1-7-45
122 SBATOM ST.
TOHONTO, 2. '
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as secoud class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti faasma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto....................... $3.00
Za pol leta.................-..........1-75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 83.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, OKT. 20 1944.
Priče 5 c.
Let. 2. št. 83.
TIMES ZAGOVARJA VPLIV NA
SOVJETSKI BRITSKI BALKANU
London — Londonski "Times" z dne 13 tg. m., si prizadeva pojasniti dosedaj kočljivo vprašanje glede vpliva zunanjih velesil na Balkanu. Namreč "Times" v svojem uvodniku priporoča, da bi Grčija in Turčija prišli pod vpliv Vel. Britanije radi vzdržavanja varnosti in komunikacij vzhodnega Sredozemlja in srednjega vzhoda, dočim Rumunija, Bolgarija in najbrž Madžarska in Jugoslavija pa Sovjetske Unije,, radi varnosti njenih meja.
To je menda prva taka razlaga v uvodniku omenjenega časopisa, kateri v marsikaterem oziru izraža mnenje zunanjega stališča Vel. Britanije, ter daj a z tem razumeti vsaj deloma notranja politična vprašanja glede povojnega vpliva velikih velesil na balkanskem področju, Če tudi zaenkrat. ni uradno napovedano stališče Vel. Britanije, je sklepati, da so ravno v tem oziru obstojala kočljiva notranja vp-
madžarski vlada obsedno stanje
rašanja glede povojnih odnošajev na Balkanu, Sredozemlju in srednjem vzhodu.
Loondonski "Times" medtem ostro pobija trditev, da so Sovjetske namere agresivne na Balkanu. Pri tem citira govor zunanjega ministra Molotova z dne zadnjega junija ob predaji Rumu-nije in določbi vojnega odplačila, kot historično potrditev, da je stališče Sovjetske Unije glede Balkana bilo vedno bolj negativnega kakor agresivnega karakterja. Odločno pa zanika, da je prišlo do kakšnega koli spora med Vel. Britanijo in Sovjetsko Unijo, radi Jugoslavije.
Sovjetska Unija si prizadeva poglavitno zavarovati svoje meje do česar ima polno zakonito pravico, še posebno z pridobitvijo Rumu-nije, Bolgarije,, Madžarske in Jugoslavije v varnostni sporazum. Pri tem pa ni nobenega resnega vzroka glede takega stališča, zlasti ne kateri naj bi povzročil vznemirjenje bodisi v tej deželi, ali Združenih državah in naposled državah neposredno vezanih z tem vprašanjem.
Rdeča Armada prekoračila prelaz
v Karpatih
NJENI ODDELKI SO NAPREDOVALI NA RAZDALJI 170 MILJ BOJNE ČRTE 31-50 MILJ ČEHOSLOVA-KIJI. POULIČNE BITKE V BEOGRADU.
London — V Madžarski, poslednji satelit Hitlerjeve femčije,, vlada obsedno stanje in sicer okrep za obsedno stanje je bil izdan takoj po razignaciji bivšega premiera Nicholas Horty. kateri pa kakor vesti trdijo, je aretiran.
Notranja kriza narodnega odpora narašča in je j več krajih prišlo do odprte borbe med madžarsko in nemško vojsko. Nemške oblasti so takoj po rezigna-tiji bivšega premiera zasedle oblast v prestolici, dokler je sestavil novo vlado madžarski nacistični vodja. Fe-renc Szalasi, kateri je v svojem govoru zavrgel bivšega premiera prošnjo za mir. Szalasi je napovedal nadaljno lojalnost na strani Nemčije.
Poznejše vesti trdijo, da je general Bela Miloš de Dalnok, glavni poveljnik prve madžarske armade, z svojim glavnim štabom zbežal na stran Rdeče Armade. Dočim v Madžarski, da je v .. a civilna vojna in 10 divizij prve madžarske arma-... se približuje prestolici, navadno v borbi proti nem-i okupatorjev. Na več krajih formirani so partizanski oddelki.
BRITSKI ODDELKI PREBILI MEUSE ČRTO
London — Dve tankovski in ena pehotna divizija, so prebile glavno nemško črto, severno od Maas (Melse) v Nizozenski. Glavni stan britske druge armade, naznanja, da so britske čete okupirale utrjeno cestno križišče Venray v vzhodni Nizozemski, na ju-;o pa dosegle točko 8 milj id Metz.
Prva ameriška armada stopnjema stiska obroč okrog preostalih nacističnih sil v mestu Aachen, ter se pripravlja za nov napad, katerega je cil napram zatrdilu iz Berlina, Cologne. Iz drugih področij bojne črte poročila ne omenjajo večjih sprememb. Odločne bitke so v teku. kakor je o-menjeno v severni Nizozemski.
Zavezniški letalski oddel-
L:Jon — Premier maršal Stalin je naznanil prekoračitev oddelkov Rdeče Armade preko prelaza v Karpatih na več krajih, ter so dospeli od 30-50 milj v notranjost čehoslovaške.
V dnevnem poročilu je o-menjeno ime generala Ivan Y. Petrov in 4 Ukrajinska armada, katera je z bliskovito ofenzivo potisnila nazi-fašistične sile iz posesti "Tartar", Lupkiv, Russky, Uzhok, Berezhski, Vyskov in Jablonicky prelazov v Karpatih in prodira v natra-njost čehoslovaške. V znak zmage v Moskvi je izstreljeno 20 topniških salv iz 224 topov.
Na področju vzhodne Prusije, oddelki Rdeče Armade so prekoračili v pričetku tedna mejo vzhodne Prusije, ter zavzeli več važnih položajev med temi Vir-balls. Pristaniščno mesto v vzhodni Prusiji, Memel, je pod topniškim ognjem sov-
Slovenska Nar- Pot. Jednota darovala 500.00 dol.
PREGLED NAŠEGA DELA
Topot imamo nekoliko dobrih vesti. Prvo, kanadski rdeči Križ nas je potom našega generalnega konzulata v Montrealu obvestil, da je končno urejeno vse za odposlati (od 50 tisoč dol.) zdravniških potrebščin Narodno-osvo-bodilni armadi maršala Tita.
Po Želji Izvršnega Odbora Sveta gornja pošiljka bo zadržana v skladišču rdečega Križa v Montrealu do prihoda parni-ka, kateri ima prispeti v prihodnjih nekoliko dni, za prevoz hrane, obleke in drugih potrebščin v ju-goslavijo.
KAJ VSE HOČEMO POSLATI?
Na drugem mestu objavljamo listo stvari, katere so najpotrebnejše do stavljena od gosp. Save Kosanoviča, ministra So-cijalne Politike in Narodnega Zdravlja iz Londona. Glavni Odbor deluje in si prizadeva teh stvari nabaviti kolikor bo mogoče, ali potom informacij, ki smo jih dobili, naša po-šiljatev bo v glavnem lahko vsebovala moko, čevlje, odeje, milo, obleko i td.. Poslati hočemo zaenkrat kot sledi :
ENKRAT VEČJI PRIDELEK TOBAKA Ottawa — Statistični odbor za poljedelsko proizvodnjo naznanja, da je letošnji pridelek tobaka enkrat večji kot lanskega leta. Namreč lanskega leta pridelek tobaka je znašal 60 milijonov funti, napram 102 milijon funti za letošnje leto.
Iz tega je sklepati, da zaenkrat kadilci tobaka so lahko brez večje skrbi.
ki, so zadnjega tedna bombardirali sovražno zaledje, železniško progo, cestni promet in več važnih industrijskih področij.
Moka, okrog 2.000 ton
Čevlji, 7.000 parov
Odeje, 6.000 komadov
Milo, 25 ton.
To znaša denarno vsoto od 150 do 160 tisoč dolarjev.
PODVZETJA IN USPEH ISTIH PO NASELBINAH
Za poročilom iz Sudbu-ry in Sault Ste Marie, kateri so obljubili nabaviti 160 ton moke, poročajo iz Windsorja, da so v zvezi z tem imeli zadnjo nedeljo zborovanje, na katerem je obljubljeno za 170 ton moke. Več kakor Sudbury in Sault Ste Mene skupaj. K temu treba dodati, da je Windsor že prej poslal blizu 15 tisooč dolarjev. Živel nam Win-dsor!
Br. Kovačevič poroča iz Port Arthurja (kjer se zadnji dni nahaja), da tudi tam bo okrog 75 ton moke. Da je kampanja za zbiranje precej živahna, vidi se po pisanju in oglaševanju lokalnih listov. Kovačevič je bil povabljen in govoril na seji Trades and Labor Colncil, kjer je bil nato izvoljen odbor, kateri bo deloval za pomoč našega naroda.
V Toronto, zadnjo soboto vršilo se je zboorova-nje in je zaključeno, da se zbere pet ton teže obleke in obutve, ter dovolj denarnih prispevkov za nabavo 50 ton raznih potrebščin, za kar bo znašala celotna vsota 5—6 tisoč dolarjev. To je obenem odgovor marljivim rojakom in rojakinjam v Sud-bury na njihov poziv za tekmovanje.
Iz Niagara Falls poročajo, da je odposlano pol tone oobleke, in še nadaljujejo s zbiranjem. Pri tem daroval jim je en sam trgovac 70 parov čevljev.
Vancouver brzojavno želi informacij, kar pomeni, da se nekaj velikega pri-
(Nadaljevanje na 4 strani)
jetske mornarice in tudi topništva iz kopna, posebno pa nacistična baza zalog Tilsit. Krdelo za krdelom sovjetski bombniki drobe nacistične položaje v vzhodni Prusiji, zibeli nemških veleposestnikov in inspiratorjev vojne agresije.
Napram poročilu v Moskvi so že pripravljeni topi da izstrele salve v znak zmage pri Beogradu. Poročilo trdi, da so nacistične sile popolnoma obkoljene in v smrtni pasti, ter se pričakuje padec vsak čas. Večji del mesta je očiščen od nemških nasilnežev in četniških prodancev. Mnogo mestnih poslopij je plamenu in poulična bitka v
Sovjetski letalec reši!
London — Dejanski reši-tej maršala Tita je bil sovjetski pilotni kapitan Kalin-kin, kateri je povedal v intervju o tem dogodku naslednje :
"Dvignili smo se iz letalske baze v Italiji in napotili proti tajnega pristanišča v Jugoslaviji. Med potjo le toliko da smo srečno ušli nesreči z letalom vsled visokih planin v temni noči. Pot je bila nevarna in naporna, toda z spretnostjo "Sturmo-vik" letala smo uspeli srečno pristati nedaleč glavnega štaba maršala Tita, med gorovjem.
Do tega času ni^em poznal maršala, razen po sliša-nju. Toda topot v spremstvu drugih častnikov in u-radnikov, nekdo je po imenu poklical ime Tito. Pomagal mu sem povzpeti se na letalo in tudi njegovemu zvestemu čuvaju "Tigru", namreč, psu, kateri je vedno z njim na potu, kakor tudi drugim častnikom. Povrnil sem se zopet z letalom nazaj po druge, kateri so bili ostali tam. Ko je bila celotna misija dovršena, sem bil predstavljen maršalu Titu, kateri se je nama globoko zahvalil in čestital z odlikovanjem jugoslovanskega Reda Narodnim Herojem."
Vse to se je dogodilo kakor je bilo že prej poro,čano„ ko so Nemci vrgli padalne čete zadnje poletje z namenom, da vjamejo maršala Tita in glavni stab, Narodno-osvobodilne armade v Drvarju.
teku.
Izvesti j a podaja na prvi strani obširno poročilo in pravi: "Jugoslovanski partizani oboroženi z odvzetimi nemškimi brzostrelkami in ročnimi granatami, se zlivajo v orjaško silo od vseh strani k končnemu obračunu nemških takozvanih oddelkov "smrti". Sovjetsko avtomatično topništvo strelja v posloplja v katerih so zabarikadirani Nemci in četniki.
V južni Srbiji partizanski oddelki so okupirali več mest in vasi.
Na severnem področju bojne črte, sovjetske čete so okupirale Petsamo in z tem rudnike nikla, kateri so last International Nickel Co. Po zatrdilu vesti v teku so pregovori glede rudnikov med kanadsko in sovjetsko vlado in so mnenja, da bo Sovjetska Unija izplačala odkupnino dotični kompani-ji za iste.
BREZDELJE IN RELIFNE MILOŠČINE STA CILJ TORIJEVCEV PO VOJNI
Z VSO SKRBNOSTJO ZAKRIVAJO SVOJE CILJE Z "RDEČIM STRAŠILOM" IN OBTOŽBO O NEIZURJENOSTI ARMADE NA DRUGO STRAN OCEANA
Toronto — Notranja kriza torijevske vlade premiera Drew, je poostrena zadnjega tedna z obsodbo liberalnega poslanca Mr. Nix-son, kateri je odločno nastopil proti nemarnosti in radi neizpolnjevanja nujnih nalog vlade v narodnih in tudi vojnih ozirih. Naglasil je potrebo sodelovanja opozicije proti namere torijev-cev, kateri se sklicujejo rajši na obtožbe in povzročajo razkol med ljudstvom, kakor pa izpolniti resne dolžnosti napram ljudstvu,, provinciji in deželi v splošnem.
Zadnjo nedeljo na javnem zborovanju provincionalni vodja delavske progresivne stranke, Leslie Morris,, je opozoril poslušalce na dejstva in namero torijevcev rekoč: "Premier Drew je odšel v Evropo iskati argumentov in se sedaj služi z obtožbami proti federalni vladi radi neizurjenosti armade in pošiljate ojačanja na drugo stran oceana. Za
KAJ POTREBUJEJO V STAREM KRAJU
Naslednji prevod keblograma katerega je Minister za notranje zadeve, socijalno politiko, zdravje in javna dela g. Sava Kosanovič, te dni poslal g. Zlatku Balokoviču, predsedniku War Relief Fund of A-mericans of South Slavic Descent a v katerem je našteto najnujnejše blago in predmeti katere bo treba nabaviti in ki bodo v mesecu novembru poslani z enem specialnim jugoslovanskim parnikom kot prispevek a-meriških Južnih Slovanov direktno v Jugoslavijo. Zlatko Balokovič
LISTA NUJNIH POTREB
Lista nujno potrebnega materijala po redu važnosti Prvo moška in ženska obleka drugo trpežno volneno blago podloge gumbi tretje platno za srajce in flanela četrto nitka in igle. Potrebščine in igle za Singer šivalne stroje peto čevlji šesto koža za gornje delo — pot-plate in druge potrebščine za čevljarje sedmo volnene no-
gavice osmo puloverji in volneni jopiči deveto 100 singer šivalnih strojev deseto dežne površnike za otroke med desetim in petna j-skim letom enajsto vitamin čokolada in vitamini D.A.C. dvanajsto če ostane prostora napolnite s mastjo slanino kandenziranim mlekom sirom kakaont. Blago pod prvo peto sedmo pedeset odstotkov za otroke med desetim in petnajstim letom stare — pozdrav,
SAVA KOSANOVIČ.
500 župnikov v vjetništvu
Pariz — Iz tukajŠnih virov vesti trdijo, da je 33 katoliških župnikov iz Pariza, položilo svoja življenja za svobodo Francije, drugih 108 pa odpeljano v vjetni-štvo v Nemčijo, število katoliških župnikov v vjetništvu iz Francije šteje okrog 500.
Škof Rožman v Ljubljani, se pa klanja in blagoslavlja nemškega firerja, načelnika fašističnih morilcev,, kateri so odgovorni poleg drugih žrtev na milijone, tudi za smrt katoliških duhovnikov v Franciji.
138 nazi generalov ubitih
London — Napram zatrdilu radio poročila iz Berlina, 138 nemških generalov je padlo v borbi za časa sedanje vojne. Nadalje isto poročilo vključuje 30.000 pobitih nacističnih častnikov, toda neomenja bojne črte na kateri so bili pobiti.
Nobenega dvoma ni, da vzhodna bojna črta ima pri tem številu precejšne zasluge, namreč najvišje odlikovanje nadutih nazi-fašistov z tem, da jih je spravila za večno na oni svet.
ARGENTINIA PREPOVEDALA NAZISTIČNI TISK
Buenos Aires — minister-ski kabinet je odločil prepoved nemškega časopisa "La Plata Zeitung" in italijanskega "Mattino D'Italija." Vlada je izdala tudi nadalj-ni ukup z katerim prepoveduje osiščno propagando.

Podpirajmo Sedmo Vojno Posojilo Zmage
tarčo je našel primerno tudi načrt predložen po federalni vladi, glede življenskih dodatkov družinam socijal-ne zaščite itd. Sklicuje se na Quebec provincijo, katera ne doprinaša sorazmerno svoj delež v tekoči vojni in vsled tega nasprotuje vza-konitvi načrta socijalne zaščite."
To ni izreden slučaj za torijevce, povdarja delavski voditelj. Ne smemo pozabiti, ko so nemške fašistične sile prodirale v Sovjetsko U-nijo, torijevci so molčali kakor grob. Nobene obtožbe in so se celo izdajali za čampi-jone "totalne vojne". Toda sedaj, ko se je kolo zgodovine zasukalo v drugačno smer, namreč ljudsko enotnost Zedinjenih narodov, torijevci ne samo v Ontario, ne samo v Kanadi, tembolj Združenih državah, Angliji in drugod, dvignili so krik na različne načine z namenom da razedinijo ljudstvo,, zasedajo oblast in povrnejo gospodarske in socijalne probleme v predvojno dobo, brezdelja, relifnih miloščin in bede. Tak je namen torijevske politične mašine.
Svoj namen z vso skrbnostjo ovijajo v plašč "rdečega strašila" in že omenjenimi obtožbami. Resnica pa, da 22 točk svojega programa v zadnjih volitvah, niso dotaknjene in obstoja nujna potreba, da se opozicija ze-dini in če ni drugače prevzame vlado v svoje roke. To je potrebno tembolj, da zagotovimo zmago in tudi so-cijalni progres ljudstva in dežele po skončani vojni,, zaključil je delavski voditelj svoj pomemben govor.
4afcwi /st<uu£>
. V
V ** HAk6~o\
ViSTOCKHOLM
F I N L A N D
TURKU ^
'ms/m
SONDA TJI/nhSMTM'-
VIIPURI
leNINGRAD
Dajee^f
S®
PSKOV tOSTROV
% 4-
t* p
MINDAU\ ITUKUMi*
MEMBi
A v

M
rvjENA •
w POLOTSK,
O/
/
/aSčHi-*^ 7
fON/GSBER<jjALYfU.
i? r ^ • V (t-
^ i
/
/b/NSK
fV/TEBSK •(6RSHA
S3F
MOG/LEt/t
._^j?«?."*-^ -± \ s +
-s£
BOBPidtSK %?!
Vv*Vfr
Z/l/M '"'V
LUCK /
EMBBRG^k \
T/URNOPOL • l
imUu '
Ki EV
VIN NIT S A
CZECHO Slovit/ -V—
trna nccTf-eu£3» r-	KBx433«iHr	-<i
Sovjetsko-nemška bojna črta dne 18 oktobra.
99
EDINOST
99
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
0 razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
Kegistered in the Registry Office for the Oity «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Parnik - parnik - parnik pride
Z marljivim delom, zbiranjem obleke, obutev ter razne druge potrebščine,, izseljenci jugoslovanskega porekla pričakujejo dneva, da pride parnik v luko, da se ga naloži z njihovimi prispevki namenjeni nujnim potrebam hrabrim in junaškim bojevnikom in bojevnicam Narodne-osvobodilne armade'ter ljudstva v splošnem v Jugoslaviji.
Iz večjih in manjših naselbin po zatrdilu poročil v teku je precej živa in vneta kampanja. Naselbine napovedujejo druga drugi tekmo, za sto in sto ton moke, sto in sto parov čevljev, odeje, obleke, igle, nit ter mnogo raznih drugih raznoterosti. Skoraj v vsaki naselbini je spladišče, kjer se popravlja, lika in čisti že ponošeno obleko, ter čedno pripravlja zaboje za odpošiljatev v glavno spladišče v Montreal, namreč na pragu luke,, kamor pride parnik, kateri bo vse to odpeljal čez morje v Jugoslavijo. In morda ta pošiljka prispe v Jugoslavijo pred koncem tega leta.
Kakšno veselje — kakšna radost bo zavladala ne samo med vztrajnimi bojevniki, katere občuduje cel svet in kateri so v tej vojni z svojim junaštvom postali menda ena od najbolj prizorne povesti v tej vojni, ampak tudi med ljudstvom, mladino in deco!
Tisoči malčkov bodo venomer ponavljali, parnik — parnik — parnik pridet Naši bratje in sestre iz Kanade in Amerike, nam pošiljajo razna darila. Pošiljajo nam obleko, obutev, čevlje, milo, moko in stotero drugih reči,, ki jih potrebujemo. Stokrat vam bodo zahvaljeno dragi bratje in sestre, kateri ste pred leti zapustili domovino,, toda niste nas pozabili v najtežji uri naših bolečin, trl-jenja, muk in stradanja.
Take misli bodo spreletavale stotere od najstarejših do najmlajših meščanov in vaščanov v Jugoslaviji. In sledila bodo pisma, zahvala in hvaležnost od znanih in nepoznanih na naslov organizacij, društev ter drugim posameznikom.
Parnik za gotovo pride. In ravno zato je treba podvzeti zdaj vse kar zmoremo,, da ga naložimo in odpošljemo v Jugoslavijo.
Priloži svoj dar rojak in rojakinja — zdaj — da bo tudi Tvoje ime v seznamu darovalcev svojemu narodu!
Vzoren primer naših vojakov ono stran oceana
PISMO PILOT ČASTNIKA MARKO FERDERBER IZ BOURLAMAQUE
Sin, dobro znanega rojaka Marko Ferderber, je napisal pismo svojemu očetu, katero je bilo priobčeno v lokalnem časopisu "The Star", na naslovni strani pod naslovom : "Bourlamaque Boy Helps Capture 15 Ger-mans". Pismo se glasi:
• Dragi oče:
"Prav dosti zanimivih do-, godkov se je dogodilo odkar sem vam pisal zadnje pismo. Medtemi nekoliko odkar sem v tej deželi, kateri mi ostanejo v spominu. Med prvotnimi dne 14 julija, ko smo se izkrcali na obrežju in ko sem se vdeležil prazniške svečanosti francoskega narodnega praznika, namreč spominski "Dan Bastilije", v zelo razkošnem stanovanju, prvikrat v notranjosti v francoski hiši, kjer so ljudje ostali še pri življenju v mestu Caen. Izvrstno nam so postregli z šampanjcem in neko vrsto vina. To so bili prvi francoski meščani z kateremi smo se srečali. V njihovi družbi sta bila kot goosta tudi odvetnik in župnik, katera sta lastnika nekoliko trgovin v mestu, toda sedaj v ruševinah, najbrž od naših bombnikov, dva dni prej predno smo zavzeli mesto. Dva dni smo se tukaj zadržali v družbi postrežljivih domačinov, predno smo odšli naprej.
Zatem je drugi dan, dne 14 avgusta, kateri mi enako ostane v spominu. Ne morem Vam povedati, kaj vse se je zgodilo ta dan. Vsekakor večji in nepozabni dogodek je dne 15 avgusta, ko je kapitan Stevens, drugi poveljnik naše čete odločil, da greva na poizvedovalno službo. Zaslediti sva hotela nemško zbirališče. Bila sva prav blizu gozda in precej z grmičjem zaraščenim kraiem, dotično jutro. Tam je bila sovražna stroinica odkier je tudi prihajal strelni ogenj, toda naši pe-hotniki za nama, so kaj kmalu počistili to gnezdo,
vsaj tako so nam rekli. Podala sva se naprej proti bolj sumljive točke, našla pa nisva ničesar. V tem trenutku kapitan je bil le nekoliko jardov pred mejoj, zato sem urnih korakov stekel da ga dohitkn. Prišla sva na odprtino in srečala "Cunucks", kateri so naju povedali, da je gozd oočiš-čen. Podala sva se nazaj naokrog dotičnega pložaja, ko naenkrat zapazim gibanje. Z opreznostjo sva šla skozi gozd proti manjšega hribčka, ter zapazimo 13 Hitlerjevih "Super man". Stali so v polkrogu okrog častnika, kateri je gledal na zemljepisno karto. Neopaženo sva prišla kapitan in jaz z puško in brzostrelko bližje. Dva strela sta bila sprožena in krogle so zabrenčale nad njihovimi glavami. V primerni razdalji z pripravnimi puškami smo stali skoraj oči v oči in z močnim glasom zakričala: "Up, up, up," (roke gor). Počasi so začeli dvigati roke. Častnik, narednik—vodnik, bolj neredno, a vendar tudi on je dvignil roke. Zvrstila sva jih v vrsto in jih pognala skozi gozd mimo naših pehotni-kov, kateri so prej trdili, da je gozd očiščen, ter jih izročili naši komandi.
Trinajst nemških "nadljudi". Nato sva se podala bolj globoko v gozd in zajela še dva, katera sta se krivala in imela namero po noči preiti skozi obroč. Tako sva kapitan in jaz vjela 15 Nemcev, poleg tega njihove avtomatične puške in težko Strojnico.
To je bil res dober dan!
Jaz sem prav dobro in tudi zdrav, ter upam, da to pi-
(Nadaljevanje in konec)
Ker Italija ni držala obljub katere je položila na usta svojih najvišjih zastop-kov, po anekciji Julijske Krajine, svojim novim slovanskim podložnikom,, so ti Južni Slovani izgubili vsako vero v obljube, pa naj prihajajo od katerekoli strani.
Med Italijo in tem neusmiljeno preganjanim slovanskim prebivalstvom stojijo sence, v hrbet streljanih narodnih mučenikov, ki onemogočajo mir med dvema nacijama dokler Italija ne odstopi nazaj na svoj naci-jonalni teritorij.
Predpogoj za trajni mir je, da se med dvema državama potegne poštena meja, ki bo odgovarjala naravnim in narodnostnim prilikam, kakor tudi gospodarskim interesom prebivalstva, a kar je važnejše kot vse drugo — tudi večine prebivalstva. Tem zahtevam odgovarja samo mejna črta,, ki gre odi najsevernejše točke Jadranskega morja, tam kjer se shaja Balkanski polotok z Apeninskim, ter tekoč dalje na sever pušča Jugoslaviji Soče, brez Furlanske nižine. Narava je tu pašno oddelila dva naroda enega od druze-ga kot malokje. .Vzdolž cele vzhodne meje Italije, od Karniških Alp pa do morja, furlanski element, ta verna predstraža Italije drži vse nižine do samih podnožij gora,, medtem ko so hriboviti kraji nestanjenj s Slovenci. Na vzhod od te naravne, a obenem jezikovne meje, se na^ hajajo kakor je splošno znano, samo posamezne, osamljene grupe prebivalstva italijanskega jezika. Tako ne obstoje niti eno italijansko mesto na poti od Gorice do Trsta,, niti med Trstom in Reko, niti na progi med Trstom in Puljem.
Ko se italijanskim jezikovnim otokom na južnoslovan-skem nacionalnem ozemlju osigura pravico rabe njihovega jezika v javni upravi in v šoli, ki je po zakonih nove Jugoslavije priznano vsem manjšinskim skupinam, — bodo vsi drugi interesi italijanske manjšine v Jugoslaviji našli popolnejše zadovoljenje v sestavu države južnoslovanske nego v državni zvezi z Italijo.
Za istrska mesteca z italijanskim prebivalstvom se vsi v tem strinjajo, da so jim gospodarski interesi nerazd-ružljivo zvezani z njihovim slovenskim zaledjem. Ako se oni, kot tudi sam Salvemini navaja, ne morejo ločiti od svoje slovanske okolice, bodo vsekakor doumeli da je bolj pošteno, da tudi oni pridejo v Jugoslajijo kot del nerazdeljive Istre, v kateri je južnoslovansko prebivalstvo številično dvakrat močnejše od italijanskega, — a da ne naglašamo kako se iz tega južnoslovanskega živl-ja stalno izpopolnjujejo demografske praznine, ki v do-tičnih mestih nastajajo.
Enako je nerazdružljiva in stoletna vez mesta Gorice z dolino srednje in gornje Soče, z dolino Vipave in z Goriškim Krasom. Ti slovenski okraji tvorijo skupno z mestom zgodovinsko pokrajino znano pod imenom Goriške grofije, medtem kot ima nižava ob dolnji Soči. v ^kateri živi furlanska veja italijanskega naroda, imenovana Gradiška, svoje središče v mestecu istega imena (k,i se po slovensko imenuje Gradišče). Goriška pokrajine je eden od nacionalno najhomogenejših krajev. V nji ni niti ene italijanske naselbine, vse so razen mesta Gorice popolnoma slovenske. Tudi v sami Gorici se poleg italijanščine govori tudi slovenščina in to v zelo močnem razmerij u. Po službeni avstrijski statistiki je v Gorici leta 1910 bilo skoraj 50% občanov slovenskega jezika, a slovenske krvi sigurno tudi več, kar pričajo rodbinska imena s slovenskimi končnicami. V celi Goriški grofiji,, skupaj z mestom Gorico, je štelo Slovencev desetkrat večje od števila Italijanov. Ako se Gorica, kot se vsi strinjajo, ne more oddeli-ti od svojega okolišča, tedaj
vsi razlogi govorijo zato da ona mora pripasti Sloveniji, odnosno Jugoslaviji. Gorica je od pamtiveka tudi bila Slovenska, kar kaže samo njeno slovensko ime, ki po pomenu odgovarja italijanski besedi "colle". Od tega starega slovenskega imena je nastalo italijansko ime Gorizia,, ki v italijanščini ničesar ne pomeni, kakor tudi druga tuja imena, katera so Francozi, Angleži in Nemci v svojih jezikih skovali za to mesto (Goritz, odnosno Gortz).
Od vseh spornih obmejnih vprašanj med nami in Italijani, je največje, brez dvoma, vprašanje Trsta (stare rimske kolonije v Ilirski zemlji,, s čudnim imenom Ter-geste, ki tako živo spominja na slovansko "tržišče"). To veliko mesto z znatno večino meščanov italijanskega jezika Jugoslavija ne prisvaja na račun nacionalne pravice. Čeprav je Trst od povsod okrožen samo s slovenskim živ-ljem, je pretežno italijanski karakter mesta nepobiten. Jugoslavija se nikakor ne more o tem prepirati. To ne zahtevajo nje interesi, ker je nam Trst, poleg vse italijanske govorice; usmerjen na najtesnejše sodelovanje z Jugoslavijo. Razen jezika in kulture, ki sta mu skupna z Italijo, Trst v vsakem oziru spada k južnoslovanski strani Jadrana,, kolikor po svoji zemljepisni legi in po prometnih zvezah z zaledjem, toliko po pomorsko-tr-govskih tradicijah ki so vzklile iz njegovega položaja, in po vseh ekonomskih interesih, ki so mu skupni z Jugoslavijo. Razen vsega tega ga pa delno za Južne Slovane veže tudi krvno sorodstvo,
ker kot se more citati v Me-yer-jevi enciklopediji iz onega časa, so z prebivalstvo Trsta koncem XIX stoletja tvo-rjli po večini meščani z Južnoslovanskega izvora, ki so govorili italijanščino.
Trst je naravni morski izhod za severno in zahodno Jugoslavijo, kot tudi za celo Podonavje,, s katerim se more zvezati zopet samo skozi Jugoslavijo. Italija je bila. z aneksijo Trsta za trenutek zadovoljila italijanske narodne občutke v mestu, ali je hitro prišlo razočaranje nad italijansko upravo. Glavni je vzrok temu nezadovoljstvu bilo ekonomsko padanje mesta pod Italijo. Jugoslavija bo mestu prinesla nov trgovski vzpon. Ali obenem se bo ona tudi varovala, da ne bi izzvala nezadovoljstva Trža-čanov na drugi črti. Tržaški Italijani se morajo v svojem avtonomnem mestu, pod suverenostjo Jugoslavije občutiti nacionalni tako zadovoljni in osigurani, kot da živijo v lastni neodvisni državi. Ko bo po tem jugoslovanskem načrtu Trstu zajamčeno, da more samostojno voditi svoje mestne posle-ter da ohrani svoj narodnostni in kulturni karakter katerega mu daje večina njegovih meščanov, a da bo po drugi strani zopet postal glavna morska luka na poti med Srednjo Evropo in Vzhodom, z primernim vplivom mesta na upravo pristana,, je težko zasnovati drugo kombinacijo v kateri bi Trst mogel najti u-godnejše pogoje za svojo bodočnost, bodisi na gospodarskem ali pa prosvetnem polju.
Mestna avtonomija mora biti prav tako vrnjena tudi
Vzorni primer rojaka v Kapuskasingu
smo dobi tudi vas vse skupaj v najboljšem zdravju." Ljubeči vas vse!
Mark Ferderber.
Glavno tajništvo Zveze je prejelo pismo od rojaka F. R. Gergovič iz Kapuska-sing, Ont., z katerim naznanja sledeče:
Dragi sobrat Lavrič: "Ker se še nisem oglasil odkar sem prejel 5 nabiralnih pol, Vam moram reči, da kampanja za pomoč Jugoslaviji je v polnem teku. Zbrali smo že povrh $500.00 in še zbiramo naprej.
Včeraj na mitingu smo določili, da se začne kampanjo prihodnjih deset dni za nabiranje obleke in obutev. V tem oziru Vas prosim malo pojasnila,, da se obleko, kar jo bomo nabrali pošlje Vam v Toronto kar je manj kot 100 funtov ali se sme poslati kar direktno v Montreal ?
Poskrbel bom, da kar se bo nabralo da bo vse po predpisih čisto in prav zapakirano, ter poslano kamor boste svetovali. Kar se tiče denarja to bom Vam poslal, namreč ko mi bodo vse listine in denar izročeno. Nade jem se da to bo kje do konca tega meseca. Upam da bomo nabrali lepo vsoto.
Tudi hočem pojasnila glede imen darovalcev ali jih priobčite v Edinosti. In to naprimer, kdo je koliko daroval denarno in drugače ? Ako bi bili darovalci samo Jugoslovani, tega bi se ne zahtevalo, so pa darovalci tudi naši bratje Ukrajinci in zato po mojem mneniu je treba tozadevno potrdilo potom tiska.
Torej je še eno vprašanje,, naprimer: "Če je eden izven jugoslovanske narodnosti in podpiše $100.00 prispevek, ali mu se pošlje zahvalno pismo in je sprejet za častnega člana tega gibanja ?"
Zgoraj omenjeno pismo na vzorni način izraža globoko zavest naših rojakov zlic temu, da je v Kapuska-sing po zatrdilu rojaka Gergovič, komaj par Slovencev, toda če primerjamo njegovo podvzetje v dotični naselbini in z pomočjo sobratskih izseljencev Ukrajincev že na doseženem uspehu, ne samo da je hvalevredno, tembolj nam služi za primer kako je treba delati.
Živeli nam taki rojaki in rojakinje!
Ker so mogoče s 1 i č n a vprašanja tudi v drugih manjših naselbinah,, tem potom odgovarjamo glede ravnanja v gotovih slučajih.
Za zaboje, ki so izpod 100 funtov teže, se zahteva naplačilo za prevoz potom železnice, dočim zaboj preko 100 funtov teže, se pošljejo lahko brezplačno direktno na naslov skladišča v Montreal. Prav primerno je vsled tega, da v takem slučaju se pošlje take zaboje v bližjo večjo naselbino, kot naprimer iz Kapuskasing v Timmins ali Kirkland Lake,, kjer bobo zaboje popolnili z potrebno težo za nadaljno odpošiljatev na določeno mesto.
Drugo: V kolikor se tiče imen prispevateljev ne glede na narodnost, je priporočljivo, da se vse to spiše na poseben seznan iz dotič-ne naselbine in odpošlje glavnemu odboru kanadskih južnoslo vaških izseljencev, kateri zbira seznan tudi zaradi spominske knjige, ter zaporedoma v posebnem iz-tisu priobčuje v našem tisku. To delo vsekakor na prvem mestu uradno spada glavnemu odboru, toda naš tisk, kot naprimer Edinosti,, je na ustrežbo glede priob-čitve.
Tretje: Vsak kdor prispeva 50 dolarjev in več, ne glede na narodnost, politično ali versko pripadnost, postane z tem počastni član Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Poleg potrdila dobi častni certifikat z sliko maršala Tita in uradnim pečatom ter podpisi glavnih uradnikov tega oodbora.
Nobena denarna vsota pa ni prezrta. Vsak cent, dolar, deset, dvajset dolarjev itd., je hvalevredna in sprejemljiva. Nikomur se ne narekuje. ti boš dal toliko in oni zopet toliko. Vsak njij da po svoji možnosti, namreč svobodoljubni določbi. Kajti celotna kampanja za pomoč Jugoslaviji, je zasnovana na podlagi dobrovolj-nih prispevkov.
Glavno tajništvo Zveze se zahvaljuje rojaku Gergovič, na njegovem vzornem delu za pomoč narodom Jugoslavije, ter obenem naproša, da nam oprosti,, ker smo se poslužili niegovega pisma, oziroma njegovih vprašanj za odgovor na ta način.
Reki. Svobodna Jugoslavija ne bo sledila na Reki fašisti-nih metod D'Annunzie in Mussolinija, a ne smejo se ponoviti niti napake iz 1918 leta, ko so neki kratkovidni hrvaški nacionalisti mislili, da se najboljše služi interesom Hrvatske in Jugoslavije če se ukinja mestne uprave. Novi Jugoslaviji, ki se temelji na demokratičnih temeljih, ne more nasprotovati mestna samouprava Reke, niti še širša avtonomija nego jo je Reka imela pod O-gersko. V nji more italijanščina zadržati oni prostor katerega mo želi dati večina reških meščanov. To isto velja za šole na Reki,, ki bodo, že po zakonih Jugoslavije, italijanske .za italijanske otroke kot bodo hrvaške za hrvaške otroke. Jugoslaviji ni do tega, da raznaroduje Rečane, marveč ona želi imeti zadovoljne meščane v mestu, ki je že iz gospodarskih razlogov njej enako potrebno, kot je Reki nujna Jugoslavija. Z vzpostavitvijo mestne avtonomije, z neovirano rabo italijanskega jezika in z obnovitvijo trgovine iz-mrle pod gospostvom Italije, bo potrebi Reke in zahtevam vseh rečanov mnogo bolj zadovoljeno,, kot pa, da se tu v srcu hrvaškega Pri-morja vstvari nov Danzig, o katerem sanja grof Sforza. Če bi v razpravljanju teera resnega predmeta šala bila umestna, mogli bi odgovoriti g. Sforzi, ki vabi Ligo narodov v Reško luko. da bi ženevi bil krajši skok do Mon-tecarla, kjer bi se mogla mirno zasidrati.,, daleč od balkanskega osjega gnezda.
G. Sforza, kot tudi g. Salvemini, sta se spomnila tudi mikroskopične italijanske manjšine v Dalmaciji izven mesta Zadra, katere število po Rapalaniji ni nikoli preseglo 2.000 oseb. čas je da se v Italiji ve, da je, ko je prebivalcem Dalmacije, po pogodbi v Rapalu bila dana pravica, da morejo optirati za Italijo, a da ne morajo zapustiti Dalmacijo, od 750, 00 Dalmatincev, samo par tisoč zaprosilo za italijansko podaništvo. Grof Sforza, a sigurno niti g. Salvemini, ne vesta kako je ta izredno privilegirana manjšinska grupa vrnila Jugoslaviji za vse privilegije katere je v njej vži-vala. Oni so ves čas italijanske okupacije Dalmacije (1941—1943) vršili tako strašna in odurna početja nad svojimi jugoslovanskimi someščani v Splitu, šibeniku,, Koršuli, Visu in drugih mestih Dalmacije, da se po kapitulaciji Italije niso upali ostati v deželi, ampak so skupno s fašističnimi rablji ušli, da bi se izmuznili kazni. Ali kjerkoli se oni skrivali, do-
V 0SHAWI VSTANOVILI ODSEK ZVEIE
TORONTO — Glavno tajništvo Zveze Kanadskih Slovencev, je obveščeno po rojaku Joe Sheryak in Joe Petric, člana glavnega odbora, da so rojaki v Oshawi zadnjo nedeljo vstanovili odsek Zveze.
To vest smo prejeli z radostjo in obenem je naša iskrena želja tem potom izročiti rodoljubne čestitke članom in uradnikom novo vsta-novljenega odseka Zveze v Oshawi. Kajti z tem je ojačano celotno steblo našega gibanja, ter zagotovitev večjega uspeha v narodno-kulturni in protifašistični aktivnosti, posebno na polju za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini, za njihovo dejansko osvoboditev in enakopravnost.
Izvoljen je začasni odbor, čigar člani so:
Predsednik, Louis Cham-
pa
Tajnik, Valentin Ručigaj
Blagajnik, Rudolf Cham-pa.
Naprej za močno Zvezo Kanadskih Slovencev! r Frank Lavrič, gl. tajnik.
segla jih bo neizbežna pravda zmagoslavnih. Združenih narodov. Ti dalmatinski fašisti so naredili težko krivico tudi sami Italiji. Oni nosijo največji del odgovornosti ^a mržnjo do Slovanov zasejano med nepodučenimi italijanskimi masami,, kot tudi za zahrbtni napad Italije na Jugoslavijo, kateremu je z njihovo lažno propagando bil pripravljen teren.
To kot tudi vse drugo kar se je med eno in drugo svetovno vojno in za časa te vojne dogajalo med Italijo in Jugoslavijo, je ostalo neznano gg. Sforzi in Salveminiju, ki sta se pred četrt stoletja odmaknila od pozorišča dogodkov in še vedno živita v preteklosti. Zato ona dva, pri vsem svojem političnem izkustvu, nista v stanu da najdeta pravično rešitev v vprašanju razmejitve, od katere je veliko odvisna bodoča u-soda obeh držav.
Prikaz pravega stanja stvari,, katerega smo se trudili tu objektivno izložiti, bi moral prepričati razumne italijanske rodoljube, ki imajo v sebi čut za pravico, da bi zo-petna aneksija t.zv. Julijske Benečije Italiji bila proti volje večine domačega prebivalstva in da bi ona v gospodarskem oziru težko oškodovala Slovane in Italijane te pokrajine, a največ ravno oni dve veliki mesti (Trst in Reko) radi katerih bi se hotelo odtrgati od domovine in dejati pod Italijo množico od več stotisoč Južnih Slovanov,
Stanje, ki bi vsled tega nastopilo, bi onemogočilo tvorbo prijateljskega razmerja med dvema sasednima državama,, na katero je Jugoslavija pripravljena čim Italija poravna, kolikor je to mogoče, ogromne škode katere je v tej vjni zadala Jugoslaviji.
Mi ne vidimo drugega načina, da bi se osigural iskren in trajen mir med Jugoslavijo in Italijo, kot da se narodno pomešan kraj, ki tvori eno geografsko in gospodarsko enoto, a v katerem so Slo vani v večini, prizedinik Jugoslaviji,, s popolnim jamstvom jezikovnih pravic italijanske manjšine.
Sreča bo za Italijo in za Jugoslavijo, če bo to razumela osvobojena Italija, ki, prerajajoč, se v duhu Mazzi-nija in Garibaldija mora svojemu narodu vrniti* dober glas potemnjen s fašističnim barbarstvom in da mu za dolgo dobo osigura mir.
Tej novi Italiji je demokratska Jugoslavija pripravljena stisniti prijateljsko roko, ter jo, parafrazirajoč barda italijanskega osvobojenja, pozdraviti iz besedami :
"Ripassate I'Isonzo„ e tor-neremo fratelli!"
("Vrnite se čez Sočo, in zopet bomo bratje!")
Dr. Josip Smodlaka.
Bernard Pares zavrnil neresnična pore
Smatrali smo za potrebno tak odgovor posebno glede ravnanja manjšim in oddaljenim naselbinam.
Toronto — Sir Bernard
Pares,, vseučiliščni profesor, kateri točasno v tukajšni U-niverzi poučuje zgodovinski razvoj Sovjetske Unije, kakor tudi ruski jezik, je odločno zavrnil neresnično trditev poročevalcev, češ da je na predavanju med drugim dejal, da odobrava pripojitev Lwo\va Sovjetski Nniji. Vse kar sem omenil v zvezi z tem vprašanjem je to, da je mesto Lwow po svoji legi bolj na strani ob Curzon črti Sovjetske Unije„ kakor pa Poljske, kar je daleč od trditve za pripojitev.
V tukajšni Univerzi so šolski tečaji za poučevanje ruskega jezika, kulture in znanosti. Medtem pa so tudi javna predavanja. Sir Bernard Pares je zadnjega tedna predaval v tukajšni War-city Areni v navzočnosti številnih vdeležencev. Na zelo poljuden način je pojasnjeval razvoj gospodarstva Sovjetske Unije v primeru z bivšo carsko Rusijo, ter pri tem naglasil potrebo sodelovanja z Sovjetsko Unijo za trajen mir, napredek in pro-gres Zedinjenih narodov. .
Prijatelji! Slovenci!
Slovenski narod v stari domovini umira od lakote, pomanjkanja zdravil,, obleke in strehe!
Lahko bi mu bilo bolje, ako bi brezpogojno sprejel tiste drobtinice, ki bi mu jih, s pomočjo domačih izdajalcev delil nemški krvnik; ako bi sprejel tiste odpadke, ki jih preobjeta nemška drhal briše s preobložene mize. .Toda prodati bi moral svojo dušo, svojo slovensko narodno zavednost in pred celim svetom zanikati svoje junaške sinove in hčere, ki se že nad tri leta borijo z,a resnično svobodo, za avtonomno Slovenijo v okviru demokratične, federativne jugoslovanske države, še nadalje bi moral igrati vlogo hlapca jerneja in zatajiti svojo pravico do narodnega življenja in kulturne neodvisnosti, odpovedati se pravice sam odi ločevati o svoji slovenski u-sodi in odpovedati se imena
SLOVENSKI NAROD
Slovanska narava našemu narodu kaj takega ne dopušča. Preponosen je, da bi v urah bližajočega odrešenja plazil se po kolenih pred svojim najhujšim sovražnikom in uničevalcem — pred oholim Germanom. — Tri-najststo let že trpi ta narod pod kruto tujčevo peto ; tri-najststo let krvavi in umira, razbit in raztrgan na nešteto kosov. Bil je preorjaški, da bi ga sovrag zbil na tla na mah. Zato so ga njegovi valpeti zvezali v nečloveške verige suženjstva in mu od telesa ščipali kosšek za koščkom. V teh stoletjih krvav-ljenja so ga poniževali in orjaka skrčili v pritlikovca. Velikan Krpan je postal le majhen delček svoje prejšne veličilie.
Toda umetne nakane, ki so izkoriščale njegovo telo, njegovo kri, kosti in meso,, NISO UBILE NJEGOVEGA DUHA. Sanjal je in upal v svojem trpljenju . . . upal in hrepenel po tistem VELIKEM DNEVU, ko se bodo razsule njegove mučne okove, ko bo zasijalo zlato soln-oe svetle svobode. ...
Tisti dan je prišel. . . Kako je trombe glas krasan, kako močan!
Kaj pa mi v Ameriki, ki ne trpimo ne gladu ne šeje-ki nas ne pretresava ne veter ne mraz? Mi, ki živimo v zemeljskih nebesih,, ,a se tega tako nehvaležno ne zavedamo.....Naše mize so
preobložene z naravnimi do-
brotami, naši žepi žvonklja-jo z prisluženim denarjem, katerega premnogokrat trosimo za malenkosti, z,a kratek čas, Vozimo se z avtomobili, ker nam naš življen-ski standard tako dovoljuje. . . Premnogi živimo brez cilja tja v en dan, od danes do jutri, ker smo se proobje-dli vseh dobrot,, s katerimi nas obsipava bogata Amerika. . . . Tudi naših trpinov doma se včasih spomnimo, saj čitamo o njih v listih, sedeči udobno v mehkih blazinah. . . . Spomnemo se jih, ker so nas Slovence prestavili celemu svetu, da smo Slovani res narod vreden posnemanja. . . Svetu so nas predstavili, kajti sami smo se sramovali svoje narodnosti. Koliko nas je bilo, ki smo Amerikancem brez sramu povedali, da smo Slovenci? Danes se prav po petelinsko postavljamo: Glejte,, ljudje božji! Tisti herojski Jugoslovani so naši bratje. Mi smo tudi Jugoslovani, Slovenci !
Razno iz Pori Arthurja
m *
Toda imamo li pravico do tega ponašanja? Ali je naša vest res čista? Ali nas prav nič ne peče ?
ČAS JE PRIŠEL, da pokažemo svoj ponos s tem, da takoj ustavimo tisto krvav-ljenje, ki ugaša luč življenja našim junakom, našim ženam in sirotam. . . Rane je treba povezati, moči je treba vrniti telesu, da popolnoma okreva in se odpomore. Treba mu je zdravil in močinos-
nega leka.....obleči in
obuti ga je treba. . . Ležišča potrebuje,, da se odpočije, in strehe nad glavo, da ne bo izpostavljen vremenskim e-lementpm. . . Zdrave hrane potrebuje — takoj! še danes potrebuje — takoj! še danes ! Jutri zna biti prepozno.
Prijatelji! V kratkem vas obiščejo naši zastopniki od SANSa, delavci in delavke, ki se zavedajo velikanske potrebe naših ljudi v stari domovini in so pripravljeni žrtvovati svoj čas, da mu pomagajo. Obiskali vas bodo s prošnjo, da storite svojo narodno dolžnost, DA PRISPEVATE ČIM NAJVEČ V GOTOVINI. Z nabranim denarjem bodo potem nakupljene najnujnejše potrebščine in odposlane v stari kraj. Ladje so že na poti v Ameriko. Napolniti jih moramo takoj!
Na vaša sočutna srca apeliramo, da se odzovete temu pozivu in prošnji ter da prispevate kar največ mogoče.
Gornja slika predstavlja skupino rodoljubov iz Wind sorja z sliko maršala Tita v povorki na "Labor Day".
Titovi prijatelji, pomočni ki v Windsoru
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET
uradniki, gl. odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: Louis Adamič, Milford, N. J. častna podpredsednica: Marie Prislend, 1034 Dillmgham Avenue, Sheboygan, Wis.	. , ,
častni član: Dr. F J. Kern, 6233 St, Cla.r Ave., Cleveland
3, Ohio.
ČLANI EKSEKUTIVE: Predsednik: Etbin Kristan, 23 Beachtree St Grand Ha-ven,Mich. 1. podpredsednik: Janko N. Rogelj, 6208 Scha-
dede Ave., Cleveland 3, Ohio.	__
2. Podpredsednik: Fred A. Vider, 2657 So Lawndale
Ave., Chicago 23, Illinois. Tajnik: Mirko G. Kuhel, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. Blagajnik: Vincent Cainkar, 2657 So. Lawndale Ave.,
Chicago 23, 111.	, , » D
Zapisnikar: Jacob Zupan, 1400 So. Lombard Ave., Ber-
wyn, 111. Člani:
Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111. Anton Krapenc, 1636 W. 21st Pl., Chicago 8, 111. Leopold Kushlan, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Albina Novak, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Frank Zaitz, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
NADZORNI ODBOR: Louis Zeleznikar, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet,
Josie Žakrajsek, 7603 Cornellia Ave,, Cleveland 3, Ohio. Joseph Zavertnik, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J,
ŠIRŠI ODBOR:
Louis Arko, 1222 Wooster Rd., W., Barberton, Ohio. Anton Debevc, 1930 So. I5th St., Sheboygan, Wis. Joseph F. Dum, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Thereza Gerzel. 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. Anton Horzen, Rolte No. 4, princeton, III. Anthony Jersin, 4676 Wachington St., Denver, Colo. Rev. Math Kebe, 223—57th St., Pitsburgh 1, Pa. Frank Klune, 604—3rtJ Sd., N. W., Chisholm, Minn. Helena Kusar, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. Katharine Krainz, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. John Kvartich, 411 Station St., Bridgeville, Pa. John Pollock, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. Ludvik Mutz, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. Antonette Simcich, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. Theresa Speck, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. Valentine Stroj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. John M. Stonich, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. Nndrew Vidrich, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. Anton Zbasnik, A.F.U. Bldg., Ely, Minn.
Delavska Napredna Stranka v Windsoru ima svoj klub z imenom "TITO". Od 7 klubova LPP v Windsoru je klub "Tito" dobil da napravi 3000 dol. na pikniku, kod svojo kvoto za fond Delavski Napredni Stranki. Kakor že večkrat so tudi ta dan Titovi prijatelji in Južni Slovani največ doprinesli za fond LPP, Angela šimac je bila imenovana "Lepotica Piknika" ona je sama in s klubskim članom zbrala 876^ dol. Večkrat je bila tudi v Detroitu pri znancih in prijateljih kjer je dobila čez sto amerikanskih dolarjev na svojo nabiralno polo.
Tudi pri prodajanju vstopnic za LPP piknik so bili Titovi prijatelji in pomočniki na prvem mestu, tako da so dobili 1057 dol. čistega dobička z,a fond Delavski Napredni Stranki.
Na Delavski Dan, Labor Day so zmiraj velike parade v Windsoru. Posebno se je letos odlikovala vrsta Južnih Slovanov v paradi. Najštevilnejši in v najlepšem redu so korakali Titovi prijatelji za jugoslovenskom zastavom z rdečo zvezdo v sredini. Z globokim prepričanjem da je to naša nova zastava, nova zvezda dani-ca, zvezda nove svobode, partizanska zvezda, so korakali skupaj Slovenci, Hrvati in Srbi, Črnogorci m
Macedonci.
Svečani pogled, pozornost vsih gledalcev in vdelezen-cev v paradi je bila Titova slika šest čevljev visoka. Resni obrazi, odločni m zmi-rni koraki, pripravljenost za požrtvovanje in pomoč, pripravljenost za zmago, partizanska disciplina m red je navdušeno spremljal vse Južne Slovane v paradi za Titovom slikom. <v .
že od mestne hise, iz velikih postopjih v glavnih ulicah, pa po celem potu clo parka se je slišalo ploskanje in odobravanje že pri pi^em prikazu Titove slike Tito, Tito, se je klicalo od vseh strani, potem pa še vec ploskanja vrstam, pravim m ne-vstrašenim prijateljem li-tota, prijateljem nove dobe in nove svobode.
Enakomerni koraki, ravne vrste, močne in velike postave so delale lep pogled m najlepši vzgled drugim narodom, da pri nas Južnih Slovanih res vlada trdna odločnost in zaupanje v li-tovo in njegovo Narodno O-svobodilno Armado.
V takih slučajih se za vsako vzornost deli priznanje pa tudi svečani spomin, najboljšem ooddelku v paradi. Letos na Labor Dav so to zaslužili Titovi prijatelji in pomočniki, od odbora za parado in svečanost so dobili prvo priznanje in najlepšo trofejo za spomin in darilo za svojo vzornost in držanje v vrstah te svečanosti.
Spominski dan v Windso-ru je bil tudi javni shod, svečanost in proslava združenja Rdeče in Narodno Osvobodilne Armade v Jugoslaviji. Na proslavi in sve-
čanosti je bilo več govornikov, vsi so omenjali naše domače izdajalce v starem kraju, vsi so priporočali še večjo slogo, še več in več požrtvovanja in pomoči trpečem narodu. Brzojavni pozdravi so poslani, maršalu Titu, Stalinu, generalu Maldnovskem, Churchillu, in premieru Kingu v Kanadi.
Na javnem shodu dne 15 oktobra, sklican od odbora za pomoč Jugoslaviji se je zbralo čez 100 ton moke za naš narod v Jugoslaviji. Slovenci so darovali, J. Kobetič 1 tono moke, J. Miketič 1 tono moke, L. Ostanek 1 tono moke, J. Simonič i tono moke, M. Ferderber 1 tono moke in N. Gabrijan 1 tono moke.
. Darovali so neki tudi po 20-30 dol. za otročje obleke, eden je obljubil 10 parov novih čevljev, eden je daroval za 10 novih vrhnih' oblek za delo. Več njih za zdravila, farmarji so pa obljubili po pol tone čebule, krompirja in drugih pridelkov.
Za vso to pomoč je Jugoslovanska ladja že na potu, da prevzame naloži in odpelje našim lačnim in trpečim bratom in sestram v Jugoslaviji. čez 30 prostovoljcev se je zapisalo na tem shodu za delo in iskanje še več pomoči od našega in drugih narodov v Windsoru in okolici.
Brat daj, sestra pomagaj, hočeš nečeš* dolžnost Te kliče. Te veže, da olajšaš trpljenje, svojim najbližjim, sestram in bratom, junakom nove Jugoslavije.
Dne 5 novembra bo redna
seja ZKS v Windsoru. Prijatelji in znanci, posebno pa članovi so vabljeni da se zagotovo vdeleže te seje, kjer bo na dnevnem redu, poročilo iz Konvencije, pomoč za Jugoslavijo in več drugih važnih zadev.
Redna seja se začne ob 10 dopoldne pri br. J. Simo-niču na 915 Albert Rd.
Vsi dobro došli.
Louis Zdravje.
Nacisti mobilizirajo od 16 do 60 let moške in žene
London — Po daljšem presledku se je zopet oglasil nemški kaprol Hitler,, ter v svoji proklamaciji napovedal naslednje: "Kakor v letu 1939 tako tudi v letu 1944, sami se borimo proti sovražniku. Pred nami so velike naloge, toda zmagali bomo ako naprežemo vse svoje sile."
Himler glavni poveljnik nacističnih sil, je med drugim v svojem govoru le ponovil znano napoved premiera Churchilla leta 1940. ko je po kapitulaciji Francije dejal: "Borili se bodemo na kopališčih, gričih in gorah* za vsako hišo in posest, pa tudi čez ocean v Kanadi, toda ne bodemo se poda4i". Enako se je poslužil nemški gestapovski načelnik v napovedi mobilizacije moških in ženskih od 16 do 60 let starosti s znano proti-židov-sko gonjo. Hitler je izdal tkz. ukrep za formiranje "ljudske armade".
Moskovski radio komentira na podlagi nacistične mobilizacije in pravi: "Ni-kakšni Hitlerjevi "partizani" ne bodo zavarovali tretjega Rajha, kakor tudi tudi preprečili bojne črte v Centralni Nemčiji jutri. Taka armada sestavljena od vojnih pohabljencev, brez rok„ noge z enim očesom, mestnimi in deželnimi usluženci itd., po svojem številu ne predstavlja nobene sile. Pogin fašističnih morilcev je na pragu. In nikdo jih ne bo rešil."
Formiranje tkz. nacističnih "partizanov" je namenoma tudi proti tujezem-skim delavcem,, namreč proti njihovega upora v gotovih slučajih in pa proti sabotaži v tovarnah, rudnikih itd.
Kako imenitno se suka
kolo zgodovine in je doseglo stopnjo, da so najbolj vroči nacistični sadisti pozabili na napoved nemškega "nadčloveka", kateri da zavlada svetom. Toda ogromno število onih, ki so v slepoti in ideološki pijanosti drveli po Evropi z to napovedjo,, se nahaja v grobovih. Pred preostalimi tudi ni druge izbire, ali pomagati vničiti z koreninami vred kar predstavlja fašistično tiranijo, ali pa poginiti pod sramotnim znamenjem podivjanosti nemškega fašiz-
Port Arthur — Dne 21
sept. bili smo deležni lepega koncerta, vprizorjen po Z -druženem Odboru za pomoč Narodom .Jugoslavije. O koncertu samem moram reči, da je bil zelo bogat na programu in igralci so izpolnili svoje naloge majstr-sko v presenečenje vdele-žencev, katerih je bilo nabito polna dvorana. Posebno veliko odobravanje so prejeli slovenski pevci, po čigar zaslugi je bil program olepšan z slovensko pesmijo.
Ni moj namen tu opisava-ti kakšne točke so se vpri-zarjale na odru. Koncert je bil vprizorjen v svrho pomoči narodom Jugoslavije in Osvobodilni armadi pod vodstvom slavnega maršala Tito. In ob tej priložnosti sta izjavila tajnik in blagajnik zgoraj omenjenega odbora, kaj vse se je odse-daj doprineslo v te dobrodelne namene iz Port Arthurja. Ravno v tem času bili smo zaposleni z zbiranjem ob(leke in tudi teh darovalcev so se čitala imena in koliko komadov obleke je daroval. Tudi ta objava je pokazala lep uspeh. Namreč čuli smo imena nekih žensk, katere so prinesle po 100 in več komadov.
Razumljivo je, da se je obleka doprinašala tudi še po tej izjavi. Koliko je vseh teh darovalcev, to bo že objavljeno. Razveseljivo je le dejstvo, da število tistih! je malhno, ki še do danes ne slišijo klica: "Poomagaj brat, pomagaj sestra!" Toda upajmo, da se bo tudi tem omehčalo srce.
Vojna še ni končana in pomoč je še vedno bolj potrebna. Lep zgled so pokazali v tem slučaju delavci,, ki se nahajajo izven mesta po večini gozdarji. Ker ne morejo darovati obleke, poslali so v gotovi vsoti po zmožnosti od 5 do 50 dolarjev z naročilom, naj se kupi kar se predvidi, da je najbolj potrebno.
Tudi trgovci, kjer se kupovala obleka in kjer se je omenilo zakaj se gre, so bili popustljivi pri ceni in tudi sami darovali nekaj v to svrho. Kot naprimer glavni trgovec z čevlji, daroval je 12 parov ženske obutve. Saj danes vsak tujezemec se di-vi herojstvu našega naroda. Na isti način pokažali so bratsko solidarnost Čeho-S1 o vaški rodoljubi v tem me stu„ namreč prinesli vsoto $350.00 z željo, da se s tem pomaga Osvobodilni fronti pod vodstvom maršala Tito.
Vse to nam daja vzgled, da imamo boljše ugodnosti
za zbiranje pomoči našemu narodu, kot si sami predstavljamo. Le korakov in nekoliko truda je treba.
Kot nam poročajo že iz mnogih naselbin, tako je tudi pri nas ustanovljen ženski krožek, število članic bo menda že kakih 40, kar se jim mora priznati za njihov trud in delo pri čiščenju in krpanju oboleke,, tako da je šla vsa-obleka lepo urejena v zaboje. Le to bi Ijilo želeti, da same kaj o tem poročajo. Za verjeti je, da imajo prav dosti za poročati in bi taka poročila bila tudi zanimiva.
Kako krvavo potrebuje pomoči narod v stari domovini, nam svedočijo pisma, katera so počela prihajati vedno pogosteje. Lahko se pa nadejamo, da bomo deležni pisem kaj kmalu bolj redno in tedaj šele bomo zvedeli podrobnejše o strahotah in bedi, ki so jo tam preživeli skozi krvavo in neizprosno - vojno. Torej vedite vsi, ki karujete in pomagate ublažiti gorje temu trpečemu narodu, ta narod vam bo hvaležen za vedno in vi pa niste občutno prizadeti na tem.
Prav ginljivo je videti ob-lekce za male otroke, katere se prinašajo lepe in snažne. Kako vesel je bode otrok, ko je postal sirota brez matere in očeta, ter ostal na milost dobrih ljudi, kako srečen se bo počutil, ko bo prejel darilo od neznanega dobrotnika.
Občitljiva pisma je sprejel iz stare domovine Leo Levstek, oziroma iz Bari, Italija od svojega sina in drugo od sinahe. Upam da bo to pismo omenjeni dal ponatisniti v Edinosti, (Pri-občeno pismo od sina z dne 13 okt., Ured.), kar je tudi važno za vse tamkajšne o-količane. Posebno važno pa za tiste,, ki še danes ne verjamejo o krutosti nazi-faši-zma.
Družina F. Poje, dvakrat je že brzojavno obveščena od militarnih oblasti, da se njih sin Frank Poje nahaja ranjen v bolnica. Zdaj se pa končno fant sam javlja iz Francije ter pove, da ga je bilo dobro oplazilo po hrbtu od šrapnele, toda da je že boljši.
Precej časa se je nahajal v tukajšni bolnišnici z zlomljeno nogo Frank Levstek. Pred kratkim je zapustil bolnico,, ne z dvema nego z štirimi nogami, namreč z bergljami.
želimo mu, da bi kaj skoraj zopet samo svoje dve rabil.
Ed. Troha.
Nemaramo osvetnega veselja, ampak kazen zločincev
ma.
Moskva — Ilija Erem-burgh v svojem članku, ki je izšel v časopisu Rdeče Armade, "Rdeča Zvezda" med drugem pravi: "Veselje za osveto je tuje tako
VABILO NA VEcERINKO
Krožek rodoljubnih Slovenk priredi večerinko v soboto dne 21 oktobra v dvorani 386 Ontario St. Priče-tek ob 8 uri zvečer.
Ker je to prva prireditev našega krožka in obenem za pomoč našim bratom in sestram v starem kraju, vljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate in Srbe, da se vdeleže ter z tem pomagajo k večjemu uspehu.
Za plesa željne bo igrala harmonika, bo pa tudi druge zabave za vse. Zato pridite za gotovo, da se skupaj zabavimo in prispevamo vsaj delno svoj delež za tako plemenito svrho.
Odbor:
POJASNILO UREDNIŠTVA LISTA
VABILONA SEJO
Neodvisno pevsko društvo "Zvon" vabi na sejo, katera se vrši v soboto dne 21 oktobra ob 7 uri zvečer pri našem bratu Rudetu Zupan-u 180 Seaton St.
Posebno se prosi vse stare pevce, ker imamo zelo
Uredništvo Edinosti naznanja,, da prihodnja izdaja izide 8 strani radi preobloženega gradiva, posebno dveh konvenčnih zapisnikov in sicer Vzajemne Podporne Zveze Bled in Zveze Kanadskih Slovencev, vključujoč dve strani s gradivom Združenega Odbora južno-slovanskih Kanadčanov.
Naš namen je bil izdati list na 8 strani že pred tem radi zapisnikov, toda to ni bilo mogoče vsled nezadostne delovne moči v tiskarni in pa radi izrednih tiskovin Združenega Odbora, katere so v tem oziru imele prednost radi tekoče kampanje, za pomoč narodu v starem kraju.
Prihodnja izdaja izide kakor je omenjeno na 8 strani in bo z tem ustreženo resni potrebi glede priobčit-Uredništvo Edinosti.
važne stvari za rešiti in dogovoriti se o njih. Naproša se tudi druge Slovence in Slovenke, da se vdeleže.
Odbor:
za njeva,, kakor tudi sovjetsko ljudstvo."
V svojem članku odgovarja na pismo, ki ga je dobil od Lady Gibb iz Anglije, v katerem ga "kritizira radi zagovaranja doktrin os^ete.
Eremburgh pravi, Rdeča Armada gre za zločinci in si ne prizadeva moriti žene in otroke. Ona je že prešla preko nemških vasi v Tran-slvaniji, toda ne pobija civilnega prebivalstva.
Osveto veselja, katero mi pripisuje Lady Gibb, je nekaj tujega za mene in ljudstvo Sovjetske Unije. Mi smo videli družine onih, kateri so metali ruske otroke v vodnjake in napadali ruska dekleta. Vojaki Rdeče Armade se niso osvečevali. Oni hočejo pobiti morilce in ne otrok morilcev. Mi se ne bomo nikdar ponižali na stopnjo nemškega divljaštva v tej vojni, katerega očitnost priča na milijonih ljudskih žrtev banditizma in strahovlade.
Mi hočemo rešiti svet pred despotizmom. Mi bomo kaznovali kriminalce, za njihove zloočine. Mi hočemo, da njihovi pomagači delajo, da ne bodo mogli pripravljati priprave za v-ničitev Bombay-a in Chicago. Naj sadijo krompir in čuvajo prašiče. Oni morajo pomagati prenoviti Kijev in M,arseilles.
NAJLEPŠI SPOMENIK PARTIZANSKIM HEROJEM
Maurice Hindus, znani a-meriški pisatelj po rodu Rus, kateri se že dalj časa nahaja v Sovjetski Uniji,, je opisal junaški življenjepis o partizanski edinici znani 'Batya", namreč Ignjatovi družini, stanujoči v Krasno-darju, prestolici Kuban pro-vincije, precej znani po junaških činih Kozakov, članek se glasi:
V Moskvi sem slišal mnogo o Ignjatovi družini iz Krasnodarja, prestolici avtonomne Kuban pokrajine, znani po junaških činih Kozakov, Pred vojno oče je bil predsednik višje šole,, mati zdravnica, dva starejša sina inžinirja, mlajši pa je ravnokar pohajal višjo šolo.
Ko je izbruhnila vojna, starejši sin, takoj se je prostovoljno javil v armado, še danes se bori. Med časom ostala družina pristopila je v eno najbolj znanih partizanskih edinic, katere je bil oče poveljnik, mati zdravnica, srednji sin poveljnik štaba in najmlajši,, šofer, ostrostrelec, lovec, zidar in poizvedovalec.
Edinica si je nadela ime "Batya", po katerem je bil znan tudi njen poveljnik, višješolski predsednik. Drama o njeni drznosti, njenem zmagoslavlju in tragediji, posebno Ignjatove družine, tvori eno največje razodetje živih epizod v tej vojni — vojn. Ko sem pred nedavnim potoval v Kuban,, sem se oglasil pri Ignjato-vih, ter se zadržal to večer v njihovi družbi.
Pjoter Karpovitch, kakor navadno domačini pravijo šolskemu predsedniku, je 50 let star. Izgled mu je starejši, a ponašanje mlajše, žilav in čuječ, plemenitim ponašanjem, hvaležnim nasmehom in skoraj dečkovo ognjevitostjo v pogovoru. Videl sem ga, govoril z njim,, poslušal in opazoval njegovo odločnost na zunaj in znotraj in nihče bi ne mogel pomisliti, da je kdaj koli nosil puško čez ramo, ubil kogar koli in naposled poveljeval zarotniški partizanski skupini, čigar povest je vsled svojih junaških dejanj postala famozna po celi Sovjetski Uniji.
Jelena Ivanovna, njegova soproga, bledolična, pripravna ženska z črnimi odprtimi očmi. Niti njena leta in tudi ne težka družinska tragedija, nista povzročila osi-velosti njenih močnih črno-svetlih las ali pa zarez na njenem obrazu. Dve leti mlajša od svojega moža, dasi pa ne izgleda tako čuječa in celo bi rekel vdana kot on. Govori z tihim in skoraj nekim posredovalnim govorom pri izrekanju besed.
Sedeli smo na zaprti verandi Ignjatove hiše v Kras-nodarju. Topel veter je vlekel in se sčasoma zagnal z vso silo ob drevje, ki je senčilo verando. Čriček je venomer pel svojo večerno pesem. Kaj navadna večer, jasno in čisto nebo, večerni mrčes je obletoval električne žarnice na cestnih drogovih. Na nebu je sjala polna luna in nad zemljo je pritiskal močan zrak, kot navadno Kozaki pravijo, močan vonj cvetočih rož,, zrelega sadja — večer za razvedrilo,, tovarištvo in zatopitev v pozabnost na žalost in tragedijo. Vzlic temu povest, ki sem jo slišal od višje šolskega predsednika, ter vzlic njenega heroizma, drznosti in zmagoslavlju, je ena najbolj prizornih, kar sem jih napisal od začetka te voine.
V letu 1941, Nemci so zavzeli Rostov, prelaz do Krasnodarja in Kuban rajona. Zvedoč to novico,, šolski predsednik je dejal svoji soprogi: "Nastopil je čas, da vzamemo svoje puške."
Jelena Ivanovna, ni odgovorila ničesar. Vedel je kaj to pomeni. Saj sta za časa cesarskega režima,, oba pripadala podtalnemu gibanju v starem Petrogradu. Ko je bil izgnan preko Urala na druero stran Nevva reke, je sledila za njim. Ko je revolucija prepregla Rusijo in civilna vojna jela pustošiti zemljo, sta bila skupaj v eni partizanski edinici. Po revoluciji, sta se preselila v Krasnodar. Ona je bila zdravnica, on pa prvi inžinir in potem tudi učitelj. Sedaj je zopet se zvrnila nova katastrofa nad deželo in se približavala vedno bližje
priljubljenega Kubana,, kateri v celi svoji povesti ni poznal krutosti tujih vpad nikov. Nista marala iskati zavetja tja daleč v Sibiriji ali srednji Aziji, rajši sta se oba podala v borbo proti fašističnim vničevalcem.
Istega dne pozno zVečer je prišel starejši sin in naznanil, da so on in drugi in-žinirji formirali partizansko edinico ter enoglasno izvolili šolskega predsednika za njenega poveljnika. Brez kakšnega obotavljanja Pje-tor Karpovitch, je sprejel poveljniško mesto. Takoj nato Jelena Ivanovna pravi: "Tudi jaz grem z edinico, kot njena zdravnica."
Ko je bil Rostov že v drugič zavzet po Nemcih, novo formirana partizanska edinica, vključno cela Ignjato-va družina, se je podala na pot 40 milj daleč od Krasnodarja v gore. V celi Rusiji ji ni bilo primera. Njeni člani so bili po večini uni-verzni graduiranci, znanst-venjaki. inžinirji in kemisti. Nekateri rojeni v Kubanu, drugi so se pa priselili iz drugih krajev v solnčno in gnojno pokrajino, značilno scenerijo kozaške domovine. Nadeli so si sami za sebe nalogo, daleč dosegljivo v stratežkih momentih namreč sprečiti Nemcem možnost za pošiljanje ojačitve v Novorossisk. Ako to mesto, važno pristanišče na črnem morju zasedejo Nemci, tedaj si bodo prizadevali potegniti Turško v vojno na njihovi strani,, potem nastopati proti Iranu, Iraku in Indiji,, ter na ta način spojiti se z japonskimi silami. Ne smete pa pozabiti, je pritrdil Ignjatov, nemška ambicioznost za nadvlado sveta, je obenem ko-ordinirana z kampajo v Afriki. Za ono dobo Rommelove sile so potiskale Britance proti Alek-sandriji.
Zelo kompetentna edinica
Okrog 50 članov edinice, po večini znanstvenjaki, navajeni resno in preračunano misliti z natančnostjo, energično nastopati, so začeli takoj v začetku neizgubljajoč niti minute časa, proučevati situacijo in se pripravljati premagovati najbolj kritične težkoče. Učili so se kro-hotati kakor prešiči, regati kot žabe,, tuliti kot volkovi, žvržgoleti kot ptice, kokoda-kati kakor kokoši, hihetati kot sova, mukati kot krava itd. Ko bodo na pozivedo-valni službi, vse to jim bo služilo za medsebojni pogovor z glasom živali in ptic, ter odvrniti opreznost sovražnika. Naučili so se živeti, delati in govoriti brez da bi zvrnili kakšno koli sumnjO na samih sebe. Posebno pripravni preobleči se in ponašati se sključenega starca ali starico,, ter na ta način mnogokrat preiti skozi nemško stražo v mesto ali vas. (Nadaljevanje prihodnjič)
Pojdite vsak na svoj dom In ponavljajte šolske naloge
Toronto — Zadnjič, ko sem bil navzoč redni seji tu-kajšnega odseka Zveze Kanadskih Slovencev,, spreleta-vale so me neke čudne misli. Pravim čudne! Ne zato, da sem bil navzoč seji, kjer ni bilo nič pametnega,, kjer je bilo prerekanje in prepir, kjer ni vredno, da bi bil človek navzoči in kjer se ne dela in ne govori za dobrobit naroda, tembolj ravno nasprotno.
Slišal sem dostikrat bolj v privatnem pogovoru, kajti vsaj nekaterim je veste privatni pogovor in šepetanje daleč bolj všeč,, kakor pa javno zborovanje, seje in drugi sestanki, da Zveza Kanadskih Slovencev ni organizacija članstva, tembolj voditeljev, kateri pa ne delajo zastonj. Denar, ki se nabere za članarino ali drugače, gre njim v žep in zato se potegujejo pri tej stvari, ker se jim noče trdo delati.
Tak pogovor in posebno prepričljivo šepetanje doseže deloma svoj cilj pri onem delu naših ljudi, kateri se ne pečajo z posvetnimi stvarmi in tudi pri onih, kateri so vsled svoje ozkosrčnosti se zaljubili v samega sebe s prezirom na vse drugo, če tudi je to v organizacijskih ali pa narodnih zadevah.
Rekel sem, da so me obdajale čudne misli spričo dejstva, da kot navadni delavec, si najdem mesto tam,_ kjer se zagovarjajo narodni in z tem tudi delavski interesi. In če je pri komur koli bolj vpoštevan delavec, je torej med ogromno večino Slovencev. S zelo redko izjemo tu in t a m slabega' ponašanja za časa stavke, demokracijah in tako dalje, da so slovenski delavci vedno in povsod radi in s zavestjo podpirali delavske in pravične zahteve. V mnoero slučajih celo predniačili. Ta izborni primer in razumevanje, vsekakor nadvladuje kakšno koli trditev, da bi bili sebičneži in nemarni radi ozkosrčne peščice, katera postaje sama sebi že precej narodna.
Zatorej kot navadni delavec, nikakor ne morem ločiti svojih interesov od narodnih. Kako naj bom drugačen od sodelavcev v tovarni kjer delam? Ali naj preziram soseda zato, da je njegovo stanovanje morda bolj čedno na zunaj in znotraj ? Ali naj bom nasproten narodnemu gibanju zato, da nisem član glavnega odbora, glavni tajnik, predsednik, blagajnik, urednik lista itd.? Ali naj radi tega obrekujem voditelje in posamezne uradnike?
Spominjam se iz mladih let, zaprav šolske dobe, številnih sodnijskih procesov. Vsak četrtek, je bil dan za tožbe. Cela vrsta ljudi, se je zbrala v čekalnici. In ko ni zadostovala za sporne stra-
nke, so se vrstili tudi po mo-stovžu. Sodiščni uradnik, kateri je pozival zdaj eno in zdaj drugo sporno stranko, je postajal čedalj bolj nervozen. Sodnik se je pa drl v sodiščni dvorani,, da ga je bilo slišati skoraj po vsih drugih uradnih sobah. Na tihoma se je slišala pripomba: "Ja — danes so pa jezni g. sodnik". Bog ve, ali dobimo zadoščenje ?
"Kakšno zadoščenje pa iščeš ti , . . nesramnica, se je oglasila nasprotna stranka ?"
"Kdo jaz? jaz nesramnica .. . počakaj zato boš odgovarjala. Ali ste slišali, kaj mi pravi ta prokleta coprn-ca?"
In tako ste si nasprotni stranki, kupičili druga drugi razna taka imena in psovke še predno ste bili poklicani
na sodnijsko obravnavo, radi že itak na kupe naloženih takih besed v obtožnicah.
Prišli ste na vrsto. Sodnik je poklical obe nasprotni stranki. Začel se je sodnijski proces. Sodnik je prebral obtožnici, katere ste vsebovali vse polno čudnih in izmišljenih besed,, ter se naposled obrnil 'k zapisnikarju z besedami :
"Gospod tajnik, prosim da ne zapišete več takih spače-nih in izmišljenih besed v zapisnik. Tako so mi narekovane g. sodnik,, je odvrnil zapisnikar."
Sodnik se je prijel z obema rokama za glavo in zardel. Po nekem naključju se je premagoval, da ni vpričo zapodil ducat prič na obeh straneh in sporni stranki iz sodiščne dvorane.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Junaška obramba Sevastopola
Slovenska Nar. Pot. Jednota darovala 500.00 dol.
(Nadaljevanje in prve str.) pravlja. Slična poročila prihajajo iz drugih manjših in večjih naselbin in se radi prostora moramo o-mejiti na obširnejšo razlago.
SLOVENSKA NARODNA
PODPORNA JEDNOTA
POSLALA 500 DOL.
Glavni Odbor Slovenske Narodne Podporne Jedno-te, največje slovenske podporne ustanove v Združenih državah, je poslal $500 iz kanadskega fonda Svetu Kanadskih Juž. Slovanov v pomoč nabaviti potrebnih reči za stari kraj, zdaj ob priliki da se jih pošlje potom parnika.
IMENA DAROVALCEV POŠLJEMO V JUGOSLAVIJO
Imena vsih prejšnih in tudi onih, kateri bodo svoje prispevke priložili do konca tg. m., bodo tiskana v posebnem seznamu v ob-liku knjige, katero vred z drugimi potrebščinami pošljemo v Jugoslavijo na razgled, kaj smo storili in nameravamo narediti za njihovo pomoč.
Vsled tega je potrebno, da so imena prispevate-Ijev dostavljena glavnemu odboru čimprej, da bi ne bil kdorkoli prizadet.
DRUGE VESTI
Radi zaporednih pošiljk na naslov skladišča v Mon-trealu, potrebno je name-
ZARAVA ZA POMOČ
Detroit — Po dolgem času se zopet oglašam v Edinosti z par vrsticami in z a-pelom.
Ker vojna gre h koncu, naše obljube niso pa še vres-ničene in so še veliko vprašanje ali jih bomo izpolnili. Seveda dali smo obljube pred raznimi Kongresi, naredili smo pa malo posebno mi v Ameriki.
Čas je prišel, da se lahko pošlje parnik za prevažanje. Kot je naznanjeno parnik je že na potu in resna potreba je, natovoriti ga s zdravili, obleko, obutvijo in tudi hrano. Sto in sto takih stvari lahko damo brez da bi bil kdo vsled tega občutno prizadet ali pa trpel pomanjkanje.
Bratje! Zima se bliža oziroma je že tu. Narod v stari domovini, krvavi in je tudi lačen. Potrebuje obleke,, obutev, odeje, potrebuje hrane. Kdo mu naj pomaga a-ko ne mi! Saj smo vendar njihovi bratje in sestre, mnogo nas je, ki imamo še starše in ožje sorodnike ako so živi.
Dajmo — pomagajmo jim! Dosti so pretrpeli, toda
niso se pa podali pod peto sovražnika in domačih izdajalcev. Rajši so prijeli za orožje in se junaško postavili v bran svoje očetnjave, za svobodo in pravice. Sledimo tudi mi tukaj ta vzorni primer o katerem govori cel svet in ga poveličuje, vsaj z tem, da natovorimo parnik z raznimi potrebščinami in ga pošljemo v Jugoslavijo.
V ta namen slovenska društva na zapadni strani Detroita. prirede zabavo in to v nedeljo dne 29 oktobra ob 2 uri popoldne v Slovenskem Delavskem Domu 437 South Livernois.
Imeli bomo vsega obilo za jesti in piti, pa tudi dobro godbo.
Torej Vas vabimo »Wind-sorčani in tudi drugih naselbin, da nas obiščete na ta dan, ker vam garantiramo dosti zabave. Celotni dobiček je namenjen za partizane in narodne bojevnike, ter narod v starem kraju v splošnem.
Na svidenje na zabavi dne 29 oktobra.
Pozdrav vsem prijateljem in čitateljem Edinosti.
Frank Modic.
VARILO NA ZARAVO
ženski krožek Jugoslovanskih Demokratskih žena, priredi Shower Party dne 25 oktobra ob 8 uri zvečer v prostorih na vogalu 1100 Richmond in Cadillac St. Windsor.
Vabijo se vsi Slovenci, Hrvati, Srbi, moški in ženske, da nas ob tej priliki o-biščejo. Obenem pa naprošamo vse, da po možnosti z seboj prinesejo tudi manjše potrebščine,, kot so napri-mer: Milo, igle, nit, brivno orodje itd. Vse take reči zbiramo sedaj, da jih odpošljemo našim borcem in bo-riteljicam v stari kraj. Najboljša prilika zato je, zabava kakor je omenjeno, kjer se zberemo vsi skupaj in med potjo za par centov kupimo takih reči,, katere bodo prav dobro prišle v starem kraju. Ravno tako čisti dobiček zabave je namenjen za to plemenito svrho.
Rezervirajmo ta dan v znamenju sloge in bratstva, ter naše požrtvovalnosti napram onim, kateri prelivajo svojo kri ne samo za svojo, temveč tudi našo svobodo.
Naprošajo se pa oni. kateri bi iz katerega koli vzroka ne mogli zdeležiti se zgoraj omenjene zabave in so pripravni darovati omenjene reči za stari kraj, naj to prinesejo na dom rojakinje K. Crnek, 1379 Rossini Blvd.
Za dobro postrežbo, zabavo in ples, jamči.
Odbor:
stiti osebo, ravno tako v zvezi nabav in drugih poslov, Izvršni Odbor je odločil, da to dolžnost sprejme Walter Grbič, član Izvršnega Odbora in obenem glavni tajnik Zveze Kanadskih Srbov. Grbič ostane na tem mestu dokler ne pride parnik in dokler ne bo natovorjen in odposlan v Jugoslavijo.
POPRAVEK
Točni naslov našega skladišča v Montrealu je: 312 St. Paul St. West Montreal, Quebec.
Obveščeni smo iz Mon-treala, da nekatere naselbine narede prevelike in prtežke zaboje, kateri se pri preložitvi z lahka poškodujejo in vsled tega jih je treba prenarediti. Zato se obračamo z prošnjo na vse odbore in organizacije, da bodo previdni pri zlaganju zabojev, katerih teža bi ne smela presegati 200 funtov, kakor smo že prej naznanili. Tudi pri naslovu ali shipping bills je treba nasloviti ime lokalnega Odbora in ne privatne osebe.
Gosp. konzul Cabrič nas je obvestil, da so nekatere organizacije izrazile željo, da nabavijo po-posebne zaboje in žele informacije, kam naj se jih pošlje dokler pride parnik. V takem slučaju do-tični naj urede vse potrebno pri kompaniji ali trgovini kjer so kupili stvari, da jih zadrže do prihoda parnika in ob tej priliki odpošaljejo naravnost v luko v Montreal.
VPRAŠANJE TRANSPOR-TACIJE
Kakor smo že poročali, dobili smo brezplačen prevoz za zbrano obleko in druge potrebščine po Železnici CPR in CN., ter zadnje dni tudi TNO za prevoz iz Timminsa, Shu-macher, So, Porcupine, Kirkland Lake itd. raznih drugih večjih in manjših mest v deželi. Brezplačen prevoz je le za pošiljke od 100 in več funti. Za manjše zaboje se mora plačati. Zato je priporočljivo, da manjše naselbine pošljejo svoje zaboje recimo v bližnjo večjo naselbino in se tako izognejo večjim stroškom.
S. Miošič, gl. tajnik.
Fort Erie — Mrs Archie Maclonald je bila dokaj presenečena, ko ji je zdravnik povedal, da je mati treh sinov, kateri so ob rojstvu tehtali komaj 3 in pol funta teže vsak, toda normalni. Njena radovednost pa je temvečja, kdaj jih bo lahko objela v svojem naročju, ker za zdaj se nahaja pod zdravniško obskrbo v tukajšni bilnišnici.
Oče trojčkov je pri vojakih in kakor naznanjajo vojaške oblasti, bo dobil dopust kakor hitro bo dovoljeno jih odati v skrbo njihnim
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky
____( Prevedel J. Smrke )
T^^l0ŽiVŠlbla?°P0d Pokalno taco šivalnega stroja, ta £d£ {? ° a ? šivanka J'e Padala notri in v m,-S " -v JtZVe?a skuPaJ blago v srajco. Tri ure je minilo šivilja Kravčak, je že izpolnila dnevno kvoto
do Staht°ovfk7juJdfno?'Ca?" je ^ vpn,Wa SV°J'° kvoto'?1"6 d0br°!' ' ' je 0dg0V0rila- Sem že napravila svojo
''ZačnTmTnad°dbru^i". * ^ ^	in doda:
" Jaz bom ... le dajmo", je prišel odgovor.
Je *az™nil in Jih opomnil za malco. Počasi se je obrat zavstavil.
Na kon.cu dn(;va' so Driiatelice primeriale zapisnike no t^r^^^T -V nameT- da nosrledaio svoio dnev' S,™'	1^na:edllfl 393 odstotkov kvote. J„-
dina 332 odstotkov. Te številke so kazale ljubezen do svoje domovine, njihovo skrb za naše može in fantje na
s	ie bil	pa tndi ena ni zamrla
f7^ ?6ne ^riotko. <*el«Te vsaki dan naknadne dve „n obrambni front. *ene so W,]e ocjomne zvezme zeotovlienejra bW kateri so bili Tgeni na tovorne avtomobile in takoj poslani na boino
Skozi steno zlenlieneea les*, kateri ie delil nmo 7« obleke od delavnice za črevHe. ie prihajalo tol-cenie cevliarsk^ kladiv. Delavci sediio tam na kloM , ] kopiti v nnho^hrokah. Med n«mi ie mnojro žensk v
fzvodnS	St°tme Par°V 5evHev- To J'e dnevna nro-
Spalnice so v snodniem zakonu. Teh ie več b*jii Snalmre za moške, snalnice za ženske, sobe za družic
deas7kamTne ena 0d druge z ^ePUenim lesom, namreč
"Jaz stantaiem na ulici obrtne *veze" "Tn b? ni mednarodnem bnlevardu". se večkrat delavci poeo varjab med seboj n podzemskih zakopih	P
Je prnetno vstopiti v družinsko odelienie Pnstelie so leno postlane in na sredi sobe ie mala mizica. Mno«n
EL le T™Rl° p!re7?.7:ofire iz SV01'ih ustnih Stanovi.
Stene so okincane z slikami in fotografijami. Samo težM
zeS zakon ' SP°m™' da to ni stavba ampak P^" Tam ie tudi kuhinjska tovarna, postaja rdečega Kri-
?troskl VItci, šola. Gledališče premičnih slik knjižnica, citalna soba in igralnica
«VQlaSt£PrCe I0?1'? P0.d ,velikanskimi oboki, osto™* i1 teh s^™lcah- mornarji, vojaki in prebival-c.mesta hodijo vsaki dan. Pridejo v podzemsko gledališče, pogledati naj nove iši film, novice vojne v slikah
Ko je kazanie filma dovršeno na poti ven se Seva-stopoljcani ustavijo pri uradnih poročilih sevastopoliske Ironte, katero je nabito pred gledališčem. Z veseliem vzamejo na znanje, da v enem samem dnevu je bilo uni-cenih tri sovražne baterije, pri vhodih trnjave., ter da letalci črnomorske flote, so zbili šest letal v zračnih boiih nad Sevastopolom, ter uničili več bombarderjev na sovražnem letališču. Kmalu zatem zvoni zvonec, za drugo ka-zanje.
Podzemski otročji vrtec. Očetje otrok, so na fronti. . Ma-tere delajo za fronto. Otroci so dobro hranjeni in veseli
V	jedilni sobi sedeči na njih stolčkih pri malih mizicah otroci jedo kako okusno jedilo.
^ ...Tu.ka-i je mnogo otročjih knjig in igrač,, Manjši najrajši rišejo, Šura, stara šest let, sedeča pri mali mizici in resno izdeluje tank iz ilovice. Zraven nje Nina. tudi nekaj dela iz gline, a noče razkriti nikomur kaj da bode
V	sosednji sobi so majhne zibeljke. pokrite z snežno belimi plenicami. V eni od teh leži novorojeno dete
lo je nasa Galočka . . . Ona jVrojena tukaj pod zemljo. Njen oce je na fronti in njena mati dela".
Otroci v otročnicah,, so močni in zdravi — nova generacija Sevastopoljčanov. . .
v Zračni napadi so poškodovali mnogo od teh mestnih sol. Zraven tega je še Sevasotpol pod topniškim ognjem.
™Ylhv.otroci so popolnoma na varnem. Potrebe šolske potrebščine, so bile dobljene za podzemsko šolo. Kraj ni prostoren in tudi so dve dnine, dopoldanska in popoldanska. In celo da pogoji niso ugodni, otroci v vseh razredih dobro napredujejo. Pri nizkih mizicah sedijo oni, ki so ravnokar zaceli pohajati v šolo iz podzemeljskega otročjega vrtca. V velikih črkah oni trudapolno pišejo svoje prve besede.
, Tukaj s9 tudi Posebni tečaji za otroke v zakloniščih.
V	teh zakloniščih tudi na pobudo hišne gospodinje Rakova je, .ženske Perejo spodnjo obleko za vojake na fronti, pletejo nogavice., rokavice in šivajo stvari za toploto.
Na ducete šivalnih brigad dela v zakloniščih. Patrio-ticne zene, so pripeljale svoje šivalne stroje, ter šivajo za armado.
V	enem kotu sedi stara ženica. Dala si je očala na oči. i ako sedi tam celi dan od zgodnjega jutra do poznega večera, pleteč, gorke nogavice, rokavice in jopiče za naše fante.
In je več takih kot ona. Deset tisoč parov spodnje obleke, katero so naredile gospodinje, je bilo že poslano na fronto. Starejši otroci pomagajo materam, kadar so gotovi z domačo nalogo, deklice pomagajo pri šivanju.
V	prostih urah Sevastopoljčani gredo v knjižnico ter podzemsko čitalnico. Tukaj se ljudje vsedejo in vlečejo župana saha ali kaj podobnega. V čitalni sobi je tiho Na mizah so časopisi, knjige in revije. V določenih urah ljudje pridejo sem poslušat predavanja ali poročila
Voj ne tovarne, šole, gledališča pomičnih slik, knjižnice — vse je šlo pod zemljo — nedosegljivo za sovražnika.
. v • . ."Vse čisto", se je glasilo naznanilo. Ulice so nag-njecene z avtomobili in pešpotniki, kateri so prišli ven iz zaklonišč. Ulična železnica ropoče. Prodajalnice restavracije. brivnice niso ustavile obrat, življenje je naporno, a vendar mirno v tem junaškem mestu — glavnemu mestu Črno-morske flote.
Piškava zmaga Tretji julij, jutranje uradno poročilo Na sevastopoljskem odseku fronte, bitke se nadaljujejo po ulicah mesta.
Večerno uradno poročilo. . ,
" Po osmih mesecih junaške obrambe, naše čete so izpraznile Sevastopol."
Sovjetski Informacijski Biro.
"250 dni junaške obrambe Sevastopola, po ukazu j, glavnega poveljstva Rdeče Armade, 3 julija sovjetske čete se potegnejo iz mesta Sevastopol".
(Se nadaljuje prihodnjič)
roditeljem. Nesreča pa je v tem, da mati treh sinov ne more dobiti stanovanja in stanuje pri svojih starših.
Toda z tremi otroci dosedanje stanovanje nezadostuje, je skrbno izjavila mati trojčkov.
J
12996119