Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvp 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 B nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ■<_ek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 , Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Anglija in Egipel Nacionalistični pokret proti kralju Fuadu v Egiptu se je izjalovil. Stališče kralja je utrjeno in zdaj se mora njegova vlada kmalu lotiti vprašanja definitivne pogodbe z Anglijo, ki je glavni problem Egipta. Tako bo to vprašanje zopet postalo aktualno. Ko je leta 1708. genialni Napoleon poskušal pri Piramidah in Abukiru zlomili hrbtenico brit-skemu kolonijalnemu imperiju, se je bala Anglija za Egipt samo kot oporišče na poti v Indijo, še leta 1869. ni Anglija marala prispevali k zgradbi sueškega kanala, dočim je prihajal denar iz vseli ostalih evropskih držav. V Londonu so trdili, da imata Rdeče in Sredozemsko morje različno višino, pa so mislili, da bo zaključek »sleparskega podjetja nevednih francoskih pohlepnežev potop ali pa velikanska goljufija«. Toda čim se je kanal otvoril, in so Angleži uvideli njegov velikanski pomen, so se takoj skesali svoje kratkovidnosti. Sedem ler pozneje je že postala Anglija lastnica pretežne večine sueških delnic, ki jih je kupila od velikega zapravljivca kediva Ismaela. Leta 1882. so izbruhnili v obubožanem, od Ismaela izsesanem Egiptu burni nacionalistični upori, tako zvana vstaja Arabi-paše. Anglija, ki je že bila lastnica kanala, je te nemire spretno izrabila. Na željo Francije in drugih egiptovskih upnikov z veseljem je zasedla tudi dolino velikega Nila. Treba je priznati, da je Anglija kljub vsem diplomatskim neprilikam veliko storila za deželo, ki je zanjo prihajala vpoštev samo kot zaledje najvažnejše vodne poti. Namestniki, čijih vrsto je zaključil znani lord Kitchener, so Egipt obogatili. Poprej beraški kmetje so nakopičili premoženje, dobili šole, ceste, železnice. Naposled je obnovil sir William Willcox vodne zgradbe nekdanjih faraonov, in velikanski jez je preprečil lakoto kol jposledico nizkega razliva Nila, kakor jo popisujejo še Mozesove knjige. Angleške šole so odgojile nove izobražence, ki se niso zmenili za muslimanska izročila in omogočili spremembo notranjih egiptovskih razmer. A kakor vemo, dobrota je sirota. Egiptovski nacionalisti so se kmalu naveličali vloge angleških nastavljencev in pričeli zahtevati neodvisnost. Anglija, kakor izvaja uradna zgodovina, bi bila z njimi pripravljena pričeti .razumna pogajanja«. Toda Egipčani niso bili z angleškega stališča »pametni« in so po vojni zahtevali tudi sueški kanal s Sudanom vred. O kanalu sploh ni mogoče govoriti v Londonu: kateri gospodar bi zaupal najvažnejši ključ od vrat v svojo zakladnico nezanesljivemu prijatelju? Glede Sudana se sklicujejo angleški listi na zgodovinsko narodno sovraštvo med Sudanci in Egipčani. Ta izgovor je v splošni rabi, ker bi ne bilo oportuno odkrito pisati o železnici, ki zdaj veže Hartum z Rdečim morjem. Sudan je postal utrdba, ki varuje i zlimi iz tega morja v lndski ocean. Torej ne smo dati britski imperij Sudana iz rok, če hoče ostati gospodar dragocenega sueškega kanala. V odgovor na te dokaze so pričeli Egipčani leta 1919. z atentati. Končali so se leta 1924., ko je bil v Kairu umorjen angleški sirdar, glavni poveljnik armade. Nadaljnji razvoj dogodkov je še v svežem spominu. Za vse, kar je morala popustiti Anglija v gornjem Egiptu, se je odškodovala s tem, da je iz Sudana odslovila egiptovske uradnike in oblasti. Tako so izgledale stvari, dokler ni zavladala delavska stranka, in je rekel Macdonald, da »bo že konservativcem pokazal, kako je treba zagrabiti egiptovsko zadevo-. Egipčani so od kraja sveto verjeli, da jim bo delavska stranka čimprej izročila Sudan in morebiti celo sueški kanal; pisali so celo o »dobi pravičnosti«. Toda pogajanja z zunanjim ministrom Hendersonom so jih kmalu razočarala. O kanalu sploh ni bilo nobenega razgovora, v Sudan pa bi bili pripravljeni Angleži »prejeti »radi političnega ravnotežja« en polk egiptovskih vojakov, ne da bi kaj popuslili pri upravi. Med angleškimi strankami samimi ni edin-stva. Delavci bi prepustili Egiptu na njegovem področju popolno državno oblast, konservativci pa mislijo, da Anglija nikakor ne sme žrtvovati tako zvanih kapitulacij, to so konzularne izjemne sodne pravice. Toda ves ta spor se tiče le gorenjega Egipta. V sudanskem vprašanju so delavci in konservativci enega mnenja. Pred 70 leti nismo bili mi nič bolj poučeni o izvorih Nila, nego stari Herodoi. Zdaj segajo vzorne ceste v osrčje poprej nepoznane črne dežele. Izletniki, ki hočejo obiskati veličastno jezero ali prav za prav notranje morje Victoria-Nianza se lahko poslužijo poljubno železnice ali avtobusa. Dežela je nepopisno napredovala pod angleško upravo, in novi sudanski nacionalisti, ki zdaj pričenjajo Egipčane strahovati, se zopet morajo nasloniti na Angleže. V Palestini je žrtvovala Anglija muslimanom na ljubo judovske zahteve, ker je s tem pridobila naklonjenost 70 milijonov indskih muslimanov. Ta zanesljiva opora Angliji pride prav v razburkanem 350 milijonskem indskem morju narodov, ker vedo vse angleške stranke brez Izjeme, da bi pomenila odcepitev Indije konec angleškega svetovnega gospostva. Toda >drugi Rim ne mara poginiti po vzgledu prvega Rima, in ista zavest odloča v sudanskem vprašanju. Popustiti Egiptu bi pomenilo izpostaviti nevarnosti glavno prometno vzhodno pot, hrbtenico britskega imperija. Za politično zrelost angleških strank je zna-tilno, da branijo delavci življenjske koristi države prav tako neizprosno kakor konservativci. Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved: Po večini Jasno, nato verietno lahno naraščanje oblačnosti, •oplo. Varšavska konferenca Govor ministra dr. Demetroviča — Delo v štirih sekcijah Varšava, 29. avg. AA. V svojem govoru, ki ga je imel na slavnostni seji varšavske konference, je jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič povdaril, da je ta konferenca pri-rodna posledica stremljenja evropskih poljedelskih držav po tem, da se v sodelovanju odkrije način, kako premagati poljedelsko krizo. G. Demetrovič je raztolmačil karakteristiko vzrokov te krize, po-vdarjajoč, da nekatere evropske industrijske države s svojimi protekcijonističnimi ukrepi še bolj po-ostrujejo že obstoječe težkoče tako v poljedelskih kakor v industrijskih deželah. Zato je omajan sedanji sistem svetovnega gospodarstva. Treba je najti pameten sporazum med poljedelskimi in industrijskimi državami v Evropi glede izmenjave pridelkov; ta sporazum naj bi v velikem olajšale regi-jonalne pogodbe, sklenjene na podlagi sistema pre-ferenčnih carin, izključujoč sistem klavzule največjih ugodnosti. Evropska poljedelska kriza mora najti svojo rešitev v Evropi, kar bo moči doseči z večstranskimi pogodbami. Prvi korak k tem pogodbam je bil storjen v Bukarešti in Sinaji. Minister Demetrovič je sklenil svoj govor z besedami: Upam, da se bo varšavska konferenca čimbolj približala skupnim ciljem. Varšava, 29. avg. AA. Po govoru, ki ga je imel izvoljeni predsednik, minister za poljedelstvo Janta Polšanski, so bili izvoljeni z aklamacijo za podpredsednike varšavske konference šefi delegacij, ki se udeležujejo te konference. Tako je med izvoljenimi i predsednik jugoslovanske delegacije minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Na konferenci so bile izvoljene štiri komisije, ki se bodo bavile z raznimi vprašanji. Prva komisija se bo bavila z vprašanjem izmenjave poljedelskih pridelkov. Njej je na čelu jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Druga komisija bo proučevala vprašanje veterinarstva; predseduje ji estonski minister Ceremon. Tretja komisija se bo bavila s problemom mednarodnega sodelovanja. Na čelu ji je romunski trgovinski minister Madgearu. Četrta komisija bo razpravljala o privatno-finančnih vprašanjih. Predseduje ji bolgarski minister za trgovino Vasiljev. Potem, ko so bile komisije sestavljene, so imeli govore drug za' drugim šefi vseh delegacij, in sicer v temle redu: bolgarski, estonski, madjarski, litovski, romunski, češkoslovaški in jugoslovanski. Nato je tajnik konference načelnik poljskega ministrstva za poljedelstvo prečital program izletov, ki bodo trajali štiri dni, potem ko bo konferenca končana. Prva komisija je včeraj začela svoje delo. Kulturna in šolska avtonomija Nemcev v Jugoslaviji Dalekosežna šolska reforma — Schtvabischer Kulturbund dovoljen Učiieljlšhe privatne šole za Nemce Belgrad, 29. avgusta, z. Glede na lojalno državljansko in podaniško pripadnost nemške manjšine v naši državi je naša vlada sklenila uvesti nekaj novih ukrepov nasprot1 nemški manjšini, ki predstavljajo važen dogodek v odnošajih naše d-žave do manjšin, posebno v odnošajih do nemške manjšine; izenačenje v vseh državljanskih pravicah je princip, ki ga današnji režim striktno izvaja ne samo nasproti lojalnim državljanom, nego tudi proti vsem inorodnim elementom, ki so lojalni. Ravno to bo brez dvoma služilo intenzivnejšim prijateljskim odnošajem med našo kraljevino in Nemčijo. Odstranjevalo bo vzroke vseh morebitnih nesoglasij, do katerih je preje prišlo, posebno za časa poslednjih parlamentarnih režimov, v vprašanju tretiranja nemških narodnih manjšin v Jugoslaviji. Vlada generala Petra Živkoviča v nasprotju z dosedanjo prakso uvaja v narodnem in kulturnem življenju nemške narodne manjšine princip tolerance in priznavanja nemške narodnosti na ta način, da bodo to vprašanje reševali roditelji sami, v kolikor bo prišlo do sporazuma med Šolskimi oblastmi in starši. Določene so komisije, katere bodo tvorili dva zastopnika šolskih oblasti in dva zastopnika manjšinskih staršev. Določena je tudi ustanovitev analfabetskih tečajev z nemškim učnim jezikom, toda pod pogojem, da se pouk istočasno vrši tudi v narodnem jeziku. Glede ljudskošolskega pouka je določeno, da se v šolah nemške narodne manjšine zakljuC-no z drugim razredom ljudske Šole vrši samo v nemščini, od tretjega razreda naprej pa se uvaja poleg nemSčine kot obvezen tudi naš narodni jezik. Da bi se doseglo izenačenje med obema jezikoma v poznejših razredih ljudske šole, se bo uvedel intenziven pouk. Vlada generala Petra Živkoviča je nadalje izdala odlok, da se nemška manjšinska kulturna organizacija »Schvvabischer Kulturbund«, ki je. bila prepovedana in katera prepoved je veljala do danes, dovoli in da sme nadaljevati s svojim delovanjem pod pogojem, da se ta manjšinjska kulturna organizacija bavi izključno s kulturnim delovanjem, izogibajoč se vseh političnih momentov in obče vseh tistih momentov, ki bi mogli v katerikoli obliki kreniti s programske poti, ki je določena v pravilih, potrjenih po naših pristojnih oblasteh. V nizu takih reiorm bo dovoljeno otvoriti privatne učiteljske šole nemške narodne manjšine s pravico javnosti. Odlok vlade bo brez dvoma naletel na prisrčen in dober sprejem ne samo v vrstah nemške narodne manjšine, nego tudi v Nemčiji. Pred velikim tržaškim procesom Najprej se bo postopalo proti t8 obtožencem Trst, 29. avgusla. Po poročilu tržaškega »Piccola.< se začne razpiava v Trstu proti 18 Slovanom iz Istre, Trsta in Gorice šele v ponedeljek ob 15. Obtoženci so obdolženi raznih dejani proti-italijanskega in protifašističnega značaja. Predvčerajšnjim so iz Rima prepeljali v Trst to-le četvo-rico: Slavka Bevca, Cirila Kozmana, Andreja Man-freda iz Zofijo Frančeškini. Tako se zdaj nahaja v Trstu vseh 18 obtožencev, proti katerim se v ponedeljek začne razprava. Ostali obtoženci v istem procesu pridejo pred posebno sodišče za zaščito države o priliki njegovega rednega zasedanja v Rimu. S sodnim odlokom so obtožencem postavljeni ti-le advokati: dr, Gianini, dr. Contre-ras, dr. Matosel, dr. Chesich, dr. Genarini, dr. Bo-logna. Razdelitev odvetnikov po skupinah obtožencev še ni izvršena in pričakujejo, da se to zgodi še danes. Neki tržaški odvetnik je zaprosil, da bi smel zagovarjati nekega obtoženca. O tem se bo sklepalo danes. Štirje obtoženci, in sicer Valentič, Miloš, Bi-dovec in Marušič so obtoženi umora in drugih dejanj. Za te zločine pozna zakon o zaščiti države smrtno kazen, vendar sme sodnik v posebnih primerih to kazen izpremeniti v 15 do 30 let temnice. Druga skupina obtožencev so Bidovec, Miloš, Valentič, Spanger, Obad in Rupelj. Obtoženi so, da so zažgali šole in napravili atentat na »Svetilnik zmage« ter še drugih dejanj. Za te zločine pozna zakon o zaščiti države smrtno kazen, vendar jo sme sodnik spremeniti v 15 do 30 let temnice. Ostali obtoženci so obdolženi prikrivanja razstrelil. Vsem 18 sc očita akcija, da so hoteli del italijanskega ozemlja, to je Julijsko krajino, odtrgati od kraljevine Italije in jo priključiti neki drugi državi. V to svrho, da so se posluževali leh sredstev: oborožene vstaje, ustanavljanja tajnih organizacij z vojaškimi cilji, ki bi za vojne operirale v ozadju italijanske vojske proti njej. Obenem so obtoženi umorov. Vrhu tega so vsi obtoženi še drugih dejanj, za katera zakon predvideva kazen najmanj 5, a največ 15 let. Obtoženci so ti-le: Miloš, Bidovec, Pertot, Valentič, Štoka, Obad, Zahar, Kosmač, Rupelj, Frančeškini, Spranger, Manfredo, Marušič, Sirk, Bevc, Kas, Kozman in Ruselj. Predsednik sodišča general Crislini pride v Trst v soboto. Sodijo, da bo proces trajal ves teden. Po pisavi ostalih tržaških listov sklepajo, J da k razpravam ne bo pripuščeno občinstvo, čeprav je v dvorani mnogo razpoložljivega prostora. Prostor bo rezerviran za fašistične novinarje, ki pridejo iz vseh važnejših mest Italije. Sprejem pri Pilsudskem Varšava, 29. avg. AA. Včeraj je predsednik Pilsudski sprejel šefe delcgacij, ki so prišle na mednarodno poljedelsko konferenco v Varšavo. Minister zunanjih zadev Zaleski je snoči priredil večerjo nač st članom delegacij, ki so zastopane na konferenci. Po večerji je bil rout, ki so se ga udeležili vsi člani poljske vlade in diplomatski zbor. Na grobu poljskega neznanega vojaka. Varšava, 29. avg. AA. Jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Demetrovič, šef jugoslovanske delegacije na mednarodni poljedelski konferenci, je včeraj položil venec na grob poljskega neznanega junaka. V ministrovem spremstvu so bili odpravnik poslov Giunio in vsi člani jugoslovanske delegacije. * Dunaj, 29. avg. AA. Glede na zasedanje poljedelske konference v Varšavi piše »Neues Wiener Tagblatt-e, da se Avstrija siccr ne udeležuje varšavskih posvetovanj, zato pa hoče počakati na rezultate konference, preden zavzame kakršnokoli stališče. Vsekako spremlja Avstrija to konferenco z velikim zanimanjem. Nabave Belgrad, 29. avgusta. AA. S sklepom ministra za gradnje je odobreno, da bo v ministrstvu za gradnje ofertalna licitacija s skrajšanim rokom za nabavo 3343 kub. metrov impregniranih brzojavnih drogov. Predračunska vsota znaša 3,677.300 Din. Dalje bo licitacija za nabavo bronaste žice za potrebe občinskih in železniških telefonskih in brzojavnih pro£ [Jugoslavija zmagovalka pri letalskih tekmah MA Varšava, 29. avg. as. Od šestih poljskih udeležencev okrožnega poleta po Mali antanti sta se vrnili v Varšavo samo dve letali, štiri pa se jih jc med potoni ponesrečilo. Poljska stoji zato na zadnjem mestu. Prvo mesto so zasedla jugoslovanska letala, ki se bodo vrnila nazaj v polnem številu. Napad na „Slovenca44 Trst, 29. avg. Piccolo od 29. t. m. objavlja v daljšem članku vehenlenten napad na »Slovenca", v katerem mu očita, da je »kakor sploh vedno«: ludi ob priliki procesa proti 87 slovenskim veleizdajalcem otvoril kot prvi med jugoslovanskimi listi kampanjo proti fašističnemu režimu«. To kampanjo, nadaljuje Iržaški list, narekuje »Slovencu« slaba vesl, »ker se zaveda, da je s svoje hujskajočo pisavo o primorskih zadevah znatno pripomogel k veleizdaji in zločinom, ko je ustvarjal zastrupljeno atmosfero, v kateri so obtoženci spočel i svoje zločine.« Dr. Korošec v Ljubljani Belgrad, 29 .avgusla. AA. Minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec jc snoči odpotoval v Ljubljano, kjer bo otvoril veliko gozdarsko in lovsko razstavo. Dr, Svegel v Belgradu Belgrad, 29. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za zastopnika ministra trgovine in industrije Jurija Demetroviča, ki je odpotoval na poljedelsko konferenco v Varšavo, minister brez listnice dr. Ivan Švegel. Minister dr. Švegel je včeraj prispel z Bleda v Belgrad in danes dopoldne prevzel posle v ministrstvu za trgovino in industrijo. Napredni javni delavci »Avala« poroča iz Belgrada: Predsednik ministrskega svela in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je prejel lolo pozdravno brzojavko: »Maribor. Na današjem sestanku naprednih in javnih delavcev vseh bivših strank, na katerega je prišlo vseh 150 povabljencev iz srezov Maribor, Sloven^gradec in Konjice, je bil z odu-ševljenjem sprejet Vaš sklep in sklenjeno, dati Vam vse sile na razpolago za čim popolnejšo spro-vedbo organizacije naroda na program kraljevskega manifesta in Vaše deklaracije. Izražam Vam, gospod predsednik, spoštovanje vseh prisotnih. Dr. Albert Kratner s. r.< Vojni ukaz Belgrad, 29. avg. m. Izšel je Vojni liste t. ukazom. Med drugimi so imenovani: za |k>velj-nikn torpedovke »T 5« korvetni kapitan Ivan Ko-belj. Razrešeni pa so službe zrukoplovni pPax Romana*- . .Tutrl se vrši dopoldne |*> slovesni sveti maši svečana otvoritvena seja. zvečer pa je povabil k sebi zastopnike delegacij znani katoliški filozofski pisatelj in profesor munehenske univerze dr. Dietrich von Mitdebrand. nk. Atentati v Indiji fjonffon, 20. avgusla. as. Včeraj je indska vlada razpustila kongresno stranko v Madrasu. Pričakujejo se še nadaljnje razpustitve. V Bombayu ia v Delhiju je bilo včeraj radi aretacij članov kongresa ustavljeno delo tako v indskem kakor v mohamedanskem okolišu mesta. Delo je bilo ustavljeno v Se nadaljnjih 50 predilnicah. London, 29. avgusta, as. V mestu Dakkar je bil danes dopoldne pred poslopjem kongresa izvršen atental na generalnega inšpektorja policije in na nekega oddelnega Šefa policije. Generalni inšpektor je bil ubit, drugi pa je bil smrtno nevarno ranjen. Pravi atentator je ušel, dva njegova tovariša pa sta bila aretirana. Kal k iita, 29. avgusta. A A. Generalni nadzornik redarstva na Bengalskem, Lovvman in super-intendant policije, Hodson sta bila obstreljena, ko sta zapustila bolnišnico -Mitford v Dacci. Njune rane so hude. Oba bosla operiran*. \/cniši mogoče davek na prirastek vrednosti zem$JW? llenderson jc predlagal, naj hi sc v svrho uravnovešen,ja proračuna uvedla od nove imperialne stranke predlagana 10% carina na vse uvožene mannfakturnc produkte. Kaj sc je sklenilo, doslej še ni /liano, takoj po konlernci so resno govoriti o tem, dn se na meni vu ustanoviti koalicijska vlada i/ labou-nistov in liberalcev. Ivi bi novo 10% carino uvedla in na ta način dobila potrebna sredstvu /a javno gradbeno delavnost, ki naj bi brezposelnost omilila, radi česar bi finančni uri i ris ler .Showden seveda moral odstopiti. Kmalu pu se jc zvedelo, da o taki koalicijski vladi ni govoru. Pač pa so se liberalci iu lalx>inisti zedinili glede odredb, ki naj bi število brezposelnih znižale. Pred delavsko vlado pa stojijo še mnogi drugi problemi, predvsem imperial uukonfcicncn dotninionov. skupščina delavske stranke in pa indska konferenca, o kateri se pa trdi, da se to jesen ne bo skl«pak ampak odločila na mesec april prihodnjega leta. Kongres (Wavske stranke je važen \ toliko, ker sc bo na njem celokupna politika vlade temeljito prerešelalu in se ima računati s te/kočami, ki sc MacDonaldu v lastili stranki delajo. Tako n. pr. je vložen pred- log, da naj hi v bodoče vlade ne sestavljal več prvi minister, ampak odbor delavske stranke, kar je seveda nesmisel. Kar se tiičc indske konference, se je pač odložila /ato, ker se pogajanja podkralja z nacionalisti še niso končala. Prav za prav stoje stvari tako, da se nacionalisti sumi ali tako zvuni sv a rad/is I i s podkraljem sploh ne pogajajo, ampak sc ray.gova.rjajo / njim samo /merili indski liberalci. Angleški v lud pa je na vsak način največ na tem, du pride do sporazumu / nacionalisti ali svu rad/isti samimi. Duši ni prav nobenega izgledu, da bi nacionalisti bitko /oper Veliko Britanijo dobili, je vendar nemogoče deželo resnično iu trajno pomiriti, ne da lii »e naplavil mir /. Gandijeviiniii pristaši. Do stika z njimi pa lie b« še tako hitro prišlo, ker nacionalisti spričo opisanega položaja baš v sedanjem momentu napenjajo \ sc sile, da s čim • ečjo neodjenljivostjo dosežejo za Indijo čim več mogoče. Zato se ho ustavna konferenca sklicala takrat, ko o ugodnem rezultatu ne bo več mogoče dvomiti in imtialskl muharudžu se jo zastonj podal že zduj na pot v Londetn, kakor Minljivo pripominjajo listi, ray.un zato, da se i znebi nekaj denarja, ki ga ima več nego kterikoli drugi bogataš nu svetu. Komunistični val v Kitaju se je razbil Nacionalne čete zmagovite London, 29. avg. ff. V zadnjem času ima nacionalna Cangkajšekova vlada v državljanski vojni s severnim generalom Fenjusjanom velike uspehe. Zavzela je več važnih strategičnih postojank severnjakov na železnici Tjencin-Sangaj. Ker je s tem postalo veliko sil nacionalne armade prostih, pošilja vlada čete proti komunističnim krdelom, ki se držijo zlasti v provincah Fukijen, Kjangsi in Hu-nan. Mesto Čangša je, kakor smo že poročali, zopet v rokah narodne vlade in Hankov je osvobojen nevarnosti boljševiške invazije. Sicer se pa izkazuje, da rdeča krdela niti približno niso tako močna in oborožena, kakor se je prvotno pisalo, in njihova armada baje ne šteje več kot 5000 izvežbanih mož. Zato narodni vladi ne bo težko, vpostaviti na deželi red. Treba je pa reči, da je komunizem med bednimi kitajskimi kmeti močno ukoreninjen in da mu bo narodna vla.da resnično kos le, če se bo lotila v resnici moderne socialne zakonodaje. Agresivnost nemške politike prizadeva prijateljem miru vedno večje skrbi Pariz, 28. avg. Nemška politika napram' Poljski postaja čiindalje bolj agresivna. Nem- | škonacionalni listi pišejo, da naj Poljaki pomislijo, da /a njihovim hrbtom stoji na straži Rusija, ki je naravni prijatelj in zaveznik Nemčije. Tega naj bi se zavedala tudi Pariz in London .. Ta pisava prizadeva prijateljem miru resne skrlii, tembolj ker se z nemške strani vedno redkeje čnje.jo glasovi o potrebi sporazuma s Francijo. Vidi se, da ta parola nc najde pravega odmevu v nemških množicah, ki se pripravljajo! na volitve v parlament To jc pač zelo siiuptd-mntično. • Rudi tega je razumljivo, če zlasli vojaški krogi v Franciji zopet načenjajo probleme, na katere se je v prejšnji miroljubni eri Briuiid-Stresemajlliovega prijateljstva že skoro pozabilo. Tako izvaja neimenovan francoski general, o katerem se pa ve. da spada med prve vojne avtoritete, v »Mercure de France«, du so zagrešili zavezniki v Ver/aju usodno napako, ko so Nemčiji predpisali namesto velikanske redne vojske malo poklicno vojsko. Izkušnje svetovne vojne kažejo, da nima splošna vojna dolžnost z dolgotrajno mobilizacijo manj pripravljenih starejših letnikov nobene bodočnosti. Gospodje zavezniki so Nemčiji natvezli zn bodoče spopade najbolj pripravno oboroženo moč«, je zasmeho-vulno nekoč, izjavil general \\ Seeckt. Pod krinko vojnih vaj (ki Se prirejajo štirikrat na loto, dočim se je zadovoljila Viljcmovo Nemčija z enkratnimi) so vpostavili Nemci nanovo veliki generalni štab. Državna hramba šteje res sannv 100.000 izbranih vojakov, u namesto predvidenih 12 let služijo samo po 5 let in se takoj nadomestijo z novimi. Nn ta način je izurjena za vojno vsa nemška mladina, in z vojno policijo vred bi lahko že letos vpoklicala Nemčija v slučaju vojne napovedi pol milijona vojakov. Namesto prepovedanih avtomobilov in tankov jc razvila Nemčija široko omrežje >potni<š'kih< letalskih prog. Vsa ta letala so vedno na razpolago vojni oblasti. V 50 km pasu vzdolž francoske meje je pripravljenih nad 5.000 avtobusov. Vsak bo peljal po en vod vojakov. V šestih urah po vojni napovedi, predno l)i utegnili francoski oddelki zasesti bojno črto, mora Reichsvvehr že prekoračiti mejo in planiti v Francijo. Kakor glas vpijočega v putščavi sc razlega med temi vojaškimi glasovi izjava lastnika priljubljenega dnevnika »Matin«, znanega senatorja Jouvenelu. Misli, da bi morala Nemčija namesto sedanjega nezaupanja skleniti prijateljstvo s Francijo. Če bi ponudila jutri Franciji pravo zvezo, ni dvoma, du bi sc slednja r. navdušenjem odzvala. V razliko od dosedanjih mednarodnih navad sevedu ne bi smela imeti tu zveza očitno ost proti katerikoli tretji državi«. Senator predlaga, naj se izjavijo vodilne osebnosti o tem predlogu. Seveda je treba vpoštevati, du sc spričo sedanjo v olivne Iborbc v Nemčiji radikalni glasovi .liolj slišijo kakor glasovi umorjenih politikov, ki so vendarle v večini. Pač pu radikalci zadevajo v nemških srcih na struno, ki v spominu na leto 1918. vedno rada grozilno zazveni. Nemška davčna reforma Berlin, 29. avgusla. AA. Vlada je sprejela niz predlogov za sanacijo nemških financ in v cilju znatnega znižanja proračuna. Predvideno je znižanje davka na obresti, stanovanja, delavske kolonije, dalje znižanje zavarovalnih prispevkov za brezposelnost ter ukiuitev davka ua premoženja pod 20.000 mark. Končno je vlada sklenila revidirati zakoii o samoupravnih uradnikih. Sprememba v poljski vladi Varšava, 29. avg. A A. Predsednik republike Mošicki je včeraj podpisal ukaz o imenovanju ing. Alfonza Kiihna za ministra prometa. Novi prometni minister je bil član zadnje vlade in se je včeraj vrnil iz inozemstva, kjer se je mudil v trenutku, ko je bila sestavljena v Varšavi nova vlada. Da ne bo demonstracij Budimpešta, 29. avgusla. as. Notranji minister je zavrnil rekurz socialnodemokratske stranke proti prepovedi demonstracij, ki jih je nameravala stranka prirediti dne 1. septembra proti brezposelnosti. Železniško niinislrstvo je v zadnjih dneh določilo 150,000 pengfijev za nujna dela ob železniških progah, da se s tem omili brezposelnost. Polet preko Pacifika Tokio, 29. avg. A A. Ameriška letalcu Brom-lev in Gatt-y sta se odločila, da ob zori polotita i/, Kasiinigaiirc preko Pacifika v Taoomo v državi Wa.shingtoii. To daljavo, ki znaša 4300 miilj mislita preleteli brez pristanka. Iz kino sveta Ncwyork. 28. a^g. AA. Mnoge kinematografske zvezdni«; bodo otirmlc svoji dosedanji umetnosti hubet in se nameravajo |>osvetiti odru. Na prvem mestu imenujejo znamenite zvezde Murv Pikfordovo, \Vibno Bunk; jevo, Rachellovo in Lio de Putti. V Londonu umirajo za solnčarico London, 29. avgusta, as. Radi nenavadne hude vročine v poznem poletju je na Angleškem umrlo 29 oseb za solnčarico. London, 29. avgusta. AA. 01) 15 jc znašala temperatura 94 stop. Fh. Iz več krajev javljajo o smrtnih slučajih radi vročine. Londou, 29. avgusla. AA. Na Angleškem ln prav posebno v Londonu je zavladala strašna vročina. ki je znašala v senci 90" ob 10 dopoldne v senci 80" Fh. ob 15 pa 94° Fh. Ta vročina je največja tekom zadnjih 20 let. Po vremenskih poročilih ni pričakovati spremembe vremenskih prilik. Veliko število ljudi je zadela solnčarica. Število mrtvih v Londonu znaša IG. Mnogo Irgovin in delavnic so morali začasno zapreti, popoldne pa sploh delo počiva. Nesreče Varšava, 29. avgusta, as. Pri Torunu je udarila strela v skupino 14 železničarsk-ih delavcev, ki so omamljeni obležali na železniškem tiru. V zadnjem trenutku, preden je prišel neki vlak, je delavce, ki so ležali nezavestni na tiru, opazil neki železničar in jih rešil pred gotovo smrtjo. V kratkem času po rešitvi so se delavci zavedli. Hastings. 29. avg. AA. Krotilca zveri cirkusu v Hastingsu, ki je bil rodom čehoslovak in znan kot eden najdrznejših krotilcev, sta n-npadla v kletki dva medvedu ter ga tako težko ranila, da je ra nam pod legel. Chieago, 28. avg. AA. Med letalskimi prireditvami je letalo strmoglavilo v množico. Več osel) jc bilo ubitih in ranjenih. Andree bo pokopan v domačem kraju Sloekliolui. 29 avgustu, as. Verjetno je, da bedo Andreejevo truplo pokopali v njegovem rojstnem mestu Gracnns, kjer je pokopana tudi njegova mati. Ob pogrebu svoje matere je Andrec tedaj izjavil pred več pričami: Kjerkoli ine bost-r našli eb mori smili, mo;a želja je, da me pokoplje! e ob strani moje tnalere.< Evharistična spomenica jugoslovanskih škofov Zagreb, 29. avg. p. -Katoliški list«, službeni list zagrebške nadškofije, prinaša veliko spomenico, ki jo je katoliški episkopat na sklepni dan evharističnega kongresa 17. avgusta poslal ljudstvu. Spomenica pravi med drugim: Kongres je završil s sijajnim in veličastnim uspehom. V ogromnem številu ste se udeležili z vseh strani naše države kongresa. Zlasti ste prišli v velikem številu iz hrvatskih in slovenskih krajev, ki so blizu kraja, kjer se je vršil kongres. Poklonili ste se evharističnemu Kralju, navzočemu v pre-svetem ollarskeiti Zakramentu. Drago nam je, da moremo naglasiti, da ste pobožno sodelovali pri verskih obredih in svečanostih, ki so se ob priliki tega kongresa vršili. Pozorno ste poslušali zanosne govore govornikov v cerkvi in na zborovanjih. Pristopili ste večkrat z vzgledno in bogoljubno gorečnostjo k mizi Gospodovi, da se okrepite z angelskim kruhom. Vrhunec te svoje ljubezni ste pokazali na zaključni dan evharističnega slavja. Napolnili ste ves obširni prostor Jelačičevega Irga v Zagrebu. Pobožno ste prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval zastopnik sv. očeta. Popoldne ste v velikem številu izkazali čast Kristusu v veličastni procesiji, ko ste šli v nepreglednem sprevodu stotisočev. Gledajoč te divne duhovne uspehe drugega evhurističnega kongresa, ne moremo, da se ne bi zahvalili Gospodu zu velik in obilen blagoslov, s katerim nas je te dni obdaril. Nato se v spomenici obširno razlaga, v čem obstoji presv. Evhnristija, v kateri je Kristus hotel z nami ostali pod podobo kruha in vina, in zakaj jo jo ustanovil. Nadalje se katoliški starši pozivajo k češie-mu pristopanju k mizi Gospodovi, vsaj vsak prvi petek ali pa celo vsako nedeljo. Škofje opominjajo vernike, da natančno izpolnjujejo božje in cerkvene zapovedi, da praznujejo nedeljo in zapovedane praznike, prisostvujejo sv. maši vsako nedeljo in po možnosti vsak dan. V spomenici se obširno slika vrednost in pomen sv. maše. Priporoča se dnevno obiskovanje sv. Evharistije, molitve sv. rožnega venca pred «v. Evharistijo. Spomenica končuje takole: lz ljubezni do njega boste vršili vneto in požrtvovalno delo duhovnega in telesnega usmiljenja, po katerem se bo najbolj videlo, da ste pravi nasledniki Kristusovi, ki se je z ljubeznijo žrtvoval na križu. Natančno izpolnjujte vaše roditeljske dolžnosti, posebno v pogledu dobre krščanske vzgoje od Boga vam poverjenih otrok. Naj Evhari-stija izlije na vse nas obilo svoje milosti in božjega blagoslova. Blagoslov Boga, vsemogočnega Očeta, Sina in Duha svetega naj pride nad vas in naj ostane vedno nad vami. Zagreb, 17. avgusta 1980, na sklepni .dan veličastnega kongresa. Podpisani: Dr. Anle Bauer, nadškof zagrebški, dr. Nikola Dobrečič, nadškof barski in primas srbski, dr. Iv. Ev. šarič, nadškof vrli bosanski, o. I. Raf. Rodič, nadškof belgrajski in apostolski administrator banatski, dr. Andrej Karlin, škof lavan-tinski, o. Alojzije Mišic, škof mostarski, o. Joso Garič, škof banjaluški, dr. Dionizije Njarady, vladika križevski, dr. A. Akšamovič, škof djakovski in apostolski administrator baranjski, dr. Jerolim Mileta, škof in apostolski administrator jugoslovanskega dela zadrske nadškofije, dr. Korim Klement Bonefačič, škof splitski, dr. Josip Srebrnič. škof krški, dr. Iv. Fr. Gnidovec, škof skopljanski, Laj-čo Budanovič, škof in apostolski administrator bački, Miho Pušič, škof livarski, dr. Josip N. Carevič, škof dubrovniški, dr. Gregor Rozman, škof ljubljanski, dr. I. Starčevič, kapitularni vikar senjsko-modruški, dr. Ferdo Rožič, apostolski vojni vikar, A. Miloševič, generalni vikar in delegat škofa ko-torskega. Finančna kontrola v St. Jurju ostane Belgrad. 29. avg. m. Kakor smo že poročali svoječasno, je bilo odrejeno, da se finančna kon-trofa v šent Jurju ob še« v niči ukine. Nedavno jc bila v Belgradu posebna depntacija, ki jo je sprejel finančni minister. Predložila mu je spomenico z razloga za nadaljni obstoj finančne kontrole v šent Jurju ob ščuvnici. Finančni minister jc odobril, du tu kontrola ostane. Povratek angleških pevcev London, 29. avg. AA. Reuter poroča, da jc v Londou prispela skupina angleških pevcev na povratku s turneje po glavnih mestih Jugoslavije. Angleški pevci izjavljajo, da so bili povsod v Jugoslaviji sprejeti malone kraljevski in da so razen mnogih lepili spominov, ki so jih odnesli i/. Jugoslavije, dobili najlepše vtise o jugo-slovenski pesmi, ki je na veliki umetniški višini. Belgrajske vesti Belgrad, 29. avg. AA. Vojni minister general Hadžič jc dnnes ob 8.10 dopotoval z Bleda v Belgrad. Belgrad, 29. avg. AA. Minister za grndiije Filip Trifunovič je prispel danes v Belgrad. Belgrad, 29. avg. m. Na drž. tehnični srednji šoli v Ljubljani je s kraljevim ukazom imenovana za učiteljico v 1 /II Ana Junt, dosedaj v 2/11. Protest čeških hmeljarjev Praga, 29. avg. as. Zve/a nemških hmeljarjev v žatcu je izdala na svoje produc.ente oklic, v katerem pravi: Bati se je, da bodo letošnje (ene za hmelj ptidlo šc bolj kutastrofulno kakor lansko leto. Pivovarniškn industrija ponuja talke cene za hmelj, da se jih Ivojimo povedati. Proti temu imajo producenti hmelja soino eno orodje: to jo, da hmelja ne prinesejo na trg. Celo k I jul) letošnji slabi letini. Iko trg vedno rad jemal dober hmelj. Oklic zaključuje s leni: Če boste svoj hmelj prodajali /a tako ceno, IkjsIc postali sami svoji grobokopi. V Nemčiji dosegajo cene 80 do 110 Vik. Žatski hmelj pa je na jmanj tako dolber, vendar se /un.j ponuja samo cena 450 do 500 Kč. Organizacija hmeljarjev je poslala ministrstvu /a prehrano nujni predlog, nuj sc takoj skliče anketa za pregled cen piva, da se s tem eucr-i pičilo pritisne /a zmanjšanje cene piva. Pivovarna rji v Pl/nii so nato odgovorili, da je mogoče ! misliti na /.ui/aiije cene pivu samo tedaj, če fi-| naiično miiiistrrlvn opusti svoj načrt glede no-1 v etri du\ ku nu nivo Fithmaurice — letalski iunak v Ljubljani Slovenski ljudje, me tukaj tonemo! Pretresljiv klic slovenskih dehtet za dom slovenskih služkinj v Belgradu Ljubljana, 20. avg. Dandanes je le malo Evropejcev in Američanov, ki jim ne bi bilo znano ime Fithmaurice-.ja, slavnega irskega letalskega junaka. Polkovnik James Ckristoplier Fithmaurice, vrhovni poveljnik precej močne irske letalske flo-tilje, je bil rojen 6. jan. 1.898 v Dublinu. Pred tremi leti je v družbi Nemcev Koehla in pokojnega Huhnefelda preletel z letalom Atlantski ocean. Bilo je to prvič, da se je posrečil polet z letalom v smeri iz Evrope v Ameriko. Predsednik ljubljanskega Aerokluba industrijalec Rado Hribar ga je že pred dvemi leti povabil v Ljubljano. Fithmaurice pa je obljubil, da pride ob prvi priliki in je zato izrabil letošnje poletje. Fithmaurice je prišel v Ljubljano včeraj in je, gost Rada Hribarja. Danes je napravil večji avtomobilski izlet na Bled, v Bohinj, na Vršič in Ljubelj. V Ljubljani ostane Fithmaurice še nekaj dni gost g. Rada Hribarja. • K6hl, Hiinefeld in Fithmaurice so startali za svoj prekooceanski polet dne 13. aprila 1928 ob 5.30 v Boldone na Irskem. Za njun polet se je napeto zanimala vsa Evropa in Amerika. Letalo je pristalo dne 14. aprila ob 6 zvečer na otoku Greenly Island na zapadni strani Nove Fund-lanije. Po več dnevih je bilo njuno letalo prepeljano v New York, newyorško prebivalstvo pa je priredilo hrabrim letalcem viharen navdušen sprejem. Vsi trije so postali na mah ljubljenci vsega sveta. Hiinefeld pa se je še isto poletje smrtno ponesrečil na drugem poletu po južni Aziji, Tisti urad, kjer so Mohorjev kolednik za duhovnega gospoda in župnijski urad Krista Kralja v Belgradu — in gotovo še marsikateri v naši lepi domovini — imajo stalne obiskovalce: reveže, Ljudi brez strehe in kruha. Le čudno se mi je zdelo, kako da v Belgradu pomoči prosijo le Slovenci, Srbi. Hrvati in jugoslovanski Madžari, ko verno, da v prestolici žive tudi Nemci, Francozi, Čehi in še mnogo drugih. Ko pa sem pobliže spoznal življenje tukajšnjih Nemcev in zlasti Čehov, sem uvidel, kako vzorno, s kako ljubeznijo in samozavestjo skrbijo ti za svojce. To ni izšeljeniško vprašanje na papirju, to je narodno delo, ki več zaleže ko vse dokazovanje, da smo Slovenci tudi rod ... Tako malo nas je, da bi se nujno morali zanimati za vse naše, ki gredo službe iskat preko mej slovenske zemlje. Tujina nas sicer lahko marsičesa dobrega nauči, vendar ne smemo spregledati dejstva, da so mnogi dostopnejši njenim negativnim, ko pozitivnim vplivom. Premalo je namreč tistim, ki odhajajo, dati na pot samo dobro besedo. Kdor ni dovolj močan, se mu dobra beseda razblini le še v spomin. In je mnogo slovenskih deklet, ki so odhajala in jim nihče ni rekel: Ostani, ne veš, kako je tam!... 0 slovenskih služkinjah v Belgradu smo že spregovorili, toda čutim slovensko dolžnost, zapisati krik naših deklet v Belgradu: Slovenci! Ljudje božji, me tonemo! Pomagajte, da ne bo prepozno! Ali veste, da je v Belgradu tisoč zaznamovanih, ki so bile Slovenke in niso več, ki so bile dekleta in so le še izmozgana človeška bitja... Te so na dnu in rešiti jih more le še milost božja. Ali veste, da jih je še tisoč, ki se bore — ali vztrajati aLi se vreči v vrtinec ... Vi tam doma, ste se kedaj vprašali, kam z njimi, ko se povrnejo?! Ena garjeva ovca... Kdo je kriv? Vemo — ta velemestni rod, ki s satansko zvijačo kupuje, kar na slovenski zemlji nikdar nikoli na prodaj ni bilo! Krivice, prizadele našim dekletom, vpijejo v nebo! In še sami smo krivi, ker pustimo, da gredo. Vi, ki ljubile to našo trpečo slovensko zemljo, verujte bratu: Bolje doma mrtvi, ko v tujini živi grobovil... Dekleta, bolje doma stradati kruha, ko v tujini iskati smrti... Ves problem slovenskih služkinj v Belgradu je ena sama krčevita tožba: Gorje! Je gorje služili družini, ki ima »pravico*;, da te čez noč vrže na cesto. Je gorje, sprejeti službo, v kateri dekle vsled prenapornega dela Izgubi svoje zdravje. Je gorje, ko dekle prepozno spozna: bežati, ali pa se mora prodati pohotnosti gospodarja — pa nima, kamor bi bežala in nima, kjer bi iskala zavetja... Na ulico? Tam še šolarke pri belem dnevu niso varne! V sobico za slovenske služkinje? Je navadno prepolna.... Je gorje, ko razni agenti čakajo na kolodvoru in dekletom, ki prihajajo, ponujajo brezplačna prenočišča ... Je gorje, gledali pomandrano deklištvo, ki iz bolezni sili v blaznost. — Je gorje, vedeti, da se še poštena dekleta s ceno svojega življenja borijo... Saj imamo društvo »Zveza slovenskih služkinj« v Belgradu. Saj imamo v najemu stanovanje, za pomoči najbolj potrebne. Imamo tudi slovensko službo božjo, v tolažbo tistim, ki je iščejo. In dobra dekleta žrtvujejo prosti čas in svoj bridko prisluženi denar, da rešimo, kar se rešiti da ... Vse to je premalo! Pravim: Bolj ko spomeniki in bolj ko katedrala je potreben dom slovenskih služkinj v Belgradu: v času brezposelnosti ali bolezni vsaj varno zavetišče našim, da se ne izgubijo. Razposlali smo položnice... Težko nam je prositi, ko vemo za revne v Trbovljah in Hrastniku, pa še za premnoge po loči in požaru prizadete. Vendar upamo v našo slvar fazumevajočo slovensko srce in vemo, da revni najbolj razumejo ljubezen do bližnjega. To pa je naša prošnja sestram, ki so še doma: Slovenska dekleta, nikar v Belgrad! Tomaž lilaga. kaplan. ,Bolje jc bolezen i preprečiti kot pa zdraviti". Resnica, ki je tudi Tebi znana. Spoznaš skoraj vedno prve znake prehlada. Pazi na to: vzemi takoj ASP1RIN-tablete, ki pomagajo Tvojemu telesu v obrambnem boju proti povzročiteljem bolezni. Misli vedno na to: Pravočasno jc treba vzeti Aspirin* tablete. Pazi pa na to: vsak zavoj iii tableta nosi Bayer-jev krti. Ogromen požar v Beli Krajini V vasi Doljane pri Zumberhu pogorelo osem hiš in čez trideset gospodarskih poslopij VIL dam VTI. mednarodni akademski misijonski kongres v Ljubljani. fdejna zamisel kongresa, naj bi vsak katoličan sodeloval pri ustanavljanju kraljestva Kristusovega na tem svetu in ne samo prazen zvok, izraz močne verske zavesti jc, ki hoče tudli dejanj. Največ dejanj pa je ustvarilo misijonstvo samo, poveličano z mučenišiko krvjo izpolinjevavcev Kristusove volje: Pojdite in uči- te vse narode ... Misijonarji so bili. ki so z besedo božjo ustvarjali kulturo in civilizacijo med nairodi Azije, Afrike, Amerike, misijonarji so Metlika, 29. avgusta. Nocoj o polnoči je nebo nenadoma zažarelo. Spet gori, toda kje? Nebo je pričalo, da je ogenj posegel na široko. Se pred jutrom pa so prišle prve vesti: vas Doljane pri Sv. Nedelji, dobri dve uri od Metlike, je v plamenih. V hiši, kjer se je ogenj pojavil, je bila na straži pri obolelih svinjah domača hči. Nekako ob pol 12 ponoči je nenadoma opazila svetlikanje, in že je videla, kako je butnil plamen iz domače hiše. Nekateri ljudje so že Irdno spali in sam čudež je bil, da ni noben človek zgorel. Hitro so bili ljudje na nogah in hiteli reševat, kar se je rešiti dalo. Ogenj pa je z nebrzdano silo grabil naprej, ker dolgo ni bilo od nikoder nobene gasilske pomoči. Gasilcev zato od nikoder ni bilo, ker je vas skrita za hribi in se dolgo ni opazil svit požara, pa tudi sicer daleč naokoli ni nobenega gasilnega društva. — Šele dopoldne so prihiteli gasilci iz Metlike z ročno brizgalno in pozneje še z motorko. Ogenj je uničil 8 hiš z vso opravo in obleko, dalje je zgorelo 11 hlevov, 17 svinjakov, 3 podi in mnogim ludi vsa krma, žito in drugi pridelki, ki so že bili spravljeni. Ogenj je uničil posebno mnogo perutnine in obžgal eno svinjo. Občutno je prizadetih 13 posestnikov. Cela vas šteje 36 številk. Strašen pa obenem čuden je pogled na pogorišče. Sem pa tam je ogenj posegel v sredo poslopij in jc eno pustil, drugo uničil. Tako stoji sredi pogorišča s slamo krita hiša. Komaj par metrov na okrog je vse pogorelo, ta hiša pa je ostala. Pri hiši, kjer je ogenj nastal, jc že lani pogorel hlev. Postavili so novega, temu je bilo prizanešeno. — Kako je prišlo do ognja, še ni pojasnjeno. Včeraj so praznovali Zumberčani veliko mašo. Verjetno je, da je ogenj zanetil najbrž kak vnet vasovalec. Nesreča je tem hujša, ker je bil že večji del pridelkov pod streho. Posebno za krmo bo težko. Zavarovani niso bili skoro nič. Škoda znaša več stotisoč dinarjev. Staroslovenski grobovi v Kranju bili, ikii sc niso ustrašili nečloveških naporov, preganjanj, mučenja, smrti. Danes pa, ko misi-jonstvu ne preti suino preganjanje, mučenje in tudii smrt, danes, ko gre za duhovni boj med krščanstvom in svet poplavljajoči m inaterijali-zmom, je pa za ohranjen je krščanske tradicije in njenih duhovnih vrednot poklican ne samo misijonar duhovnik, ampak ves katoliški svet, v prvi vrsti inteligenca. Da pa se inteligenca zave svoje dolžnosti ril tudi hvaležnosti do krščanstva, zato skrbe im naj skrbe mednarodni akademski misijonski kongresi. Bog daj, da bi ta, iki se bo vršil od 6.—11. septembra v Ljubljani, segel s svojimi ideja nui vsem Slovencem in Jugoslovanom v duše. Pokret misijonstva med inteligenco mi več omalovaževanja vreden. Za-v.zema že globoko inteligenčne vrste vseh stanov v Evropi. Vrste se pa lc in le .širijo. Za mednarodni kongres v Ljubljani se ne zanimajo samo Slovenci in Jugoslovani, temveč v veliki meri evropska katoliška inteligenca. Kongresa se udeleže v številni skupini Nemci, Poljaki, Francozi, zastopana je tudi Rumunija, Češkoslovaška, Holandi.ja, Ogrska, Italija, Švica, Španija itd. Jnozemsikih udeležencev je že sedaj več kot 150. Vedeti |»a moraaijo, da je ves kongres prav za prav posvečen znanstvenemu razglabljanju misijonskih problemov. Izmed pniglašen-cev jiih je največ profesorjev, bogoslovcev, akademikov vseh fakultet, učiteljev itd. Vsi udeleženci kongresa imajo pravico do polovične vožnje. Kdor sc nanieruva udeležiti kongresa, naj se v dneh od 6.— II. septembra zglasi v 'biroju Ciam, v hotelu Miikllič, nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani, kjer dobi proti plačilu Din 15— kongresno legitimacijo, vstopnico za vsa ziborovanja in s katero ima turli pravico do |>o-lovične vožnje. Kongres kot bo ta, se bo vršil v Sloveniji in v Jugoslaviji prvič. In ker je mednarodno izredne važnosti, se pač moramo zavedati časti, ki je Slovenija in Jugoslavija deležna. Udeležimo se vseli prireditev in vseh zborovanj, obii-Sčimo misijonsko etnološko razstavo nn velesejmu v paviljonu K in pomagajmo na ta način ustvarjati kraljestvo Kristusa. Kuhinlsbo posodo aluminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujavo, prvo vrstnih znamk, ima v največji Izberi vedno na zalogi tvrdka z železnino STANKO ftORJANtlC Llabljono sv. Petro cesto 33 Preteklo nedeljo so na stavbišču tekstilne to-vane Jugo-Bruna v Kranju, na tako zvani Gorenji Savi, delavci naleteli na grobove in časa naseljevanja narodov v gorenjski ravnini. O najdbi je ravnatelj tovarne, g. ing. Vojo Knop, osebno obvestil ravnateljstvo Narodnega muzeja v Ljubljani, kateremu je obenem osebno izročil doslej najdene predmete. Vodstvo muzeja je po tem obvestilu, ki priča o brižni pažnji g. ravnatelja Jugo-Brune, poslalo na lice mesta uradnika, da ugotovi stvarno stanje in izvede nekaj poizkusnih kopanj, vendar pa to ni prineslo nobenih rezultatov. Omenjeno nedeljo sta bila najdena dva groba 7, ohranjenima okostnjakoma. V enem izmed grobov se je poleg okostnjaka našel še glinast lonček, katerega je pa udarec krampa razbil, dalje majhen nož, suličasta konica ter zaponka nekega opasača. Lega okostja je bila z-i, mrlič iztegnjen, 1 in pol metra pod površjem na savskem produ. Okostnjak drugega groba je ležal približno 1 m pod nivojem, v navadni zemlji ter nekoliko iz smeri z-i, izmed dodatkov se je pa pri njem našel samo lepi ohranjen prstan, ki siici docela staroslovanskim prstanom iz Mengša. Iz najdbenih okolnosti bi bilo domnevati, da groba nista iz istega časa. Nadaljnja poizkusna kopanja okrog prvega groba niti do globine 1 in pol metra niso prinesla nikakih novih najdb, iz po terenu raztreseno se nahajajočih, večinoma dobro ohranjenih odlomkov človeških kesti ter keramičnih posod z ornamen-tiko, bi bilo pa sklepati, da je bil ves ta teren že nekoč iz kateregakoli razloga prekopan ter da tu ni pričakovati groblja v onem redu, kot n. pr. na južni strani savskega mostu, kakor ga je leta 1907 odkril W. Schrnid. Vsi najdeni predmeti se nahajajo v lasti ljubljanskega Narodnega muzeja. Ob tej priliki je treba posebno povdariti pažnjo, katero je izkazoval stvari ravn. Jugo-Brune, g. ing. Vojo Knop, kakor tudi izreči zahvalo, ker je za izkopavanje velikodušno stavil na razpolago svoje delavce ter prevzel vse stroške. Zadružne hišice v Zagorju Zagorje. Kljub težki težki gospodarski krizi, katero preživlja naš delavski kraj, je dosegla stavbna sezona časten rekord. Točasno se gradi in se je deloma že dogradilo po Zagorju 18 novih stavb. Zidavo mnogih hiš |e predvsem omogočila »Ljudska stavbna zadruga« z nakupom travnika g. Bi-rola. Travnik ima danes že 16 gospodarjev, poleg zadruge, ki ima še tudi znaten del. K graditvi je mnogo pomagala Trboveljska družba, ki daje rudarjem za dobo 10 let brezobrestna posojila. Če je ta zamisel družbe res iskrena, ji lahko častitamo. Izgleda, da bodo prostori ob banovinski cesti skoro zazidani. Hiša g. Pavliniča bo menda najlepša v Zagorju; prav tako bo s stavbo g. Jana, ki se zida po posrečenem načrtu, kraj znatno pridobil. Hišice, katere zida zadruga, se vrste skromnejše zadaj. Vse bodo lične. Obdajali jih bodo vrtovi, kjer bo res mir in domačnost. Koliko bo v te hišice položenega truda, skrbi in blagoslova žuljavih rok, vemo tisti, ki gledamo Martina, Feliksa, Jurija, Franceta in druge, kako vlačijo staro opeko, kamenje, nadomeščajo obrtnike, samo da bo dom cenejši in večer življenja slajši. Veliko težav d^la pač, da ni na vsem prostoru potov, vodovoda, kanalizacije itd. Nai bi za vse to poskrbela občina, da se razbremene revnejši. Vsa ta naselbina bo v smislu regulačnega načrta učinkujoča, enotna in bi po pravici zaslužila, da jo krstimo za »Novi dom< Delovanje stavbne zadruge gre v resnici poznanje, ker je k razvoiu Zagorja zadnja leta mnogo pripomogla. Vsi neprijatelji zadruge so razočarani, ker njena dela so vidna. Prepričani smo, da niso člani zadruge ob ustanovitvi slutili, kako važno gospodarsko mesto bo v Zagorju zadruga zavzemala. Morda se šc dobi kdo, ki se obregne ob zadrugino »Javno kuhinjo in brezalkoholno gostilno«. Nai bodo pa tudi tisti redki godrnjavci prepričani, da iztreznjenje pride, če hočemo kulturno med svetom kaj veljati. Brezalkoholna ideja pridobiva in zmaguje. Dne 7. t m. bo na štadionu »Zadružnega doma« velika javna tombola stavbne zadruge. Ta dan bo dobi! najsrečnejši za 2.50 Din 300 m:l zemlje, na kateri bo lahko zidal. Manj srečni bodo dobili lahko kolo, kredenco, vrečo moke, premog, blago za moško obleko itd. Seveda je še mnogo, mnogo drugih dobitkov. Na vsak način zasluži tombola loliko pozornost, da jo vsakdo gotovo obišče. S tem se ravno zadrugi pomaga še do večje aktivnosti. Na tomboli se bodo točili razni brezalkoholni sokovi, tudi za za-ložaj bo bogato preskrbljeno. Huda avtomobilska nesreča v Tuhinjski dolini Kamnik, 28. avgusta. Včeraj popoldne sta se odpeljala na moto-ciklistični izprehod iz Kamnika proti romantični Tuhinjski dolini kamniški trgovec g. Pavel Kem-perle in uradnik predilnice v Jaršah g. Horvat. Kemperle je vozil hitro po izredno prašni cesti, naenkrat je izgubil oblast nad vozilom in zavozil v precej globok jarek ob cesti, v katerem se je motocikel razbil, izletnika pa občutno potolkla. Nekdo je na kolesu pridirkal v Kamnik in alarmiral g. Prusnika, ki se je takoj odpeljal z avtomobilom po ponesrečenca. Kemperle se je pri padcu močno poškodoval po glavi, rokah iil nogah in ima razbito levo koleno. Horvat je odnesel lažje praske po glavi in je ostal v domači oskrbi, dočim so Kemperla morali takoj odpeljali v bolnišnico. 7 letno dekletce v vročem apnu M. Sobota. 28. avgusta V tukajšnjo bolnišnico je bila pripeljana iz Trnja 7 letna Hozjan Terezija, ki je postala žrtev otroške nepremišljenosti. Pri neki hiši so žgali apno. Naslednjega jutra so se okrog jame igrali otroci. Hodili so ob robu in se celo podili. Med njimi je bila tudi Terezija. Postavila se je čisto na rob in se je zagledala v apno, ki se jo 5p kadilo. Od zadaj se ji je neopaženo približal "neki fantek. Zgrabil'jo je za rame in jo je nekoliko sunil. Dekletce nn to ni bilo pripravljeno. Sunek jo je spravil iz ravno-ležja in še preden je mogla mala stopiti nazaj, se ie znašla v apnu. Revica je zakričala od proze in bolečine. Kričati so začeli tudi ostali otroci. Krik je privabil na kraj nesreče domače, ki so malo ponesrečenko potegnili iz jame. Kolikor je bilo mogoče, so ji pomagali, potem pa so jo naložil i na voz in jo spravili v bolnišnico. Mala trpi velike bolečine. Vroče a-pno ji je do kolen požgajo noge. Človeško gorje Cerknica, 27. avgusta. Cerkničan, star 33 let je bil železniški delavec na Rakeku. Doma ima ženo, ki jo je pred časom zadela kap, tako da je rcvica deloma hroma, torej za delo sploh nesposobna, poleg tega pa še dva nedoletna otroka: Družina dotičnega železniškega delavca je živela v veliki revščini in pomanjkanju. Od bede in skrbi se je ubogemu delavcu pred nekoj časom nekoliko omracil um lako, da ni mogel zanesljivo vršiti službe, zakar je bil iz službe odpuščen in sicer brez penzije in brez podpore. Sedaj se mu je zaradi skrbi duševno stanje še poslabšalo, lako da so ga morali začasno zapreli v torek v ubožno hišo, ker ga v ljubljanski umobolnici niso mogli sprejeli zaradi prenapolnjenosti V občinski ubožnici, kjer ima nesrečnež svojo sobico, vedno govori sam s seboj o kolodvoru, železniških vagonih, o postajenačelniku, se nadalje po-pogovnrja s sodelavci, ukazuje prenašati orodje in slično. Zadosti žalosten primer bede, v kateri žive delavci. Slučaj vzbuja v celi okolici pomilovanje usode nesrečnega delavca, nesrečne, bolne žene in nepreskrbljenih otrok. Ali se bo našel kak velikodušen dobrotnik, ki bi holel pomagati nesrečni družini in jo rediti največje bede? Belokrajinski kotiček Duhovniške spremembe. V Podzemlju je osem let vnelo deloval preč. g. Remigij Jereb. V veliki in težavni fari je nekaj časa moral vršili vse posle sam, brez kaplana, kar je za enega gospoda kar preteško, ker so v fari 3 šole. Pa gospod župnik je vestno z veliko vnemo opravil vse, zato pa si je pridobil tudi naklonjenost ljudstva. Kar tožen in pobit je narod sedaj, ko se njegov dolgoletni voditelj poslavlja. Pa kaj, ko življenje teče vedno naprej. In tako je slovo duhovnikovo in to je tudi slovo podzemeljskega župnika: <>Dajte, da vzraste in Bogu sad obrodi seme, ki sem ga sejal. To mi bo znamenje hvaležnosti in zvestobe, če bom našel, da vas ije moja beseda približevala Bogult Iz Podzemlja se |>oslavlja ludi gospod kaplan Papež Karel. Samo eno Ielo se je trudil v lej župniji, iil priznajmo: z gorečnostjo ajiostola se je lotil težavnega dela in globoko brazdo je izoral v teh kratkih mesecih, ki bo še dolgo očitna. Posebno fante je z veliko iznajdljivostjo in vnemo privabljal in ludi žel že lepe sadove. Zal nam je, da se gospod kaplan že poslavlja, pa želimo mu srečo in enako vnemo, pa več uspeha, kot ga je žel med nami, na njegovi novi župniji v Leskovcu pri Krškem. Novi podzemeljski župnik pa je g. Andrej i lic, katerega v Beli krajini že davno poznamo, j ker je že sedeni let služboval v Črnomlju kot ka-I plan. Kakor je na eni strani trpko slovo od naših | dosedanjih dušnih pastirjev, prav lako pa nas na drugi slrani tolaži zavest, da dobimo prav dobrega gosjioda župnika, ki nam ni tujec niti po obrazu in še manj po srcu. In to naj bo naš pozdrav našemu novemu župniku: Ne sodile nas po našem obrazu, zakaj grenke so včasih naše besede, pa j včasih tudi kako naše dejanje — lo so naše sla-| bosli in bolezni. Z besedo in molitvijo nas zdravite. da nas pripeljete večnemu sodniku na desno stran. Velika veselica SC bo vršila 7. iu o, švpUmufi pri jumi župana Permeta na Taboru, kjer boste ob zvokih godbe gledali krasoto kapnikov ter segli po bogatem srečelovu. - Za dobro pijačo in jedila preskrbljeno. - Izstopna postaja Grosuplje. - Dne 7. sept. bo ob 10 dopoldne sv. maša na Taboru. Maj pravite ? V lej rubriki ste nateli ie dosti vainih vprašati j in mnogo predlogov. Mnogo stvari ste tudi grajali iu moram reii, da so bile sodbe največkrat točne. Stvar, ki l om jo sedaj javljam, ni nova v tej rubriki, zakaj pred dobrim mesecem se spominjam. sem bral v Slovencu* ie o stičnih »lučajih. Slučaj, ki sem zanj zvedel sedaj, je naravnost drastičen in bi zaslužil, da se z njim javnost temeljito peča: Moi in iena prideta k hišturmu posestniku pogajat se za stanovanje. Gospodar je pripravljen oddali jima stanovanje, samo pivi pogojem, da nimata otrok. Takole se je izrazil in jima povedal v obrni: »Ve morem videti otrok v svoji hiši. Vso hišo mi obrnejo. Se rečem nič — imate lahko pse, mačke, ptiče, klavir ali radio, samo otrok ne smete imeli. Imate otroke Da, tri ■Obžalujem, stanovanje bom oddal drugim!« Ta moi zasluti prav isto kasen, kot veleiz-dajaler ali morilec, t 'a je še redno ugleden meščan. dobrodošel v vsaki družbi, celo priljubljen je in plačuje redno svoj obofns za dobrodelne namene. Ljudje ga spoštujejo in se ga boje, čeprav ima raje pse in mačke kot otroke. — PKGK — odstrani takoj in brez sledu „Creme Urico!" Dobiva sa v lekarnah, droserijah iu parfumerijali. Zalo-na: »Cosioochomia. Zairreb. Smtči k la«ov» .'S. Telefon «»-:i:i Koledar Sobota. 30. avgusta: Roža Limanska, devica; Feliks (Srečko) nmčenec. Osebne vesti ~ P«roči| se je g. inž. arh. Gustav Ogriu. sin znanega ljubljanskega stavbenika gosp. Ivana Ogrina, z učiteljico gdč. Miluško ž a 1 a m o n. Poročil ju je v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubi.atii ženinov sošolec g. dr. Jakor Žagar. Novoporoče-nemu p-uu želimo obilo božjega blagoslova. — Poročena sla bila na Brezjah dne '23. avgusta Jakob Karo. iandarnierijski narednik pri Sv. Križu pri t.itiji iu .lulijana Hediel poslovod-kinja v Ormožu. Naj ju spremlja božji blagoslovi * Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnike 2. bataljona telegrafskega polka inž. poročniki Rudolf Mertini. Vendelin Šimenc in Stanislav Bauer ter inženjerski podporočniki Alojz Božič, Vladimir Crbeniak in tranio Švelh; za vodnika 1. bal. telegraf, polka inž. poročnik Milan Pozder in inž. podporočnik Blaž Pavičič; za vodnika brezžičnega bataliona telegrafskega polka inž. poročnik Leonid Verčinski; za vodnika 2. reiiektorskega bat. tehn. polka inž. poročnik Konstantin Triva; za vodnika minerske čete tehn polka inž. podporočnik Marko Mesarič; za vodnika 1. bat. 1. pionir, polka inž. poročnik Karlo Orehek; za vodnika 2. oat. 1. pionir, polka inž. poročnik Stanislav Ravbar; za vodnika 3. bat. 1. pionir, polka inž. podporočnika Jakob Baloh in Štefan Šiftar in za vodnika 1. bat. 2. pionir, polka inž. poročnik Rudolf Grdinič in inž. podporočnik Božidar Jelača. Solshe vesti A Vpisovanje v 1. letnik učiteljišč. Vsfed odloka ministrstva prosvete S. n. br. 25..H57 od 23. avgusta 1930 se morejo v šolskem letu 193031 vpisati v I. letnik učiteljišč tudi učenci(-ke), ki so rojeni leia 1912. A Usposobljenostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani se prično dne 34. septembra. Pravilno opremljene iu .kolkovane prošnje sc naj pošljejo uradnim polom izpraševalni komisiji do 2<'. septembra. Novi grobovi -f- V Kranju je umrla poseslnica iu gostil-ničarku gospa Neža B e n e d i k , roj. Rozman, v starosti 47 let. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. + V Ljubljani je umrl g. Jean F ajdi ga. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne z Napoleonovega trga o. ■f" Umrl je 23. t. ni. upokojeni namestnik knjigovodje mestne plinarne na Dunaju g. Vinko Krušič, tast vseuč. profesorja dr. Kidriča. N. p. v ra.! Mala kronika ir Občni zbor »Podpornega, društva za duhovnike ljubljanske škofije (DPI)) bo v sredo dne 3. septembra t. I. ob 15 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — Ako bi bil občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila zborovalcev nesklepčen, se bo v smislu ^ 21. društvenih pravil vršil pol ure pozneje drugi občni zbor. ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. ir Delokrog srednješolskih zavodov. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Na osnovi « 39. točke 1/8 zakona o banski upravi so bili odrejeni za srednje šole v banovini naslednji okoliši v smislu S 9- zakona o srednjih šolah: za realno gimnazijo v Celju: srezi Brežice, Celje, Gornji grad, Konjice, Laško in Šmarje; za realno gimnazijo v Kočevju: sreza Čabar in Kočevje; za realnogimnazljo v Kranju: sreza Kranj In Radovljica; za II. iti III. realno gimnaz.ijo v Ljubljani: nicsto Ljubljana ter srezi L.jubljana-okolicn, Kamnik. Lilija in Logatec; za L gimnazijo in za realko v LJubljani: mesto Ljubljana ter srezi Brežice, Čabar, Laško, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Lilija, Logatec, Novo meslo in Radovljica; za gimnazijo in /.a realko v Mariboru: srezi Celje. Dolnja Lendava, Gornji grad, Konjice, Ljutomer, Maribor desni breg. Maribor levi breg, Murska So-bota, Prevalile. Ptuj. Slovenjgradec Tn Šmarje; za realno gimnazijo v Murski Soboti srezi Dolnja Lendava Ljutomer in Murska Sobota; 7.a realno gimnazijo v Novem mestu: sreza Krško in Novo mesto; za realno gimnazijo v Ptuju: srezi Dolnja Lendava, Ljutomer, Murska Sobota In Ptuj. * Oblastni odbor Jadranske straže ▼ Mariboru razpošilja te dni po celem mariborskem inšpektoratu dravske banovine lične okrožnice s pozivom, da vsakdo, ki jo sprejme, se prijavi kot člnn k obrambnemu društvu Jadranska straža. S tem želi Oblastni odbor zvišati število članstva v svojem področju in lako dvignili razumevanje zn težnje društva in za njegovo obrambno delo na na-*cm Jadranu. Odboru je ležeče na l«m, da pridobi kolikor največ članov pomagačev, kaleri plačajo letno 120 Din, a dobijo zalo brezplačno dostavljeno revijo »Jadranski itraž.i«, katera izhaja kot glasilo društva v Splitu. Ta reviia razširja tako z zanimivim člivum kakor ludi z lepimi sli- LJUBLJANSKI VELESEJM RAZSTAVE: AUMARSKA LOVSKA MISIJONSKA illUDENSKA OTVORITEV V NEDELJO OBIŠČITE RAZSTAVE V NEDELJO! kami naših pomorskih krajev ideje društva. Tudi vsi drugi podporni člani so društvu dobrodošli. Naj torej nikdo nc prezre poslane mu okrožnice, vsakdo mora spoznati naše morje, naše obrambno delo za to morje, za naš Jadran, ki nam je edina prosta pot v širni svet. Vsi tisti, ki ste pozvani, nikar ne oklevajte temveč pristopite k Jadranski straži, katera stoji pod visokim prolcktoratom na--rega prestolonaslednika princa Petra in katera edino deluje za obrambo našega morja. S tem pokažemo tujcu, da znamo ceniti vrednost našega morja in da stojimo na braniku, da si ga tudi ohranimo. — Odbor. it Cerkveni shod na Kinnu. V nedeljo dne 81. avgusta 1&30 jc velik cerkveni shod na Kumu. Vabimo rudarje, delavce, železničarje iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta pa tudi ljubljanske izletnike, ker je ugodno vrente in Kuni ugodna razgledna točka, da v obilnem številu po-časte sv. Jošta in sv. Nežo na Kumu. iT Razstavljale« lovskih psov opozarja vodstvo razstave, dii morajo biti razstavljeni psi pripeljani nn razstavni prostor dne 31. avgusta t- L najpozneje do 6 zjutraj. Psi morajo imeli močne verižice in ovratnice, popadljivi psi pa ludi nagobčnike. Na predvečer razstave, dne 30. avgusla t. 1. ob 20 se vrši pozdravni večer v hotelu Uniou, katerega naj se razstavljalci in ljubitelji kinologije udeleže v čim večjem številu. ir V vednost vsem zobotehnikom Dravsko banovine! Pozivamo vse nekoncesionirane in kon-eesionirano zabotehnike Dravske banovine ua važni celokupni sestanek, ki ee vrši v nedeljo, dne 31. t. m. oh 9 dopoldne v sejni dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v L ubija ni. Miklošičeva cesta št. 20, dvorišče. Sestanka se udeleže gg. delegati iz Zagreba, kaleri nam bodo poročali o osnutku novega zobotehniškega zakona. Vabimo vse gg. kolege, koncesionirane in nekoncesio-liirane, dn se istega v svojem lasi nem interesu udeleže! Za pripravljalni odbor: Več konec sion i ranih in nekoucesiouiranih zobotehnikov. ir Nesreča v gozdu. V ljubljansko bolnišnico je včeraj pripeljal avto mlekarske zadruge na Visokem 22 letnega Janeza Koželja i/. Spodnjega Brnika, občina Cerklje pri Kranju. Koželj je v gozdu podiral smreko, ki mu jc padla na levo nogo in mu jo zlomila. ir Avtomobilska nesreča. 1/ Murske Snfco-te: \ torek, dne -'b. t. ni. se ji' z avtomobilom hotelirja g. KakVka neki potnik peljal v Pre-danovce. \ gostilni V. se jc ustavil, ko se- je odpravljal iz gostilne, je gostilničarjev sin prosil šoferja, da bi mu prepusti! volan, šofer jc to storil, komaj pu je zdrčal avtomobil iz dvorišča skozi vrata, se je /godila nesreča. Novi šofer«, ni bil kos svoji nalogi in avto sc je z veliko silo zaletel v ograjo mostu in se je preko nje zvrnil v jarek. Potniki nu veliko srečo niso trpeli nobene škode. Tem bolj |>a je poškodovan avto. Prelomil sc jc karter. upogniLi os in tudi juolor se je tako poškodoval, da avta več niso nvrrgli spraviti z mesta. ir Angelski semenj v Krškem. Ker se obhaja Angelska nedelja po cerkvenem koledarju za ljubljansko škofijo šele prvo v septembru, je običajni romarski shod pri sv. Rozatiji šele v nedeljo 7. septembra. ir Mednarodni promet z nakaznicami. Ministrstvo razglaša, da se uvede s 1. septembrom t. 1. mednarodni nakaznični promet z odkupnimi pisemskimi poiitikami, paketi, vrednostnimi pismi in s škatlami s Tunisem in Marokom. Na nakaznicah za Tunis in Maroko je treba nakazani znesek napisati v francoskih frankih. Največja vsota ene nakaznice znaša 1350 Frankov. Omenjeni deželi smeta pošiljati v našo državo največ po 3000 Din. Nakazani znesek mora biti napisan v dinariih. * Propagandna knjižica poštne hranilnice. Podružnica poštne hranilnice v Ljubljani je razposlala poštam knjižico »100.000 vlagateljev pri poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije«. Knjižica ima propagandni namen, da se čim boli utrdi in razširi nalaganje in hranjenje denaria pri poštni hranilnici. Poštam se uradno naroča, naj ob primernih priložnostih opozarjajo stranke na ugodnosti vlaganja njih prihrankov na hranilne knjižice poštne hranilnice. ir V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 21 od 28. avgusta t. 1. je objavljen »Zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo«, dalje »Zakon o konvenciji o vzdrževanju in obnavljanju mejnih kamnov, malih piramid in znakov-količkov na jugoslo-vansko-albanski meji«, »Naredba povodom izpre-membe v pristojnosti in administraciji pri izvajanju agrarne reforme«, -Uredba o delokrogu veterinarskega delegata pri kraljevskem poslaništvu na Dunaju«, »Izpremembe in dopolnitve uredbe o dra-ginjskih dokladah za duhovništvo vseh z ustavo usvojenih konfesij«, »Pravilnik o terenskem delu tehniških uradnikov in uslužbencev ministrstva za gradnje in njegove zunanje službe«, »Pravilnik za vzdrževanje katastra«, »Pravilnik o izvrševanju zakona v sodnih taksah«, »Pravilnik o teži in čistini zlatega denarja za nakit«, »Razpis o uvoznem cnrin|enju motornih in ročnih škropilnic za škropljenje drevja«, »Ukinitev specialnih doklad uradnikom državnih prometnih ustanov«, »Ukinitev specialnih doklad iz odločbe ministrskega sveta 42.300-24 in posebnih doklad na plačo iz pravilnika D. R. št. 87,000-26/ in »Pojasnilo o mestnih ulicah«. ir Ohiskovalrem kuharskega večernega tečaja in tečuja za vkuhavanje sadja priporočamo Slovensko kuharico, ki jo jc spisala s. Felicita Ka-linšek in velja 100 Din. Dalje tlumekovo knjižico .Sadje v gospodinjstvu' 24 Din. Obe knjigi »le za la tečaj velike vužnosli, ker nudite vse, kar mora znati in vedeli dobra kuharica. Omenjeni lečaj priredi Krekova gospodinjska šola v šiški od 1. do 30. septembra. Knjige se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ir Josip Pavčič: Našim malčkom. V založbi Glasbene Matice ljubljanske je izšla druga predelana izdaja klavirskega albumu »Niim malčkom«. To je zbirka 55 narodnih in ponarodelih pesmic, katere je priredil za prav lahko igranje na klavirju skladatelj Josip Pavčič. Vse pesmice imajo podloženo besedilo, pisane so pa tako, da jih vsak mladinski zbor lahko izvaja. /alo je ta album izvrsten učni pripomoček za šoitko in mladinsko petje, za domače igranje na klavirju, pa tudi uporaben za manjše javne nastope naš* mladine. Cena zvezku 20 Din. Naroča se v pitami Glasbene Matice, ir Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri knmnoseško-kiparskeni podjetju Fran jo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. ir Vsakemu in tudi Vam se izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode iu dame pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15. Tam kupite dobro iu najceneje. ir Ant. Kud. Logatov enolotiii trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Belgradu.) Novi tečaji se začno 2. septembra 1930. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4 ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ani. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ul. 7. Zavod i>oseduje tudi lasten penzio-nat za dečke, na kar se posebno opozarja. ir Pri liaemeroidali, zaprtju ranit vi črevesa. tvorili, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srcu ter omotici dosežemo z v por a Ih> naravno sFruuz-Josef« gren-čiee vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki m notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsnk dan zjutraj im zvečer pol kozarcu >Fraiiz-Josef* vode. »Franz-Jusef« grenčica se dobita v lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Ljubljana 0 Slomškova družba. Ljubljansko članstvo vljudno vabiino k sv. maši, ki bo v ponedeljek 1. septembra t. 1. ob 7 v frančiškanski cerkvi pri velikem oltarju za pok. članico gdč. E. Rauna-cherjevo. Ker so se člani in članice že vrnili s počitnic, računamo ua polnoštevilno udeležbo. — Odbor. 0 Magistralno poslopje bo prenovljeno. Poslopje mestnega magistrata bo v kratkem popolnoma prenovljeno. Notranjost poslopja bo popolnoma nova in bodo slopnjišča, stene in sobi' prenovljene v prvotnem slogu. Posebno krasno bo preurejena glavna dvorana, ki bo preurejena v beli. sinji in zlati barvi, 0 Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje novih članov se vrši v ponedeljek in torek (1. in 2. sept.) med 18 in 19 v sobi št. 6, Vegova ulica. Odbor vabi vse pcvce in pevke, ki imajo veselje in dobro voljo, da vstopijo v Matični zbor. Prva pevska vaja in sestanek celega zbora bo v sredo 3. sept. ob 20 v pevski dvorani v Vegovi ulici. © Ljudski kino Glince. Ob 8 zvečer otvoritvena predstava »Bele noči«, v gl. vlogah Ra-mon Novarro in Rene Adorec. © Cerkvena tatvina. Cerkovnik trnovske cerkve Slihael Ravnikar je prijavil policiji, da je neznan tat ali tatica izmaknila iz cerkve s stranskega oltarja sv. Ane pleten pri. ki je pokrival stojalo za masno knjigo. Prt je bil vreden okoli 200 Din. Tatvine je sumljiva neka neznana ženska, ki se v cerkvi precej nemirno obnašala in ni nič kazala volje molili. 0 Male lat rine. Eleklromoulerju Avgustu Kregarju je nekdo ukradel delovno obleko iz rumenega platna, vredno 1S0 Din. — Nočnemu čuvaju Francetu Kavoreju pa je nekdo izmaknil iz zaklenjene barake v Staničevi ulici 320 Diu vredne hlače. 0 Lekarne. Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cetita 0 iu Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9. 0 Bukova drva (kubičen meter 150 Din) in trboveljski premog pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33, telefon 34-14. SPoldnevni peš izlet prirede jutri v nedeljo e člani križauske moške kongregacije na Rudnik. Zbirališče na mitnici na Dolenjski cesti, odhod od tam ob poldveh. Trbovlje Zahvala ljubljanskega škoia. Ob priliki romanja rudariev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja smo poslali brzojavni pozdrav tudi ljubljanskemu škofu. Trboveljski župnik ie prejel dne 25. t. m. sledečo zahvalo: Lepo Vas prosim, da na primeren način naznanite rudarjem, ki so mi po Vas poslali lepi brzojavni pozdrav iz naših Marijinih božjih potov, mojo najiskreneišo zahvalo. Vedno sem v mislih in s srcem pri delavcih, posebno zadnje mesece, ko me je srce bridko bolelo, ko sem fital in slišal o niihovi bedi in nevarnosti, da ostanejo brez zaslužka. Tedaj sem Boga. prosil, naj mi pokaže in da modrosti in moči, da bi mogel za nje in njihove družine kaj storiti.' Pravica in ljubezen naj se združita, da uredita delavstvu, ki za napredek človeštva temelje polaga s svojim delom, položaj, ki mu po božjih načrtih gre. Trdno upam, da bo prišlo ao tega po potih evangelija — a le z našim požrtvovalnim delom. Bog hodi počasi, ker je večen, a niegov korak je siguren. A Bog je pravica in ljubezen, in v tem je svetost njegova. Bog blagoslovi Vas in Vaše delavstvo! Udani Vam t Gregorij Rozman, škof. Dostavek. V dosedanjih poročilih o rudarskem romanju, ki pa niso izšla od nas, se je neljubo pozabilo omeniti ime č. g. Vitala Voduška, kaplana v Zagorju, ki je ves čas spremljal in vodil svoje župliane-delavce na njih romanju. Hvaležno moramo še omeniti ljubeznivega g. svetnika in župnika Oblaka na Bledu, ki nas je po stari krščanski navadi vpeljal v svojo lepo podružnico Matere božje na otoku. Bog ga živi še mnoga leta! Istotako se moramo zahvaliti g. mons. dr. Slaviču, ki je že toliko storil za naše rudarje v Hrastniku glede zgradbe nove cerkve, da tudi tokrat ni pozabil na nas in nas jc h koncu naših pobožnosli v Marijinih litanijah priporočil Materi božji. Za stradajoče rudarske otrok« nam jc že drugič poilal č. g. Anton Hafner, župnik v Merlebachu na Francoskem lep dar po 120 frankov, nabranih med slov. delavci v Sprttclu, Mosells, Francija Dobri gospod župnik se nahaja U čas v domovini in veselilo bi nas, da bi nas posetili on in njegovi delavci izletniki tudi v Trbovljah. Za dar pa vsem najlepša hvalal Maribor □ Duhovne vaje za duhovnike lavantinske škofije so se od 25. t. nt. uiprej vršile v tukajšnjem dijaškem semenišču. Včeraj so se zaključile. Vodil jih je lazarist Ludovik Savelj, udeleževalo pa se jih je 42 duhovnikov iz vseh delov lavantinske škofije s pomožnim školom dr. I. Tomažičem na čelu. □ Vpisovanje v prvi letnik učiteljišča šolskih sester ni prvega septembra kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno, ampak enajstega septembra. Gojenke ostalih letnikov naj se vrnejo dne 13. septembra, ker bo 14. sv. maša, 15. pa pričetek pouka. Za prvi letnik bodo ob predpisanih dnevih vzporedno sprejemni izpiti. □ Grobovi. Umrla je v starosti 43 let ga. Milena Senjor, soproga sodnega svetnika dr. Senjorja. Pogreb plemenite pokojnice bo jutri ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — V svojem stanovanju v Magdalenski ulici 21 je umrl v starosti 73 let zasebnik Emil Kronasser. Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice. — Na posledicah težke, neozdravljive bolezni je preminula v starosti 40 let zasebnica Julijana Stoper. Pogreb bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnice ua Pobrežju. □ Otvoritvene predstave zvočnega filma so se včeraj popoldne udeležili številni povabljeni gostje, predvsem predstavniki šolstva, tiska in raznih društev ter korporacij. Lepo in razločno je bilo čuti prvo slovensko besedo v zvočnem filmu »Slovenska pesem v Parizu« kot uvod k »Pevajočemu norcu«. Vsi navzoči so bili ob brezhibnem predvajanju polni hvale ter prav prijetno presenečeni. □ Predstavniki mariborskih gospodarskih krogov pretresajo položaj. V četrtek zvečer so sc zbrali v Grajski kleti zastopniki mariborskih pri-dobitnikov, predvsem Irgovstva, gostilničarstva in obrtništva, da v skupnem neobveznem razgovoru razpravljajo o raznih perečih gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo interesov mariborskih pridobit-nikov. Zlasti se je govorilo o težki gospodarski krizi v Mariboru ter o sredstvih, potom katerih naj bi se kriza lajšala ter po možnosti ublažila. V tem oziru gredo prizadevanja mariborskih gospodarstvenikov za tem, da se pospešujejo vse akcije in iniciative, ki bi utegnile bili od haska in koristi za razvoj obdravske prestolicc ter njenega gospodarstva in tujskega prometa (pohorska vzpenjača. aerodrom itd.). □ Celovčani skozi Maribor. Včeraj dopoldne je potovalo skozi Maribor na dveh krasnih avtobusih 60 Celovčanov, ki so si med drugim ogledali kopališče na Mariborskem otoku. Okoli poldneva so nadaljevali pot proti Zagrebu. Na svojem potovanju skozi našo državo poselijo tudi Bosno in Črno goro. □ Novi stražniki. Pri mariborski mestni policiji so sprejeti v službo kot stražniki Anton Grešnik, Franc Korošec, Ivan Martinšek, Leopold Plev-nik, Janez Vrbnjak in Josip Zupanič. O Prva slovenska beseda v zvočnem filmu jc dr. Schvvabova »Zdrava Marija«, ki jo je odpela ljubljanska Glasbena matica ob priliki svojega po-seta v Parizu. Predvaja se v Grajskem kinu kot uvod povodom predvajanja zvočnega velefihna »Nori pevec« v dneh od 30. f. nt. pa do 7. septembra t. L □ Jutri... Ob devetih dopoldne imajo pri Orlu hišni posestniki javen shod. — Na Pobrežju pa bo ob pol 16 pri Rojku svečana otvoritev novega premičnega odra, ki ga je ustanovil po iniciativi krajevnega odbora Rdečega križa. — Športa pa po dolgem presledku prav nič; počitnice imajo -sedaj športniki v smislu nedavne odločbe LNP., □ Na deški meščanski šoli je vpišbvanje za vse učence v ponededeljek in torek, dne t. in 2. septembra vselej od 8 do 12. Učenci naj se izkažejo z običajnimi dokumenti. Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din za Zdravstveni lond. □ Komur bo pač sreča mila. Sledeči dobitki bodo pri dobrodelni tomboli mariborskih poštarjev in sicer od desetero tombol: spalna soba (javorov les), šivalni stroj s 4 predali, moško ali žensko kolo, prašič, dečje kolo, gramofon s šestimi ploščami, kuhinjska posoda iz aluminija, stenska ura, otoman in fotografski aparat. □ Tračnice... Včeraj zjutraj so opazili potniki, ki so se peljali z jutranjim koroškim vlakom v Maribor, v bližini čuvajnice nad limbuškim gozdom žensko, ki je ležala v nezavestnem stanju tik ob tračnicah. Iz pisma, ki so ga našli pri njej, je bilo povzeti, da ere za 24 letno zasebnico Lili H. iz Slovenske Bistrice. Tudi je iz vsebine pisma povzeti, da gre bržčas za poizkušen satiioumor. Moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka jo je nezavestno z nekaterimi poškodbami na glavi prepeljalo v splošno bolnišnico. □ Samo par vajencev in vajenk se je doslej oglasilo k vpisovanju pri tukajšnji obrtno nadaljevalni šoli; vodstvo omenjene šole opozarja mojstre in mojstrinje, da storijo v tem oziru svojo dolžnost. Sredi septembra mora biti vpisovanje zaključeno. □ S streti... 29 letno deklo Marijo Breznik iz Šegovcev pri Radgoni je obstrelil z revolverjem neznanec, tako da so jo radi občutne rane na levi strani čela morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. Glede krivca in vzroka obstrelitve se vršijo poizvedbe. □ V petek in svetek mariborske gospodinje prav rade po ribah povprašujejo. Pa so tudi včeraj zaloge na ribjem trgu kaj hitro skopnele. Sardele po 16. Škombri pa po 24 Din. □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu □ Zboljšnnn tirana v Javni knhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A-razredti opoldne in zvečer Din 8.30. v B-razrcdu Din 12.30, v C-raz-redu Diti 14.30. Priglašajtc sc! CE NIMAM DOBRE /DONTl DlttVNO 3VIŽE PRAŽIMO L£ fiff/ rva B MCTCH immfa, voomov mo J. Celje & Popravni izpiti na dri. realni gimnaziji ▼ Celja se bodo vršili ie 1. septembra od 8 dalje in ne šele 2. septembra, kakor je bilo v izveitju pogreino razglašeno. Prizadeti učenci naj se tedaj pravočasno javijo cb sedaj napovedanem času. a Knezoikof dr. A. B. Jeglič se je mudil v četrtek 28. t. m. dalje časa v Celju, in sicer na poti v Rogaško Slatino. Prebivalstvo ga je povsod spoštljivo pozdravljalo. & Poroka. V ponedeljek 25. t. m. sta se v celjski opatijski cerkvi poročila sodni poduradnik g. Joško Hribar od Okrožnega sodišča v Celju ter gdč. Jožica Rabzelj, hčerka pokojnega uslužbenca Upravnega sodišča za Slovenijo v Celju. Mladoporočencema želimo vso srečol ar Obe mestni osnovni šoli v Celju imata vpisovanje novincev in novink v ponedeljek dne 1. sept. od 8 do 12 ki popoldne od 3 do 5, ter še v torek, 2. sept. od 8 do 12 v obeh pisarnah v prvem nadstropju mestne osnovne šole. Glasom odloka kraljevske banske uprave mora biti vpisan in tudi hoditi v šolo (privatno poučevanje po novem drž. zakonu o narodnih šolah za naprej odpade) vsak deček in deklica ki je dopolnil, oz. dopolnila ali bo vsaj imel do konca leta 1930 sedem let. Sprejeli sc pa bodo v šolo tudi otroci, ki dovrše šele po novem letu 1931 sedmo leto, ako to želijo roditelji, in je dotični otrok telesno dobro razvil. Otvoritvena šolska maša se vrši v sredo 3. sept. ob 8 v lami cerkvi. Zbirališče (tudi novincev in novink) je ob pol 8 na dvorišču mestne osnovne šole. Po inaši se vršita učiteljski konferenci in v četrtek, 4. sept., pa je že reden šolski pouk — kot običajno — ob 8. vica Naravna čuda. Krava »Rožica«, last tirk. šum. nadsvetnika inž. Kozjeka je iztelila prošli teden trojčet: 2 junčka in 1 teličko. Ves rod je dobro razvit in se živahno mota okoli matere. Letovanje. Kostanjevico je poselilo od 1. maja do 27, t. m. 76 oseb. Za pričetek jako lep uspeli smotrenega dela društva za tujski promet, učinkovite propagande ter solidne postrežDe. Četudi je letovanje motil prepogosti dež, vendar so sc počutili naši gostje prav dobro in so odnesli nsilepše utise. Osebna vest. Okrajni zdravnik g. dr. I. Ivani-ševič se je pred tednom dni zopet vrnil z dopusta le okrepčan zopet nastopil službo. Smrtna kosa. Dne 26. t, m. je nenadoma izdihnil svojo dušo g. Anton Dvoraček iz Dobrave pri Kostanjevici. N. v in. p.I Šoštanj Na tukajšnji meščanski šoli se vršijo ponav-ljalui izpiti v petek 29. t. m., završni pa v soboto 30. t. in. Obakrat je začetek ob 8. Kolkovanje: za en predmet 15 Din, za dva 25 Din. — Vpisovanje za novo šolsko leto se vrši v ponedeljek | 1. septembra od 10 do 12 v ravnataljevi pisarni. Avtomobilski promet je v zadnjem času zelo narastel. Kar štirje avtotaksiji čakajo ob prihodih vir' -v pri kolodvoru. Največkrat pa razen De- j stovnikovega avtobusa odidejo vsi prazni. V osta- | lem pa so v službi raznih izletniških skupin. Tombola Prosvetnega društva se vrši na šmi-helsko nedeljo 28. sept. Dobitki so lepi in presegajo normalno višino. Begunje pri Cerknici Himen. V ponedeljek je g. župnik poročil v tukajšnji farni cerkvi g. Ludovika Urbasa z gdč. Anico Medenovo. Oba novoporočenca sta iz odličnih narodno zavednih rodbin. Iskreno čestitamo! Cesta Begunje — Sv. Vid. Pretekli teden je prišlo okrog 50 zdravih in krepkih ter dobro oblečenih fantov-delavcev iz Daimacijc, ki so prevzeli 3 km nove ceste. — Iz Polhovega gradca, kjer so končali z graditvijo ceste, pa so pripeljali vozniki štiri polne vozove tračnic, vagončkov, samokolnic in nosilnic. Započeto delo tako prav uspešno napreduje in bodo naši Vidovci drugo lelo že imeli toliko let pričakovano in obljubljeno cesto. UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI »ZACHERU1V" NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES Naše dijaštvo Tovariši iz katoliških akademskih društev! Od 6. do 11. septcmlbra jc v Ljubljana mednarodni akademski misijonski kongres. Nedelja, 7. septembra velja zlasti y.a nas! Slede predavanja: Misijonsko gibanje meri akademiki. —- Misijona-ertvo An univerze med pogani. — Misijonske dolžnosti našega izobražen« t va. — Zvečer akademija. — Nu ta način hočemo Studi,rati praktična misijonska vprašanja. Tovariši bodli to manifestacijo za misijonsko idejo med nami! (Vožnja je polovična. Kupite na odhodn>i postaji karto z (mokrim žigom. V ljufoljand dobite legitimacijo. Hrana 10 Din dnevno. Za prenočišče oskrbljeno!) — Za akad. zvezo: Mirko Potoka r, pred*. Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva, ki bi se inel vršiti v nedeljo, 31. avgusta t. I., sc preloži za nedoločen čas. — Oclbor. iz društvenega življenja Pevsko društvo »Krilato kolo« uslužbencev cestne električne železnice priredi v nedeljo. 31. avgusta v gostilni g. Ko.šaika na Zaloški cesti (Novi Voidmat) veliko vrtno veselico. Sodeluje železničarsku godba »Sloga«. — Spored: Petje, erečolov. — K obilni udeležbi vabi — odbor. Slavnostna otvoritev nove šole v Zaplani nad Vrhniko se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. Po sv. maši in blagoslovitvi nove stavbe »ledi na Šolskem vrtu veselica s srečolovom, godbo itn Petjem. Zaplani,nci smo ponosni na krasno stavbo in vabimo, du si jo pridete ogledat vsi prijatelji šolstva in nas lirioovcev. Motoklub »Ljubljana* sc tem potom ulj ud« no povalbijo na vinsko trgatev v Metliko. Skupen odhod v nedeljo, dne 3t. t. m. ob pol 6 zjutraj. Zbirališče pni Cešnovairju na Dolenjski cesti. Proga: Ljubljana-Novoinesto črez Gorjance v Metliko. Po članih vpeljani gostje dobrodošli. — Odbor. Poizvedovanja V šmarskrm klancu med Škofeljco in Šmarjem sc je i.zguiblo kolo od automobila Dlxi. Najditelj dobi nagrado. Sporočiti jc na Leo Paulin, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Našla se je o vratna verižlicu. Dobi so od 18 do 19 pni Kuni Znlar, Dunajska cesta 17-11. prve stopnice, tu. četrtka8?! „n.1 Pred šummsho in lovsko razstavo Prav tako važna bo ta razstava tudi za ino- zemce. Nu naši prvi tovrstni razstavi IkhIo zastopane \*c večje Jetrne firmo in sicer po uzan-iuh kakor po večjih izdelkih. Nadalje Jto prikazana tudi količina lesu, ki jo izvažamo v ino- V četrtek 28. uvg. je dunajska opereta še enkrat gostovala pri nas. Izvajala je dve enodejanki. Prva nosi naslov komorno opere in ime Suženj ljubezni , druga pa »e imenuje ;Oj la ljubezen in je opereta. Prvo je zložil Bela Laazky na tekst Frica Grunbauina, drugo Kngelberger Vidi ua tekst Heinov. Pi *va obiluje Impresionistične harmonike pttccinljevskega kova, vmes so znani iu preznani šlagerji, druga se razcveta v šlagerjih, sentimentalnostih iu romantiki. Sodelovali so /.opel g«, šleza-kov in g. Payer, dalje Springcrjma, bchulz. Komer, Saltnova. V prvi enodejanki jc tudi par m i mlrnli točk. Dirigiral je kakor obakrat prej g. Neumann Gostje so bili zelo navdušeno aplavdiraui. Mnsigo-kaj so morali ponavljati, končno so dobili celo grmado vencev s trakovi in bodo naše kraje gotovo ohranili v lejftmi spominu. Eno »e mi pa čudno »H. Kako da naši vele-inteligenini in estetiko izobraženi Ljubljančani lukc podpovprečne kose podpovprečnih skladateljev lako silovito pošiatajo z. obiskom, aplavzom in navdušenjem, drugo pa je to, kako da misli, recimo, Dunajčan o nas, kakšne muzike, da smo vredni. Nič ne rečeiiu o izvajanju in lepih glasovih, režiji itd., toda danea, ko »uw videli vse, kar fo najn Dunajčani prinesli, debelo gledamo tako Dunajčane kakor naše občinstvo. Upajmo, da uspeli Dunaj-čanov našemu opernemu vodstvu ne bo baš velikanska vzpodbuda zato, da bo število operetnih bedasloc v bodoče potrojijo. Lepo, da inozemstvo umetnostno občuje z nami, to:la naj bi nam prineslo umetniško kaj bolj vrednega in resnega — drugič. Od prevrata sem je Ljubljana tudi kes univerzitetnega mesta in naj se to mesto ne meri več po merilu iz č-italni.ških časov — ali pn, ali naj se meri? Na lo vprašanje je težko odgcvcriti. f'e pogledamo obisk in navdušenje za gostovanja dunajske operete, bi človek dejal, da v pogledu sodbe o resni umetnosti nismo prišli po vojni nili za korak dalje. Ne daj Bog, da bi bila ta kalkulacija čisto pravilna! v. »Glasbenik" in pa „Zbori" V Cerkvenem Glasbeniku, št. 7-8 nadaljuje dr. A. Dollnar svoj uvod k razpravi »Cerkveni toni v večglusju«. To i»ot avtor kritično presoja stališče cecili juncev do -cerkvenosti« cerkvene glasbe v zvezi z. njihovo v postavitvijo »Vereins-katu-logu«. Dr. Dolina r reši vprašanje (erkveno-sti glasbe kratko in pravilno takole: Vsak slog je cerkv eni glasbi dobrodošel, čc- vpošteva estetske zakone pu liturgične norme. Nemogoče se je sodolmiiku namreč izražati v sliogti starejših del, zakaj glaslia je in bo kakor \saku druga umetnost vedno le vsakokratno estetsko zrcalo vsebin notranjosti družbe in cerkvena glasba, če naj bo umetnostno vredna, nikakor in po nobeni zunanji sili ne more zlesti; iz tega normativnega okvirju drugam. S tem jo cčriimo pru-vo stališče do ceciliju-nskcgu električnega pokrelu in dr. Doliuar ga je pravilno očrtal. Dr. Jos. Man t ua ni nadaljuje svojo Zgodovino cerkvene glasbe. Lepo bi bilo, čc bi imeli Slovenci vsnj kratko svojo zgodovino ponatisnjeno. Avtor je prišel do obravnavanja starokrščanske glasite, Konstnntinove in Gregorjeve dobe. A. Gmli-ming nadaljuje svoja Poglavja iz fiziologije in fonetike, F. Ferjončič podaja »Zelo važno pripombo k navodilu za pevanjc evangelijev v slovenskem jeziku« in zavrača medice jski način pojmovanja koralnega prednušanja. Leop. Gove-kar piše? o Nadzornikih organ isto v in ljudskem petju, Jos. Muntuani poroča o priliki letoš-n je smrti slavnega raziskovalca korala Dona Andreja Mocquereutia, učenca Pothierju. P. H. Sattner poroča o novih orglah za Kostreno, I. Mercina o zvonovih v št. Vidu nad Vipavo. Slede kronika, pregledi in poročilu. Glasbena priloga prinaša Jos. Kleiiienčfiče-vo pesem »Jezus pridi k meniti!« za mešan zbor z orglami in orgeljsko niedigro, precej h kon-trapunktiki nagnjeno delo, fVemrlovi pesmi zu mešan zbor -Bluženi« in »Kri Gospodova« ter dr. Fr. M lana r-Gigaletovo pesem »Brezmadežna«: za ženska glasova in orgle. Šport _ \ prostnnfcb LjnWjaii-kega velesejina bo od 31. avgusta d« t>. septembru pod pokrovitelj, stvom Nj. Vel. kralja velika sumursk« in lov-.-ku razstava. Ker jc v Jug<..»lavij,l nad M).~>% vse površine gozdov, ie ta razstava gi.timi vdevažna za d r>h-no novejši stroji, ki se jih uporablja v gozdarstvu iu lesni industriji. REPREZENTANCA J. N. Z. V LJUBLJANI Kakor do/.navamo, bodo reprezentančni gralci Jugoslavije, ki so miš nogomet na tekmah za svetovno prvenstvo tako uspešno zastopali, potovali v potovali v ponedeljek. 1. septembra skozi Ljubljnno. Prispeli bodo v ponedeljek dopoldne okoli 9 dopoldne v Ljubljano in nadaljevali vožnjo v Belgrad, kamor prispo okoli 10. Pozivamo vse športnike, da pozdravijo vrle zastopnike našega nogometnega športa. Slučajno spremembo v času prihoda bomo pruvoču.sno javili. VELIKA ŠPORTNA PRIREDITEV V TRŽIČU. Cirilov i bratje, športni odsek Ljubelj, priredi 31. avg. na lastnem športnem prostoru za »Virjem« prireditev. Glavna prireditev bo pe-teroboj za. odsekovo prvenstvo. Tekmovalo se bode: tek na 100 metrov, sikok v daljavo, skok v višino, skok s palico in anet krogle. Že samo tekmovanje v peteroboju bo zelo zanimivo, tembol j ker je to prva tovrstna prireditev v Tržiču. Obenem bo pu tudi dokaz, da se jc naša mladina vneto posvetilu ena najlepših športnih panog — lahki atletiki. Poleg lallkoutletskih tekem je na programu tudi skupen nastop v točki »moderna vojska«, toda brez pušk in plinov. Po tekmah se vrši u« istem prostoru ljua. K prireditvi jc. minimalna vstopnina 6 in 3 Din. L'|ximo, du bo trud Cirilo-vih bratov poplačan tudi z dobrim obiskom, ki bo obenem najlepše priznanje agilnini utlctom. * Tekma Elan (Novo mesto): Jilirija se ne vrši. Napovedana tekma med Elanom in rezervo Ilirije v nedeljo 31. t. m. odpade zaradi igralnega odmora, ki ga je odredil JNS za čas od 25. t. m. do C. septembra. Namesto tega bosta igrala v nedeljo ob 17JO na prostoru SK Ilirije trening tekmo SK Slovan in ŽSK Hermes. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes trening skupine I točno ob 17.30, v garderobo pridite ob 17. Obenem važen sestanek I. moštva in rezerve. Udeležba obvezna! — Načelstvo. SKOralika. Danes ob 5 popoldne na igrišču Ilirije obvezna trening tekma z Ilirijo. Sestava: Wolmuth, Novak, Mihelič, Muzlovič, Pallek, Kmeti«, Puhl, Zeman, Stupica I., Kafavič, Urbančič, Pungerčar. Srebotnjak, Pelicon, Strohmajer, Kor-bar. — V nedeljo, 31. t. m. ob 8 dopoldne se na igrišče Ilirije poziva sledeče moštvo za trening tekmo proti rez. Hermeza. Sestava: Zupančič, Ter-pin, Zupan, Stohr, Bežan, Muzlovič, Žagar I, Blohar. Tršan. Hren. Kolarič, Vajec, Mekina. Ko-bal, Stupica II, Srimšek. — Vsi navedeni se imajo treningu sigurno odzvati. — Načelni^ Redukcija delavstva » Rušah. Kakor smo poročali na drugem mestu, je Tvornica zu dušik Uu-se, d. d., odpustila 77 delavcev. S tem je prišla do izraza kriza ludi v veliki kemični industriji. Ruie so največje podjetje kemične industrije, ki zaposluje ca. 500 delavcev. Podjetje izdeluje dušik, karbid, kompr. kisik, tek. ogljikovo kislino in gnojilo >Ni-trofosfat Ruše*. Podjetje dela predvsem za izvoz, saj more v naši državi radi premajhne porabe umetnih gnojil prodati le par odstotkov svoje produkcije, gros pa je šel na svetovni trg. HteviJke izvoza pa letos zeld nazadujejo. Izvoz karbida je v prvi polovici letos v primeri s prvo polovico nazadoval od 15.4 na 12.4 milij. (količina pa se je povečala od 5.505 ton na (5.041 ton), ravnotako izvoz cianamida od 39.8 na 15.5 milij. (po količini od 14.575 na 9.101 tono). Zlasti »e vidi iz teh številk nazadovanje cen. Tudi Ruše so udeležene pri velikih mednarodnih dogovorih glede dušika in so si gotovo znale zasigurati svoj del pri eksportu in pa na domačem trgu. Vendar je danes položaj slab in je redukcija pri Rušah odsev velike industrijske krize, ki vlada v svetu. Zanimanje sa živinorejo v Slovenski krajini. Murska Sobota, 28. avgusta. Večkratne živinske razstave pričajo, da prebivalstvo Slovenske krajine posveča veliko pozornost živinoreji. Pred nekaj dnevi smo poročali na tem mestu o zelo dobro uspelem konjskem preinovanju v Beltincih. Se bolj ko konjereja, je razvita v Slovenski krajini reja goveje živine. Naši biki so vzbujali na vseh prirejenih razstavah občudovanje. Da bi oblast zanimanje za govejerejo še bolj dvignila, je dala banska uprava letos na razpolago razmeroma zelo visoko vsoto — 52.900 Din —, ki naj bi se razdelila kot nagrada gospodarjem, ki imajo najlepSe bike. Od navedene vsote je dobiL okraj M. Sobota 34.700 Din. okraj D. Lendava pa 18.200 Din. Kako so bile nagrade razdeljene v okraju D. Lendava, nam sedaj še ni znano. V soboškem okraju je bilo nagrajenih 38 živinorejcev. Nagrade so bile sledeče: 2 jk> 1500 Din, 1 po 1400 Din. 9 po 1200 Din, 16 po 1000 Din, 11 po 500 Din. Prvo nagrado sta dobila Legen Nikolaj iz Voršinec in uprava veleposestva v Gornji Lendavi. Drugo nagrado pa je dobil Benko Josip, župan in veleindu-strijec v M. Soboti; razen te je dobil še dve drugi nagiadi. Ni treba uaglašati, da bodo te nagrado gospodarjem v veliko vzpodbudo. Da je zanimanje za govejerejo res vedno večje, kaže dejstvo, da število rodovniških odsekov in mlečne kontrole od dne do dne narašča. V kratkem se je ustanovilo G takih odsekov, trije pa sc ustanavljajo. V bližnji bodočnosti se bodeta vršili tudi dve veliki razstavi goveje živine v Nedelici in v Puconcih. Dobave. Ravn. drž. rudn. v Zabukovci sprejema ponudbe za dobavo jamskega lesa, ravn. drž. rudn. v Brezi do 11. sept. za dobavo gonilnega špirita, bakra, mikanita itd., ravn. drž. rudn. v Kreki do 19. sept. za dobavo bombaža za čiščenje osovi-ue, vijakov, matic, železne pločevine, cementa, krovne lepenke in jermenov. Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: dne 17. sept. pri komandi 45. pp v Mariboru glede dobave raznih živil, dne 19. sept. t. 1. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave lesa za mostove, pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj, pri upravi I. oddelka Art. tehn. zavoda v Sarajevu glede dobave platna (>kokk-barve), pri ravn. porn. prometa v Splitu in pri upravi državnih monopolov v Belgradu glede dobave pisarniškega materijala, pri ministrstvu za zgradbe v Belgradu glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov itd. Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani odda po pismenih ponudbah smrekovo lubje. Ponudbe je vložili do 18. sept. t. I. Borza Dne 29. avgusta 1930. DENAR Devizn i tečaji so danes v glavnem ostali ne-izpremenjeni, le Dunaj je nekoliko čvrstejši. Promet je bil znaten posebno v devizi Berlin. Z izjemo Trsta, kjer ie bilo zaključeno privatno blago, je v vseh zaključenih devizah dala Narodna banka. Eksekutivuo je bilo prodano: 21.960 pokvarjene, v bale jtrešane slame fko voj. skladišče Ljubljana 100 kg 25 Din. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271 bi., Berlin 1345—1348 (1846.50), Bruselj 787.95 bi... Budimpešta 986.85—989.85 (988.35), Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.05 bi. London 274.10—274.90 (274.50), Nevvyork 56.255 bi-, Pariz 221.79 bl„ Praga 166.95—167.75 (167.35), Trst 294.15-296.15 (265.15). Zagreb. Amsterdam 2268—2274, Berlin 134-5 -«1348, Bruselj 787.95 bi.. Budimpešta 987.28— 990.28, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.55— 798.55, London 274.10-274.90, Newyork 56.155— 56.855, Pariz 220.79—222.79, Praga 166.95—167.75, Trst 294.15—296.15. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 2.94 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2268—2274, Berlin 1345 —1348, Bruselj 786.45—789.45, Budimpešta 987.28 -990.28. Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 795.55-798.55, London 274.10—274.90, Newyork 56.1550— 56.355, Pariz 220.19—222.19, Praga 166.95—167.75. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.225, Atene 6.70, Berlin 122.81, Bruselj 71.875. Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.07125, Carigrad 2.4425, Dunaj 72.70, London 25.0425, Madrid 54.90, New-york 514.25, Pariz 20.2325, Praga 15.2625, Sofija 3.73, Trst 26.9325, Varšava 57.70. Kopenhagen 137.925, Stockholm 138.85, Oslo 187.90, Helsingfors 12.95. VREDNOSTNI PAPIRJI Danes beleži zagrebška borza v državnih papirjih zaključke v agrarih in begi. obveznkah Rdečega križa, torej papirjih, v katerih so zaključki bolj redki. Nadalje je bil promet v promptni škodi. Tečaji pa so ostali v glavnem neizpremenjeni. — Bančni papirji beležijo zaključke le v delnicah Po-Ijob.mke in Srpske po včerajšnjih tečajih. — Industrijski papirji beležijo zaključek v Slavoniji. Du-brovačka je nadalje čvrsta. V ostalem ni izpre-memb. Ljubljana. SC, Rler nos 97.75 hi., 7« Klar. pos. 87.75 i)l.. Celjska 160 Jen., Ljublj. kred. 112 d.. Praštediona 910 den., Kred. zavod 170—180. Trboveljska —, Vevče 124 den., Stavbna 40 den.. Sešir 105 den., Ruše 280—300. . u u,,, ii -1, >\ i |, f i'i zeinstvo. Tuji trgovci, bodo iincli priliko videti, ra/jvoj iu inoč našo lesne industrije ter pri tej priliki stopiti v iigoviske zvezo z. jugoslovanskimi industrijalci in trgovci. Lepo obeta tudi lovska ruzstuvn, na kateri liotlo zastopani vsi tleli države. Poleg lovskih trofej t to povečini prikazana tudi vsa divjad od balkanskega risu pa do alpskega kozorogu, kakor tudi zgodovina našega ! ;vst\u. Zagreti. Drž. pap.: 7% inv. po*. 88 —88.50, agrari 55—55.25 (55), vojna škoda ur. 437—487.50, liasa 437—487.50 ( 437), 9., 10.. 11., 12. 437 —437.75, srečke Rdeč. križa 55 blago. 8'/ ISler. pos. 97.25— 98, 7% Bler. |>os. 86.25—86.75, 7% pos. Drž. hip. banke 85.75—86.50, 6% begi. obv. 76.75—77 (77). Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Ilrvalska 50 den., Katoličko 30 den., Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 90 deti., Union 191—193, Jugo 78—79, Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 65 den.. Narodna 8025—8175, Obrtna 36 den., Praštediona 910 —925, 111 no 150—155, Srbska 188—190 (188). Zemaljska 133.50—135. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 147.50—160, Slaveks 0.0 den., Slavonija 200—210 (200), Našice 1.100—1.150, Danica 100-102, Drava 210—245, Soče rana Osjek 307 —309, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 180—205, Brod. vag. 112 den., IJnion 120 den., Vevče 124—131, Isis 36 den., Ragusea 401—¥15, Jadr. plov. 500 bi., Trboveljska 395-399. Belgrad. Narodna banka 8040—8100, 7% inv. pos. 92.50—93.25, agrari 56—56.50, vojna škoda 452, 9. 454.50, 12. 161.75, 7% Bler. pos. 88.50—89, 6% begi. obv. 77—78. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 85.75—86.50, Newyork 8% Bler. pos. 96.50—97.50, 7% Bler. pos. 86 —86.50, 1% pos. Drž. hip. banke 84 —87.50 (85.25). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.60. Wiener Bankverein 17.90, Creditanstalt 47.40, Escompteges. 159.25. Union 23.55, Aussiger Chemische 172.75. Ruše 35.35, Alpine 24.25. Trboveljska 49.50, Kranj, ind. 41, Leykam 4, Rima Murany 83.75. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag. hrastovih drv in 1 vag. bukovih drv. Tendenca ne-izpremeujena mlačna. Povpraševanje, je za: 1 vag. škuret 12 nun, 2 vag. desk, 24 mm, 1 vag. plohov 38 mm, 1 vag. plohov 48 mm. vse doslej navedene količine 24—25 cm konično do 3 cm, za smrekove deske 20, 24 nun med 24 mm, za partijo lipovine za Grčijo, za 6 do 7 vag. orehovih hlodov (bos.) za več vagonov bukovih metlišč 27X27 mm. Žilni trg Danes javlja Budimpešta prijaznejšo tendenco. Pri nas je položaj v bistvu neizpreinenjen. Ponudbe blaga prihajajo le iz druge roke, dočim so dovozi nadalje malenkostni. Danes stane pšenica ban. 170—172.50, bačka 175—177.50, koruza pa 130 vse franko nakladalna postaja. Moka. oves in drugi proizvodi so ostali neizpremenjeni. Na trgu je zavladalo mrtvilo. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Sombor. Pšenica bač. 80 kg 167-30—172.50, bar. Sombor 162.50—170.50, gomjebač 79/80 kg 1.65—170, slav. 78 kg 145—150, sr. 78—80 kg 145— 150, ban. Bega 79 kg 162-50-167.50, Bega kanal 79—80, ban. Donava 79 kg 160—165, koruza bač., sr. 120—125, Donava 122.50-125, ban. 115-117.50, Donava 122.50—125, oves bač. 120—125, sept. 122.50—127.50, bač. Donava avg. 120—125, moka (X) in 0 295—305, št. 2 265—275, št. 5 220—230, št. 6 155—165, št. 7 110-120, št. 8 90—95, otrobi 88 —95. Promet skupno 275 vagonov. Tendenca neiz-premenjena. Novi Sad. Pšenica 79/80 kg bač. 167.50—170, gomjebač. 170—172, bač. Tisa, gornjeban., ban. liega 165—167.50, južnoban. 157.50—100, sr.. slav. 78 kg 152.50—155, 72 vagonov, oves bač., sr. 135— 140, ječmen bač.. sr. 63/64 kg 112.50—115. koruza bač., sr. 120—125, bač., sr. Donava 122.50—125, ban. 115—117.50, Donava 122.50—125. Promet 11 vagonov. Moka 0 in 00 300—302.50, št. 2 270—280, št. 5 235—245, št. 6 177.50—186. šl. 7 120—125, št. 8 105—110. Promet 11 vagonov. Otrobi bač., sr. in ban. v jutinih vrečah 92.50—97.50. Promet 2 vagona. Tendenca slaba. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet: sre-den. Pšenica okt. 16.19—16.30. zaklj. 16.25—16.26, marec 17.75—17.91, zaklj. 17.78, maj 1S.20—18.32, zaklj. 18.31—18.33, rž okt. 10.15—10.40, zaklj. 10.38 —10.40, mnrec 11.35—11.65. zaklj. 11.60—11.62, koruza avg. 16.10—16.20. maj 15.58—15.75, zaključek 15.75—78. Hmelj Hmeljska poročila je na željo hmeljarjev pričelo izvešati v svojem izložbenem oknu v Vodnikovi ulici 2 uredništvo »Slovenskega hmeljarja«. Mi jih bomo redno prinašali. Zadnje poročilo z dne 28. avgusta t. I. jaclja: Savinjska dolina: Predprodani hmelj je večinoma prevzet. Kupuje se le malo, ker trgovci baje še nimajo naročil. Pač pa se razvija letos neke svoje vrste verminska kupčija; nekateri trgovci namreč kupujejo manjše množine za poznejše točno določene termine po najvišji ceni, ki bo tedaj. Zdi se, da vse čaka na uspehe obiranja in razvoj kupčije na Češkem in v Nemčiji. Češkoslovaška: Obiranje je v polnem teku. vreme je zadnjih par dni prav ugodno. Kupčija pa se še' vedno ne more razviti, prodane so dosedaj le manjše količine za vzorce po 16—20 Din. Hmeljarji po tej ceni večje množine ne dajo, trgovci pa z nakupom odlašajo in čakajo, da se položaj razčisti in cene ustalijo. Nemčija: Od torka naprej je stalno lepo in za obiranje hmelja ugodno vreme; obiranje je v večini luneljskih okolišev v polnem teku. Tržišče je skrajno mirno: za lanski hmelj sploh ni povpraševanja, pa tudi za letošnjega nobenega pravega zanimanja; prodanih je bilo le nekaj bal po 22—26 Din. Vse napeto pričakuje nadaljni razvoj položaja. Niirnberg, 29. avg. Na tukajšnji hmeljski trg jebilo danes pripeljanih nad 100 bal hmelja. Bilo je sklenjenih nekoliko kupčij za tetnanški hmelj in tudi za hallertauski hmelj po ceni od 75 do 90 mk. Za gorski hmelj radi visoke cene še ni bilo nobenih kupčij. Jugoslovanski hmelj nove žetve do sedaj še ni prišel na trg. Tendenca: tetnanški hmelj že ima svojo ceno, dočim še ne more biti govora za ceno hallertuskega hmelja. Odvajalnih sredstev je mnogo. Zanesljivo, lahko, pravilno odvajanje pospešujejo ARTIN-dražeje. - Dobiva se r vseh lekarnah za ceno 8 Din za tkatlj* Tekma za »Sinji trak« meri »Mauretanio« (levo) in »Europa«, ki je te rini v teku. Obe ladji sla istočasno zapustili Southampton. V Cherbourg je dospela »Europac četrt ure pred ^Mauretanlo", odplula pa Je i>oteni 20 minut kasneje. Vendar so pomorski krogi mnenja, da se »Mauretaniji« ne bo posrečilo priboriti si nazaj »Sinjega traku- (ki se prizna vedno najhitrejši Ladji na svetu), ki ga ji je lani preotela ^Luropac. — »Mauretania je last angleške paroplovne družbe Cunard, »Europa pa je last Nemškega Lloyda. Majken Borring, danska slušateljicn medicine, ki je dobila nagrado lista »Politiken« pod naslovom: En dan milijonarka. Pogoj je, da si za nagrado ne kupi ničesar, kar bi imelo naslednji dan še kako vrednost, študentka se je z letalom odpeljala v Berlin, kjer je obiskala prof. Einsteina. Kakšno starost dožive drevesa? V kalifornijskih gorah rastejo ogromna igličnata drevesa. Ko je moralo nedavno eno teh veličastnih dreves končati življenje in so prešteli letnice v njegovem deblu, so dognali, da je živelo 2425 let; njegove veje so šumele v vetru že 500 let pred Kristusovim rojstvom! — L. 1827. je vihar na Teneriffi podrl drugega velikana. Strokovnjaki so z vso natančnostjo proučili njegov prerez in skoraj soglasno določili njegovo starost na 8000 let! Egiptovske piramide in vse znane starine na svetu so bile za tisočletja mlajše od njega. — Znani so tisočletni hrasti in lipe, ki so starejše nego evropska mesta; rasto še cedre in ciprese, ki so bile priče križarskih vojn in v Indiji raste sveto drevo, ki so ga bili vsadili '245 let pred Kristusom. Na Japonskem skrbno čuvajo in negujejo jelko, ki je rasla že 1. 629. po Kr. in ima danes 12 metrov v premeru. Oprli so jo s kolmi in stebri in pobožni verniki pobirajo po tleh njene igle in jih hranijo kot svetinjo. — Malokdo pomisli, kako tehnično čudo je drevo, ki dviga vodo 60 do 90 metrov visoko in se pri tem ne zmeni za zakone hidromehanike, ki so za moderne in-ženjerje tako trd oreh. Tajno o bivanju božjem hočejo razrešiti, pa še niti sil, ki delujejo v drevesu, niso odkrili. - Smešnice Dva delavca delata na neki zgradbi. Eden drži drugega na vrvi. >Ali se nič ne bojite?« vpraša neka ženska onega na vrvi. »Kaj pa če vaš tovariš spusti vrv?« — »Nič strahu,« odvrne delavec, »dolžan sem mu pet kovačev.« »v Belgijska „Postojnska jama" Nov kolegij za kitajske frančiškane »Kaj, jabolko imaš za vado na trnku?! Zakaj pa ne črva?« »V jabolku je vendar črv, ti bedak!« ♦ »Te nogavice bi vam zelo priporočila, milostljiva gospa.« — »Barva je prekričeča.« — »Kaj zato, milostljiva, vam pa vsaj noge ne bodo zaspale.« * Zdravnik tovarišu: »Ali ste bolnici držali zrcalo pred usta, da bi ugotovili, če šo diha?« — »Da, se je zgodilo.« — »Nu, in kaj?« — »Bolnica je pomežiknila, globoko vzdihnila in zahtevala svoj puder.« 2e večkrat so mi prijatelji Belgijci pripovedovali o sloviti jami v Han-sur-Lesse. Baje ji zlepa ni primere na svetu. Ker sem šele v Belgiji zvedel za to »svetovno znamenitost«, me je le imelo, da vidim, kaj je na stvari. Srečne okoliščine so mi pomagale, da se mi jc izpolnila želja. Prišel sem namreč v belgijske Ardene, južno od Namurja na kratek oddih in tako tudi v bližino jame. Han-sur-Lesse je prijazen trg v dolini rečice Lesse, ki se izliva v Meusc (Maas) pri Dinantu, mestecu, znamenitem zaradi slikovite lege, še bolj pa zaradi žalostnih dni v začetku svetovne vojne, ko so nemški vojaki v začetni bojni omotici na surov način postrelili preko 130 meščanov vsake starosti in spola. Iz Rocheforta pelje ozkotirna železnica prav do okoli 150 m visokega hriba, pod katerim sc izgublja rečica Lesse. Tekom stoletij je voda v apnencu izdolbla velike votline, ki tvorijo danes Hansko jamo (La Grotte de Han). Zares krasen je kotiček, kjer izginja Lesse pod goro. Velikanske skale z drevjem na hrbtu leže zleknjenc nad požiralnikom, kakor bi hotele preprečiti vodi dostop v kraljestvo gorskih škratov. Lesse priteče zopet na dan 1200 m zračne razdalje. Seveda je njena pot pod zemljo mnogo daljša. Blizu tam, kjer izginja pod skalovjem, je stari vhod v jamo, ki so ga opustili, ker je ob vsakem večjem deževju preplavljen. Novi vhod leži precej više. Pred vhodom razdele obiskovalce na manjše gruče, ki dobi vsaka svojega vodnika, katerega se mora držati. Jama jc približno 5 km dolga (Postojnska 10 km, Planinska 7 km 400 m) in ima 20 večjih ali manjših dvoran zvezanih med seboj s hodniki. Za obisk prirejeni sta samo dve tretini jame. Ta del je pa tehnično izvrstno urejen. Povsod je električna razsvetljava, reflektorji in obločnice razsvetljujejo kapnike. Opolzka tla so posuta z žaganjem. Vodnik hodi pred skupino in za njo pomočnik, ki pazi, da kdo ne zaostane in se ne izgubi v stranskih votlinah. V jamo se pride skozi veliko razpoko. Treba se je spuščati najprej navzdol, pa ne preveč globoko. Vrste se razne dvorane, ki ima vsaka svoje ime (Salle des Scarabees, — des Renards, — du Precipice, — de la Grq-nouille). Kapniki v teh dvoranah niso nič po- tiospa pl. Kudnay, ločena žena ogrskega poslanika v Sofiji, ki se je v Londonu tajno poročila s habsburškim nadvojvodom Albrehtom. Albreht se je zaradi nje odpovedal »pravicam« na ogrski prestol in prisegel zvestobo dednemu kralju« Otonu. pretaka Lesse. Na vzvišenem prostoru sredi dvorane so postavljene mize in stoli, kjer se vsaka skupina za nekaj časa ustavi, da se odpočije in, kdor hoče, v kavarni okrepča. Nadaljujoč pot, pridemo v največjo dvorano jame, »Salle du D6me« (Stolnica). Visoka je 129 m, dolga 163 m in 154 m široka. Komaj jc zadnji član skupine v dvorani, ugasnejo vse luči, razgovor utihne in čuje se le zamolklo bobnenje reke, ki si utira pot med skalami. Čez nekaj trenutkov se posveti na gornjem Jean A. D. Ingres, eden največjih francoskih slikarjev, čegar 1501etnico rojstva praznujejo Francozi te dni. koncu dvorane. Prikaže se dolg trak luči, ki obseva posamezne skupine kapnikov: »Mavzolej«, »Boudoir de Proserpine« in prav na vrhu dvorane, kamor pelje med skalovjem in kapniki strma pot, »Plutonov prestol«. Od tu vodi pot v zadnjo dvorano, »Salle de l'Embarquement« — dvorano vkrcavanja. Lesse zbira tu vodo kakor v malem jezeru. Več čolnov čaka na obrežju. Vsi stopijo vanje. Spredaj sedi vodnik, zadaj veslač. Luč ugasne. Vse utihne. Čuje sc le žuborenje vode in udarjanje vesel. Kar prodre od daleč nekje motna svetloba. Vedno večja postaja, dokler ne zašije skozi visok obok beli dan. V tem trenutku se zasliši pok, ki grozotno odmeva v notranjščini. Pri izhodu so sprožili topič. Kmalu smo tudi mi iz jame na kopnem. Hodili smo po jami eno uro in pol. Kaj naj rečem? Lepa je jama, dobro in skrbno upravljana, vendar nima niti od daleč toliko krasot kakor Postojnska jama. Kar pa ima, zna delniška družba, ki jamo upravlja, z vsemi sredstvi pokazati in postaviti v ospredje. Na tisoče tujcev privablja dobro izvedena propaganda vsako leto v votline. Samo tisti dan, ko sem bil tam — bil je navaden dan v tednu —, je obiskalo jamo 800 turistov. Vstopnina je 30 frankov, po naše 45 Din. Šole imajo 80% popusta. — Ko človek vse to vidi, mu nehote pride na misel: Koliko imamo še pri nas zakopanih zakladov! sebnega ne po obliki ne po številu ne po barvi. Ako bi verjel vodniku, pride umazano temna barva kapnikov od dima bakelj, s katerimi so nekdaj svetili po jami. Vse drugačna lepota se pa odpre v »dvorani skrivnosti« (Mysterieu-ses). Tu je nov svet. Od stropa in od tal štrle kapniki vseh velikosti in barv, lični beli ste-briči in progaste zavese krase dvorano, vse je krasno razsvetljeno. Človeška domišljija jc dala kapnikom razna imena% Tu najdeš »Sod Danaid«, blizu je skupina kapnikov, ki se imenuje »Alhambra'. Pot vodi naprej skozi hodnik »Zaves«, kjer vodnik pritrkava na kapnike, da pokaže lepo njihovo zvočnost. Kmalu pridemo v veliko dvorano, skozi katero se Kardinal Hayes govori za zvočni film Newyorški nadškof, kardinal Hayes, je imel po zvočnem filmu nagovor na katoliški šolski kongres, ker mu ni bilo mogoče priti osebno. Med drugim je kardinal izrekel prepričanje, da bo zvočni film izvrsten pripomoček ravno v katoliški vzgoji in šoli. Kardinal upa, da postane film v kratkem času stalni sestavni del učnega načrta katoliških šol vseh vrst. V Hankovu so nedavno otvorili frančiškanski kolegij, v katerem se bodo pripravljali in izobraževali mladi Kitajci za redovni poklic. Kolegij, ki je nameščen v veličastni novi zgradbi, je posvečen Brezmadežnemu spočetju. Da se je v teh nemirnih časih zgradila na Kitajskem tako mogočna nova stavba, priča o veliki notranji moči katoliške cerkve na Kitajskem. Mati žrtvovala življenje za otroka Iz Los Angeles poročajo o pretresljivem slučaju, ki se je pripetil na obali Long Beach. Letalo milijonarja Murraya iz Vancouverja, ki ga je vodil milijonar sam, je moralo na obali zasilno pristati. Na obali se je igralo tedaj več. otrok, ki so se prestrašeni razpršili, ko so opazili bliskovito hitro padajoče letalo. Samo neko triletno dete je obstalo in se radovedno oziralo v zrak. Otrokova mati, žena znanega zdravnika, je planila k otroku, ga zgrabila in v loku vrgla daleč stran v pesek, kjer je nepoškodovan obležal. Mater samo pa je udaril propeler padlega letala in jo malo ne razčesuil. Milijonar Murray je takoj ponudil za ženino smrt — 100.000 dolarjev odškodnine. Po telefonu čula umor V noči od 26. na 27. t. m. se je pripetil v londonskem predmestju Holloway roparski umor, ki nvu je bila priča po telefonu neka ženska. Doslej neznani roparji so vlomili v vilo Mac Člane, lastnika trgovine s šivalnimi stroji. Trgovec z družino je bil odsoten na počitnicah in tudi vsa služinčad je bila na dopustu. V vili je ostal le 17 letni sluga Jack Phelps, ki je imel nalogo, da pazi na hišo in krmi malega domačega psička. Navedeno noč Prometni steber iz gumija, kakor so jih uvedli po monakovskih cestah. Tak steber omili sunek iu ščiti življenje vozačev. je poslovodkinjo tvrdke miss Hali v njenem zasebnem stanovanju zbudil telefon. Klical jo je mladi sluga: »Na pomoč., miss Hali, tu so vlomilci, na pomoč!« Takoj nato je slišala poslovodkinja po telefonu dva strela in glas mladega sluge se je utrgal. Gospodična je nemudoma poklicala policijo, ki je z avtom drvela v Holoway. Našli so vilo vlomljeno; poleg telefona je ležal sluga Jack s prestreljeno hrbtenico; v rokah je še držal slušalo. Roparji so bili že pobegnili in odnesli s seboj le nekaj srebrnine — očividno jih je sluga preplašil s svojim pozivom na telefonu. Psa so bili vlomilci zastrupili. »Gospod Petelin se je tako nenadoma poročil?« »Da, v dobrodelni loteriji je zadel dva vozna listka v Belgrad in da bi mu en listek ne zapadel, se je hitro oženil.« Radio Programi tiadio-LfubtJana s Sobota, 30. avgusta. 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Slovenski šramel kvartet. 19.30 Radio in šola, pred. dr. P. Brcžnik. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). Nedelja, 31. avgusta: 0.30 Otvoritev lovske in Gumarske razstave (prenos z velesejma). 10 Misijonska etnografska razstava, predava Ivan Marte-lanc. 12.20 Ing. Jože Cerne: O poljedelstvu. 11 Promenadni koncert (prenos z velesejma). 12 Ogled lovske razstave: razstava psov, razi. Franc Urbane. 15 Plošče. 15.30 Ljudska igra »Cerkvena miš« (St. Jakobski gled. oder). 16.30 Samospeve poje g. Joža Likovič. 20 Prenos z Dunaja: Cardaška princezi-nja, opereta. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). Dragi programi t Nedelja, 31. avgusta: Belgrad: 12.30 Opoldanski koncert balalajk. 16 Popoldanski koncert ciganskega orkestra. 17.30 Narodne melodije s harmoniko. 18 Vesele zgodbe. 19.30 Komedija. 20 Večerni koncert belgrajskega opernega zbora. 21 15 Večerni koncert radio orkestra. —/Budapest: 14 Plošče. 17.45 Koncert vojaškega orkestra. 10.10 Pesmi in vijolina. 20.45 Koncert orkestra. 23 Ciganska glasba. — Dunaj: 16,15 Koncert simfoničnega orkestra. 18.05 Arije (komorni pevec A. Kirchner). 19.10 »Cardaška kne-ginja«, opereta. — Milan: 16.15 Komedija. 16.30 Pester koncert. 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe. 20.30 »Valčkov sen«, opereta, nato koncert zabavne glasbe. — Praga: 16.15 Popoldanski koncert orkestra. 10.30 Večerni koncert. 20 Koncert orkestra. 20.40 Arije. 21.04 Koncert orkestra. 22.20 Za- bavna glasba. — Langenberg: 16.30 Večerni koncert. 20 Vijolina-solo in orkester. 21.05 Simfonični koncert. 23 Mojstri jazza. — Rim: 17 Mladinska ura. 17.30 Pevski in godalni koncert. 21.02 »Iskalci biserov«, opera. — Berlin: 20 »8 h. 8.30 h, Oh ter 10 h«, slušna igra. 21.05 Koncert orkestra. — Kato-vice: 15.40 Ljudski koncerl. 17.25 Koncert radio orkestra. 20.15 Koncert iz Varšave. 23 Plesna glasba. Toulouse: 12.30 Nabožna glasba. 18.30 Večerni koncert. 20.25 Koncert argentinskega orkestra, 21 Zabavni koncert. — M. Ostrava: 12.03 Opoldanski koncert orkestra. 16.15 Popoldanski koncert orkestra. 10.30 Večerni koncert. 20 Koncert orkestra. '20,40 Arije. 21.04 Koncert orkestra. 22.20 Koncert zabavne glasbe. -- Leipzig: 14.30 Pevski koncert (zbor). 15.45 Vijolina in klavir. 16.50 Pesmi in recitacije. 18.40 Zabavna glasba. 20 Citraški koncert. 20.30 Rendesvous. Slušna igra. 21.30 Pevska igra. Iz službenih objav Razglas o licitaciji. Ker prva, dne 12. avgusta 1930 objavljena ofertalna licitacija za prevzem nekaterih del pri gradnji poslopja za kmetijsko gospodinjsko šolo v št. Juriju ob juž. žel. ni uspela, razpisuje podpisana banska uprava na podlagi čl. 80 do 98 zakona o državnem računovodstvu za prevzem krovskih in kleparskih del drugo javno pismeno ofertno licitacijo * skrajšanim rokom, ki se bo vršila v torek, dne 0. septembra 1930 nb 11 v pisarni tehničnega razdelka okr. načelstva v Celju. — Kr. banska uprava Dravske banovine. Razglas o drugi pismeni olertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 8(5 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne G, marca 1910 in njegovih sprememb odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu drugo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 10. septem- bra 1930 ob ti v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru. (Okr. načelstvo Maribor, levi breg.) Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cena uradno odmerjenega proračunu. ki zMfca 1,889.46-1 Din. Ra2j>is sluibe. Va podlagi odloka gospoda ministra zo trgovino ln industrijo 7. dno 18. julija 1930 I. br. 21.054/0, se razpisuje služba trgovinskega pristava, odnosno pripravnika v oddelku za trgovino, obrt iu industrijo kraljevske banske uprave Dravsko banovine v Ljubljani. Knzirlas u licitaciji. Ivr. banska uprava Dravske banovino v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih gradbenih del ler dobave in montaže strojne opreme za napravo hladilnice v splošni bolnišnici v Ljubljani I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 17. septembra 1930 ob 11 dopoldne v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (ludi i, besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 543.352 Din. Draibeni oklic. Dne 22. septembra 1980 ob pol 10 bo pri občinskem uradu v Bučki dražba nepremičnin: I. zemlji&ka knjiga Bučka, vi. št. 1296, travnik pare. št. 3372/4, cenilna vrednost 2530 Din, najmanjši ponudek 168(5 Din 60 par; II. zemljiška knjiga Površje, vi. št. 214, gozd. pare št 1072/179, cenilna vrednost 9163 Din 7(> par, najmanjši ponudek 6108 Din 90 par; III. zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 801, pašnik in vinograd, cenilna vrednost '_i45<5 Din, najmanjši ponudek 1(537 Din 40 par; TV. zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 11548, 2 gozda, cenilna vrednost 7019 Din (50 par, najmanjši ponudek 4679 Din 40 par; V. zemljiška knjiga Površje, vi. št. 214, 4 vinogradi, od teli so sedaj tri njive, cenilna vrednost 9209 Diu 50 par, najmanjši ponudek 6140 Dni; VI. zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 801, a) lesena hiša, svinjak, hlev in kozolec, cenilna vrednost 2850 Din; b) pašnik in 6 vinogradov, ki so sedaj. njive, cenilna vrednost 13.432 Din. Skupaj ad ,VL 16.2S2 Din. Skupaj ad I. do VI. 46.660 Din .80 par. Skupna cenilna vred- nost s pritikllnami 47.505 Din 80 par; najmanjši ponudek 31.670 Din 50 par. K nepremičnini zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 801 spadajo sledeče pritikline: razno gospodarsko orodje in posoda v cenilni vrednosti 845 Din. Knnkurini oklic o imovini diplom, inženerja Vrečko Franceta, reg. družbe z o. z v Ljubljani, Rutarjeva ulica 7. Konkurzni komisar Antioga .Jakob. Upravnik mase ■'.£' S Dfn. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja bret znamka ne odgovarjamo Pekovski pomočnik (predpečnik), prvovrstna moč, se sprejme. Naslov v upravi lista pod št. 9829. Krojaški vajenec se sprejme takoj pri F. Može, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 12. Trgov, vajenca za špecerijsko trgovino v Ljubljani iščemo. Naslov v upravi »Slov.« št. 9744. Služkinja se išče za večji kraj na Gorenjskem k družini z dvema otrokoma. Ponudbe na podružnico »Slov.« na Jesenicah. Prodajalka vešča pisarniških del ter slovenščine in nemščine, se sprejme v Ljubljani. -Ponudbe na oglasni odd. Slov. pod »Galanterija«. Trgov, učenca poštenega, marljivega, s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme trgo-, vina z mešanim blagom Slane Anton, Griblje, p. Gradac, Bela Krajina. Učenca ; z dobro vzgojo sprejmem v trgovino mešanega blaga. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dober računar« št. 9719. Mesarsk. pomočnika porabnega za vsa mesarska dela, boljšo moč, sprejmem. Franc Dobni-kar, mesar, Ježica. Učenka pridna in poštena — se sprejme, ki ima veselje do trgovine - prednost z dežele - v trgovino z mešanim blagom. — Štefan Šerbak, Pameče, pošta Slovenjgradec. Postrežnica pridna in poštena, za čez dan se išče proti dobri plači. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9825. Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Kuharico samostojno, dobro moč z večletnimi spričevali ali pa tudi začetnico, katera se je učila kuhati, sprejmem. Ponudbe z natančnim popisom dosedanjih službovanj pod »Mesečno 500 Din upravi št. 9720. Vzgojiteljico s perfektnira znanjem slovenščine in nemščine — sprejmem k tri- in osemletni deklici. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj pod »Inteligentna« št. 9721 na upravo liste. Dobra gospodinja (Wirtschafterin) se išče za veliko restavracijo, katera je v vodstvu kuhinje ln gospodinjstva popolnoma zmožna. Samo take, Iti so že bile zaposlene v enakih večjih podjetjih, naj se javijo na: Restavracijo Varoška - Pivnica, Zagreb, Gajeva 9. Kontoristinjjo zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, išče tovarna v Celju. - Ponudbe je poslati na podružnico Slovenca v Celju. Deček Kuharica srednjih let, samostojna gospodinja, vajena gospodarstva, poštena, ki je že služila v župnišču, želi zopet v župnišče. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 9739. Dva dijaka se sprejmeta v sredini mesta z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9679. 2 mlajša dijaka (-reji) sprejmem v vso oskrbo. Instrukcije na razpolago. - Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 9822. Gospod se sprejme kot. sostanovalec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9828. Petsobno stanovanje in pritikline, v sredini mesta, v mirnem kraju -se s 1. novembrom odda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 9717. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo -oddam s 15. septembrom dvema gospodičnama. Poizve se v upravi »Slov.« pod št, 9821. Stanovanje soba, kuhinja, klet in nekaj vrta se odda s 15. septembrom za ceno 300 Din mesečno. Poizve se: Slomškova ul. 71, zvečer po 7. uri ali v nedeljo. Dva akademika sprejme na stanovanje in hrano uradniška družina v Beogradu po 900 Din. - Poizve se: Rimska cesta 7/III, vrata 17, Ljublj. Mlajša dijakinja iz fine rodbine se sprejme pri nemškogovoreči družini. Dopisi na upravo »Slovenca« pod: »Gledališka ulica«. ; Soinčno stanovanje 3 sob, pritiklin, komfort, II. nadstr., neposredno poleg sodi$ča, ugodna lega za pisarno, posebno odvetnika, prosto takoj oz. 1. IX. Vprašanja na upravo pod »Rabim prostore« št. 9421. Katera družina v mestu bi sprejela dijaka - nižješolca iz boljše, hiše na zračno stanovanje, hrano, oskrbo in vestno nadzorstvo ter skupno z njim visokošol-ca na stanovanje? Plača po dogovoru. - Ponudbe pod: »II. drž. gimnazija« na upravo »Slov.« poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, bi se rad izučil v trgovini mešanega blaga, — Stanko j m Pakiž, Nova vas št. 21, j Naslov v upravi Slov pri Rakeku. 1 pod št. 9748. Stanovanje parketirano, obstoječe iz treh sob, kuhinje, verande in vseh pritiklin, poleg nove šole v Zg. Šiški, oddam s 1. oktobrom. — Hiša z lokalom v Ljubljani kupim. - Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slovenca«. Gostilna z mesarijo večja in dobroidoča, ler večjim posestvom na vznožju Pohorja se proda zaradi družinskih razmer. V kraju je lesna in granitna industrija. - Pojasnila daje Ludovik Vari, Oplotnica. Večje posestvo dam v najem ali prodam na drobno, ali pa vse skupaj. - Posestvo je v najboljšem stanju, obsega 80 mernikov posetve, poleg še travniki in gozdovi za v porabo. Živine se lahko redi 12 glav. Najemnik ozir. najemniki že lahko nastopijo takoj v iesenš. Posesivo je v lepi legi v Spodnjih Dupljah, , obč. Križe, p. Križe na j Gorenjskem. Tik želczni-1 ce in cerkve. - Naslov '.pove uprava »Slovenca« 1 pod štev. 9644. Laško! Proda se hiša z zemljiščem ali brez. - Naslov: Schmidlin, Laško. Lokal se odda v najem, primeren za čevljarja, krojača ali kakega drugega obrtnika. - Poizve se v podružnici »Slov.«, Jesenice Lep lokal v novi hiši ob glavni cesti, pripraven za trgovino ali drugo obrt, na periferiji Ljubljane. Zraven lepo trisobno stanovanje s kopalnico, elektriko, vodovod in vse pritikline, se odda v najem s 1. novembrom, vse skupaj ali posamezno. Naslov pove uprava lista pod št. 9827. Jfeviit te Državna uradnica čedne zunanjosti, z večjo doto, želi znanja v svrho ženitve z višjim uradnikom, starim 35 do 40 let. Resne dopise na upravo »Slov.« pod št. 1934/9824. Prodamo Pletilni stroj 8/50, skoraj nov, se poceni proda. - Naslov v upravi lista pod št, 9747. Lepo pisalno mizo in železni štedilnik, prodam. Kupim pa kuhinjsko kredenco. — Florjančič, Nunska ulica 3. Koncertni klavir prvovrstne dunajske firme proda po nizki ceni Kropf, Kočevje. Ženski šivalni stroj »Singer,, nov, se proda | po ugodni ceni. - Andrej ' Lombar, krojač, Zgornja Šiška 108. !--- j Tehtnica | za trgovino — sistema j Schulz Universal — za i 15 kg, ugodno naprodaj, i Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Orehove hlode proda 100 m3 od 30 cm m 2 m dolžine naprej, dobava takoj in nizka cena. Poštni predal 21, Brežice. Kunce (zajce) čistokrvne pasme Činčila in srebrece, proda Rozina, Moste, Val. Vodnikova 25 (Zelena jama). Več orehovih spalnic masivnih, ugodno naprodaj. Ilustrirani katalog 35 Din. - Frman & Arhar, Št. Vid nad Ljublj. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Lokomobila sistem Lanz, kakor tudi mizarski stroji: poravnalni, skobelni, razkalni in vrtalni stroj, vse s pred-ležišči, sc poceni proda. Stroji so v obratu ter sc jih lahko ogleda pri Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev, Glince. -Istotam se dobe ludi vsa pojasnila. Lokomobila »Lanz« naprodaj, 45—56 HP, pol-nojarmenik, premer 75 cm »osterr.«, 5 krožnih žag, zraven tudi transmisije z jermenicami in z jermeni, vse zelo masivno. V obratu se lahko ogleda vsak dan, vse v dobrem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. - Proda se tudi posamezno. Ponudbe je poslali na oglasni oddelek »Slovenca« pod: -•Moderna žaga« št. 9761. III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c, 46. Telefon 28-20 in 25-95. Kupimo kvalitetni borov in macesnov les, zdrav in suh, frauko vsaka postaja. -Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Resni odjemalec št. 9690.' KUPUJEM STALNO samo večje komplekse bukovih gozdov od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETRIČ, Novo mesto. Dr. G. PICCOLI, lekarni v Llubljani, priporoča pr. zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno Šoferska šola I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in oraktične vožnje. Izurjen razprodajalec dobi dober predmet za na drobno prodajo na velesejmu. Dober zaslužek. - Takojšnje ponudbe na upravcv Slovenca pod št. 9826. Blago za pohištvo ter ves tapetniški materijal se dobi v veliki izberi najugodneje pri: Poljokan, Zagreb, Ilica 50. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre- log, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12. Kašo jeiprenj, ajdovo moko vedno svežo oddafn na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. i ta I4 Z-Jr -fvvf/vvi/V > ' J U oinArou u^umc: O*. mAHolik v* tikTo^jovi \ jki Starta oCcsa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEK je mast Parkete hrastove in parjenc bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parke-1 ICHtinidr -- SISAK tov, Mengeš - Slovenija. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost i7 tvornice in glavnega skladišča N. HRNJAK V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-tumerije, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo in na drobno — pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica štev. 26. Glasovirje in pimiine »Daliboi« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, paviljon »E«, od 31. VIII. do 15 IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in ood ugodnimi plačilnimi pogoji. Izjava. Podpisani izjavljam, da ni res, da bi prihajale zoper Franca Kotnik, pismonošo v Velenju, zaradi njegovega službovanja potom pošte Velenje pism. pritožbe na poštno direkcijo v Ljubljani, katere pritožbe naj bi Kotnik uničeval. — .Tudi ni resnica, da bi g. Koinik spoliral pisma in da bi jaz kot dokaz spoliranja imel v rokah neko pismo, naslovljeno na g. ravnatelja Mihaela Gruden. -Navedene obdolžilve pre-klicujem in se zahvaljujem Kotniku, da jc od kaz. postopanja odstopil. - Velenje, v semplembru 1930. Ivan Živna. ANGLEŠKO BLAGO ZA JESEN SPECI A L KVALITETE / KUPONI ZA POSAMEZNE OBLEKE KUPONI ZA POSAMEZNE DAM. PLAŠČE PRIPOROČA TVRDKA N0VAH LjiiSLiAiiA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 priprosto in na j modernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni mmm m sinova SLVid aad Ljubljano — nasproti kolodvora Večja tovarna mila išče dobro vpeljanega , Ponudbe z referencami pod šifro: »Provizija-i na Radto-Reklam, oglasni zavod — Subotica. Potrti naznanjamo, da nas jc predobra in nad vse ljubljena na Neza Benedik roj, Rozman posestnica m gostilničarka v 47, letu starosti, previdena s tolažili svete vere, danes ob 1 zjutraj tako hitro zapustila. Pogreb nepozabne matere bo v soboto 30. t. m. ob 5 popoldne iz hi.se žalosti na tukajšnje pokopališče V Kranju, dne 29. avgusta 1930. M»ra: Martin, Francelj, Nežka, Pavle, Jožko, nt mri. Marija Rozman, mati. Jožef Benedik, tast. Christliche Kunstc MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA Seiem železnega in patentiranega pohištva Moflerna pisarniška oprema / Razstava živil in nasladil / Stavbni in sejem za zgradbe cest / Tehnične novosti in iznajdbe / Francoska. grška in indijska kolektivna razstava Poljedelska in gozdarska razstava s III. avstrijskim živalskim sejmom. Brez vizuma! S semsko izkaznico in potnim listom prestop avstrijske meje prost / Madžarski tranzitni vizum se izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji / Znatne ugodnosti glede voznih cen na jugslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, po Donavi, na Jadranskem morju, kako tudi v zračnem prometu / Pojasnila vseh vrst. kakor tudi sejmske izkaznice (po 50 Din) se dobe pri WIENER PlESSf. A. O.. W1EN VII kakor tudi za časa jesenskega sejma v Leipzigu pri informacijskem uradu v Leipzigu. Avstrijski sejmski urad, ler pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Josip Zidar, Dunajska cesta 31 ,, Zveza za tujski promet v Sloveniji Dunajska cesta 1 KOT VIŠEK SEJMA priredi MODNA PALAČA JULIUS KRUPNIK Dunaj VIL, Kaiserstr. 115 dne 10. septembra 1930 ob pol 8. uri zvečer grandiozno MODNO REVIJO v veliki dunajski koncertni dvorani Prostori naj se zagotove brzojavno! POSTOJNSKA JAMA * nedelja 14. tx. Velik godalni In pevski koncert, p^vcl Milanske Scaie 60" n popust na itai. železnicah Vstopnina Lir 15'— Brezplačen vizum Pri večjem številu jtriglasov železniški popusti tudi v Jugoslaviji Pojasnila, vstopnice, vozovnice Biro J0S. ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta 31 Telefon št. 27-59 Telefon št. 27-59 ZO tesarjev za železobetonske opaže sprejme "ing. Dukič j in dr., stavba »Dunav«, Aleksandrova cesta. Ljubljana. ČEVLJI! Oglejte si in prepričajte se, da so „Doko" čevlji najboljši, kateri so ročnega izdelka. - Za vse blago jamčimo. - Vsak naj si ogleda pred nakupom v trgovini in izložbi. — Se priporoča »DOKO«, Prešernova 9, dvor. Ivan Čarman. V ppičethu šolskega leta imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in sukenj znamke »TIVAR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cene »TIVAR« oblek sledeče: Oblekce za otroke od 3—6 let . od Din 110 Oblekce za fante od 7—10 let . od Din 130 Oblekce za fante od 11—15 let . od Din 200 Obleke za moške vsake velikosti od Din 240 Obleke za moš. vsake vel., boljše od Din 290 Raglani za fante.......od Din 290 Raglani za odrasle......od Din 450 Zimske suknje.......od Din 300 Posamezne hlače......od Din 89 Modne hlače ........ od Din 150 Volnene stonks hlače.....od Din 150 Razen tega opozarjamo, da imamo vedno na zalogi fine črne in modre kamgarn obleke od Din 690 do 790. Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cene brez konkurence. Postrežba solidna. Samoprodaja »T I V A R« oblek Ivan Kos, družba z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. Ali sle že poravnali naročnino? Prijateljem naznanjamo, da nam je naš papa Vinko Krušič vpokoj. namestnik knjigovodje v mestni plinarni na Dunaju dne 23. t, m. v 74. letu starosti umrl. Marica roj. Pukl, žena. - Vinko, Jelica Kidrič, Mira, Vlado, otroci. Jela Krušič, snaha. Dr. France Kidrič, zet. Boris Kidrič, vnuk. Avtobus na Sušak je začel voziti iz Ljubljane vsak dan Jez Vel. Lašče, Ribnico, Kočevje in Delnice. Odhod iz Ljubljane ob pol 6. uri zjutraj (postajališče: Hotel Union), prihod na Sušak opoldne. Odhod s Sušaka ob 3. uri popoldne (postajališče: Hotel Continental), prihod v Ljubljano ob 10. uri zvečer. Avfopodtetje Pečnikar Cena: v eno smer Din 120-— Vode in solnco cvetu n njeno življenje bo cvetelo kot življenje skrbno negovanega cveta. — Hranilni sokovi »ENERGINA« krepijo kri in dajejo telesu železno odpornost, ki bo kljubovala vsem nevarnostim hitrega razvoja. Dajte torej bledičnemu dekletu 3 velike žlice okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobi v lekarnah, polliterska steklenica Din 40'—. Po pošti razpošilja Laboratorij ALGA«, Sušak. — 3 velike steklenice Din 128.—, 6 velikih steklenic Din 248'— in 1 zastonj. TIVAR OBLEKE za gospode od ... . Din 240""—790"" za dečke 11 — 16 let od Din 200'-—420'- za otroke 3—10 let . . Din 110'--160." zimske kapuce od . . . Din 300""—750'" hlače........Din 89'--1 50'" Ogled prost brez obveze nakupa! Samoprodaje v vseh večjih krajih V Ljubljani prodajalna Ivan Kos, Sv. Petra cesta 24 IVAN in FRANJA FAJDIGA naznanjata globoko potrta v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njun sin oziroma brat, stric in svak, gospod Jean Fajdiga dne 29. t, m. ob 6 zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. ob 4 popoldne od doma žalosti, Napoleonov trg št. 5 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1930. Brez posebnega naznanila. ■mhš »O »c/)0 o. JJa-rSoia. » ~ .'_o . R - S 00 n > — J3 Brno j »13 e » •• ■ St! Rumeni gusarji 57 V — w •■ ^ '—' a <5I> > izz. . a >■ 1 1 wLČ ■ i o u 2 I 5 -i C flj E c = o 5 J „ cm "J. ™ «» s«>! c •n » a> m v <- M » Q », 5 ~ < Ic "O i! 2 J. "si J* O v . a O ► 2. "■> Š9* S-r ti /-s — »/> S"' i (Sodobna zgodba.) Mihael in Tim sta mu sledila prav za petami. Ravno do vrat so pritekli, ko so se gusarji vračali. Prvega je podrl Tim, kakor da bi ga bil treščil s kovaškim kladivom po glavi, še preden je mogel dvigniti gusar svojo puško; Mihael in Lovro sta napadla vsak svojega moža in preprečila, da bi sploh kdo mogel ustreliti. Ko pa je pridrl naenkrat še Hi Fo z ostalimi vaščani, ki so pazili, da so nosilnice varno dospele v trdnjavo, so gusarji spoznali, da je zoper nje prevelika premoč in zato niso niti s prstom več mignili, da bi se upirali. Zdelo se je, da so se trdnjave polastili brez prave bitke; treba jim-je bilo samo še dvigniti most. da jih ne preseneti kdo od zunaj. Tedaj pa je zakričal Eh Sang: Hej! Hej!« in pokazal na ploščado ob zidu. Mihael je še zagledal hrbet gusarja, ki je izginil skozi strelno lino. Koliko mož je ušlo? je vprašal Eh Sanga. Tli, štili,« odvrne Eh Sang. Jaz videti tli, štili lumpi pliti todi in niti doli!« Mihael je spoznal, da so se trije ali štirje možje izmuznili iz barake, ki je še niso preiskali, in je takoj uganil, kaj nameravajo. Planil je proti stopnicam, ki so vodile na ploščado, bil je v treh skokih na vrhu, skočil k strelni lini in zagledal dva moža, ki sta plavala proti brodovom, zasidranim ob jezerskem bregu, in še dva, ki sta plezala po čereh proti jezeru. Njihov namen mu je bil jasen: klicati na pomoč in poslali brodovju obvestilo, kaj se je zgodilo v trdnjavi! Mihael je pogledal naokoli. Koncem ploščade je stal top, ki je obvladal jezersko stran. Brž je zavpil: »Tim! Semkaj! Hitro!« »Slišim, gospod,« zakliče mornar in v hipu je bil pri njem. »Ali se na top kaj razumete?« vpraša Mihael in pokaže na orožje, podobno staremu štirifuntarju. »Da, gospod, bi si že znal pomagati. Pred nekaj leti setn služil na krovu nekega parnika, ki je imel prav tak pihalnik kakor je tale. Toda, pri zdravju vaših oči, saj je starinski top, ki ga je treba spredaj basati!« Morda se pa le da uporabiti. Poglejte, je li na-basank Tim ga pregleda. »Naboja nima, pa je vsaj cev snažna, kar tudi nekaj velja. Kje pa je strelivo, gospod?« Kaj jaz vem! Džunka tamle pa je že dvignila sidro ter odhaja!« Steče do roba ploščade in zavpije: Čeng! Prisilite gusarje, da povedo, kje hranijo naboje za top!« Na kakšen način je Čeng prigovarjal, Mihael nikoli ni izvedel; vendar pa so prej ko v pol minute Timu podali naboj in V vsej naglici donašali še novih. Džunka je bila že na poti; manjši čolni so jo na vrveh vlekli za seboj, dokler niso jadra ujela vetra. Ko pa je zapustila mesto, kjer je bila zasidrana, se je pa pokazal brod, ki ga Mihael doslej ni mogel videti. »Motorni čoln Budžakak vzklikne nehote. »Stvar stoji slabše kot sem si domišljal.« Tedaj pa zabobni ob njegovi strani glušeč grom. Trenutek na to pa se džunkin glavni jambor s treskom zruši in veliko jadro stlači posadko v svoje gube. »Izvrsten strel, Tim,c pohvali Mihael, »in nihče ni ob življenje! Ali bi mogli tudi motorni čoln zadeti?« »Nemogoče, gospod, s tega mesta namreč. Čoln je preveč od brega, topa pa tudi ne morem zasukati toliko, da bi ga dobil na muho.« »Ali pa ne bi mogli topa prestaviti?« vpraša Mihael, ko vidi, da se posadka na jadrnici nič več ne gane in je zato samo na to mislil, kako bi ustavil lanšo. »Seveda, gotovo se da,« odvrne Tim, »ampak bo prepozno. Lanša se že pomika in preden bo top za strel pripravljen, bo lanša že pičica, ki je ne moreš streljati.« »Kaj naj torej storimo? Lanša se na noben način ne sme odpeljati! Eh Sang, pokličite Hi Foja! On skoraj gotovo bolje pozna i tok reke , ko mi vsi razen Lo Finga. Vi, Tim, pa skočite mojemu bratu na pomoč! Treba bo dobro paziti na naše jetnike, saj veste.« Z Eh Sangom se vrneta tudi Hi Fo in Čeng, ki je bil pri urnem posvetu tolmač. Hi Fo pove, da prihaja plima in bo lanša morala najmanj dve uri pluti proti toku. Časa je kar še dosti, da pohite preko pokrajine in lanšo na kaki točki niže ob reki prestrežejo. »Čeng, če je tako, pa poskusimo! Prosim vas, da ostanete z Lovretom in Timom tukaj; Eh Sang in Hi Fo pa pojdeta z menoj. Tim naj zopet strelja, ako bi še kak brod poskusil odriniti; mislim, da si ne bo upal.« Malo se še z bratom pogovorita, potem pa nastopi Mihael s Hi Fojem in Eh Sangom svoj pohod petih milj. Spočetka so nalahno tekli, pa Mihaelovemu nestrpnemu duhu je bilo to vse prepočasno; vedel pa je tudi, da je vendarle dosti urno, ako se na dolgi poti nočejo popolnoma izčrpati. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karo) Cefc, Izdajatelj: Ivan Kakovec- 'Jrednik: Franc Kremžar.