GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhala vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	.	.	K
poluletna	.	.	„	2'—
četrtletna	.	.	„	!•—
Posamezna št.	„	0'10
Št. 47.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1911.
Leto VI.
Beri in naredi.
Naš list ima dva 'glavna namena: Prvi je ta, da v njem delavci lahko povedo, kar jih teži. Ta reč je tako važna, da o nji ne potrebujemo izgubljati besedi. Naš delavec nima mnogo priložnosti, da bi razkril javnosti svoje razmere. Drugi listi imajo svoje skrbi in svoje potrebe. Če bi tudi delavec dobil v njih prostora za svoje dopise, bi to mnogo ne izdalo, ker bi se take reči izgubile med drugimi novicami in članki. Delavska beseda se pa mora .slišati ven izmed drugih, če hoče, da kaj zaleže. Zato je treba posebnega lista. Ta potreba je rodila »Našo Moč« in jo je tudi držala vkljub vsem težavam po koncu.
Tisti delavci, ki so naš list rabili za ta namen, vedo najboljše, kako velikega pomena je zanje. Seveda pa moramo priznavati, da je za tako uporabo treba izobrazbe. Delavčeva roka je trda, pisanja ni vajen; posebno tam, kjer ni nobene organizacije, ali kjer se šele začenja, je težko dobiti kakega delavca, ki bi vzel pero v roke in pisal ,za liste. Najboljše je pa vendarle, da 'prihajajo dopisi o delavskih razmerah izimed delavcev samih. Drugi ljudje, če imajo tudi vnemo in srce za delavca, se težko utope v njegovo mišljenje in čuvstvovanje. Najboljša pot, da se delavci vnamejo za pisanje, je pa zgled, ki ga imajo v listu. Kdor bere redno dopise v »Naši Mioči« s Save, Idrije, Vevč, iz tobačne tovarne, od železničarjev, dobi tudi sam korajžo in si misli: Če o d tam znajo, poizkusim še jaz. Začne in ko je enkrat. začel, ne izpusti več peresa iz rok; tudi prej okorna roka se razgiblje in delavec dobi zaupanje vase, da zna to, kar čuti in izkuša, tudi zapisati. »Naša Moč« je v tem oziru že mnogo storila. Kdor sodi, da je še premalo splošna, naj ne pozabi, kako zanemarjen je bil do nedavna naš delavski stan. Socialna demokracija ni storila za njegovo izobrazbo tako rekoč ničesar. Za socialne demokrate.'veljajo le tisti delavci kaj, ki imajo nekoliko boljše plače, in ki se pri njih lažje dobe prispevki za stranko. Delavca socialni demokratje ne vadijo, da bi sam povedal ali zapisal svoje težnje. To dela vse plačani tajnik ali urednik. Delavec je taim samo za to, da plača, posluša, bere in uboga. Pod tako komando se ne more razviti potrebna samostojna izobrazba. Delavec je
Slaba
srca.
(Dalje.)
»Poslušaj, Vasja, pripovedujem ti to, Bog mi je priča, samo tako; jaz mislim, da se samo ne da rešiti ... A kakšnih 700 rubljev? Samo tristo . . .«
»Iristo! ... A Julijan Mastakovič?
Si pozabil nanj?«
»Julijan Mastakovič! Toda bratec, to ni gotovo. To ni tako kakor 300 rubljev stalne plače, kjer ti je vsak rubelj zvest kakor pravi prijatelj. Julijan Mastalkovič’. no, vsekako, on je velik človek, jaz ga spoštujem, prav gotovo, jaz ga ljubim, ker 011 tebe ljubi jn ker te plača za tvoje delo; lahko Pa je, da te ne plača in si vzame rajši še drugega uradnika . . . To moraš sam priznati, Vasja . . . Poslušaj dalje, jaz ne govorim neumnosti; priznavam, da ni v celem etrogradu tako lepe pisave, kakor je tvoja;
N fo i	to	Prvenstvo,« — je končaval
f nf ravno brez navdušenja -, vofcoče je, da se mu kmalu ne boš več do-
tam navezan, da ponavlja to, kar mu povedo pri shodih, in kar bere v časopisih. Zato pa vidimo, da socialnodemokraški delavci, tudi tisti, kateri se štejejo za kaj več, niso nič druzega kakor puhli gramofoni, ki ponavljajo govore svojih plačanih agitatorjev in spise svojih časopisov.
Pri nas je stvar drugačna. Mi zidamo bodočnost delavskega ljudstva na njegovo samostojno izobrazbo in samosvesto delovanje, ker smo prepričani ,da se da delavska organizacija držati samo na taki 'podlagi. Komanda traja samo en čas, tem manjšo stalnost ima pa tuja, nemško-judovska komanda, ki ima v Žaklju našo socialno demokracijo. Ko pade sodrugom mrena z oči, bodo pokazali fige dunajskim komandantom, kakor so jih Čehi. Saj vidimo, kam gredo. Tisti Njeguš, ki je v zbornici streljal, je član jugoslovanske socialne demokracije, izučen po tistih naukih, kakor naši. V zbornici je videl nad 80 sodrugov, ki so se zanje potili delavci pri volitvah. Streljal je in s tem izjavil to, kar misli na tisoče njegovih tovarišev: Politika je neumnost; pri volitvah se pehati za poslance je bedasto; poslanci so brez pomena; pomagati nam more samo sila — kamen, bodalce, revolver.
Zato pa ostanemo mi pri svoji poti in zdaj prav posebno povdarjamo, kako potreben in važen je naš list, ki bo po svoji natori tem boljši, tem splošnejši, čim bolj izobraženi bodo naši delavci, in čim več jih bo' tako korajžnih, da bodo s peresom v roki branili svojo reč in kot dopisniki rabili list, ki jim je ves na razpolago. Za ta del morajo torej skrbeti v prvi vrsti naša delavska organizacija, naši delavci in delavke. Tistim, kateri so dozdaj kaj pisali, izrekamo prisrčno zahvalo, druge kličemo v naše vrste.
.Drugi glavni namen našega lista je pa poduk. Za to mora skrbeti uredništvo. Vse važne reči, ki se tičejo delavskega gibanja, se morajo pojasniti in razložiti. Kdor bere »Našo Moč«, ve, da smo v tem oziru storili, kar smo mogli. Za prihodnjost zagotavljamo, da bo to še mnogo bolje. V člankih bomo točno in jasno razložili vse, kar se pripravlja v državnem zboru za delavce važnega. Poleg člankov bomo pa v kratkih novicah povedali zanimive 'reči iz delavskega gibanja pri nas in po svetu.
Prosimo pa dvoje: Prvič to, naj vsi naši delavci in delavke podpirajo naš list, ga na-
ročajo in mu pridobivajo novih naročnikov. Nam se zdi, da bi se moral vsak naš somišljenik in prijatelj zavedati, da je to njegova sveta dolžnost. Kdor to čuti, bo storil kar more. Za druge pa vemo, da bi tudi naša najtoplejša prošnja ne izdala. Čas je resen, v prihodnjosti bo žel, 'kdor bo zdaj sejal. Brez dela in truda tudi sadov ne bo.
Drugič pa prosimo, naj se uporabljajo naši članki pri sestankih, predavanjih in shodih. Sama pisana beseda ne zadostuje; kar naglo prebereš, še ne pveide v meso in kri. Za to je treba še žive besede, razgovora. Šele po ti poti se vzgoje zavedni ljudje, ki so kos vsakemu nasprotniku.
iNovi letnik našega lista je pred durmi. Naj se ne prezro naše besede, saj list služi samo delavcem in njihovim, koristim. Poskrbimo s skupnimi močmi, da bo vsako leto boljši in da bodo tudi njegovi bralci vsako leto bolj zavedni in vneti za. blagor delavskega stanu.
Tobačno delavstvo.
Za pravice tobačnega delavstva. »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« je predložila glavnemu ravnateljstvu z ozirom na sedanjo draginjo spomenico, ki med drugim zahteva: 1. Drugi del starostne doklade, ki naj bi se izplačala šele 1. julija 1912 naj se izplača še 1. januarja 1012. 2. Krajne stopinje naj se izenačijo. 3. Pospešijo naj se dela za zgradbe delavskih hiš.
Proračun za leto 1912 in tobačno delavstvo. V proračunu za leto 1912 dobimo za regulacijo plač izkazan znesek 1,600.000 kron. Ne ozira se pa proračun ne na potrebna delavska stanovanja in ne za podaljšanja plačanih dopustov.
Zmaga krščanskega tobačnega delavstva v Nemčiji. Zveza krščanskega tobačnega delavstva v Nemčiji je izvojevala lep uspeh po daljšem boju. Sklenila se je s tvor-ničarji pogodba, po kateri se zviša takoj plača za vse smodke pod 7 markami na 618 mark, od 1. aprila 1912 pa na 12 mark.
padel, da ne bo pri njem nič več dela, kar naenkrat bo dobil drugega ... no in kaj se še vse lahko zgodi! Julijan Mastakovič lahko jutri umre, Vasja . . .«
»Čuj, Arkaša, enako lahko se podre na naju ta strop . . .«
»Gotovo, gotovo . . . toda jaz ne rečem ničesar . . .«
»Ne, ne, poslušaj me, da skončam . . . Kako bi mogel on dopustiti? . . . Ne, ne, pusti da skončam, da dovršim! Naredim mu vse točno. A on je dober, on mi je, Arkaša, on mi je dal danes petdeset srebrnih rubljev!«
»Je-li to mogoče, Vasja? Ti si toraj dobil nagrado?«
»In kakšno nagrado! Iz njegovega repa. Rekel mi je: »Prijatelj, že več mesecev nisi dobil plačila. Ako hočeš, vzemi. Zahvaljujem se ti,« je dejal, »s teboj sem zadovoljen ... Za Boga, ti ne delaš zastonj,« tako je rekel . . . Zares tako je govoril. Meni so solze napolnile oči. Gospod Bog!«
»Slišiš, Vasja in ti si prepisal one spise?«
»Ne . . . nisem jih še prepisal.«
»Vasinka! Angelj! Kaj pa si delal?«
»Čuj ,Arkadij, kaj je zato . . . vsaj imam še dva dni čas . . . bom že prepisal.«
»Kako pa, da nisi še?«
»Na, glej no! Na glej no! Tako žalostno me gledaš, da sem sc ves pretresel in da me srce boli. No, pa kaj zato? Vedno me tako plašiš. Tako vedno vpiješ name: A-a-a!! Ali pomisli vendar: kaj za to? Bom že prepisal, prav gotovo, da bom.«
»Če pa ne, kaj potem?« — je vprašal Arkadij in vstal. »On te je nagradil. In ti se ženiš! . . . E j, ej, ej!«
»Nič ni zato, nič ni zato,« je glasno odvrnil Smukov. »Takoj bom zaičel, še ta trenutek. Nič zato!«
»Kako si mogel zanemariti to, Vasja?«
»Ah, Arkaša! Sem li mogel sedeti pri miru? Sem bil zato? Komaj, da sem sedel v pisarni; nikakor nisem moglel ugnati srca . . . Oli, oh! Toda sedaj bom presedel celo noč in jutri in pojutranjem zopet, pa bom vse prepisal!«
Okno v svet.
POLITIČNA KRONIKA.
Socialna demokracija, ta največja izdajalka delavskih koristi, vedno foolj kaže svoj hinavski obraz. Danes je socialni demokraciji korist delavstva zadnja skrb, glavno 'pa ji je boj proti krščanstvu. To so pokazali socialni demoikrati ob državnozborskih volitvah, pokazali so to te dni ob občinskih volitvah na Viču, pokazali ob državnozborski voiitvi v Dusseldorfu in ob občinskih volitvah v Belgiji, kjer so šli povsod roko v roki na vojsko proti krščanskim strankam z največjimi ljudskimi oderuhi.
V avstrijskem državnem 'zboru se je v seji dne 17. t. m. zavzel poslanec dr. Šušteršič krepko za državne delavce in nižje uslužbence. Povodom prvega branja predloge o zboljšanju plač uradnikom, in služabnikom je izjavil odločno, da se mora naj-preje pomagati onim, ki so pomoči res potrebni. Državni gozdni delavci, železničarji, osobito prožni delavci, tobačni delavci, cestarji, salinski in rudniški delavci, pomožni sluge pri raznih uradih, državni služabniki oficianti in uradniki najnižjih razredov so brezdvojbe v sili, zato se jim mora najpreje pomoči. Državna uprava je z uradništvom preobložena, izato gre vse počasi naprej. Treba je reforme, ki se ne sme zavleči.
Poslanci Gostinčar, Fon in tovariši so vložili na poljedelskega ministra sledečo interpelacijo:
Državni gozdni delavci na Kranjskem in Goriškem so za njih težko in nevarno delo zelo slabo plačani. Poleg teiga morajo opravljati službo pod najneugodnejšimi razmerami, zato velikokrat zbole in prerano umrjo. V teh slučajih pa ni skrbljeno za njihove vdove in sirote: Ker to, kar dobivajo milostnim potom kot podporo, 'ne zadošča za najnujnejše potrebe. Mesečno 3 K 60 h, 5 ali 6 K bi marsikateremu višjemu uradniku ne zadostovalo za ikrmljenje ptičev, katere redi za zabavo; vdova državnega delavca naj pa s tem preživlja sebe in morda tudi kakega otroka? Vse prošnje teh revic se trdosrčno odklanjajo. Istotako se postopa tudi z moškimi, ki so postali za delo nezmožni. To so do neba kričeča dejstva, ki zahtevajo že s stališča ugleda uprave iz-prememb.
Podpisani vprašajo:
Ali so znane Vaši ekscelenci te razmere vdov in za delo 'nezmožnih eraričnih gozdnih delavcev na Kranjskem in Goriškem, osobito idrijskega okrožja.
Ali hoče Vaša ekscelenca skrbeti za to, da se zboljšajo podpore vdov eraričnih gozdnih delavcev in za deilo nespodobnih starih delavcev?
Dunaj, 12. oktobra 1911.
Podpisi.
Svetoven političen položaj zagrinjajo danes temni črni oblaki. Po kartelih in tru-stih združeni bogataši in delavski izkoriščevalci so povzročili s svojo mogočno organizacijo tako draginjo, ki ni v nikaki primeri s tem, kakršne so dejanske razmlere 'na gospodarskem svetovnem trgu. Pohlep po zlatu, po dobrem življenju znači naš čas. Ljudstvo proti združenemu velikemu ikapitalu nima dovolj odporne moči, ker ni 'združeno tako, da bi lahko samo po zadrugah se osvobodilo verige, ki jo je skoval veliki kapital, ki mu tako lepo pomaga, kjer le to more, tudi lažidelavska socialnodemokra-iška stranka. Dokler ne zavlada zopet duh krščanskih načel po celem svetu proti mrzlemu sedanjemu duhu sebičnosti, ne bo bolje. Še žalostnejša je pa splošna svetovna slika. Laško-turška vojska sama kot taka se je pravzaprav šele pričela. Nikakor se ne ■more trditi, da bi sčasoma se tudi naša država ne zapletla vanjo, če bo Lah ihotel Turčiji ugrabitiAlbanijo, kar ni nikakor še izključeno. Sicer bodo pa Lahi imela veliko dela in truda, predno res zasedejo tiste peščene puščave Tripolitanije in Barke. Turki sicer v svoji lenobi za ti dve deželi niso skr: beli za zadostno vojaško moč, a divji, svobodoljubni sinovi puščave se zbirajo od vseh strani, da obračunajo z Lahi, ikadar se izpuste bolj v deželo. Zdaj se drže Lahi le še bolj krajev ob morju, kjer se čutijo varne pod obrambo svojih velikanskih topov in bojnih ladjah.
V stari Kitajski tudi vre. V Hankavu je odkrila kitajska vlada neko zaroto. Po stari kitajski navadi so obglavili več zarotnikov, a nato so se uprli vojaki. Sledili so požigi, krvolitje. Kitajski poglavar je pobegnil iz Hankava. Vstaši so proglasili celo ljudo-
vlado. Te dni se je bila med vstaši in kitajskimi cesarskimi vojaki pri Hankavi bitka. Uspeh še ni popolnoma 'znan, a baje se že cesarske oblasti pogajajo z vistašli. Nemci so izkrcali v Hankavu svoje vojake, ki so se borili s Kitajci, ker so baje 'napadli nemške vojake. Pripravljajo se pa tudi Japonci priskočiti kitajski cesarski vladi na pomoč, če ne bo sama porazila republičanov, ker Japoncem ni nič kaj všeč, da bi postala Kitajska republika.	*
Na Portugalskem so se pa dvignili pristaši monarhije proti republiki, iki ni umeila pridobiti si srca Portugalcev in je kruto preganjala in 'še preganja vsakogar, ki ne prisega na pra^oi brezverstva. Zapirajo se duhovniki, verni katoličani v ječe, kjer morajo bivati brez luči in zraka, ipretepajo jih, mučijo in jih zastrupljajo. V goratih pokrajinah se pa zbirajo monarhisti, ki hočejo strmoglaviti republiko. Kako bo izpadla vstaja monarhistov na Portugalskem, nihče ne zna. Svet se pa čudi, kako da se dobe še ljudje, ki se upajo pokazati pest tisti laži-svobodomiselni sodrgi, ki sodi, da sme zgolj ona s silo uvajati svoja načela.
V Belgiji so pri občinskih volitvah 'zmagali v velikih občinah združeni svobodomisleci: liberalci, socialni demokratje in kakor se že nazivajo vsi tisti ljudje, ki sovražijo krščanstvo. Poroča se, da odstopi radi izida teh občinskih volitev sedanja belgijska katoliška vlada. Sicer je prav povsod poskočilo v Belgiji število katoliških glasov, a svobodomiselstvo je bilo le močnejše. Za Belgijo je katoliška stranka veliko storila, ampak napaka je bila, ker vodilni možje katoličanov niso popolnoma izvedli demokratične strankine organizacije, vsled česar katoličani niso zajeli velikih delavskih mas v industrialni Belgiji. Napaka, ki se pa ne dogaja zgolj v Belgiji, ker žal med katoličani je cincanja in cagovosti povsod veliko preveč in delati se velikokrat prične še-le, ko je svobodomiselstvo že zasejalo plevel, ki zaduši in oslabi tudi dobro pšenico. Tudi pri nas se cincanje, cagovost in počasnost naših ljudij marsikje maščuje, kar kažejo marsikje izidi občinskih volitev.
Gibanje tekstilnih delavcev. V Nahodu, Hronovu in na Češkem je pričelo dne 17. t. m. stavkati ondotno tekstilno delavstvo (predilnice in tkalnice). Delavstvo je zahtevalo 30odstotno zvišanje plač in ker so vodstva tovarn zahtevo odklonila, je stopilo 10.000 delavcev v stavko.
Z borišča dela. V Budimpešti se je zgodila dne 17. t. m. velika nesreča. Podrl se je oder pri neki stavbi in podtsul 30 delavcev, izmed katerih je več mrtvih in težko ranjenih. Pri rešitvi je pomagalo tudi vojaštvo. Zri stavbi je zaposlenih kakih 100 delavcev, ki so pa v slučaju nesreče zbežali in se vrnili k rešitvi tovarišev, ko so videli, da se ne podira dalje. Te vršite nesreč se zgodi zelo veliko. Skušnje menda niso podjetnikov veliko izučile, pa tudi dedavstvo samo včasih v tem oziru postopa premalo previdno. Torej pozor pri stavbarskih delih!
Z lastnimi močmi.
Iz Tržiča. Podpisani se uljudno zahvaljujem Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Ljubljani, ker mi je pravilno izplačala podporo za slučaj bolezni, in sicer za pet tednov sem dobil 70 kron. Kako je torej dobro, ako je človek organiziran; zatorej le naprej, tržiški delavci, in zavedajte se, da je res dobra Jugoslovanska Strokovna zveza. Kako naglo se enemu ali drugemu delavcu primeri kaka nesreča in takrat, moj sotrpin, je prepozno, ako ti je žal, da nisi pri J. S. Z. To ti vedo že mnogi tržiški delavci povedati, da so pi’išli do spoznanja le v slučaju bolezni. Res je težko plačevati, ampak se že odtrga, ko je človek bolan, pa pride prav. Saj si izbereš lahko razred, v katerega upaš plačevati. Zatorej se je treba takrat preskrbeti, dokler je človek zdrav. — Josip Ahačič, zapisnikar.
Sv. Tomaž pri Ajdovščini. Krasen dan je bil v nedeljo, dne 12. t. m. Veselica se je dobro obnesla. Igralci so svoje vloge rešili dobro. Udeležba je bila lepa. Prišli so na našo prireditev iz vseh bližnjih občin. Domačinov je bilo tudi lepo število. Naša »komedija«, kakor jo je tako lepo imenoval neki že precej siv narodno delavski organizator iz Ajdovščine, je za nas častno minula. Delali bodemo neustrašeno naprej. Dela je še veliko. Sedaj nas bo kmalu čez trideset
članov v naši skupini; precej napredujemo. V naši občini ne sme imeti zaslombe nobena socialistična ali liberalna organizacija, za to bodemo že poskrbeli. Kar je še delavcev, le k nam pristopite, ne dajte se od nobenega premotiti!
Med brati in sestrami.
MLADENIŠKI SHOD NA ILOVICI PRI PODMELCU.
(Dalje.)
Živimo v času, ko si vsaka zblojena glava domišlja, da ima pravico ljudstvo učiti ter mu brozgo iz raznih knjižur in časnikov preplonkanih naukov servirati kot edino zdravo hrano, kot edinozveličavni svetovni nazor. Eden teh samozavestnih učenikov je tudi dr. Tuma. Svest si svoje nezmotljivosti kar brez dokazov postavlja trditve, v katere morajo njegovi mladi in stari mladeniči verovati kot v neizpodbitne resnice, drugače jih pa nahruli, kakor je nahrulil 8. oktobra t. 1. odposlanca socialistov iz Trsta, ki se je drznil v nekaterih točkah ugovarjati njegovi nezmotljivosti. Glede na religijo je proglasil Tuma na mladeniškem shodu to-le dogmo:
Vsaka vera je dobra, samo da je vera.
Celo Pilat je vprašal: »Kaj je resnica?« Tuma pa niti ne vpraša več o tem. Njemu sta laž in resnica obe enako dobri; zato je pa lahko tri ure kvasil na Ilovici in dolgočasil svoje mladeniče. — Lanskega leta je dejal na shodu istotam, da si vsak izobražen človek lahko sam ustvari vero; letos je potom evolucije, t. j. neprestanega razvoja že srečno dospel do trditve: i»Vs a k človek — torej bodisi izobražen ali ne — si lahko ustvari vero sa m.« In vsaka taka vera je dobra. Vavrak n. pr. si je ustvaril vero, da se sedaj, ko je odprt lov, lahko strelja na ministre in poslance, kakor na zajce; in ta vera je bila dobra, pa ne za Ilochenburgerja! — In če bi si kdo ustvaril vero, da sme krasti in ljudi daviti, pa bi ponoči vdrl v Tumovo palačo, Tumi vrat zavil in se polastil njegovih tisočakov, bi Tuma prav gotovo &e tam na onem svetu praktično vero hvalil. — Ako je vsaka vera dobra, g. doktor, je gotovo dobra tudi vera, ki jo oznanjujejo katoliški duhovniki. Zakaj se pa Vi in Vaši rd e č i mladeniči na svojih shodih vedno tako zaletavate ravno v to vero, ko je vendar — kakor sami trdite — dobra? — In kako se vjema Vaša trditev: »vsaka vera je dobra« s tem, kar ste izjavili na zadnjem shodu, da namreč duhovniki ljudi strašijo z vero in peklom? Ali je mogoče z dobro rečjo koga strašiti? — Ali tako priznavate v praksi upravičenost vsake vere? — Z isto pravico, s katero dr. Tuma trdi, da je vsaka vera dobra, trdi lahko kdo drug: pravi denar in ponarejeni denar, oboji je dober denar. Če bi torej mi ponudili g. doktorju 50.000 K iz svinca, bi nam li hotel on dati v zameno 50.000 K srebrnih?
Seveda g. doktor kot advokat nikdar ne pove vsega, kar misli. Tako tudi tukaj. Glasno je rekel:	»Vsaka	vera je do-
b r a«, na tihem si je pa mislil: »N a j b o 1 j-ša je advokatsk a.« Tej blaženi veri se ima Tuma zahvaliti, da iima svojo palačico, iz katere ven lahko z obema rokama fitfe kaže: eno dr. Gregorčiču, eno Andreju Gabrščku. In prišel bo kritičen dan, ako se Falb ne moti, ko bo dr. Tuma tudi socialdemokratom pa — jezik pokazal.
Duhovniki uče, da morajo biti podložniki zvesti vladarju in da morajo vojaki celo v vojsko. S te m s e ubija človeku n a j b 1 a ž j a čustva.
Kristus je rekel:	»Dajte cesarju,
kar je cesarjevega!« Apostol narodov, sv. Pavel je učil: »S p o š t u j t e k v a -• 1 j a !« — Judje: Marx, Lassalle, Adler, Be-bel in katoličan dr. Tuma pa trde: »T o n i p r a v ! — To ubija n a j b 1 a ž j a č u s t v a.« — Komu bodemo verjeli? — Tu Kristus — tam Tuma! — Izberite! —
Dokler bodo vojaki puške n o-sili, — tako je prerokoval Tuma — nebo miru na svetu. Mi pa prerokujemo takole: Kolikor več bo na svetu socialdemokratov, toliko več bo moralo biti tudi tistih, ki bodo puške nosili in jih rabili, da vzdrže .red in mir ter obvarujejo nedolžne ljudi napadov in škode. — Kadar bodo pa vojaki nosili namesto pušk kuhalnice in p o -lenta.rje, takrat bomo vsi za to, da se dr. Tumu izroči vrhovno poveljništvo av-
strijske armade. Namesto bridke .sablje bo nosil takrat lahko ob boku ogrski šalam, vtaknen v rdečo nogavico. — iNa zdar! — Za enkrat pa stori najblažje čuteči dr. Tuma najpametneje, ako gre na Dunaj obiskat svojega zaprtega mladeniča Vavra-ka ter ga poučit, da ako hoče napraviti mir v parlamentu, ne sme drugikrat streljati z amerikanskim samokresom, ampak z — amerikan« 'ko f a j f o.
Kar se je zadnje čase storilo dobrega, je vse delo socialne demokracije.
Taka trditev meji naravnost na blaznost! — Splošna in enaka volilna pravica je delo socialne demokracije. — Kdo bi se ne smejal?! — Socialno zavarovanje, katerega po »zaslugi« socialne demokracije še nij — bo, kadar bo, delo socialne demokracije. — Zakon proti kartelom in trustom bo, kadar bo, prav gotovo zopet delo socialne demokracije. — Sam dr. Viktor Adler, Tumov predstojnik, je v tem oziru nasprotnega mnenja. L. 1893., dne 16. oktobra, je na ljudskem shodu priznal to-le: »Ali ni čudno, da izhaja v Avstriji ves napredek na političnem in gospo, d ar s kem polju v resnici od reakcionarne (k r š ča n! s k o -) s o c a ail n e ) stranke in od vlade?« — To ni nič čudno pravzaprav. Saj je ravno socialde-moikraška stranka tista brezvestna stranka, ki živi in raste edinole ob nezadovoljnosti ljudske mase. Ona, ako želi sama sebi obstanka, mora skrbeti za to, da masa nikdar ne doseže tega, kar želi in kar po pravici zahteva; zadovoljnost med ljudstvom bi pomenila smrt rdeče stranke.
Narodnost je n e z misel. Nemci in Italijani imajo po pravici glede na službe prednost pred S love p c i, ker so k uit urnejši narod.
Zdi se, da diha iz teh besed užaljeno štreberstvo. Tuma je hotel biti vedno na vrhu, kakor olje; iskal je povsod samega sebe in, ker se ni mogel najti tam, kjer bi želel, je begal od stranke do stranke. In tudi sedaj ne bo ostal, ampak padel bo v anarhijo ali pa v politično in socialno letargijo.
Ker ni dosegel na Goriškem tega, kar je hotel, naj pa vse Slovence vrag pozoblje! Vsak krofast nemiški »piržlajfar« ali laški »oštjar in madonar« mu je kulturnejši od Slovenca.
R o t s c h i 1 d n a j bi odstopil ljudem o b r e s t i e n e g a leta, pa bi sc mnogo o1 d p o m o g 1 o socialni m i z e r i j i.
Z deviško sramežljivim obrazom je Tuma vzel v misel judovskega barona Rot-schilda. Malo peska v oči — sicer dobro ne -stTi, omami pa vendar kratke ljudi. Kaj ne, gospod doktor? — Nadeli Ste si vlogo Fir-duzijevega Mazdeka. Tudi ta je učil:
»Ubožec bodi bogatinu enak,
Preveč noben, dovolj imej vsak!
Povsod odstavi enakosti moč Bogastvo in ,moje’ in ,tvoje’ proč!
Žene in hiše, posestva vsa Enako naj vživa jih množica.
To vera pravi; kdor ni za to,
Pred samim Bogom proklet naj bo!«
A mi Vam odgovorimo s prijateljem kraljevičem Kesri - Nišurvana:
»T i modrijan nas vabiš v
past
Za skupnost žen in za skupno last. Če bodo pa skupne nam vse žene,
Kdo za očeta, za deco izve!
Če bodo enaki vsi povsod,
Kodo bo še sluga, kedo gospod?
Kedo bo še delal, se pehal z roko?
Od greha se čednost ločila ne bo.
Kedo bo umrle v lasti sledil?
Iz kralja bo kmet si norce bril.
V puščavo se svet izpremenil bo:
Gorje ti, Iran, ko bo vse to!
Če vsi gospodarji, služabnik kedo? Pobožna vera tako ne uči;
Skrivaj ti kak »div« je preslepil oči!
V peklo zapeljuješ ubogo
ljudi.
Krivica i n gre h s e pr a vica
ti z d i.«
Namesto da je Tuma tri ua’c sebe in druge mučil z golimi frazami in z mešanico svojih naukov, bil bi lahko prav kratko to-le povedal:
»Cenjeni golo- in sivoibradi mladeniči! Jaz sem soc. demokrat! Kaj to pomeni, spoznate lahko sami, ako Vam povem, da p r v i s o c. demokrat, prvi r e v o 1 u c i -o n a r je bil Lucifer. On je prvi izdal parolo: »Ne bom služil !« — Moje ime je moj program, in ta je: revolucija misli, revolucija volje, revolucija dejanja; — up o r z o p e r pravico, zoper lastnino, zoper red in zoper avtoritet o. Za menoj, kdor je z mano!«
Ako hi bil Tuma tako odkrito govoril, morali bi vsi nasprotniki priznati: Tuma je odkrit značaj! Sedaj mu moramo pa kar naravnost povedati, da je napravil na nas vtis — dobro n 1 a č a n e g a kome d i a n t a i n navadnega d e m a-g o g a.
Nemška surovost. Na roženvenško nedeljo se je peljalo v Celovec z Jesenic z vlakom št. 12 več oseb na prvi občni zbor »Slovenske Straže«. 5 oseb, 4 možaki in 1 ženska so šli v voz 3. razreda, in ker so bili vozovi natlačeno polni, so šli v kabinet, v katerem je bila 1 ženska in zraven nje lOlctni deček.' Ko je vlak začel voziti, pride notri sprevodnik in jih začne obkladati z raznimi priimki, seveda v blaženi nemščini. Izrazil se je, da ne zna slovenski, kljub temu pa je začel večkrat vmes slovensko zabavljati. Izgnal je dotične osebe iz kabineta na hodnik in ko je vlak vozil na Hrušici v predor, odprl je voz in zahteval, da naj gredo ven v drugi voz. Na opombo dotičnih, da niso plačali za stati, ampak za sedeti, jih je pustil Podrožico v drug voz. Miru pa naši potniki niso imeli notri do Celovca. Na vsaki postaji je pripovedoval železničnemu uradniku od teh zabitih Slovencev. Med vožnjo je vedno prilirul v voz med naše potnike in kričal nad njimi. Slavno ravnateljstvo v Trstu naj vendar pouči svoje ljube nemško-socialnodemokratičnc uslužbence, kako se morajo obnašati proti nam Slovencem. Saj smo Slovenci ravno tako ljudje kot Nemci in plačamo ravno tako kot Nemci.
Občinske volitve v Postojni. Bližajoče se občinske volitve so izačele vzbujati zanimanje. Najbolj pa se brigajo zanje naši liberalci, ne izato kakor l>i um bilo mar za blagor in red in mir v občini — za kaj takega niso sposobni, — ampak njim se gre edino zato, da bi nadalje vzdržali v občini gnili liberalizem in razdor. Generalni štab za liberalno agitacijo se nahaja po nekaterih hotelih, gostilnah in kavarnah. Je pač treba precejšnje predrznosti, da si še upajo taki ljudje na solnce! Možje, kateri so v dobrih desetih letih nakopali na grbe davkoplačevalcev čez polmilijonski dolg, tako da bodo v nekaj letih dosegle občinske doklade 150 odstotkov (reci stoinpetdeset. procentov) občinskih doklad. Takim gospodarskim pro-paležem je pač sedaj treba, da zonet glave gor vzdigujejo in se volilcem prilizujejo. Diši jim seveda, da bi prišli na krmilo možje starega gnilega liberalizma. Pametni občani vedo dobro, kaj imajo od njih pričakovati, saj so jih po mestu in okolici tudi že do grla siti. Čudimo se nekaterim volilcem, kateri se pustijo iza kozarec vina ali pa gla-žek šnopsa, da jim svojo pamet in svoje prepričanje prodajo, ko pa. minejo volitve jih pa zopet po starem sistemu bičajo. Sploh se lu v Postojni dogajajo take stvari, iza katere je že zadnji čas, da se v javnost spravijo. Pošteno misleči možje, fantje in žene, vse domače osebne sovražnosti na stran, tudi prijateljstva in krajevne ozire na stran — naš skupni sovražnik je sedaj liberalizem!
Javotnik. Bližajo se tudi nam občinske volitve. Agitacija naših rdečkarjev je smešna. To se je videlo na zadnjem našem shodu. Cela vojska je prišla s Save, ali kaj •ker javorniški rdečkarji spreminjajo svojo barvo in nazore. Nimajo poguma samostojno nastopiti. To se je na njih videlo. Slavni M. je Čakal v bližnji gostilni, oni izpod klanca je ostal onkraj ograje, le eden je prišel do vrat, pričakujoč, da bo kandidat. Slabše je že bilo za onega pod oknom. Mi pa gremo v boj pod zastavo S. L. S., ter se ne vežemo z nikomur. Kdor želi resnega dela v svojo korist, z nami!
Iz Zg. šiške. V nedeljo 29. oktobra se vrše občinske volitve. Za nas delavce je lahka stvar odločiti se, kako bomo volili. Liberalcev ne, ker ti so naši največji sovražniki; soc. demokrati se pa itak ob vsaki priliki z njimi družijo, tako tudi sedaj; torej družba ki spada na skupno gnojišče. Saj pravi že star pregovor:	»Zaprta lmsta oba, tisti, ki
vrečo drži in tisti, ki krade.« Zatorej v nedeljo, 29. oktobra vsi na volišče z glasovnicami za Slovensko Ljudsiko Stranko!
Iz Št. Vida nad Ljubljano. V nedeljo 22. oktobra točno ob pol 4. uri popoldne, bo v dvorani »Pri C.ebavu« velik shod. Sliod sklicuje šentvidska skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Poročata gg.: Deželni odbornik dr. Ivan Zajec in urednik Mihael Moškerc. V nedeljo ob pol 4. uri vsi na shod k »Cebavu«!
Z Bohinjske proge. Na naši progi se zadnje čase sem dogajajo čudne stvari. Naši predpostavljeni so začeli igrati kaj čudne vloge, posebno nasproti delavstvu in prožnim čuvajem. Seveda so tukaj tudi izjeme. Ako ima kdo boljši jezik in posebno pa še boljše, oziroma bolj radodarne roke, naj si bo že delavec ali čuvaj, ta ima pp-vsod prednost ako tudi ne opravi pravilno svoje službe. Evo Vam dokaz! Na progi med Dobravo in Bledom ni nek pomožni čuvaj (ablezevehter) dne 10. t. m. zjutraj obhodil njemu odmerjene proge in tako tudi ni iz-menil dotičnih številk. Zjutraj ob 6. uri pa ise pripelje z brzovlakpm g. prožni mojster :z Jesenic. Pa kljub temu, da je prožni mojster videl, da dotični čuvaj ni bil na progi, mn ni rekel niti besede. Mi nimamo proti temu čisto nič, da dotični čuvaj ni dobil pohvale, oziroma svarilne besede za to, ako bi g. prožni mojster ne bil vzrojil nad drugim čuvajem radi tega. Pa g. prožni mojster si je pač mislil, bom pa tega, ker ,se me najbolj boji, on si ne bo upal ugovarjati. Pa naletel je slabo. Ko pride do dotičnega čuvaja, ga precej nahruli: Zakaj iste vi imeli zjutraj pri brzovlaku na koncu proge še tablico št. 4? Čuvaj ga seveda debelo gleda in mu reče, da je pravilno obhodil progo in tudi pravilno premenil tablico. Železniški mojster pa začne vpiti nad njim: »Kaj! Vi se bo.ste meni izgovarjali!« škripati z zobmi in namerjati ubogemu čuvaju s palico. Čuvaj misleč kedaj mu pade palica čez pleča, se je seveda izgovarjal in mu trdil, da je on pravilno opravil svojo službo, pa kljub temu mu je zabičal, da bo kaznovan. G. železniški mojister, mi Vam ne svetujemo nič druzega kot to, da porabite pamet. Dobro veste, da je nam marsikaj znanega, kar bi Vam ne bilo ljubo, ako pride v javnost. Pomislite nekoliko na tisti vik, vik, ki sega med uslužbenci od Kranjske gore in doli na Bled.
Sava. Tovarniško vodstvo ve, da je občutna draginja. Zato je naročilo nekaj vagonov ogrskega krompirja, katerega daje po primerni ceni 8 K 25 vin. 100 kg. V tem oziru tovarni vsa čast. Ali vodstvo tovarne bi imelo priti tudi drugače delavstvu na pomoč ob draginji. Vse se draži, ali plača v tovarni je vedno enaka. Gospodje, ako se Vam kaj smili delavstvo, bodite letošnje leto zadovoljni z malo manjšimi dividendami, Vam se ne bo nič poznalo, delavstvu pa. Kje je mogoče dandanes shajati delavcu z večjo družino s tremi kronami na dan, ali pa še treh pri nas marsikdo ne zasluži. Naj vodstvo tovarne malo plačo izboljša svojemu delavstvu, vsaj za 20 odstotkov. Zadnji čas je že, da se to stori, ker tudi delavstvo ne živi o samem krompirju in tudi ne more pri težkem delu. Naj se ne čaka toliko časa, kakor je pri takih stvareh navada.
Kaj pa mislijo naši mesarji? Čez leto so vsak mesec poskočili s ceno. Sedaj je pa živini cena padla, pa našim mesarjem ne pride na misel, kaj znižati. Ni to oderuštvo? Meso pa še vedno prodajajo po 1 K 88 v. Ali bomo morali proti mesarjem štrajkati, bi bilo ravno tako potrebno kot proti drugim svojim izkoriščevalcem. Ne čakajmo, poizkusimo. Po se bliža zima, imamo dosti družili izdatkov.
©■■■■■■■■■■■■■■■m g A. ŽIBERT jjj
II -- LJUBLJANA -	11
PREŠERNOVA ULICA d PRIPOROČA SVOJO VELIKO g]
| ZALOGO ČEVLJEV i
| DOMAČEGA IZDELKA. |
©ishisissssishhshuhibU]
HPiboližn, nnlsigurnejžn priliKo zn Sledenje!
nniriniLMSM
'čez
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudsko
posojilnica
rejlstr. zadruga z neomejeno zooezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela »Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop.
ter jih ^_|/ O/ ,b(rez obrestuje	/o	/	fl	kakega
po	■	/U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki; Anfon Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KatlSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
~~nEw?
&cutni/et	o9*m*?riJco
"Materi želijo 4Xvbry. po oeni in jnu/neal/iiMr potovali na/ se obrnejo
rSij7ion<TJfnie{e/x*x
*> JQ/uL>//€xn£ Mblo&vorshe u/iarJ2&.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Sh>venske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
f
'3
]
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanca itd.
tl
A. Hi
Jp- aO" \iš'v-
©
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Predtlskanje ln vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
CKEi
Gričar 4 mejač
Ljubljana
Prešernoua ulica št. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo Izgotooljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosfi
o konfekciji za dame.
Marna „PRI 11110111“ Ml m. BOHIHCd
v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in Rimsfto ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin.t 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., t> steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
»Sladiti4* za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog:, škatljica 50 vin-, 6 škatljlc 2 kroni 50 vin.
Proti nski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic ln trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast poupe-šujoče sredstvo, steklenica SO vin., H steklenic I krono.
Tlnkturazalaae,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K;
Železnato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Želexnatekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika l krono 60 vin.
Ceniki s koledarjem za- POZOR!
stonj In poštnine prosti.
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
«4
»UNION
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik Švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfintjSe blago po najnižjih cinah.
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Molijo«. StaritrMU Prešernova ulicast.4.
j Popravila se izvršujejo točno in ceno.
^aoaaaaaaaoaaaaaaaacsaaaaaaaaaaaaaac i Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
• II V
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stsfflll N3^y
Pozor slov, delavska društva I
Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)
LJUBLJHNJi
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje. -i., —:
I
Edina in najkrajša Črta o Hmeriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVHE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
----------- ED. ŠMARDA  : —
oblastveno potrjena potovalna p yarna v Ljubljani Dunajska ccsta št. 18 v novi hisi »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri »FIGOVCU*.
IVHN JUS m SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih
uoznih koles in šivalnih strojen
Id za rodbino in obrt. {S®
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc
Tisk Katoliške Tiskarne.