleke, temveč glavna skrb vam bodi otrokom dati pametno vzgojo. Pridno jih uči in p šiljaj v šolo, v dolgih zimskih večerih in kadar sploh je prilika, jim pa pripoveduj iz svoje bogate skušnje take epizode, kakor-šno sliko sem vam jaz danes podal. Povej jim, kako se je ta in oni odlikoval. Povej jim, zakaj je ta dobil zlato, zakaj oni srebrno kolajno. Tako pripovedovanje kaj blagodejno vpliva na razvoj mlade duše. Odgojili boste na ta način same junake, ki bodo enkrat ponos in zaščitniki mile domovine. Ozrimo se zdaj pa še tja doli v Bosno, Hercegovino! Poglejmo, kakšni ste ti deželi po preteku 25 let. Hodili smo takrat po slabih, raz-drapanih potih; le za silo moglo se je naprej. Za nami prišli so pridni pijonirji in naredili lepe, široke ceste, da se z landaverjem lahko voziš semintja. Zgradilo se je mnogo železnic, ki prevažujejo blago in popotnike iz kraja v kraj in tako pospešujejo promet. Sezidalo se je več cerkva ter ustanovilo in odprlo menje, da bi bile rade vprašane, in vsaka je tudi prav gladko odgovorila. Na nadzornika je napravil ves razred najboljši utis ter je pohvalil učenke in učiteljico. Ko se snide potem s svojim prijateljem iz dotičnega kraja, začne mu takoj pripovedovati o neumorni pridnosti učiteljice in učenk tega razreda. Ta se mu pa nasmeje in mu pravi: »Ta Te je pa dobro povlekla! Ali nisi zapazil, da so nekatere učenke vzdigovale desno, druge pa levo roko. Tiste, katere so dvignile desno roko, je bilo to dokaz, da znajo na vprašanje odgovoriti, one pa, katere so dvignile levo roko, so — seveda vse dogovorno z uči-teljico — pokazale s tem, da ne znajo odgovoriti. In res je bilo tako. Takih in podobnih slučajev je še veliko in veliko, in zadnji čas je že bil, da je začelo naše deželno šol sko oblastvo trebiti ta »Augijev hlev«. Že samo imenovanje Hubadovo deželnim šolskim nadzornikom je mnogo pripomoglo, da se je začelo obračati na bolje. N. pr. moja sosedinja na dvorazrednici je bila do nove dobe zelo površna. Prvo leto je vzela iz računstva številni prostor do 80, drugo leto do 60 in tretje leto pa samo do 40, češ, naj se potem nadučitelj ukvarja in muči, kakor se hoče. Vsa drugačna je pa postala, ko je bil imenovan Hubad deželnim šolskim nadzornikom. Začela se je pripravljati na pouk in čitala metodične knjige. Danes vam je uzorna učiteljica v našem okraju. To je pokazal že njen letošnji referat za okrajno učiteljsko konferenco. Žal, da jih je pa še mnogo med nami, kateri se prav nič ne zmenijo za izboljšanje metode ter vsakemu izboljšanju kar naravnost nasprotu jejo ter zabavljajo črez najnovejše odredbe in črez šolska oblastva, oziroma posamezne ude šolskih obla-stev, svoje delavne in v istini napredne tovariše pa obkladajo pri vsaki mogoči priliki s »štreberji«. Kdor je pa prijatelj napredka in šole, mora pa te »štreberje« le pozdravljati ter želeti, da bi se njih število čimbolj pomnožilo. Sicer se pa ne deluje samo pri nas za izboljšanje ljudskega šolstva, ampak po vseh kronovinah avstrijskih. Razlika je le ta, da pri nas šolska oblastva z nemarneži zelo pri zanesljivo postopajo, v druzih kronovinah pa kar najstrožje gledajo na to, da je učiteljstvo na svojem mestu v šoli. Kdor se ne pokori, ga hitro zadene §5 3. državnega šolskega zakona z dne 14 maja 1869. (Glej Heinz str. 43!) V Gornji Avstriji jevsmislutega paragrafa deželno šolsko oblastvo letos 23 učiteljem, ki niso zadostili zakonitim predpisom in odredbam šolskih oblastev, ukazalo, da se morajo še enkrat podvreči preiskušnji o učni usposobljenosti! Pri nas se kaj takega še ni zgodilo, mogoče pa, da se bo! Torej, pozor, tovariši pred tem paragrafom! Ne dajmo se begati od »fakcijozne opozicije«, ampak posnemajmo one, ki so vneti šolniki ter se ne protivijo napredku n& šolskem polju. Pred očmi imejmo vedno naš narod, da ga povzdignemo s pomočjo šole na čim večjo stopinjo omike. Kdor deluje v tem smislu, je res napreden in idealen učitelj ter pravi prijatelj svojega naroda; kdor pa postopa drugače, je pa prav navaden — dninar. Vstaja v Macedoniji. Demonstriranje ruskega brodovJA po Črnem morju se Turški ne vidi popolnoma nedolžno, temuč je v velikih skrbeh, da se ne bo dala Rusija odpraviti s samimi praznimi ob ljubami glede stavljenih zahtev kot zadoščenje za umor konzula Rost-kovskega. Ruska eskadra šteje 130 topov in 2497 mož, vsekakor moč, katere se je trhli turški mornarici treba bati. M-Acedonija je pravzaprav edno bojno polje. Ni ga dneva, da bi se ne vršilo več spopadov na raznih krajih. Turško vojaštvo počenja taka grozodejstva, ki pripravljajo vsteše na rob obupa ter jim ne preostaja drug izid, kakor boj na življenje in smrt. Najgrozovitejše so gospodarili Turki v Kruševu. Mesto so bili zasedli vstaši ter razobesili v njem bolgarske zastave. Dne 18 t. m. je prišlo pred mestom io odicčilne bitke. Po dolgem boju so zavzeli Turki mesto ter vprizorili strašno klanje. Vedli so se, kakor v divjih roparskih navalih v prejšnjih stoletjih. Kar jim je prišlo živega pod handžar, so poklali ter razdjali 360 hiš. Tudi v neki vasi blizu Kruševa je bila bitka. Turki so obkolili nad sto mož močno vstaško četo ter vse deloma poklali, deloma pa vjeli ter jih cdvedii v Monastir. V Deagaču so Turki konfiskovali 16 sodov materijala za dinamitne patrone. , Sode je poslal Hadži Damudi iz Smirne nekemu Grku. Turška se neprestano mobilizuje. V Solunju je zopet mobilizovanih 16, v Peču pa 7 turških bataljonov. V celem solunjskem okraju ima sedaj Turška 170.000 mož vojaštva. Sedaj so se začele vendar tudi tuje vlade zanimati za nevarno stanje v Macadoniji. V B^lgradu se je vršil velik shod v prilog Macedoncem, srbska vlada je izročila sultanu noto. v kateri se zahteva, da se morajo preiskati vzroki dogodkov ob srbski meji. Francoski poslanik Pressanse je obvestil ministra zunanjih zadev Delcassea, da bo v zbornici stavil I interpelacijo zaradi dogodkov v Macedoniji. »Novoje Vremja« /ahteva, da se morajo pri turški policiji in žandarmeriji nastaviti ruski in av-stro-ogrski častniki, ki ne b do služili le za denar, temuČ tudi kot Slovani. Švedi in Nizozemci so nesposobni za tako službo, ker ne znajo jezika ne običajev v deželi. Profesor slovanske filologije v Sofiji dr. Ljubomir Miletić, rodom mnogo šol, ki dajejo izobrazbo on-dotni mladini. Kjer si se pred 25. leti zastonj oziral po gostišči in kjer nisi mogel dobiti človekoljubne postrežbe niti za drag denar, tam se danes vzdigujejo z vsem komfortom opremljeni visoki hoteli. Iz naših taborišč se je pred 25. leti vzdigoval dim. Tudi danes se vzdiguje dim, a ta dim prihaja iz visokih dimnikov mnogobrojnih tovarn, ki so bogati viri blagostanju okupiranih dežel. Tako smo z avstrijsko zasedo kar predrugačili ti deželi. Napravili smo iz dveh zanemarjenih, opustošenih dežel dva krasna bisera, ki sta žal še zdaj v turških rokah. Daj Bog, da bi ta dva bisera, ki sta Av-stro-Ogrsko stala 278,000.000, bila kmalu vtisnjena v svitlo krono pre-svitlega našega cesarja! Postavili smo Bi z junaškim činom svojim sami najlepši spominek. Postavili smo si tako lep spominek, da dokler obstoji Bosna, Hercegovina, dokler človeški rod živi — in biva tod, donela bo kranjskim fantom in njih bojnim tovarišem neminljiva čast in slava, J« Tram te. Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih spisal I. B.) XIV. Sancina ni bilo doma. Gospodinja, stara vdova brez svojih ljudij, je povedala brezsapni Karloti, da je Sancin že zgodaj zjutraj odšel z doma. Kam je šel, kdaj se vrne in kje bi ga bilo dobiti, tega ni povedala. Karlota je bila v zadregi, kaj bi storila, a odloČila se je hitro. Obr-nivši se k Sancinovi gospodinji ji je rekla: — Siora Gatarina — Sancin je v velikanski nevarnosti. Policija ga išče, in zato sem prihitela sem, da ga svarim in ga rešim. Policija utegne priti vsak čas — da vzame vsa njegova pisma. Ali mi hoćete poma gati, da rešim Sancina? — Vse storim, kar želite, gospodična. Kaj je pa tacega storil gospod Sancin, da ga hočejo zapreti? — Ničesar ni storil, nedolžen je, ali sum leži na njem in zato mora ve hiteti Maoedonec, je imel razgovor i nekim praškim dopisnikom o sedanji maoedonski vstaji. Miletić je rekel, da je sedanja vstaja le nekak preludij, a dolgo ne bo trajalo, ko bo napočila revolucija, kakršne še ni videl slovanski jug. Vstaja se pripravlja že deset let. Dosedaj so imele vstaške čete le namen, braniti mirne kristjane pred turškimi grozodejstvi. Upali so vedno na mirna sredstva, posebno ko sta Raaij* in Avstrija vzeli v roko diplomatično rešitev. Ko pa so se reformni načrti razglasili, spoznali so Macedonci, da se je položaj le poslabša!. Sedaj ni druge rešitve, kakor da vzplapola splošna revolucija po vseh evropskih turških pokrajinah od albanske meje do Črnega morja. Madjari in Poljaki. Med tema dvema narodoma je nekaj tipične posebnosti. Poljaki so edini Slovani, ki so jih Madjari iz-vzeli iz svoje mržnje. Že vedo zakaj. Poljaki imajo pač mehko hrbtenico ter v izbiri sredstev niso preveč tankovestni, kakor tudi Madjari ne. Ni še dolgo temu, ko so poljska društva izjavljala simpatije Hrvatom ter obsojala madjarsko tiranstvo. Ravnokar pa so si Poljaki in Madjari ležali v Budimpešti v bratskem objemu. Včeraj je namreč prišlo s posebnim vlakom kakih 600 Poljakov iz Krakova pod vodstvom podžupana Weberfelda. Med izletniki so bili tudi uredniki poljskih listov. Madjari so sestavili sprejemni odbor, v katerem bo bili vsi budimpeštanski župani. Poljaki so imeli s seboj godbo, ki je igrala Rakoczvjevo koračnico. Madjari so jih sprejeli z 17. ciganskimi godbami, ki so igrale v dolgem sprevodu neprestano poljsko himno: »še Poljska ni zginila.« Pri pozdravih se je povdarjalo zgodovinsko pobratimstvo med Poljaki in Madjari. Krakovski podžupan je re kel v svojem nagovoru: »Poljski narod še ni izginil, ker Še Ogrska ni izginila. Sedaj še res trpimo, toda čutimo, da bo vse to trpljenje imelo konec in da nas Čaka srečna bodoč nost. Bili smo bratje tudi v zadnjih desetletjih. V dnevih ogrske osvobo-jevaine vojne so prišli naši sinovi, da so se borili z nami za ogrsko svobodo. Tako vojno pobratimstvo, »tak narodni objem traja večno". Zvečer so priredili Madjari Poljakom banket mi Margit - otoku. Iz vsega se vidi, da Poljaki nimajo niti iskrico prave slovanske vzajemnosti, narodnega ponosa, sicer bi se ne objemali z Madjari, ko isti naj huje tiaeijo slovanske narode. Karagjorgjevići za Avstrijo. Neki zgodovinar opisuje ravno kar, kako so bili Karagjorgjevići vedno zavzeti za Avstrijo, in ako bi imela Avstrija le količkaj dip'omatične modrosti, bi že davno imela Srbijo ped svojim Žezlom. Ustanovnik srbske dinastije, Jurij Petrovič, ali kakor so ga Turki nazivali Karagjorgje (Črni Jurij), je bil posebno navdušen za Avstrijo. Že leta 1804 je Karagjorgje izjavil avstrijskemu diplomatu, da srbski narod ničesar bolj ne želi, kakor priti pod avstrijsko žezlo. A v strija naj pošlje kakega nadvojvodo kot namestnika, in Srbi mu bodo kmalu izročili ključe vseh turških trdnjav, ki jih bodo zavzeli. Ako hi bila Avstrija imela takrat pravega državnika, bi ne bila pozneje zavrgla ponudbe Napoleona III., naj vzame za Lombardijo in Benečijo celo Rumun-sko. Imela bi bila v rokah skoraj ves važnejši Balkan. Leto pozneje, 6. junija 1805, ko je Karagjorgje že skoraj celo Srbijo osvobodil razun trdnjav Belgrad, Šabae in Užice, je pisal zopet cesarju, da ima 97.000 mož pod orož jem; potreboval bi le enega kanonirja in če tudi le star top, ki ga bo dobro plačal. Prosi za to, ker je razun Boga avstrijski cesar njegovo edino upanje. Avstrijska bi vendar naj uvidela, da je vse, kar je storil, le v njenem interesu. Tudi ta prošnja se je odklonila* Leta 1806 je Karagjorgje zopet poslal deputacijo k cesarju s prošnjo, naj Srbijo priklopi Avstriji. Znani grof Stadion pa je cesarju znova odsvetoval. Leta 1808., ko je bila vzeta Turkom zadnja trdnjava Belgrad, je Karagjorgje ponovil svojo ponudbo. Zaman. Ddsi je Napoleon Srbom ponujal 2 milijona piastrov, ako sprej mejo francosko varstvo, je ostal Karagjorgje še vedno naklonjen Avstriji ter ji zopet ponujal Srbijo. Pisal je: »Ako Avstrija sprejme naše ponudbe, lahko z nami stori kar hoče, in s tako dobrimi vojaki, kakor smo mi, lahko gre do Carigrada. Mi ji sle dimo«. Leta 1809. je Karagjorgje še enkrat ponovil ponudbo ter izjavil da izroči Avstrijr trdnjave Belgrad, Šabac in Smederovo, toda dobro znani Metternich je tudi takrat ce sarju odsvetoval. Zadnjo ponudbo je stavil Karagjorgje leta 1810., a ker se mu je zopet odbila, sklenil je zvezo z Rusijo, ki se mu je že poprej vsiljevala. Vendar je še njegov sin, ko je zasedel leta 1842. srbski presto), stal popolnoma pod avstrijskim vplivom. Avstrijski zastopnic je bil pravi vladar v Srbiji ter je predsedoval celo ministrskim sejam. Pri tem se je vedel tako oblastno, da je pihal dim svoje smotke knezu v obraz, ne da bi se upal ta geniti. Tolika ponižnost je SrDe razjezila ter so kneza leta 1858. pognali. Politične vesti. — Glavni shod Češkega narodnega sveta je sklican na dan 6. septembra v Prago. — Na novo otvorjeni železnici Spljet-Senj je železniška uprava napravila nemške, italijanske in hrvaške napise, dasi bi bili le hrvaški napisi opravičeni. Vendar Italijani strastno agitirajo proti »tujejezičnim« napisom ter pozi- ■ vajo spljetskega župana, naj se udeleži otvoritvene slavnosti, dok!t. ne izginejo »tuji« napisi. Nadalje zahtevajo Italijani, naj vso italijau ske občine dotlej vstavijo posle , prenesenem delokrogu. — Kriza na Ogrskem Cesar je prišel sinoči v Budimpešto ter bil slovesno sprejet. V dvorm palači je pričakoval cesarja nadvoj voda Josip Avgust. Liberalna stranka se trudi, pregovoriti opozicijo, d* odneha od svojih narodnih zahtev v toliko, da bo mogoče skleniti mir. — Baron Fejervarv, bivž ogrski brambovskr minister, postane poveljnik ogrske telesne straže n«. mesto vpokojenega fmlt. princa E 9 z t e r h a z v j a. — Izgredi na Hrvaškem V Zaprešiću so oddali orožniki H strelov. Razun treh mrtvih kmetov je šest smrtno ranjenih, 20 pa lahko ranjenih. Prišla je kompanija 16 polka. Tudi v Zagrebu so bili iz. gredi, dasi je železniška uprava skrila madjarske zastave. Neki Tr funović je zgrabil konja policijskega komisarja dr. Gittnerja, ki je jezdil v množioo, za uzdo. vsled česar se je konj vzpel na zadnje noge ter se prevrgel s komisarjem vred na hrbet Policaji so zgrabili Trifunovića ter ga bili s pestmi. Danes na praznik svetega Štefana je baje državna železnica opustila razobešanje madjar-skih zastav. — Srbski proračun bo izkazal 8 do 9 milijonov frankov primanjkljaja. — Kardinal Satollijeod klonil ponujeno mu državno tajništvo češ, da se hoče v miru posvetiti bib lijskim študijam. — Prestop iz katoliške v protestantsko cerkev ni Nemškem je znašal po najnovejši statistiki v pretočenem letu trinajstkrat večje število kot prestop v katoliško cerkev. Šuklje pred volilci. HI. Šuklje v Litiji. (Dalje.) Posojilnice zamorejo le koristiti onemu delu delavcev, ki imajo samo kako obrt, veliki masi delavcev ne morejo dosti koristiti. Ona nima kaj vlagati, posoja se ji pa ne. Ali tudi obrtnika m morejo varovati v konkurenci z velikim kapitalom. Tisto velja tudi o zadrugah za prekup surovin. Delavec dela 8 tuj( tvarino. Konsumna društva zamorejo delavcu največ pomagati. Ali čim cenejše bode dobaval ta živila in dru^o tem cenejše bo moral svojo delavske moč prodajati. Zadruge in posebno konsumne, so se na Angležkem, v Ame riki in na Nemškem Čudovito razvile Bojim se, da gonijo le vodo na soci jalno-demokratični mlin. To vse prevu ljudi žene v racijonalizem, ki le računa da obstoji slednjič vse: verstvo, vsa politika in vsa modrost, vse Človeko ljubje in humaniteta v adiranju, sub trahiranju itd. Ako že morajo biti za druge, morejo biti koristne le poti vodstvom kat. duhovščine, ki je ednv1 Dalje v prilogi. — Kaj pa naj storim, je tarnala starka in zbegana hitela sem in tja po sobi. — Pred vsem mi pokažite, kje ima Sancin svoja pisma shranjena. Stara vdova se je nekaj časa obotavljala, kakor bi Karloti ne zaupala, a potem je dejala: — Vi ga ne boste izdali, kaj ne, gospodična. Saj vas ima tako rad. Karlota si je grizla ustnice. Spomin na Sancinovo ljubezen jo je zadel neprijetno, a premagala je hrabro grenka čutila, ki 80 jO obšla. — Uživala sem njegovo ljubezen, pila slaj njegovih poljubov — jaz ga ne izdam, za ves svet ne. Starka je peljala Karloto v svojo kuhinjo, potegnila iz stare skrinje zveženj papirjev in ga izročila Karloti. — To so tisti papirji, ki jih iščete. Sanoin jih je dal meni v shrambo in mi je naročil, da jih takoj sežgem, če bi kdaj kak policaj prišel k njemu. Kaj mislite s temi papirji storiti? — Ali mi zaupate, siora Gatarina? — Da, ali — — Slušajte! Jaz grem zdaj iskat Sancina, vi pa vzemite te papirje in pojdite v moje stanovanje. Tam počakajte na-me. Papirjev ni treba nikomur pokazati in jih nikomur izročiti, nego le Sancinu samemu. Ali vam je tako prav ? Starka je zadovoljno prikimala. Spravila je zveženj v košaro, s katero je hodila na trg, in nametala na vrh nekaj zelenjave. — Tako — jaz sem pripravljena. — Pojdive torej, je odgovorila Karlota. Jaz grem naprej, ker se meni mudi, vi odidite malo pozneje — kdo ve, če ni že kak policaj pred durmi. Karlota je odšla. Stopivši iz hiše, je pri vratih nasprotne hiše zagledala gospoda srednje postave in črnih brk, ki jo je pazno premotril od nog do glave, a jo mirno pustil iti svojo pot Karlota pa ga je dobro poznala še izza časa, ko ni imela svilenih oblek in pariških čevljev, nego je bila ie natakarica. Spreletel jo je mraz, ko ga je zagledala. Bil je to detektiv Schabl. V strahu j< zavila v ulico, po kateri je morali priti Sanoinova gospodinja — čei nekaj minut se je starka res pojavila v ulici — detektiv jo je torej pusti, v miru. Karlota je hitela naprej. Sto pila je v prvo kavarno in tam v na k:lici spisala kacih dvajset pišemo i kratko vsebino: »Sancinu preti veli kanska nesreča, naj pride takoj * Via dei forni št. 6.« Ta pisma j« razposlala po postreščekih na razne strani, kjer je vedela, da Sancin ob čuje. Poslala je tako pisemce tud Emi Morosinijevi in Ivanu Doltnarju povrh pa je poslala še postreščeb* iskat Sancina po onih gostilnah li kavarnah, v katere je zahajal. S tem je storila, kar je bilo * njenih močeh. Največjo skrb ji j« delalo to, da bi mogel Sancin, predne dobi njeno posvarilo, iti na svoje sta novanje. Ali tudi ta nevarnost se m zdela več tako velika kakor pr* — saj so bili odstranjeni vsi papirji« ki bi ga mogli kompromitirati, 1 brez dokazov se mu ne more nd posebnega zgoditi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 191, dne 20. avgusta 1903. poštena, ki bode pošteno nadzorovala in vodila iste in zraven gledala na vz-rišenejše smotre Človeka, da ostane or-iraniČno vezan z Bogom. Imam izkustvo v kandijski vinarski zadrugi, katero sem jaz ustanovil pod pokroviteljstvom dnhovšČine. Simpel delniško društvo je pa Še brez kapitala in kmet se ne briga zanj. Jaz tedaj mislim, da ne more zaustaviti niti največja politična sloboda, najlepše uspevanje zadrug propadanja delavske mase, mej katero tudi štejem manjšo kmetijo. Res uspevajo zadruge na Nemškem in Češkem, ali v Krkonoših nimajo srajc tkalci, ki izdeljujejo platno za reliki svet. Delavci mro na Angleškem, kjer zadruge najlepše uspevajo, kakor mahe in tako tudi na Nemškem. Močan človek prejšnih Časov izginja, pohabljen ]jnd nastopa. V severni Ameriki so : črni sužnji, beli proletarci in bogataši z milijardami. Če ni drugih potem na svetu, pa-nas vse liberalci in soc. demokrati spravijo v razmerje, v katerem bodo le bogataši z njihovimi pritiklinami in na drugi strani absolutna odvisna delavska ©asa, proletarci. Novejša struja soc. demokratov sicer vidi nove srečne ljudi v majhnih gospodarjih v zvezi z zadrugami. Nekaj je res takih okoli tovarniških krajev na kmetiji z intenzivnim poljedelskim delom. Ali to so bele vrane. Princip zgodovine, da redi večina ljudi manjšino, je neizpremen-ljiv. Ali delavstvu se mora pomagati, drugače v sedanjih razmerah popolnoma zdivja. — Moj up je le v krščanstvu. — Krščanstvo je vsa velika vprašanja rešilo povoljno, tudi ista, ki se tičejo reve in preživljanja ljudi. Bog hoče, da je krščanstvo kos vedno novim nalogam, da svoj izvor od njega opravičuje. Krščanstvo je rešilo rimskega sužnja, krščanstvo je vzgojilo v Nemcih, avstr. Slovanih dobrega kmeta in meščana srednjega veka, ta tip poštenega in varcljivega gospodarja. Duh krščan-stva je pa tudi velika gmotna sredstva zbral, s kojimi je vsikdar pomagal revežem. Ta duh bode tudi pomagal masi delavcev iz modernega suženjstva. Duh Kristusa,?iz katerega klije krščanska ljubezen, bode tudi rešil delavsko vprašanje. Jaz sem še novinec v spoznanju tega duha in ne morem še povedati, kaka pota si bo ta duh izbral. Jaz sem zadostil svojemu srčnemu hrepenenju, ako sem vas opomnil kot spokorjen liberalec na to božjo pomoč. Ali nekaj že spoznavam. Povedal sem že, da se moramo zanašati na čeznaravna sredstva božanstva in naše svete vere. Krščanstvo in cerkev ne uplivate po zunanjih, mehaničnih sredstvih, ampak po duhu, ki vlada Človeka. Suženjstvo Rimljanov je krščanstvo odpravilo s svojimi božjimi idejami in svojo ljubeznijo do bližnjega. Bogataši, mogočneži so se jima uklonili. Da se delavstvu zdaj tako hudo _ di, ima svoj edini vzrok le v tem, da je odpadlo od duha krščanstva. Taki delavci nimajo pravega vodstva v težavnih vprašanjih življenja. Fanatizem liberalizma le razdira, ne more pa zidati trajnih stavb. Le egoizem po večjem vlada. Naj krščanstvo zopet povsod na našem nebu zašije, in tudi gospodarstvo in politika bota našla pota prave modrosti. Potem bo tudi vse gospodarstvo ozdravelo. Duh krščanstva je duh samozatajevauja, ljubezni in na tem sloni v Človeškem življenju vse. Sedanji bogataši morajo postati taki, kakor so bili bogataši-kristjani prve cerkve. Skromnosti manjka. Vse hoče vladati, vse hoče prezirati druge. To ni krščansko, to je pogubno. Delavci, ponižni, varčljivi, skromni morate biti ! Le med takimi ljudmi se da s produktivnimi zadrugami kaj početi. Potem vas tudi bogati delodajalci ne bodo več strigli. Prvo je, da za ubožce skrbimo, drugič, da obnovimo lepo krščansko rodbinsko Življenje, tretjič, da se seznanite z edinimi resnicami na svetu, resnicami naše svete vere. Bog je rekel: „Vedno boste reveže imeli okolo sebe." „V potu svojega obraza bodeš svoj kruh jedel." Nikdar ne spravite delavci sveta dalje, kakor do tega, da boste imeli kolikor toliko zadosti za mizo in obleko. Ne vežite se izključljivo na tukajšnji svet. Samo s poželjenjem po svetni sreči ne pridete nikdar do cilja. Kristus je delavec postal S tem je označil, da stoji z vami delavci v posebni dotiki. Vi boste kot dobri kristjani prepričani o tem, da mora tako biti, dasi ne spoznate tajnosti Boga, ker vaš duh ni tak, kakor božji. Ali jasno vam je, da je to življenje le dolina solz. pripravljanje za boljše življenje na drugem svetu, in to vas spremlja pri delu in lahka vam je smrtna ura. Vi verujete na parabolo o bogatašu in ubogemu Lazarjn, vi verujete na osebno večno [življenje, vi tudi veste, kako vreduost ima delo glede večnosti. Krščanstvo vam daje čednosti, ki so vam pri vstrajanju v težavnem delu potrebne, ki vam pa tudi to malo mero zaslužka pomnožijo. Vi imate notranjo veselost srca, mir, ki vam delo olajšuje. Ta vas vodi k zmernosti, var-Čljivosti, ki vas bogati, ki vas osrečuje v rodbinskem življenju, vas ohranjuje močne, zdrave. Tako ste tudi prav omikani. Tako delate tudi socijalno po talentih, ki vam jih je Bog dal. Idite v zadružno življenje, dasi so prve zadruge ustvarili nekršČanski ljudje, če so dobre, porabite jih. Kruh je kruh, če ga tudi brezverski mokar peče. Od Boga je. Krščanstvo ima Žive moči tudi za to stroko združenja. Korporacije naj bodo, to je telo in duša. To je lastnost krščanskih zadrug. Dasi so smotri zadrug le gmotni, vendar zadobi ista višjo zvezo, ako so zadru-garji pravi kristjani. Ljubi Boga čez vse in bližnjega, kakor samega sebe. V tem imate vse : zapoved ljubezni do Boga, do sebe in do bližnjega, kakor sv. Auguštin uči: Kdoi Boga ljubi, ne bo sebičnež. Ta ljubezen bo napravila v zadrugah žive korporacije, ki ne bodo zasledovale samo gmotnih koristi, ampak tudi srečo neumrljive duše. Kakor hitro to pot zapustite in le smoter iščete v cenenem kruhu, ne obstaja mej vami druge vezi, potem ste sebičneži, kakor brezverni zadrugarji. V veri, v krščanski ljubezni še najdete to tesnejšo vez. vDalje prih.) Rojaki, človekoljubi! Dne 8 avgusta 1903 uaronobil je silen požar v Bovcu 70 hiš, več gospodarskih poslopij in cerkev sv. Trojice. Ker se je ogenj VBled vetra širil s strahovito hitrostjo, ni bilo mogoče skoraj ničesar oteti. — Zgorele so skoraj vse premičnine in popolnoma ves pridelek na senu in žitu. Itak revno prebivalstvo nahaja se vsled te silne nesreče v najstra-hovitejši bedi Ljudstvo nima živeža, ne obleke, niti stanovanja. — Preblagi dar ljubljenega vladarja da sicer siromakom prvo pomoč, a ko nastopi zima, se reva in beda le še poveča. Radi tega se obrača podpisano županstvo do vseh blagih ljudi s ponižno in iskreno prošnjo, naj blago-vole pomagati nesrečnim pogorelcem. Sprejme se hvaležno vsak milodar, bodi v denarju ali v blagu. Darove naj se izvoli pošiljati podpisanemu županstvu, a denarne prispevke sprejema drage volje tudi uredništvo tega časopisa. katero tudi objavi imena blagih darovalcev. — Vljudno se tudi prosi razna društva sloven-1 ska, da bi se spominjala nesrečnih Nekoliko pomirjena s-3 je vrnila Karlota v s »oje stanovanje in se zadovoljno nasmehni1.*, ko je videla v kuhinji sedeti Sancinovo gospodinjo 8 košaro v naročaju. Starka ni dala košare niti za trenotek iz rok, nego jo držala, kakor bi bil v nji shra njen poseben zaklad. Dvorni svetnik vitez Rinaldini pa je hodil po salonu gor in dol in nestrpno čakal, da se vrne Karlota. — Hvala Bogu, da ste vendar prišli, je zaklical, ko je Karlota vstopila. V strašnih skrbeh sem bil. Že sem mislil, da vas je policija prijela. — Ta nevarnost ni bila daleč od mene. Videla sem namreč detektiva Schabla, ko je brezdvomno na Sancina čakal, toda puutil me je v miru. — Torej ste dobili moja pisma? — Vsa Sancinova pisma so popolnoma na varnem. Sicer jih nimam jaz v rokah — — Nego? — V dobrih rokah so, gospod dvorni svetnik. Čuva jih ženska, ki bi dala za Sancina svoje življenje; na kraju so, kjer jih tudi policija ne bo iskala. — A kdaj jih dobim? — Upam, da še danes, gospod dvorni svetnik. Dobite jih v vsakem slučaju, tudi če bi policija Sancina prijela. Rinaldini s temi pojasnili ni b 1 zadovoljen, a moral se je udati. — Pridite zvečer k meni, je Karlota zaključila razgovor, do večera mislim bo vse v redu in vam bom mogla izročiti pisma. Bodite brez vseh skrbij. Na-me se lahko zanesete. Ko je Rinaldini odšel z obljubo, da se zvečer oglasi, je poklicala Karlota Sancinovo gospodinjo v svojo sobo. Toda obe ženski sta bili tako razburjeni, da se jima ni ljubilo govoriti. »Siora Catarina« je sedela nepremično na svojem stolu in držala košaro s papirji na kolenih, Karlota pa je vsak čas pohitela k oknu in motrila ljudi na ulici*, če ni med njimi Sancina. Tako je poteklo več ur — a Sancin le ni prišel. BovČanov ter priredila veselice in zabave v korist revnim pogorelcem. Županstvo v Bovcu, dne 18. avgusta 1903. Zupan S u lin m. p. Dnevne vesti. V Ljubljani. 20. avgusta. — Shod dr. Turno v Bovcu. Dr. Turna je sklical na nedeljo, dne 17. t. m. shod svojih volilcev v Bovcu. Vabilu svojega poslanca so se volilci o d zvali ekoro polnoštevilno. Dr.Tuma je govoril najprvo o položaju v deželnem zboru. Povdarjal je, da so nezdravim razmeram v deželnem odboru in zboru ponajveč krivi klerikalci, ki so napram Lahom skrajno popustljivi in se niti ne upajo nasprotovati Čudnemu postopanju deželnega glavarja Pajerja; razlagal je zadevo o užitnini, o brezobrestnih posojilih in o deželni blagajnici. Posebno temeljito se je navil z hipotečno banko, pri kateri priliki je zlasti ožigosal malomarnost slovenskih deželnih odbornikov, da nista preprečila imeno-va nja tujca dr. Staudingerja ravnateljem deželnega hipotečnega zavoda. Nato je prešel g. poslanec na vprašanje glede podpor pogorelcem v Bovcu, dajal je nasvete, kaj je treba ukreniti in obljubil, da bode napel vse sile, da se Bovcu nakloni čim najizdatnejša podpora. Takisto je na-glašal potrebo, da se napravi v Bovcu reservoar za vodo in da se posveti večja pozornost pogozdovanju bovškega okraja. Na vprašanje g. župana Šuline glede krošnjarstva in g. Kavsa glede mlekarstva je g. dr. H Turna dal povoljen odgovor, nakar se je shod odobruje delovanje g. poslanca zaključil. — Narodna nestrpnost „ Llovdovih" uslužbencev v Trstu. Poroča se nam, da Bi je pred nekaj dnevi hotel neki Slovenec ogledati arzena! avstrijskega »Llovda« v Trstu. Vprašal je pri vhodu v ar-zenal stoječega vratarja prav vljudno — seveda slovensko — da li je dovoljen vstop v arsenal in če se sme ieti ogledati. Vratar je na ta vljuden ogovor odvrnil surovo in robato in rekel, da ne ume »ščavo«, to je slovensko. To je skrajna predrznost, da si upa uslužbenec družbe, ki uživa državno subvencijo, to je denar davkoplačevalcev, med katerimi so tudi Slovenci, na tako nesramen način nastopati preti Slovencem! Zahte- da bode »Llovda dotič-vratarja temeljito po kako se ima vesti n a-o 1 ikanim ljudem in da varno, nega učil, p r a m mu ni dovoljeno surovo žaliti mirnega Slovenca v njegovih n a ro d n i h Č u t i 1 i h. Upamo, da bode »Lloyd« storil svojo dolžnost, sicer bi morali biti uverjeni, da se take nesramnosti gode na izrecno dovoljenje »Lloy-dove« uprave! — Umrl je na Dunaju poštni kontrolor, gospod Matija Kokalj, ki je prej dolgo časa služboval v Ljubljani. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Lenarčič roj. Mathian, soproga višjega finančnega svetnika g. Antona Lenarčiča. — 25 letnica okupacije. Odbor za proslavo petindvajsetletnice okupacije Bosne in Hercegovine je imel v torek večer svojo zadnjo sejo, v kateri je blagajnik g. Pogačnik poročal o dohodkih in treskih te prireditve. Glasom poročila znaša čisti dohodek okroglo 1100 K in se bo oddala ta svota skladu, ki se nabira za napravo spomenika v boju padlim vojakom v Ljubljani. Odbor, kateremu so se pred enim mesecem, kot častni prezidij tvarjajoči gg. gimn. ravnatelj Andrej Senekovič, računski nadsvetnik Anton Svetek in profesor dr. Ivan Svetina pridružili, je štel 17 členov. Poleg imenovanih so bili še členi odbora gg.: občinski svetnik in hišni posestnik Anton Gorše, kot na Čelnik; c. kr. vodja pomožnih uradov Polde Roth, kot načelnikov na mestnik; k*lkulant Ivan Ženko, kot zapisnikar; c. kr. sodni oGcijal Albert Pogačnik, kot blagajnik; potem pred-sed. sluga Ivan Baloh, hišna posestnika Ivan Belič in Lovro Btaznik, c. kr. pisarnični oficijal Mirko Fili-pan, hišni oskrbnik Fran Jenko, hiini posestnik Alojzij Korsika, železniški uslužbenec Ivan Kraljic, župnik Mar- tin Maienšek, poštni poduradnik Ivan Še me in mokar Alojzij Zorman. — Odbor je račun o prejemkih in izdatkih omenjene slavnosti odobril ter blagajniku g. Pogačniku dal ab solutorij. Tudi je izrekel odbor čast nemu prezidi j a, zlasti g. ravnatelju Senekoviču za njegovo požrtvovalnost, potem odborovemu načelniku g. Gorfietu, zapisnikarju g. Ženku in blagajniku g. Pogačniku za truda polno delovanje toplo zahvalo. Tudi je sklenil odbor, da g. Pogačniku, ki si je stekel s svojim napornim delovanjem največ zaslug za dobro vspelo slavnost, pokloni krasno izdelano, od vseh odbornikov podpi sano spomenico. Odbor, ki se je koncem meseca februvarja letos prvikrat sešel, je imel vse skupaj osem sej. Sklenil je končno, da odda vse poslovne spise in korespondence odboru za napravo spomenika v boju padlim vojakom, ki naj jih hrani. Odbor se potem razide. — V ientpeterako vojašnico je prišlo danes več reservistov, da se udeleže vojaških vaj. Nekateri izmed njih so bili radi bolezni za letos oproščeni od vojaških vaj. Ča kali in čakali so, da se jim vrnejo njih izkaznice, a zaman. Ker se je bilo bati, da zamude vlake so k on čno vljudno prosili, naj se jim ven dar dajo njih izkaznice. A naleteli so slabo. Mesto izkaznio so dobili nekaj psovk, kakor »Schafskopf«, in reklo se jim je, naj počakajo, da se podčastnik naje. Ali se tako postopa z reservisti? Mislimo, da bi že lahko nastale druge razmere. — Za vrtno veselico pevskega društva »Ljubljana«, katera se vrši v nedeljo 23. t. m. na Koslerje-vem vrtu se že pridno pripravlja in bo gotovo kot nekaj zelo zanimivega in novega — zbirka redkosti) in panoptikum. Najstarejše in tudi najnovejše redkosti so že, deloma tudi iz prekmorskih dežel došle in bo imela ta zbirka gotovo veliko poučnega za vse sloje in naj bi nikdo ne zamudil si ogledati imenitne razstavljene reči. Dobival se bo tudi seznam razstavljenih pred metov. — Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za brdski okraj bode dne 24. avgusta ob 4 uri popoludne v Lukovici pri Slaparju. — Iz Doba. Predprodaja vstop-pnic za veselico »Bralnega društva« v Dcbu pri Ljubljani se nahaja v sledečih prodajalnah: Pri g. Šešarku v Ljubljani, Šelenburgove ulice, g. J. N. Potočniku in na pošti v Domžalah, pri g. J. Rusu v Lukovici in sr. Slatnerju w Kamniku Cena za I. sedež 1 krono, za II. 80 vin. in za III. 40 vin. Odbor vabi še enkrat vse najuljudneje k mnogobrojni udeležbi, ker program je jako zanimiv. — Za pogorelce v Vačah. V nedeljo dne 23. t. m. popoludne ob 4. uri se vrši v gostilni pri »For-tuni« s prijaznim sodelovanjem litijske godbe tombola v korist pogorelcem na Vačah. Dobitki za tombolo blagovolijo naj se oddati v imenovani gostilni do nedelje do-poludne. - Kriko dijaštvo priredi v prostorih »Bralnega društva« v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. na korist Prešernovemu spomeniku veselico. Vspored: 1. Mendelssohn: »Sen poletne noči«, koračnica, godba za gosli s spremljena njem na gl»«?ovirju 2 Dr. G. Ipavic: a) »O moja Avstrija«, H. Sattner: b) »Studenček«, mešana zbora. 3. A. Nt d ved: »Pred durmi«, samospev za sopran s spremljevanjem na glasovirju. 4 Lootsing: »Car in tesar«, duo za gosli s spremljevanjem na glasovirju. 5. A. Foerster: »Naše gore«, mešani zbor. 6. Keler Bela: Čveterorcčna predigra na glasovir. 7 Dr. G. Ipaveo: a) »Kukovica, b) »Tiček«, mešana zbora. 8. Žive podobe. 9. Prosta zabava in ples Vstopnine: 1 K za osebo, za dijake 40 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 7. uri zvečer. — „Žalosten odmev izza orožnih vaj". V »Gorenjcu« čitamo: »Gorje je tudi tistemu krdelu slovenskih vojakov, ki ima za poveljniki* ali kakega nižjega zapove dovalca Nemca, napojenega z germanskim duhom. Koliko nezaslužnih kazni, koliko nepotrebnih muk pri vežbanju in koliko drugega nepo trebnega napornega dela v vojašnici morajo pretrpeti nesrečni vojaki pod njegovo kruto oblastjo. Slovenski vojaki so se še v vseh bitkah, katerih so se udeležili, odlikovali z nenavadno hrabrostjo ter srčnostjo in tudi sedaj v mirnem času se pri vsaki večji vaji izkažejo kot dobri in za nesljivi vojaki v občo zadovoljnost in pohvalo višjih poveljnikov. Ali vse to jim ne pridobi poštene naklonjenosti in prizanesljivosti od strani zapovedujočega nemškega šovinista, ampak ta pri vsaki ugodni priliki poskusi z veliko slastjo svojo železno moč nad njimi. Slovenski vojak mu je zanikaren pes, on pa je žlahten gospod in polbog, ki razpolaga črez življenje in smrt ubogega vojaka' Ako bi stri s svojim nemškim gnevom pristransko in krivično zdravje ali življenje kakega slovenskega nesrečneža in s tem pahnil družino tega v največjo bedo in nesrečo, to njega ne briga, ker ve, da bi ne bilo treba njemu kot povzročitelju skrbeti za osirotele slovenske reveže in tudi država bi se otresla take neprijetne naloge. Pri tem se spominjamo na one orožne vaje, ki so se vršile lani on tem času na Notranjskem tam okrog Ilirske Bistrice in Trnovega. Tam je bil pri teh vajah tudi naš domači domobranski polk št. 27 iz Ljubljane. Kakor znano, pa morajo zdaj zadnjo, to je četrto orožno vajo, delati tudi vsi tisti vojak , ki so prvotno služili in dovršili prve tri orožne vaje pri pešpolkih, pri domobrancih in orožne vaje pri teh trajajo vselej po 28 dni, a pri pešpolkih navadno le po 13 dni. Zakaj so ravno domobranci udarjeni s toliko večjim trpljenjem, to nam ni znano. To pa smo slišali že od več strani, da se pri domobrancih tudi Bploh postopa mnogo trše in osor-nejše, kakor pri pešpolkih. Posebno nad onimi vojaki, ki pridejo k orožnim vajam od pešpolkov, se domobranci radi znašajo, češ, zdaj vas imamo in vam pokažemo, da nas bodete pomnili! Med vsemi težavami in neprijetnostmi, ki jih morajo pretrpeti vojaki v mirnem Času, so vsakoletne jesenske orožne vaje najhujše. Vsako lato najde pri teh več vojakov smrt, nekateri pa si nakop-Ijejo neozdravljive bolezni. Toda vse trpinčenje naši vojaki navadno udano in voljno prenašajo, ako ae ravna pri tem ž njimi vsaj s človeškim čutom. A tistega surovega in razža-ljivega zmerjanja, s katerim nekateri častniki tako radi obkladajo moštvo, raznovrstnega nepotrebnega mučenja in draženja, posebno če to izvira iz narodnostnega sovraštva, ne morejo hladnokrvno prezreti in pozabiti! Zato naj bi se z vojaki, zlasti z onimi, ki prihajajo k zadnjim orožnim vajam in so se mnogi med njimi dtrna že privad li boljše družbe, postopalo bolj človeško!« — Sreča v nesreči. V vasi Križ na Krasu so pasli 12 t. m. it« vino na seiaktm pašniku štirje dečki. Kakor na Krasu vobče, kjer je vso polno jam, brezden in podmolov, nahaja se tudi na tem občinskem pašniku globoka, s skalami obdana jama, katero imenujejo domačini »V pečinah«. V obbžju te jame so pasli tudi oni štirje dečki Eden izmed njih — 13letni France R^zek — je splezal na skalo; a ker jf? premalo pazil, mu je spodrsnilo in je padel navpično v 25 metrov globoko jamo. To se je zgodilo ob 7. uri zjutraj. Ostali dečki si iz strahu niso upali o dogo* divsi se nesreči nikomur ničesar povedati. Sele zvečer ob 9 uri se je nekaterim vaščanom posrečilo dečkom izvabiti težko izpoved. VašČani so se takoj z lučjo in drugimi potrebnimi pripravami odpravili k jsm«. N-,to so spustili Alojzija Hfačana po vrvi v globočino in ta je našel na dnu dečka — živega in razmeroma malo poškodovanega, dasije padel 25 metrov visoko. Deček je prebil v tem groznem položaju celih 14 ur. Rešitelj gi je našel na dnu jame mirno spečega z jopico pod glavo. Deček ni razmeroma hudo poškodovan, zlomljena je namreč samo leva roka in leva noga. Ponesrečenca so takoj prepeljali v Nabrežino in cd tam v bolnišnico v Trst. — Iz Gornjega grada se nam piše: Pred tremi leti je bil tukaj nočni Čuvaj Matevž Kolenc, ko se je ob 1. uri popolnoči približal kap lanovi kleti, v kateri je zapazil luč, obstreljen, da mu je samokresna krogla, obtičala v čeljusti. Storilca niso dobili, dasi ga tukaj pozna vsak otrok. Pričeli sta se že dve preiskavi, a sta bili obe vstavljeni. Pri zadnji se je imenovalo naravnost ime sumljivega krivca, svedoki so izpovedali zelo ob-teževalno za-nj, a ko je vse pričakovalo, da se dotičuega obdolženca prime, so je preiskava mahoma — vstavila. Zakaj ? To je zagonetka, ki se da resiti samo na ta način, da je morda sodišče preiskavo ustavilo, oziroma moralo vstaviti na višji migljaj, ker bi sicer moralo postopati proti duhovniku. Preiskava je spravila toliko sumljivih momentov na dan, da je edino to mogoče. V celi stvari pa se nam zdi jako čudno, da se v tej zadevi od pristojnih oblastev ne vrše nobena poizvedovanja več in da se je tudi sprva zelo mlačno zasledovalo krivca, kar pač drugače ni običajno; saj se sicer v naj-neznatnejših in najmalenkostuejših slučajih vrše poizvedovanja z občudovanja vredno energijo in se ne opuste preje, da se ne pride stvari do dna. Poboj nočnega čuvaja, ki je bil smrtno nevarno ranjen in pohabljeu za celo življenje, pa vendar ni nobena malenkost! Nam bi bilo ko- neeno vse jedno, ako dobi sodišče krivca ali ne, smili se pa nam ubogi nočni čuvaj, ki je v izpolnjevanju svoje itak težavne službe vsled prizadejane inu poškodbe popolnoma obnemogel in zaradi tega tudi izgubil službo pismonoše, katera ga je edino živela. Ta revež opravlja sedaj za 10 kron mesečne plače naporno službo nočnega čuvaja, da se borno preživi, dočim po-žkodovalec najbrže tiči v blagostanju in si da pokojno rasti svoj okrogli trebušček. Ta brczobrazen človek, kate rega so, kakor se trdi, slovenski in nemški Časopisi že imenovali s polnim imenom, nima toliko vesti, Četudi je baje služabnik božji, da bi svojo žrtev, ki se nahaja v najskrajnejši bedi, ako ne drugače — vsaj skrivoma podpiral in mu privoščil vsaj kako drobtinico s svoje bogato obložene mize. In ako ni kriv, zakaj mirno prenaša tako grozue obdolžitve, kakor mu jih je javno očital Matevž Kolenc in razni listi ? Zakaj se ne opere pred javnostjo tega sramotnega suma*? Ali ne ve, da „qui tacet, consentire videtur" ? Ali nima toliko poguma ? — Sicer pa mislimo, da veže tudi t r ž k o občino, v katere službi je bil Kolenc obstreljen, Ča s tn a dolžnost, da se zločinca zasledi in ga doleti pravična kazen. Pa tudi v svojem interesu je občina primorana napeti vse sile, da se eruira krivec. Sedanji nočni čuvaj Kolenc, ki je že obnemogel in za vsako delo nezmožen, pripade v ubožno oskrb občini in tržka občina bo morala vrhu tega še plačati Kolencu, to je garantirano, primerno odškodnino, ker je isti v izvrševanju občinske službe postal dela nezmožen, in občina bode vse to plačevala — za bogatega zločinca, ki se ji bode v pest smejal, da je tako nespametna ! Ali ne bode slavni obč. odbor ničesar storil, da bi pripomogel revežu Kolencu do pravice in da bi sebe obvaroval škode? — Misterijozen slučaj. Iz Trsta se nam poroča: Strojevodja južne železnice, 42letni Jakob Vračko, je prišel včeraj opoldne na svoj dom v Rcjanu št 172 in je našel svojo 23 etno ženo Marijo ustreljeno na postelji. Poleg nje je ležal vojaški revolver, last necega v isti hiši sta. nujočega nadporočntka pešpolka št 97 Sigfrida Hellerja. Vračko je poklical ljudi in prišla je tudi policija. Vračko je povedal policiji, da se ie tisto jutro ob 9. uri 25 min. pripeljal z vlakom iz Ljubljane v Trst in našel vrata v svcje stanovanje zaprta. Ker je za man trkal, je končno vrata ulomil. Nad poročnik Heller ni vedel povedati, kako je prišel njegov revolver v Vraćkovo stanovanje. Revolver je bil spravljen v omari, nadporočnik pa je že ob 9. uri zjutraj odšel z doma. Pri zaslišanju v hiši stanujočih ljudi se je izvedelo, da so nekateri slišali strel iz revolverja. Vračko je povedal, da je enkrat sam ustreli', a le, da bi videl, če je revolver nabit. Dveh strelov ni nihče siišal. Vračko je tudi rekel, da je živel s svojo ženo v jako srečnem zakonu. Sodnik je dal Vračkota zapreti, ker ga ima na sumu, da je morda sam ustrelil svojo ženo. — Zaprli so v Trstu znanega tatu Antona Staniča iz Podgrada, ker se je lotil nekega 9ietnega otroka. — Nezgoda na električni cestni železnici. Včeraj zvečer okoli pol 9. ure je šel 73 let stari, nekoliko gluhi godec Jakob Gorišek, stanujoč v Trnovskih ulicah štev. 1, po Karlovski cesti domov. Bil je nekoliko vinjen ter je kolovrati! po tiru električne cestne železnice. Nasproti privozil mu je električni voz. Voznik Franc Vidrin je na vso moč zvonil, a Gorišek se ni zmenil za zvonenje in je šel svojo pot naprej. Bil je Čisto blizo, ko je voznik električni voz že domala ustavil, vendar ga je ta še sunil, da je padel na cesto. Gorišek je obležal nezavesten na cesti. Dva policijska stražnika sta ga prenesla na policijsko stražnico na Karlovski cesti, kjer se je kmalu zavedel in potem odšel v spremstvu stražnika na svoj dom. — V pijanosti okraden. Delavec Mihael Pončur, stanujoč na Karolinški zemlji št. 2, je pijan zaspal na dvorišču hiše št. 15 na Karolinški zemlji. Med spanjem mu je nekdo ukradel iz žepa denarnico, v kateri je imel nad 4 K denarja. Tat vine sumljiva sta dva delavca, katera sta Pončurja preobračala, ga mazala s črnilom in ga končno posadila v koš, ne da bi se bil vzbudil. — Bicikel ukraden. Danes ponoči je neznan tat ukradel stavbnemu mojstru Franu Pustu v Streli-ških ulicah iz shrambe na dvorišču Stvria-bicikel št. 32 436, vreden 300 kron. Tatvine sumljiv je neki bivši Pustov vajenec, kateri je bil spoden, ker je kradel drva in jih prodajal. Bicikel ima balanco odrto in neenaka pedala. _ Zaprli so hlapca Franoeta Žagarja, kateri je svojemu gospodarju Teodoru Hoellerlu v Slomškovih uli- cah št. 27 poneveril denar, katerega je dobil pri odjemalcih piva. — Pobegnil je danes zjutraj od dela pri realki prisil/eneo Vesco Cesare iz Seurella, okraj Borgo ni Južnem Tirolskem. — Kozolec podrla je včeraj zvečer nevihta posestniku I. Plankarju na Dolenjski centi. — Izgubljene peči. II apeo I/an Ogrin, stanujoč na Rimski cesti št. 22, je izgubil včeraj na poti oi Dunajske ceste po Bieiweisovi oesti srebrno uro in srebrno verižico s priveski — Trgovski sotrudnik Franc Medic, stanujoč na Ambroževem trgu št. 7, je izgubil na poti iz kleti po Zaloški cesti do šentpeterske cerkve srebrno uro. * Najnovejše novice. Trpinčenje jetnikov. Policijski nadzornik Ckvlinski, ki je grozno trpinčil vjetnike v Saybušu, je bil obsojen v 7 mesečno ječo. Soobtoženi trije policaji so dobili po 6 tednov zapora. — Nadškof Kohn mora potovati še enkrat v Rim zaradi znane afere. — V petih dneh Čez Atlantski ocean je prišel nemški parnik „Viljem Veliki." — Papež Pij X. je dal za rimske reveže 100.000 lir iu za ljudsko kuhinjo 5000 lir. — Škarlatinka razsaja med otroci v Lvovu tako hudo, da so morali pri otroški bolnišnici napraviti polno barak na vrtu. Začetek šolskega leta se je odgodil. — Pape-ževa dedščina. Neapeljski župnik Miloni je zapustil 400.000 lir za vla-dujoČega papeža. Ker pa je umrl za Časa sedisvakance hočejo njegovi sorodniki oporoko ovreči. — Poštui debit je odtegnila ogrska vlada monakovskemu listu „Jugend". — Nečloveški sin. V Moravski Tribavi so našli orožniki v kleti kmeta Pros-serja njegovega SOletnega očeta z vrvmi zvezanega v kleti, kjer je bil starček že več let zaprt. Ko so ga prenesli na svetlo, je umrl. — Samomor blaznika. Na Reki je blazni Fran Senjan splezal na streho ter kričal: rŽivela avtonomija!- potem pa pred očmi matere in občinstva skočil s strašne visočine ter se ubil. — Sedem francoskih turistov, ki so šli ua Montblauc, se pogreša. * Stopetdesetletnica rojstva Josipa Dobrovskega. V ponedeljek^ dne 17 t. m„ je preteklo 150 let, odkar se je rodil očak sla vistike, Josip Djbrovskv D >lgo časa je zastirala skoro nepredorna megia svetlo osebnost tega slovanskega učenjaka Slikalo se ga je kot moža, ki se je brez zanimanja za probujo svojega naroda, uklanjajoč se samo prirejenemu nagibu k znanstvenemu raziskava n j u — bavil s proučevanjem svojega maternega jezica in slovan skih jezikov sp'.oh. Toda skoro se je pokazalo, da so bile vse take in enake trditve neosnovane. Danes se p »vsodi, kjer se govori Češki, kjer se čuti slovanski, časti Josip Do brovsKV kot velik domorodec in učenjak, ki je v časih, ko je narod še spal v narodni nezavednosti, sam oral ledino in vzbujal rojake iz st »-letnega mrtvila k novemu življenju. Josip Dobrovskv je oče slavistike, kateri je dal novo kritično »mer, velik učenjak, čegar vpliv na cele generacije slavistov je b>l velikanski, on je jasna zvezda na obzorju slovanske znanosti. Tudi mi Slovenci se s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjamo Josipa Dobrovskega. Saj je pač znano, da si je Dobrovskv tudi za naše slovstvo pridobil ne precenijivih zaslug On se je živo za mmal za razvoj našega jezika, dasi je bil ta takrat le malokomu še znan; zlasti ugodno je vplival na našega Kopitarja in druge takratne slovenske literate, katere je bodril k marljivemu narodnemu delovanju, dajajoč jim krasen vzgled, kako je treba delati za probujo speče narodne zavesti. Da se je v razme roma zelo kratkem času našemu jeziku dala stalna oblika, to je, da se je jezik slovniško uredil, to je ponajveč zasluga Dobrovskega. Zato slava megovemu spominu! Kristusov nagrobni prt v Turinu. Prepir učenjakov in duhovnikov o pristnosti takozvanoga Kristusovega nagrobnega prta v Turinu se bliža koncu. Katoliška cerkev se ni mogla več dalje vstavljati nepobitnim dokazom o nepristnosti te relikvije in se je molče udala. Dokazalo se je, da je ta nagrobni prt nastal šele v prvi polovici 14 stoletja, torej malo časa preje, ko je papež Kle ment VII. slikarijo na tem prtu v posebni buli kot pristno pripoznal. Od tistega časa naprej pa s> cer kveni krogi z vso energičnostjo po vdarjali pristnost te najdragocenejše relikvije katoliške cerkve in še le sedaj po preteku več nego 500 let so morali malodušno pod pezo znanstvenih dokazov priznati, da so oelih 500 let ljudi vodili za nos in jih grdo sleparili. Trdovraten molk sv. kongregacije obredov in relikvij, ki se je še na ukaz Leona XIII. imela baviti s proučevanjem tega kočljivega vprašanja, je značilen in govori cele knjige! Sv. kongregacija molči, ker pristnosti Kristusovega nagrobnega prta v očigled pričujočih proti do kazov ne more več braniti, priznati pa tudi neče, da je cerkev s svojimi nezmotljivimi papeži bila 500 let v grdi zmoti in da so ji njeno zmoto morali dokazati — brez verski učenjaki! Tj mora boleti! U jam), da bode znanost ad oculos dokazala cerkvi marsikatero tako pobožno pomoto ! * Siegfnied, Adam, Rikard, Teodor, Oto Sarto. V Siegsburgu na Nemškem izhajajoča „Siegszeitung" je prinesla ob izvolitvi novega papeža sledečo brzojavko: „Papežem je izvoljen Siegfried, Adam, Rikard, Teodor, Oto Sarto, benečanski patrijarh." Uredništvo je namreč dobilo o izvolitvi te-lefonično poročilo. Da bi bolje razumelo ime, je telefonist počasi zlogoval v aparat: „S—A—R—T—0, Sarto, a urednik si je tolmačil to za začetue črke krstnih imen ter jih preustrojil po uemški! * Knez Ferdinand okraden. Policija v Miškolou |e brzojavno obvestila mestno poglavarstvo v Bn dimpešti, da je neki neznan človek iz prtljažnega voza kneza Ferdinanda bolgarskega ukradel kovčć^ s srebrnim knezovim grbom. V kovčegu se nahajajo razne dragocene, ponajveč srebrne stvari velike vrednosti. Tatu še sedaj mso mogli zaslediti. * Mutec obsojen zaradi zmerjanja. Krojač Htnis Silver-steiu v Ndw Yorku je popolnoma gluh in mutast, vendar ga je tožila neka gospa zaradi psovanja in zrner janja. Razžaljive besede je namreč pokazal v znakih za mutaste , a gospa je slučajno tudi znala te znake. Nič ni pomagalo mutecu »tajita, obsojen je bil na 10 dolarjev globo. Sodbo mu je moral raztolmačiti poseben tolmač zop^t v znakih. * Zver v človeški podobi. Na otoku Šahalin v Sibiriji v pro-gnanstvu živečega kmeta Kaserskega je ovadila njegova žena, da je po moril že celo vrsto ljudi in ž njimi krmil svinie Pri preiskavi so našli v njegjv* m stanovanju dve steklenici človeške masti, s katero si je miza! črevlje. Kaserski je ravnodušno pri znal, da mu nobena piiaČa bolje ne diši kot čtoveška kri. števila umorjenih si ni zapomnil, ker je moril, kjerkoli se mu ie nudila prilika. * Kako IVI a d jari branijo svojo narodno čast. Monakovska „Jugend~ je sicer dober ali Slovanom skrajno sovražen list. Pri vsaki priliki nas zasramnje in Slovani to udano prena-šsmo. Madjari so v tem oziru vse drugačni. Zadnjič je rJugendu priobčila še precej nedolžen napad na Madjare. Posledica tega je bila da so v Pešti v vseh kavarnah zahtevali, da se „Ju-gend" opusti. V raznih kavarnah sojo sežgali. Društvo, ki oskrbuje kolportažo po vseh kolodvorih na Ogrskem, je prodajanje „Jugend" takoj ustavilo in sklenilo, da je sploh več ne prodaja, časopisje pa zahteva, naj se „Jugendw vzame poštni debit. Madjari imajo pač živ čut za narodno čast in za narodni ponos. * Najmanjša žena je vsekakor kubanska Chiquila. Rojena je bila 14. decembra 1869, a je vkljub svojemu 33 letom jedva 65 cm visoka ter tehka 171/, funtov. Mala dama pa je mnogo potovala ter pozna celo Ameriko pa tudi vsa večja evropejska mesta. Za njeno garderobo jo lahko zavida vsaka kraljica, a dragocenosti ima v vrednosti 800.000 dolarjev. * Smrt operiranega — zvita zdravniku plačo. Dr. Lee, zdravnik b'všega ameriškega predsednika Mac Kmleva, je kot ve ščak v neki pravdi zagovarjal načelo, ki bi postalo usodno za bol nike, ako bi se uveljavilo. Neki dr. Manlev je namreč tožil dediča gospe B*rret, kateri je operiral želodec, a je žena kmalu po operaoiji umrla. DediČ se je vsled tega branil izplačati zdravniško nagrado 2100 mark, temuč je ponujal le 600 mark, češ, da ooeracija itak ni nič pomagala. Dr. Lee je izj .vil kot vešČak, da zdravnika smrt operiranega ne osvobodi dolžnosti, temuč bi v takem slučaju moral imeti zdravnik celo pravico, zahtevati višji honorar. Ako bolnik po operaciji ozdravi, poviša to zdravnikov ugled, ako pa umrje, zdravniku škoduje, ker se bolniki ne zatekajo s tolikim zaupanjem več k njemu * Američanski čudak. V Čikagu je umri 831etm milijonar George Ct»-Mili, otlskili itd, ako se po poprejšnjem izCiSčenju dotičnih mest na tolet ali usnje namazan, priloži. 1 Skatljica hO 1 tucat Skatliic 9 14, 5 tucatov skatljic 30 14. d (2/21—0) Kot enameuje pristnosti je na zavitkih grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva) vtisnjen. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobiva, se pošlje naravnost Gospod trgovsko naobražen, čez 15 let pri trgovini in skoro cel čas v eni h.si, želi svojo službo spremeniti in to najraje kot poslovodja v kako trgovino, za posojilničnega uradnika ali oskrbnika na kako grajščino. Dopise naj se blagovoli doposlati na upravniStvu „Sloven. Naroda** pod „Ideal delavnosti11. (2137—1) Stanovanje v prvem nadstropju s 3 sobami, ku hinjo in jedilno shrambo ter jedno stanovanje v pritličju s 3 sobami, kuhinjo in kletjo odda se s I. novembrom. Več se izve v Kolodvorski ulici st. 24. (2128—2) Učenec ki je z dobrim vspehom dovršil ljud sko šolo, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2143-2) Za pisarno industrijalnega podjetja se išče korespondent popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence in stenografije. (2138—1) Le reflektantje, ki zamorejo popolnoma zadostovati gornjim zahtevam naj izvolijo poslati sveje s spričevali opremljene ponudbe upravniStvu »Slov. Naroda« v Ljubljani. oda se obstoječe iz 70 oralov po 1600 kvadratnih sežnjev, v najboljem stanju, z zadrstnimi poslopji, bogatimi pri-tiklinami in 1 oralom prenovljenega dobrega vinograda, ob deželni cesti blizu kolodvora, nedaleč od Zagreba na Hrvatskem. Bogato obgozdena okolica nudi izdatno in nepretrgano špekulacijo na vsakovrsten les kakor za razvedrilo izletnikom. (2135—1) Pojasnila daje Brleković, Pe-šenica, Ledenik, Hrvatsko. Janeza 3 r dine ^branih spinov je pravkar fešlcc prva knjiga: jjuzarji in Iliri. Pre^animiva epizoda ij juyno-slovanske jgrodovine. njigra, vajna ja vja^egra ja-vednega _$Voug^rg. Cena Jf —, po pošti Jf 3*20. Založil L. ^crjiucntner if Ljubljani. ,160) Učenca •1» sprejme (2126—2) trgovina F. Skušek v Metliki. Učenec 8 primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v manufakturni trgovini J. Keber (2010-6) v Ljubljani, Stari trg st. 9. Železniške šine 40 do 45 milimetrov visoke, že obrabljene, z vezmi vred, kupim« Cena za kilogram ali meter dolžine blagovoli naj se naznaniti pod 9,J." poste restante Vrhnika. 2117 Učenec za kotlarsko obrt se sprejme v Konjušnih ulicah Št. 13. (2111—3) Stanovanj e z 2 sobama in pritiklino se odda za november-termin. (2067—9) Povpraša se pri kamnoseku Vodniku, Kolodvorske ulice 32. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmwmmmmmwmmmmwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmr Učenec se sprejme takoj 2134 1 v tovarni za kruh in pecivo J. J. Kantz-a v Ljubljani, Rimska cesta št. 16. Mlad trgov, pomočnik ki sedaj posluje na deželi, izurjen v špecerijski, železnin8ki in manufakturni stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi sedanjo službo pre- menitl, in sicer najraje v kako mesto ali trg. Cenjene ponudbe naj se poSiljaio na upravništvo „Slov. Naroda"1 pod 5t. 155 do 20. t. m. (2112-3) Lepo stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v drugem nadstropju, obstoječe iz 5 sob in pritiklinami, se odda takoj ali pa (1964—7) s I. novembrom t. I. Povpraša se v upravništvu „Slov. Naroda*4 ali pa pri hišniku v istej hiši. V najem se odda takoj ;elez- na jako ugodnem prostoru tik niške postaje v Logatcu gostilna s prodajalno vred. Gostilna ima v pritličju prostorne gostilniške sobe, kuhinjo z vodovodom in v prvem nadstropju sobe za tujce. Več se poizve pri Virantu, restavracija, Logatec, Notranjsko. ^2113-3) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—188) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. 9? LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000-- Kupuje In prodiaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava la ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaroje srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzni izyu"bi. VinkuHjje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt In lnkaaao nenle. AlST" Borana naročila. Podružnica v S P LJETU. v tekočem računu ali na v.oftne knjižice proti ugodnim obrestmi. VloSeui denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga.« (2975-109) Promet s čeki in nakaznicami. C- in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo. Oddelek 13., št. 1651 iz 1. 1903. Državno (skupno) vojno ministrstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem seznamu, in zaradi tega poživlja, da se vpoŠiljajo pismene ponudbe. Ponudniki se imajo po naslednjem ravnati: I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogrske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost in usposobljenost je brezdvojbna. Na tvrdke, ki so že Člani vojnih zalagalnih konzorcijev, se pri tej konkurenci ne bo oziralo. Ponujene stvari morajo vsekako biti izdelane v tuzemstvu in iz tuzemskega materijala. Pri podjetnikih dežel ogrske krone morajo se predmeti, ki se imajo preskrbeti in material sanje — poslednji v toliko, v kolikor se more dobiti v izdelovanje vzorcepravih vrst v potrebni množini in kakovosti in po jednakih ali nižjih cenah, kakor zunaj Ogrske — izdelati v onih deželah samih. II. Ponudniki, ki niso Že znani državnemu vojnemu ministrstvu od prejšnjih dajatev, imajo s spričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost. V to, da napravijo taka spričevala, poklicani so: 1. glede tvrdk, protokolovanih v trgovskem registru: trgovske in obrtne zbornice, v katerih krajih so firme protokolirane. 2. glede onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišča: politične oblasti I. instancije, v katerih okolišu je bivališče ponudnikovo. Spričevala, ki jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo naravnost državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu. Ponudniki morajo torej za napravo takega dokumenta pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnemu oblastvu prve stopinje) in v prošnji morajo točno navesti: 1. Ime in priimek (besedilo tvrdke). 2. Obrtno stroko in bivališče. 3. Za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo (v predležečem slučaju državno [skupno] vojno ministrstvo). 4. Termin za vložbo ponudeb in 5. Količino in kakovost predmetov, katere mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi. IH. Ponudba omejuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino, ali le na kakršen si bodi del. IV. Vsi predmeti morajo se vlagati po naposled odobrenih pečatenih vzorcih in popisih, ki so na ogled razpoloženi pri monturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gradcu in na Dunaju (Kaiser-Ebersdorfu). Kakovost dobavnih predmetov mora oni omenjenih vzorcev vsaj enaka biti. Take vrste, od katerih je normiranih več velikosti, od kojih potrebščina v priloženem seznamu ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, morajo se zalagati po predpisanih ali pri naroČbi določenih razmerah velikostnovrstnega odstotka. Podjetnikom je prosto, obrniti se na imenovane monturno-upravne zavode, da jim proti plačilu prepuste vzorce. Podjetniki, ki imajo od prejšnjih dobav vzorce, naj se v lastnem interesu preverijo o tem, da so ti vzorci še veljavni. Vrste, ki niso po zadnjem vzorcu izdelane, se brezpogojno ne bodo vsprejemale. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te vzorce, obsežno je poleg cen, katere prav- j zaprav stane njih naprava, tudi 15° 0 stranskih stroškov. V. Oddaja kuhalne oprave za a 2 moža, ponvice, pokrovi za kuhalno orodje pešcev, potem | jedilne skledice s pokrovom in vodne majolike se morajo naenkrat do konca julija 1904 >rociti, j med tem ko se ima oddaja vseh drugih predmetov izvršiti vsaj do konca septembra 1904 v štirih j jednakih obrokih tako, da se odda po ena Četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija, j in septembra 1904. Vojna uprava si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventualno zmajšati ali pa eventualno za polovico povišati. Tako povišanje naroČila se tudi lahko zgodi med letom 1904 in v tem poslednjem slučaju je ponudnik zavezan — večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naroČilu in za tako na-rocbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno narocbo. VI. Ponudbe se imajo napraviti po formul a rju, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero se hoče oddajati, množino in nazvanje ponujanih predmetov, ceno, povedano v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje. Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne stroške in nevarnost odpošiljatev v drugo ali tudi več monturnoupravnih zavodov preskrbeti. Zalagateljem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete v monturno skladišče, ki je najbližje njih etablissementu, da se ondi pregledajo in potem na njih stroške in nevarnost, če bi bilo treba pošljejo v druge monturne zavode. Kožuhovine se pa morajo oddati direktno v dotična mon-turna skladišča. Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna zalagališča, ki pridejo po vizitaciji, Pri sicer jednakih pogojih se ponudnikom, ki izdelujejo ponujane prepmete sami, daje predre pred predkupci. Pri ponudbah je naznaniti izdelovalni kraj, oziroma od kod se dobivajo oni predmet katere se ponuja. (Glej formular za ponudbo.) Ce bi se kaka ponudba ne vsprejela v vsem obsegu, temveč z restringovanjem ponujen, množine in cene, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državne, (skupnem) vojnem ministrstvu vložiti pismeno izjavo, če sprejme spremembo svoje ponudbe ali M Ce se nasprotnik v petih dnevih ali nič ali pa le nedoločno izjavi, se bode smatralo vzprejme modifikovano odobrenje ponudbe. Če bi se pa od v kaki ponudbi skupno obsežnih ponudkov vzprejel le jeden ali drugi takoj veže ponudnika. F^T Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma vsprejele ali tudi njih potrjenjem spremenile, položeno varščino dopolniti do zneska desetodstotne kavcije od določen] dajalne vrednosti in skleniti pismeno pogodbo, katere jednemu paru se na ponudnikove stroške pritien kolek po lestvici. . Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne priš< k podpisu te pogodbe, če tudi seje pozval, tedaj nadomestuje pogodbo z vsem, deloma vzprejeu ali z njegovim pritrjeujem spremenjena ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajočim k tem. razglasu. Na ponudbo predstoječim pogojem na kak način ustrezajoče ali prepozno vložene ali brzojavni stavljene ponudbe se ne bode oziralo. Na Dunaju, dne 1. avgusta 1903. c. in kr. Formular za ponudbo. Na državno (skupno) vojno ministrst 1 krona kolek Jaz N. N. stanujoč v Ponudba. nižje navedene predmete c. in kr. monturnemu skladišču v množinah po pridejanih cenah in obrokih. izjavljam s tem, da hočem oddajati .....v spodaj navedeni!] VII. Čepa več ponudnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. Da se zavezujejo solidarično jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev: 2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalni zadevi občevati z vojno upravo. Tako skupno ponudbo imajo podpisati vsi podjetniki in povedati svoj karakter in bivališče, ime in priimek. VIII. Za zagotovljenje ponudbe je položiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vrednosti ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki na uradnih sedežih vojaške inten-dance poslujočih vojaških blagajnic (plačilnic). Varščina ima se vložiti v gotovini ali vrednostnih papirjih, pripravnih za vlaganje kavcije. IX. V ponudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji). Depozitni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plaČilnica) o vloženi varščini, je tudi hkratu z zapečateno ponudbo, vendar v posebnem zapečatenem kovertu (po obrazcu, navedenem na koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu. Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo dati skupaj v jeden kuvert, temveč se morajo posebej, pa vendar istočasno doposlati. Radi vložbe jamščine naj se obrnejo ponudniki ob pravem času, in ne šele v zadnjih dneh pred potekom roka za vložitev ponudbe, na dotično vojaško blagajnico (plačilnico). X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministrstvu, biti opremljene z v točki II. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice, oziroma politične oblasti, o prošnji za izpostavljenje spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti in depozitni listi, o polaganju vadija, ki se morajo hkratu pa vendar posebej vposlati, morajo neposredno in vsaj do 15. oktobra 190 3. leta ob 12. uri opoludne doiti pri vloženem zapisniku državnega (skupnega) vojnega ministrstva. XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancah, pri monturnoupravnih zavodih, navedenih v IV. točki, pri vseh trgovinskih in obrtnih j zbornicah avstro-ogrske države, pri zvezi avstrijskih industrijalcev na »unaju, pri trgovskem muzeju j v Budimpešti in pri ogrskem deželnem industrialnem društvu v Budimpešti. j XII. Podjetniki morajo izjaviti v ponudbah: 1. Da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli, iH da se jim popolnoma podvržejo; 2. Da so vzorce razpisanih predmetov natanko ogledali in tudi glede materijala, iz kojega so narejeni in o načinu, kako so narejeni, se natanko poučili. XIII. Ako ima ponudba v številkah in pismenkah različne cene navedene, veljajo v pismenkah navedene cene. Ponudba pravdo veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vlovil, vojaško upravo pa šele od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo državno (skupno) vojno ministrstvo, daje njegovo ponudbo vsprejelo. Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 862. obč. drž. zak. in v členih 318. in 319. avstrijskega in v §§ 314. in 315. ogrskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za sprejetje njegove obljube. XIV. Vojna uprava si pridržuje neomejeni izbor med posameznimi ponudniki. Množina Nazvanjp Cena ponuj.unih predmetov za v številkah v pismenkah K 1 h K h komadov jeden komad garnitur jedno garnituro itd. itd. itd. Oddaljni obrok V* 1 marca rt i j maja : M ' V« o julija lU . . septembra o C* Jaz potrjujem: 1. da sem ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, kijih je izdalo državno (skupno) vojno ministrstvo pod odth; kom 13, št. 1651 iz leta 1903, in jih tudi razumel ter se jim popolnoma podvržem; nadalje 2. da sem vzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in se natančno poučil, iz katerega materiala in ki so narejeni. Na natančno izpolnitev svoje obljube jamčim z varščino.......K, (to je 5°/© dajal iu> vn■i?l imajo Množina Nazvanje Cene so ponuditi za Množina Nazvanje Cene so ponuditi za 250 100 600 2300 1.650 1.200 18-500 70.800 10.800 250 4.650 110 2.000 50 4.900 9.240 330 210 155 115 288 128 100 430 940 100 500 27.300 12 1 97 n 2 9 25 12 1 1 22 2 1 4 1 4 21 21 15 12 11 1,100 300 1,400 360 921 275 40 13 85 13 37 35 150 200 43 18 187 58 122 7 15 2 000 810 500 .550 50 .600 .050 .600 .900 800 .000 .100 .950 100 .000 .400 .520 .000 .000 .000 .000 .000 000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 .000 100 50 .000 .000 .000 .000 .000 15.000 16.000 31.000 17.500 400 3.200 8.200 2.200 700 124.000 7.000 4-410 14.500 6.200 29.500 4.000 garnitur parov garnitur komadov parov komadov parov komadov veličina komadov n n r> n parov metrov komadov garnitur metrov komadov tt metrov komadov w e) kožušnih poklad za kožuhe....... n „ „ kož. ulauke..... „ „ „ zimske atile..... kož. ovratnikov za kožuhe ali kožušne ulauke rukavuih obšivov za kožuhe ali kožušne ulauke kož. okrajnikov za zimske atile..... listnic za podčastnike......... naskakalnih trakov k čakam ijzvzemši za huzarj buku............. Čopkov iz konjske žime z rožo k čaki \ črnih za poljsko in trduavsko artilerijo j rudecih i črnih | , . x . j - - ..... I rudecih j za nuzamke čake j čopkov iz konj. zime » ^rniu I rudecih I 2 rožo k čaPkam i peresnih čopov h klobuku (novi vzorec) . . . . fesov s kitico.............. cesarsko rumeno in h klo od g prevleko, z naskakal-uhn trakom, brez orla, brez čopka iz konjske žime rumeno belo rumeno za čapke ^ temno zeleno hruševo rudečo svetlo modro črešnjevo rudeče temno modro obrokov obodčevih k čeladi adjustiranih luskinskih trakov verižic za čopke iz konjske žime, belih orlov brez številke za čapke........... orlov za čake, izvzemši za huzarje, poljsko in trdnjavsko artilerijo................. orlov za čake brez številke za poljsko in trdnjavsko artilerijo orlov s številko za husarske čake ......... rož za čake (izvzemši za husarje) ......... rož za hu/.arske čake.............. rož k čopkom iz koujske žime........... kovinskih rož h kapi.............. pakibnskih številk za čake in za orle k čapkara . oklepnih verižic z levovimi glavami......... emblemov za lovske klobuke s številko ....... „ „ klobuke za tirolske cesarske lovce . držalcev za naboje............... krilatih koles................. konjiških strelskih počastil............ znakov za telegrafiste.............. topniških meruih počastil............. delavskih odličil za pijouirje........... zvezd za šarže iz celuloida............ . } grbov za zaponke k pasu . . . . zaponk za pasove, j kljuk ya inf£nterijski ^ . . . . mesingastih kapselnov za legi tim acijski list...... malih ušesc I za šotorne stene nosilne šotorne velikih M z zagozdo j z zagozdo i velikih ! majhnih i n i k n, I velikih gladkih belih ( majlmih I velikih \ j majhnih ) velikih majhnih velikih majhnih gladkih rumenih numeriranih rumenih oprave uniformskih gumb razen kom paslo v in oliv belih uniformskih gumb ulanskih gumb (komplasov) rumenih belih črnih [ belih I ) husarskih gumb (oliv) cinkastih gumbov *,__' - ' ' " & \ (novi vzorec) telovnikov iz pletene bombaževine .... spodnjih hlač iz pletene bombaževine črnih svetlosivih navadnih ovratnic brez sukničev rumenih ) | . usnjatih 1 . I........ ovčjevolneuih*, | rokovic (........ v . v . .... I narednike port za cako, capko ah čepico za j degetDike distinkcijskih portic za narednike in jednako postavljene z napuščom................ distinkcijskih portic za narednike in jednako postavljene brez napušča ................. , ^ ( širokih i......... pozlačenih narammkov j ozkih J naramnikov za častniške sluge in konjske strežnike . . . črnorumenih naramnih obveznic.......... svetlomodrih obešalnih vrvic h kožuhom ali kožušni ulanki (novi vzorec)............... črnorumenih obešalnih vrvic............ Črnorumenih obešalnih vrvic k zimski atili....... rujavih obešalnih vrvic (novi vzorec)......... vrvic k atilam (tudi k hlačam za husarje in naramnih petelj) vrvičnih okraskov volnenih, za husarske čake..... vrvic, volnenih, h klobukom............ vrvic k čaki, čapki ali čepici........... naramnih petelj h kožuhu ali kožušni ulanki...... škrlatno rudečib strelskih počastil.......... travnatozelenih počastil za strelce.......... 1 garnituro 2.500 komadov tj 2.200 tj rt n 42.000 ji 1 par 12.600 tt 1 garnituro 4.400 tj 1 komad 1.000 rt 109.000 n tr 94.500 metrov rt 62.000 garnitur rt 5.500 »7 tj 3-500 komadov » 360 tj ■ 400 ji » 2.150 parov tj 130 komadov ji 1.650 n r> 70 n n 8.900 rt rt 120 n tt 120 n n 330 n tj 3.000 rt tt 550 tj rt 10 77 1 par 350 77 1 komad 8.000 tj tt 11.000 tt 3.200 tj tt 37.000 metrov n 38.000 tj tt i 7.800 komadov tt 3.200 t) rt 9.500 71 j7 55.000 77 rt 134.000 tj n 50 77 n 660 rt n 300 tj tj 3700 tt n 8.530 parov 1 par 5.660 ti 1 komad 16.000 komadov rt 2.000 kilogramov n 70.000 parov r> 3.000 komadov 1 veličina 3.400 n 1 komad 6.200 H t) 1.950 tj rj 1.550 tt 10 kom. 1.000 tj tj 2.200 tt 100 kom. 2.500 tj tj 1.400 tj n 1.900 ji n 2.800 tj rt 2.300 77 rt 1.600 rt rt 700 v n 2.600 n n 6.500 77 rt 150 71 rt 400 71 tj 1.500 77 jj 1.200 77 t) 3.000 tj 1 komad 750 71 t7 3.100 tt tj 3.500 tj tt 1*700 tj 1.850 n 1 par 1.950 n tt 1.735 n 1 meter 650 parov »? 5.500 komadov 7.000 garnitur n 9.000 komadov t) 4.500 tj 77 510 n »7 750 71 tj 700 tt 1 komad 99.000 77 1.200 71 1 garnituro 100 n n 34 rt rt 400 77 n 1.250 77 1 meter 280 77 1 komad 10 tt 77 30.000 metrov 1 meter 50 komadov 1 komad 130 n rt 250 ti n 600 n bobenskih bobenskih obročev nadtopničarskih vrvic ........... krmarskih znakov za pijonirske čete ali delavskih počastil za železniški brzojavni polk......... infanterijskih 1 . (.......... konjiških 1 Pompejev {.......... vrvic za obešanje signalnih rogov (novi vzorec) . ulankinih pramov............. rožic za atile.............. črnorumenih vrvic za ogrske hlače........ modrosivih ) B . . .1....... rujavih j za P,aSce (n0V1 vzorec) | vrvic za obešanje revolverjev brez peresne kljuke \ brez kijcev t......... 1 tulov za kijce j......... I kijcev I......... 1 A signalnih rogov z ustnikom v \ p rakev............ žrtev............ gornjih J....... spodnjih ^....... obročev za ovitek......... strun............ natezalnic z vijaki za mesengaste bobne natezalnic z vijaki za aluminjeve bobne nosil, kljuk ustnikov za signalni rog........... česal brez ročnih jermenov.......... ročnih okril............. . nosilnih pasov h kuharskemu orodju za 5 mož . motvoznih pasov za tornistre z naboji....... vrvic za šotorno steno nosilne oprave....... pičnih vrvij (novi vzorec).......... bincljev za konje............. veder za napajanje............ šotornih količev za nosilno šotorno opravo..... oliv za šotorne stene nosilne šotorne oprave..... ročnikov za taborske sekire.......... za lopate 1.......... zakrampe J.......... konjskih količev............. dragonskih 1 .... I........ huzarskih } 08tr°S ^ vijaki |........ igel k telečaku ali orodnemu tornistru....... lesenih podplatnih žebljev za usnjate čevlje..... podkvic z 10 žeblji............ ... ) brez trnja vrtilnih [ , zaponk J s trnjem { ovalnih opon oklepov dvojnih gumb dvojni gumb za zanetiti peresnih kljuk ) . , . .. i . nosilnih kljuk J za tornistersko nosilo j natezalnih škrbcev brez motvoznega pasa x nadomestnih peresnih kljuk natezalnih vijakov ročnikov v večjih v manjših črno lakirani za tor-nister (nosilo) maticami za tornistre za patrone zaponk brez trnja nepokositrenih plosnatih ušes z vij natezalnih škrbcev ' za infanterijske nabojnače za obešalna jermena hlevnih uzd velikih zaponk za kavalerijske pasove....... pripenjalnih kaveljnov h konjiški sablji M. 187 7 . zaponk za puškina jermena.......... kljuk za jermena repet.-karabinarjev....... peresnih kljuk k vrvici za pripenjanje revolverja . . . . taborŠnih kljuk z roČniki .......... lopat (novi vzorec)............ klinastih uzd jezdil (brez žvalnih kaveljnov) ¥ , . ] desnih žvalnih kaveljnov | levm žval stremen obešalnih verižic za uzde brez pripenjal skladnih kosov za sedla iz sirove goveje kože v celih kožah zaznamovane............. inf: kuh posod (s kastrolo) brez pokrovca**) . ." skled za infant. kuhalno posodo (novi vzorec**) . pokrovskih skledic za infant. kuhalno posodo (stari vzorec**) vodnih Čebrov**)............. konjiške kuhalne posode**).......... jedilnih skledic s pokrovom**) „ „ brez pokrova** pokrovcev za jedilne sklede...... pokrovcev za sklede častniških kuhinj za 6 oseb kozarcev za kavine porcije...... \ nosilno zagozdo ( I nosilnim sklepom \ kaserol k infant kuh. orodju**)..... platna za zavijanje........ ) kaP . . f gotovih [ sukenj z rokavi < J zimskih hlač brez Železfa \ svetilk za čete z iz sivo meliraue haliue za jetnike zimskih hlač brez Železja žepnih robcev iz plavo natisnjene bombaževine za jetnike 1 komad 100 kom. 1 meter 1 garnituro TJ 1 komad 1 par 1 komad n n tt 77 1 meter 1 komad 100 kom. 1 komad tt 1 par ti 1 komad 1 kilogr. 1 par 1 komad tj t7 77 tt tt tt t7 tt tt ti t> ti tj ti 1 par 1 komad 1 garnituro 1 komad tj tt tt tt tj t» tt t7 tt tt tt tt 1 meter 1 komad *) Za platneni obšiv potrebno podšivno platno se dobi od vojnega erarja po 42 vin. meter. **) PreUno 8e pokositrijo in ko so bili pokositreni pregledajo se v etablisementu izdelovalca od organov dotičnih uionturniu založišc. Od tisočev zdravnikov tu-in Inozemstva priporučena najboljša hrana za zdrave in na želadcu bolne ^ O t P O K 6 Dobi se v lekarnah in drogerijsh. Jzreataoje obnesla pri bljuvanju, Črevesnem kstaru, driski.močenju, postelje n %-P t T* O C i uapevajo izvrstno ob njej in ne Trpe r neore o avljivo s Ti Tovarna dijef hrane. . BERGEDORF-RtKufeke HAMBURG DUNAJ. Jvan Pintar JLuji^a Pintccr rojena Miiller Ljubljana poročena. dne 20. avgusta ?90j. Gradec (2140 Moderna, suha stanovanja na dobrem zraku in solnčnem kraju, v pritličju, I., II. ali III. nadstropju, s 3, 4 aii 5 sobami, vsemi pritiklinami in vporabo vrta se oddajo takoj ali za novembrov termin v novih Korsi-kovih hišah na Bleivveisovi cesti št. I. Natančneje se izve pri lastniku istotam ali pa v cvetlični in semenski trgovini v Šelenburgovih ulicah št. 5. (1746—14) Novo izboljšani gramofoni (i) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2133) Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih. Gramofon-avtomat Igra samo, če se denar vrže notri. mm Prodaja na obroke! mm Velika zaloga najnovejših piošč. Zamena starih plošč. Hudolf lOeber, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo dr* železnice v Beljaku. veljaven od dna 1. maja 1903. leta. Odhod ii Ljubljane juž. kol. Praga čoz Trtoiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak V Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal V Solnograd, Inomost, čez Klein-Reirling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Prago, Lrpeko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob l. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. nri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariš, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare' Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Uovo mesto tn v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga i« Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, StejT\ Ljubnoi Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljjbno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob a. uri 61 m zvi er osooni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez Kleia-Reifling iz Steyr, Lmca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, H«ba, Francovih var o v. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julua do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga 12 ITovega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v JTamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri B m popoludne, ob 7 uri 10 m in Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznifcih, — Pnhod v Ljubljano drž. kol. te Kamnika- Mešani Vlaki ; Ob b. uri 49 m ziutraj, ob ll. uri 6 m dopoludae ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 60 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih (1719 Stern Sternj jesensko gnojenje! Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda" je najbolji in najceneji gnoj iz foBforove kisline za strnino, deteljišča muljavo, za sadež in olive, travnike, pašnike, zelenjadne vrte, sado-nosnike, hmeljnike in vinograde. Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda" učinkuje ravno tako hitro in gotovo kakor superfosfat, prekaša pa ga po svojem trpežnem učinku kakor tudi po svoji veliki množini apna in magnezije. Moka iz Tomaževe žlindre »Znamka zvezda" se prodaja pod jamstvom, da osebuje fosforovo kislino, razstopljivost citronske kisline in fine moke ter jo preprodajalci oddajajo točno po proizvajalnih cenah. Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda" se dobi vedno le v vrečah z zaznamovano sestojno višino, 8 plombo in zgoraj omenjeno varstveno znamko. Tovarna za Tomažev fosfat (žlindro) družba z omejeno zavezo. ... BERLIN W ===== Opozarjamo posebno na to, da razpošiljamo vedno brez vsake zamude! (2139—1) Obleke, toče, stas vojaške flfiVIIP 2 dobrimi podplati na debelo uuiiju tudi proti šestmesečnemu plačilnemu odlogu pri i*. Prrsiiburfer **r »in, Dunaj XX/1, tovarna Preaaburg. 8 m& -'MmMmmmmM&ii Jernej Bahovec trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v Ejubljani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resi jeva cesta itev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz-Itenejn* |»tt|»lrja, lrco-v-»I4.ll* in poslovnih ItitJIg;, solaklli zvezkov, blljez-nlc, ernlla Itd. Katekizme in šolske ItnJI-m* zo ljudakc sole. JVlolitveiillte v raznih vezeh. Tlslio»lne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. VotOjK-railene apnrate ter k temu potrebne predmete. Iil|»e slovenskih literalov. Kojeno iralantrr. blujto itd. Hizke cene, točna in solidna postrežba. ! Prostori na Kongresnem trgu št 12 v £j ubijani) v kojih se sedaj nahaja „Narodna Tiskarna" (1996-J oddajo se s 1. novembrom 1903, event. poznejj Prostori se dajo porabiti deloma kot privatna stanovanja. loma pa so primerni za skladišča, kavarno aii restavracijo. Izredno ugodna tega! Naročajte izborno (1364 -27) Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida( «3» a 60 vin. *3» Dobiva se samo: vlekami „pri orlu" mag. pfiarm. Mardefschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema | ___— Centralna pisarna y Ljnbljani, Sodnijske nlice št. 4, 1 - 4 (2114-3 Glavni trg št. 5, Cjubtjana. Tvrdka Kapamacsija & Sondi O. Bernatović, poslovodja priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dame po najnižjih cenah. V elespo Štovanjem O. Bernatović, poslovodja. IE < s _ * r mi ™* ■ 9 • ___ T"j 00 9 Z. z 2 r _ "V r9 9 c=F _ — " B s B ■ r~^*> !~-- t _ * - W |s| W 3 N y cd mmm ^ f 9 i S »S i 3 gm ur m 1 # 1 I r « 3 — IX 5= © ■> * 5 CD — 3. * n o = 0 2 » 5 * 3- 4 «=: h ^ c —- ■ t 0 S N % P -p1 n — o sr n « o o. p, ~ o —• i- i" S, o s: o- K1 mi m i 0 a Wmt 9 W . Hi (D * r r t r r t ytt*tFt t t t t t r r r r 2 Preselitev! ^ Usojam si tukajšnjim, kakor zunanjim velecastitim damam ft s tom najuljudneje naznanjati, preselitev svojega (2106—2) ^W O modnega salona v Ribje alice št. 5, odnosno Francovo nabrežje št. 5. Zabvaljevaje se za do sedaj v toliki meri izkazano mi za-V upanje, prosim uljudno iste blagonaklonjenosti i nadalje, ter vnovič zastavljajoč vsim cenjenim željam točno in najceneje postrezati bilježim odličnim S[)08tovanjcm Ivana Škrabar. 3v. Scuntg trgovec z usnjem na drobno in debelo 35 v Ljubljani, Stari trg št. 7 1 ■ priporoča | olje zoper pran dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nl^|lh cenah: l k k. »o h, fto k«, a i o ti, pri nakupu večje množine Se ceneje. JfoVO! Patentirano |Covo! nepremočljivo mazilo za poirntnje rujavih čevljev, usnja itd. ^11 Restavracija „pri črnem orlu". E o v. >o TI O. I UP- n.. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel „Vorspernigovo" reatavrac^o v Gosposki ulici štev. 3, katero bom nadalje vodil pod i m o no m (1972—7) restavracija „pri črnem orlu". Točil bodem izborno Steinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Reiningliaus v Gradcu, dalje pristen cviček iz Oadove peči, LjutomerČana, refosko, rizling i. t. d. Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in ceno kuhinjo. K mnogobrojnemu obisku vabita najvljudneje Ana in Štefan Miholič. T) 3 i Restavracija „pri črnem orlu". Isdajatelj in odgovorni irednik: Dr. Ivan Tifiir. in tisk .Narodno tiskamo*. -----________