BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska Banka Bankti .< posluhom Eno al i drugo - eno z drugimi VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE |E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER |http://www.varnost-kranj.si ^^O^^l?^ }' AVTOHIŠA VRTAČ pestra gostinska ponudba * večerni zabavni pwgram s plesom * Danes, v petek, 6. avgusta, ob 20. uri JAZZ GAJO KVINTET STRAN 15 FILME IN SLIKE RAZVIJEMO VIMRI Pritličje blagovnice GLOBUS Kranj I V I ll X GORICAH JE DANES ZVEČER AVSENIKOV VEČER 9770352666025 OGLASI yvMii NOVO! NOVO! IZKORISTITE MUŽ INSKI BONUS ZA VUCSM (Minuta pogovora za samo 15 sit) (M) foronoLA umu.mM rviOKiA^ PHILIPS KRANJ, Kidričeva 6b, tel.: 064/225-060, httpv7www.janni.si GODEŠIČ 67, 4220 Škofja Loka, tel.: 064/654-944 SUBARU REDNE CENE NESPREMENJENE SUBARU Ji U KK UD. J Šenčur, tel. 064/418-000 POSEBNE UGODNOSTI V ČASU GORENJSKEGA SEJMA OD 13. - 22. 8. 199 OBIŠČITE NAS! ATOS SERVO AIRBAG -..................... 1.534.713 ACCENT 3V 1.3 LS -......................... 1.445.825 ACCENT 5V1.3LS-......................... 1.534.702 ACCENT 5V 1.5 KLIMA -..................2.056.699 LANTRA LIM. 1.6 -..............................2.144.260 LANTRA WAG. 1.6 -...........................2.286.381 LEGACY SEASON redna cena 4.300.000 sil VROČA CENA za 3.970.000 SIT r r ■£\u_ FORESTER GL retln« cena 4.676.000 nit 8UPER VROČA CENA za 3.995.000 SIT INTRO Lj.-Moste AVTOMARKET Lj. KRZIC Vrhnika SKRBIŠ Pragersko MG CENTER Šentjanž OLDV Velenja, 061 140 13 72 061 161 35 25 061 752 129 062 842 250 0602 85 888 063 863 960 SRS Lj.-Vič MARUCELJ Dol pri Lj. AVTOTECH Škofljica SILI R Pesnica, ANDI AVTO Šentjur RAZBORNIK Polzela 061 274 789 061 647 104 061 666 359 062 654 20 01 063 743 389 063 722 605 VUGA Nova Gorica KADIVEC Šenčur 065 29 022 064 418 0032 UKMAR Vipava KADIVEC Lesce 065 640 011 064 718 585 BABIC Krško 0608 21 307 RAJBAR M. S»'l# 069 21 444 Iti ke Nk pn sp dii Ji JI A CO O/ CKs _ se je v Bledcu začela slabo, zaradi nedavne vojne na Balkanu so se nekateri ustrašili in odpovedali že najavljene obiske. "Julija se je število prenočitev povečalo," je letošnjo sezono opisala Mateja Brun. Popotniki lahko pridejo v skupinah, v Bledcu pa je veliko mladih, ki so se odločili, da si lepote Gorenjske ogledajo z velikim nahrbtnikom na ramah. Nahrbtnikarji v Bledeč prihajajo predvsem iz Anglije, Avstralije, Japonske in Amerike, pravi Mateja Brun in ne pozabi omeniti, da lahko pri njih prenočijo tudi domači gostje. Japonca se srečata na Bledu Te dni je zasedena približno polovica postelj v Bledcu, pravi vodja mladinskega hotela. Med približno dvajsetimi gosti sta tudi Japonca Majakazu Shibasaki in Taisuro Kavvano. AMZS Iz kranjske baze AMZS so nam sporočili, da so od torka do danes imeli 25 intervencij. 17 gorenjskim voznikom so njihova zaletena ali močno okvarjena vozila morali odpeljati z vlečnimi V02ili, 8-krat pa so nudili pomoč ob okvarah na cestah. GASILCI zelo lepo opremljene. Oba Japonca, ki sta se srečala na Bledu, sta letos prvič v Sloveniji. In kakšni so njuni vtisi? "Majhna, a zelo lepa dežela, " sta se strinjala Majakazu in Taisuru. Slednji je še dodal, da mu je zelo žal, da ni srečal Primoža Peterke. Pohvalila sta še Slovence, ki so bili zmeraj prijazni in vedno pripravljeni pomagati pri iskanju poti. Majakazu, ki je na Bled pripotoval iz Londona, je omenil še to, da so cene v Bledcu zelo nizke, če jih primerja z angleškimi. Nizozemca in Japonca, ki smo jih ondan zmotili pri zajtrku v Bledcu, niso imeli kakšnih hudih načrtov za preživljanje blejskih dni. Le Jos je navdušeno omenil, da so tukaj tiste prave, visoke gore in da se namerava kmalu spet vrniti. Tokrat bolj gorsko opremljen, da spleza na kak gorenjski vrh, saj doma nima možnosti, da bi se povzpel v višave. • Špela Žabkar Kranjski gasilci so tudi v torek čistili Virovškov potok blizu Češnjevka, kjer se je dan prej iz cisterne razlilo kurilno olje. Tudi na letališču Brnik so iz jaškov in kanalizacije črpali gorivo. Na cesti Talcev 14 so odstranili osje gnezdo. Klicali so jih tudi iz Savskega Loga, kjer so opazili močan dim. Od prihodu so gasilci ugotovili, da je krajan zakuril smeti. V skladišču Kokre na Primskovem se je sprožil požarni alarm, na srečo brez požara. Na C. 1. maja 63 je zagorelo v stanovanju. Stanovalci so požar pogasili sami, gasilci pa so stanovanje še strokovno pregledali. Včeraj je na Rupi prišlo do okvare na čistilni napravi. Gasilci so pre-črpaii olje in odpadno vodo v posode. Zaradi hitrega posredovanja do onesnaženja ni prišlo. Jeseniški gasilci so dobili obvestilo, da so v Dolenjem Bregu pri Škot ji Loki našli dve ročni bombi. Pirotehnik je takoj odšel na mesto najdbe in NUS pripeljal v za to namenjeno skladišče PGRS, kjer bosta počakali do uničenja. Spremljali so tovorno vozilo, ki je prevažalo nevarne snovi skozi predor Karavanke. Trikrat pa so črpali vodo; in sicer prvič so jih poklicali iz trgovine Špeceraja, na Titovi 22, kjer jim je voda zalila jašek dvigala. Prav tako je voda zalila jašek dvigala na Titovi 16. Tretjič pa so črpali vodo v dis-coteki Brodway na Titovi 22, kjer je voda zalila plesišče. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju je bilo med 12 dojenčki 8 dečkov in 4 deklice. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.260 gramov, najlažji deček pa je tehtal 2.410 gramov. V jeseniški porodnišnici so imeli 3 porode, od tega eno deklico in dva dečka. Tako kot v Kranju je bila tudi na Jesenicah najtežja deklica s 3.730 grami, najlažji pa deček s 2.800 grami. URGENCA V splošni bolnišnici Jesenice je kot vedno na prvem mestu urgentnih primerov kirurgija s 199 primeri. Sledi interni oddelek, 55 in nato pediatrija, kjer je 20 otrok potrebovalo nujno zdravniško pomoč. TURIZEM V Kranjski Gori so od torka do danes našteli 4247 gostov, od tega 1375 domačih in 2872 tujih. Še dodatnih 250 gostov pa letuje v počitniških kapacitetah podjetij. Na Bledu so od torka do petka v hotelih in kampu Bled imeli 5775 nočitev. Domačih gostov je bilo 620, tujih pa 5155. Temperatura vode v Blejskem jezeru je 22.5 stopinje Celzija. Slovenski nadškof med mladimi v Španiji Ljubljana, 6. avgusta - Iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sporočili, da se bo slovenski nadškof in ljubljanski metropolit dr. France Rode od 5. do 8. avgusta udeležil Evropskega srečanja mladih v Santiagu de Compostcla v Španiji. Organizatorji pričakujejo več kot sto tisoč mladih iz vse Evrope in med njimi bodo tudi Slovenci. Pokrovitelj srečanja je papežev legat vatikanski državni tajnik kardinal Angelo Sodano, animator prvega^dne pa je prav dr. Rode. Tema tega dne je Življenje kot romanje, nadškof pa bo imel za mlade Evropejce tudi posebno predavanje z naslovom Pomen vere in pripadnost Cerkvi, srečal pa se bo tudi s predstavniki bogoslovcev evropskih dežel. • Š. Ž. V avgustu stranke pripravljajo tabore, srečanja in izlete SLS in SKD imata letos še ločene tabore Ljubljana - Širše vodstvo Slovenske ljudske stranke je v ponedeljek v Ljubljani organiziralo poseben delovni posvet skupaj s 150 predsedniki strankinih podružnic, večino ministrov iz te stranke, poslanci in svetniki. Na njem so obravnavali proces združevanja s SKD in z obžalovanjem ugotovili, da letos še ne bo mogoče organizirati skupnega tabora, saj so se pri SKD odločili, da svoj jubilejni deseti tabor organizirajo samostojno. Stranki pa si bosta skupaj prizadevali za obeležitev 130. obletnice tabora v Vižmarjih 12. septembra, na kateri naj bi spregovorila oba predsednika Marjan Podobnik in Lojze Peterle, srečali pa naj bi se tudi športni ekipi obeh strank. Obravnavali so tudi že priprave na prihodnje državnozborske volitve, osnovne usmeritve za volilne kampanje, volilni štabi SLS pa naj bi bili organizirani tako, da bi se lahko vsak trenutek združili s štabi pri SKD. V času parlamentarnih počitnic pa je tudi čas dopustov za vodstva političnih strank, ki po že nekajletni tradiciji organizirajo v tem času poleg taborov tudi razna sproščujoče srečanja in izlete. Tako bodo imeli pripadniki SDS že peto leto zapored tabor v Lepeni, ki bo trajal do 13. avgusta, tabor podmladka te stranke pa bo od 19. do 22. avgusta v Mozirju. Pri DeSUS-u bodo organizirali regijska srečanja, izlete in piknike predvsem kot družabne dogodke, v septembru pa jih čaka zamenjava vodstva srtanke, saj je znano, da je dosedanji predsednik predčasno odstopil. • S. Ž. Združena lista socialnih demokratov Jesenice Izbrali kandidata za župana Žirovnice Jesenice - Volilni štab Združene liste socialnih demokratov občine Žirovnica je sporočil, da so na volilni konvenciji, ki je bila 2. avgusta na Selu pri Žirovnici, s tajnim glasovanjem soglasno določili kandidata za župana občine Žirovnica. Kandidat ZLSD je Marjan Dobnikar, rojen leta 1950, ki stanuje na Rodinah. Sprejete so bile tudi smernice volilnega programa, s katerim bo kandidat za župana poizkušal pridobiti večino volivk in volivcev. Več kritičnih pripomb je bilo izrečenih na sestajanje občinskega sveta v času volilne kampanje. GLAS Naročniška akcija v letu 1999 Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. 'Zadoščalo ho, da izrežete tu obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000; ali izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 2001. leta; ali tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPIAĆNO najmanj do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo - natančneje: do 30. septembra letos. Novega naročnika sem pridpbil(-a): _ Moj naslov:________ Kot moj« nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet s poslovnimi partnerji Gorenjskega glasa, organizatorji turističnih potovanj, po izbiri do 6. januarja 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbra ni celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_______trimesečje 2000 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM wmm<$mrr. glas za najmanj eno leto Ime in priimek: Naslov: Podpis: Ce naroČila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene.naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. V konfederaciji sindikatov Neodvisnost - KNSS ostajajo zvesti svojim (tudi podpisanim) stališčem Proti drugemu pokojninskemu stebru Organi sindikalne konfederacije KNSS ne nameravajo odstopiti od dogovora socialnih partnerjev in vlade, zato ne podpirajo predlogov SDS. Ljubljana, 4. avgusta - Čeprav je znano, da je Konfederaciji novih sindikatov Neodvisnost najbližja prav Socialdemokratska stranka, ki je v zadnjih dneh dela slovenskega parlamenta objavila (vlada pa "po pomoti" še pred uradno vložitvijo tudi že obravnavala) predlog o tem, da naj se ob pokojninski reformi uvede tudi drugi steber, pa v tej sindikalni konfederaciji tega predloga ne podpirajo. Ob prvem branju zakona je bil namreč ta steber, v katerega naj bi plačevali še dodatne prispevke, iz predloga zakona prav na pritisk vseh sindikatov umaknjen in o tem podpisan tudi dogovor socialnih partnerjev in vlade. Za vztrajanje na prvotnem in podpisanem mnenju so se v sindikalni konfederaciji Neodvisnost odločili iz treh razlogov: ponovno uvajanje drugega stebra, v katerega naj bi zaposleni plačevali dodatne prispevke za kasnejše višje pokojnine po svojih zmožnostih, bi pomenilo dodatno razsloje- vanje ljudi, saj bi si zelo verjetno premožnejši močno popravili pokojnine, revnejši pa ne; tudi odvajanje dela dosedanjih prispevkov v ta steber ocenjujejo kot nekoristen, saj bi to le še bolj spraznilo že tako prazno pokojninsko blagajno, postalo pa bi sporno izplačevanje pokojnin zdaj-šnim upravičencem; ob predlogu, da naj bi bile tretji vir drugega stebra tudi finančne naložbe, pa se v Neodvisnosti sprašujejo, kaj bi se zgodilo v primeru izgube, torej slabe naložbe, kdo bi jamčil, da tak sklad ne bi mogel tudi propasti. Vse to so pomisleki, zaradi katerih Neodvisnost ne umika svojega podpisa k dogovoru socialnih partnerjev in vlade, ki je bil sklenjen prav ob predlogu novega pokojninskega zakona. Celo več: tako korenito spreminjanje prvotnih osnovnih stališč in dogovorov v neodvisnosti ocenjujejo kot spreminjanje strategije, to pa je sredi parlamentarne razprave po njihovem mnenju nestrokovno in neod- govorno. Nasprotujejo tudi predlaganemu dodatnemu podaljševanju potrebne delovne dobe za upokojitev in opozarjajo na povsem konkretne primere iz Zahodne Evrope, ki postavljajo na laž trditve, da zahteva take spremembe naše pridruževanje Evropski uniji. * Pač pa se v sindikalni konfederacij1 Neodvisnost načelno strinjajo s prizadevanji SDS, da se zamrznejo ali celo odpravijo izredne pokojnine, vendar bi pre(1 odločanjem o tem želeli dobiti konkretne podatke in seznam prejemnikov. Ne dobi; vajo jih namreč le borci NOB in nekdanj1 politiki, pač pa tudi nekateri zaslužni kulturniki. V lanskem letu naj bi bilo po neka-terih podatkih izplačevanih kar preko 1*| tisoč takih pokojnin, ki so proračun stale 32 milijard tolarjev, prihranek pa bi w manjši kot odliv, ki ga predlagajo iz zdaj' šnjih obveznih prispevkov za pokojninsk0 in invalidsko zavarovanje. • S. Ž. Priprave na začetek devetletnega šolanja Posebne vzpodbude za nove učbenike Ministrstvo za šolstvo in šport bo ob začetku letošnjega leta na vseh šolah, ki prehajajo na devetletni program, še posebej pomagalo pri nakupu novih učbenikov. Ljubljana, 6. avgusta - Ministrstvo za šolstvo in šport bo tudi ob začetku novega šolskega leta nadaljevalo s pomočjo šolam za oblikovanje skladov učbenikov, s posebnim denarnim dodatkom pa bodo pomagali šolam, ki so še odločile za poskusno uvajanje devetletnega programa osnovne šole. V petih letih bo za učbenike porabljenih skoraj dve milijardi tolarjev. Iz Ministrstva za Šolstvo in šport Republike Slovenije so sporočili, da se bo tudi ob začetku novega šolskega leta 1999/2000 nadaljevalo sofinanciranje skladov učbenikov po zakonu o nekaterih nujnih razvojnih programih na področju vzgoje in izobraževanja, ki je bil sprejet v marcu 1994. Skladi šolskih učbenikov so del zagotavljanja socialne pravičnosti in dostopnosti vzgoje in izobraževanja in do letos je bilo v ta namen porabljenih že milijardo 605 milijonov tolarjev, letos pa naj bi v ta namen namenili preko 300 milijonov tolarjev. Posebne pozornosti bodo letos deležne osnovne šole, kjer poskusno uvajajo devetletni program, poseben del sredstev pa bo namenjen tudi dvojezičnim šolam in šolam za otroke s posebnimi potrebami. Na ministrstvu ugotavljajo, da si je v preteklem šolskem letu iz šolskih skladov učbenikov izposodilo učbenike v povprečju 68 odstotkov učencev, kar je skoraj 6 odstotkov več, kot leto prej, in da ni več šole, kjer si ne bi učbenikov izposodilo manj kot polovica učencev. Najmanj si jih izposojajo prvošolčki (v povprečju 53 odstotkov) in največ osmošolci (v povprečju 78 odstotkov), večina osnovnih šol pa nudi tudi finančno pomoč pri nakupu delovnih zvezkov. V letošnjem letu bodo vsem šolam, ki bodo uvajale devetletni program osnovne šole, namenili po 4 tisoč tolarjev na vsakega učenca, ki vstopa v ta program, za nastanek novih učbenikov za devetletko pa so letos namenili še 25 milijonov tolarjev. Tovrstna pomoč pa ni namenjena le osnovnim šolam. Ministrstvo za šolstvo in šport od leta 1997 vzpodbuja tudi nastajanje skladov učbenikov tudi na srednjih šolah, ko je kupilo učbenike za vse zaključne letnike, lani pa tudi za predzadnje letnike srednjih šol. Ta akcija se bo letos nadaljevala z nakupom učbenikov za predpredzadnje letnike (torej za druge letnike štiriletnih šol oz. prve letnike triletnih šol), medtem ko naj bi šole sklade z3 ostale letnike obnavljale iz izposojeval' nin. Učbeniške sklade imajo na 131 sred-/ njih šolah (83 odstotkov teh šol) in v poV' prečju si učbenike izposodi 24 odstotke^ dijakov. Več - 26 odstotkov na tehničnih in poklicnih šolah in manj - 14 odstotkov na gimnazijah, izposoja pa iz leta v let0 narašča. V letu 1999 bodo za srednje Šole kupili 105 tisoč učbenikov, 174 različni«1 naslovov, za kar bodo namenili 250 mil1' jonov tolarjev. • Š. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Privatizacija bank mimo zakona? Ljubljana - Na osnovi poročil o sklepih vlade 29. julija, ko je mogoče v biltenu Slovenske tiskovne agencije prebrati, da seje vlada odločila za postopno pri« vatizacijo dveh državnih bank: Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM), je poslanec Bogomir Špiletič iz poslanske skupine SDS naslovil na državni zbor in ministrstvo za finance pisno poslansko vprašanje. V njem ugotavlja, da se je po navedenih novinarskih virih vlada odločila za prodajo 30 odstotkov državnega premoženja v dveh državnih bankah in sicer v obliki prenosa delnic teh bank na kapitalski sklad pokojninskega zavarovanja - in slovenski odškodninski sklad in s tem za polnitev privatizacijske vrzeli. To naj bi vlada uredila z ustreznim podzakonskim aktom, s katerim naj bi ščitili interes države po prodaji tega deleža državnega premoženja. Poslanec Špiletič opozarja na sklep državnega zbora iz julija 1994, ko so v slovenskem parlamentu ob ustanavljanju NLB in NKBM sklenili, da mora biti pri lastninjenju saniranih bank upoštevana tudi udeležba državljanov, kar naj bi uredili s posebnim zakonom. Sprašuje tudi, ali namerava izvršilna oblast z izvajanjem privatizacije bank v času parlamentarnih počitnic še enkrat kršiti sklepe najvišje zakonodajne oblasti in se na tak način izogniti neprijetni razpravi o predlogu zakona o privatizaciji bank, ki predvideva razdelitev premoženja obeh državnih bank s pomočjo lastninskih certifikatov med državljane Republike Slovenije. Slovenska nacionalna stranka Kaj delata Policija in SOVA Ljubljana - Poslanec in vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič še ni odšel na počitnice. Nasprotno: v teh dneh je zelo aktiven, saj je na vlado oz. posamezne ministre naslovil eno poslansko vprašanje in kar štiri poslanske pobude. V poslanskem vprašanju naslovljenem na ministra za notranje zadeve Boruta Šukljeta sprašuje, kaj delata Policija in Slovenska obveščevalno varnostna agencija, da se lahko zgodi kaj takega, kot se je zgodilo s plakati v Murski Soboti, ko so plakate z vabilom na proslavo obletnice priključitve Prekmurja k Sloveniji čez noč prelepili s provokativnimi plakati v madžarščini. Sprašuje se, ali ni to posledica škodljive, nevarne in proti slovenskemu narodu uperjene odločitve Ustavnega sodišča, da Madžarom dovoljujejo uporabo madžarske zastave, himne in drugih madžarskih simbolov v Sloveniji. Kaj ob tem dela policija, da plakatiranje ni bilo odkrito in plakati pravočasno odstranjeni, in kaj SOVA ob takem slovenski državi sovražnem delovanju. V poslanskih pobudah pa poslanec Jelinčič ministra za notranje zadeve tudi sprašuje, na kakšen način bodo izvajali sklep Ustavnega sodišča o liberalizaciji pri pridobivanju slo- venskega državljanstva zlasti , primerih, ko so prosilci kfs javni red in mir in celo pos cd« vali orožje (kar je razlog odklonitev državljanstva v ve^1' ni držav po svetu), v df^ pobudi istemu ministru pr? cestnega prometa dopolni tak0^ da bodo imeli državni avtofl1 bili na -prevažaj možnost, da prekoračijo ga, da se zakon o varnosti la nujni službeni vožnji> ažajo delegacije, predno | hit1-0* tne omejitve ter pomoč p° je. V poslanski pobudi minist^ za obrambo dr. Franciju De šarju Jelinčič ponovno sprKo-je, ali je res sprejemljiv ^ odstotni popust, ki ga čas«11 Slovenske vojske in j|J družine uživajo v nekate hotelih na hrvaški obali in tak način lahko postajajo P ^ hrvaških obveščevalnih sH1 ter končno pobudo ministri zunanje zadeve dr. B° p Frlecu, do kdaj bo slovens diplomacija še slovela p° P j0 tokolarnih napakah in c^ kršenju mednarodnih V°%0^ V pobudi navaja šest prime za to. * f, • Novice priredi« v GORENJSKA ON LINE: vvvvvv.media ©©3EBM«ra GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktan Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Ukionranje- ^0V' I Fotografija: Tina Doki / Priirava za tisk: Media An, Kranj / Tisk: DELO -TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22.VH1, ,l*'aX' E-mail: info@g-gbs.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in pe ^ ^/f trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obracu ja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Začelo se je spreminjanje Cerkelj GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zemljišče Živilom, trgovini občini Občinski svet podpira župana Franca Čebulja, da nadaljuje pogovore in podpiše pogodbo. Cerklje, 5. avgusta - Župan občine Cerklje Frane Cebulj je v ponedeljek zvečer na seji Oznanil člane občinskega sveta o poteku prijav na gradnjo poslovnega centra in, kot bi «jhko temu rekli, "o bodočem spreminjanju Cerkelj". Župan Čebulj je namreč s trgovsko družbo Živila podpisal predpogodbo, da »odo Živila odkupila nekaj nad 10 tisoč kvantnih metrov občinskega zemljišča vzhod-od Kmetijske zadruge v smeri proti zenični Polici za gradnjo marketa. Za odkup občinskega zemljišča so Živila 0"čini Cerklje ponudila trgovino Gorenjka ^Cerkljah in samopstrežno trgovino sredi Cerkelj ter še 80 milijon tolarjev. Župan je članom občinskega sveta predstavil program, da bi v trgovini Gorenjka pridobili dve stanovanji in Zavod za pospeševanje turizma ter malega gospodarstva in obrti. V samopostrežni trgovini sredi Cerkelj pa bi lahko dobila prostor zdravstvena služba z lekarno, za spodnje prostore pa bodo še razmislili. Pomemben je tudi na podlagi pisma o skupni nameri dogovor s KZ Cerklje, da bo le-ta zgradila svoje poslovne prostore in trgovino v smeri proti Pšenični Polici. Sedanji ljudski dom bo občina odkupila od zadruge. S tem pa bodo zagotovljeni tudi pogoji za začetek izgradnje poslovnega cen- tra. Za bodoči Poslovni center, za zdaj so izgledi, da se bo gradnja morda kmalu začela, je zainteresirana Pošta, v njem bodo trgovine in uslužnostne ali poslovne dejavnosti. Vsi tisti, ki so se predhodno javili na oblikovanje programa v Poslovnem centru, se bodo zdaj lahko pogodbeno odločili za svoj del v centru. Člani občinskega sveta so na ponedejkovi seji podprli županovo predstavitev in soglasno sklenili, da z Živili podpiše pogodbo za uresničitev namer. Cerklje se bodo torej že v bližnji prihodnosti začele spreminjati. • A. Žalar Seja občinskega sveta Žirovnica Vsi kmetje bodo dobili pomoč Občinski svetniki Žirovnice so menili, da je kmetijstvu treba nameniti več denarja, tudi zato, ker gre za sonaravni razvoj. Žirovnica, 6. avgusta - Občinski svetniki so temeljito spregovoriti o kmetijstvu, ki mora dobiti nove kriterije za delitev sredstev. £a skupne službe z jeseniško občino se bodo odločili le v prime-ru> če so racionalne. Občinski svetniki Žirovnice So ob sprejemanju informacije 0 uresničevanju proračuna za Prvo polletje največ razprave zmenili sredstvom, ki naj jih v Prihodnje dobi kmetijstvo v 0rjčini. Po mnenju svetnikov je 2a intervencije v kmetijstvo zmenjeno premalo denarja: °koli 5 milijonov naj bi nameni za preventivni program, bilijon za varstvo kmetijskih Zemljišč in še 2 milijona naj bi dobili s sofinanciranjem od 1 države. Zahtevali so, da se ^ravlja nadzor nad porablje-^ denarjem, pripravijo pa naJ se tudi novi kriteriji za Pospeševanje kmetijstva, .danji kriteriji so "podedovala' od stare jeseniške občine in upoštevajo značilnih raz- v vaseh pod Stolom Tudi svetnik Jpže Resman je menil, da se bo moralo kmetijstvu nameniti več pozornosti in ga obravnavati kot sonaravni del razvoja. Svetniki so sprejeli sklep, da od avgusta letos občina financira preventivni program kmetijstva iz proračunskih sredstev v višini 70 odstotkov, manjkajoča sredstva za preventivni program, ki jih ni mogoče pokriti s prerazdelitvijo sredstev znotraj postavke intervencije v kmetijstvo, pa se krijejo iz tekoče rezerve. V prihodnjem letu se mora spremeniti način sofinanciranja preventivnega programa in sicer tako, da je vsak kmet upravičen do sofinanciranja preventive do določenega zneska - ključ za delitev sredstev je količina oddanega mleka v preteklem letu. Dokaj skeptični so bili žirovniški svetniki do odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in o ustanovitvi organov skupne občinske uprave občine Žirovnica in občine Jesenice. Obe občini naj bi imeli skupnega občinskega cestnega inšpektorja in redarja ter skupno informacijsko bazo - Geo informacijski center. Svetniki niso kar tako pristali na skupne službe, četudi je bilo poudarjeno, da je občina premajhna, da bi imela svojega redarja, ki ga po zakonu mora imeti. Pojavlja se namreč vprašanje, koliko bo občina Žirovnica morala plačevati skupne službe in - ali ne bo kakorkoli oškodovana. Čeprav naj bi bilo razmerje v plačilu po merilih števila prebivalcev: občina Žirovnica naj bi prispe- vala 16 odstotkov sredstev, so se svetniki spraševali o predstojnikih teh služb, o opremi, ne nazadnje pa je svetnik Igor Mežek tudi menil: "Le čemu smo pa delili občino, če bomo zdaj imeli skupne občinske organe?" Občinska uprava naj bo po njegovem mnenju avtonomna, a seveda tudi racionalna. Svojo občino pa je med drugim vprašal tudi o sistemizaciji uprave, ki je v pristojnosti župana. V žirovniškem primeru je sistemizacija že izdelana. Igorja Mežka je zanimalo, če je sistemizacija skrivnost in če ni, jo občinski svet želi videti. Svetniki so nato sklenili, da nobenih skupnih služb z jeseniško občino ne bo, dokler se ne bo pripravila konkretna analiza stroškov, prednosti in pomanjkljivosti teh skupnih služb. • D.Sedej Proračun se debeli tudi s koncesijami Kdo bo čistil kranjske dimnike N a naslednji seji sveta Mestne občine Kranj, ki bo predvidoma že 25. avgusta, naj bi svetniki obravnavali predlog odloka o dimnikarski službi. °d|T' 6' av8usta - Osnutek rjtedl S° S Cel° VrSt° dodatnm / 5.0gov sprejeli konec junija. 'AAiitn- bo ODčina po eni strani 0stila zakonu o varstvu oko- Števci na finskih mejah 5. avgusta - Ze kar reševanje ProS let se v,eče 0v ,ernatike ureditve in pren- k,, ^dovodnega rvavec, iz sistema katerega poleg liid'lne ^er^Ue dobivajo vodo lvje Prebivalci občin Kranj, boo^' Komenda in Vodice. Drj*0VarJanja, usklajevanja in vefrave so se vlekle in jim še £gJ"°. ni bilo videti CW,.Je občinski svet erk'je na » P>d£ konca občine zadnji seji sprejel * se na podlagi delitve ohi-ot",Vi 'n delitve stroškov ^tovania •y. „—"J" VV ^ Krvavec vodovodnega sis- Po primarni vod Ht/^ ieg' med vse občine, p0un, ko je bil uveden nov način odpravljanja brezposelnosti. Rezultati prvega leta bodo znani jeseni, že zdaj pa je moč reči, da osip ni velik. Ministrstvo za delo, družino •n socialne zadeve je pod vodstvom Toneta Ropa uvedlo drugačen način odpravljanja brezposelnosti, ki je precej bolj učinkovit. Temelji na povsem drugačni miselnosti, saj država brezposelnim pomaga, da pridobijo dodatno izobrazbo, s čimer se usposobijo za delovna "jesta, ki so na razpolago, država se tako obrača k posa-mezniku, ki ne more dobiti I dela, ker v šoli ni bil uspešen, s j cinter seveda potrka tudi na njegovo odgovornost, da mora nekaj storiti, ne le čakati in se Preživljati s podporo. Pred leti je namreč država podijem dajala dotacije za ohranjanje delovnih mest, kar se je Povsem izrodilo in odrazilo v povratni brezposelnosti. Podaja so dotacije dobivala, da so Preživela, pri čemer ohranjanje delovnih mest vselej ni bilo na Pjvem mestu. Zelo odmeven je bil Primer žirovske Alpine, ki se Je skušala izogniti ohranitivi delovnih mest, zato je država Zahtevala vrnitev dotacije. Jeseni v šolo pet tisoč brezposelnih Vlada je pred kratkim sprejela Ptogram 5000, ki je vreden 4,8 Lani je zanimanje preseglo pričakovanja, pravi državna sekretarka za zaposlovanje Zdenka Kovač. Pričakovali so, da se bo vpisalo največ 5.600 brezposel- Letos so uvedli tudi štipendije in ugodna posojila, ki jih bodo razpisali jeseni. Tako bodo imeli mladi v programih do pete izobrazbene stopnje v celoti plačano šolnino. Pokrili bodo tudi stroške učne pomoči in dodatnega usposabljanja učiteljev ter plačali zdravstvene preglede in zdravstveno zavarovanje. Predvidena je tudi podpora delodajalecem, ki bodo sprejemali vajence in s tem odpirali nova delovna mesta. Julija in avgusta se brezposelnost običajno poveča, ker iz šol pridejo mladi. Kar precej jih dela ne dobi. tolarjev; ministrstvo delo, družino in socialne pleve bo zagotovilo 3,8 mili-^rde tolarjev, ministrstvo za I stvo pa 1 milijardo tolarjev. se bo prihodnje šolsko : 0 v pridobitev javno veljavne bz°brazbe lahko vključilo 5.023 šrezPoslenih. Poleg tega bo j^nje nadaljevalo 3.600 tistih, so se vpisali lani in šolanja še niSo končali. nih, dejansko pa se jih je 7.410. Dodatno izobraževanje je seveda namenjeno predvsem mladim, ki dela ne morejo dobiti, ker nimajo ustrezne izobrazbe oziroma ker niso končali šol. Na rednih šolah je namreč osip zelo velik, da bi ga preprečili, so poskrbeli za učno pomoč in ustrezno usposobljenost učiteljev. Rezultati prvega šolskega leta bodo znani jeseni, že zdaj pa lahko rečem, da v naših programih osip ni velik, je dejala Zdenka Kovač. Letos tudi štipendije Med programi, ki so usklajeni z delodajalci, bo 65 odstotkov namenjenih pridobitvi poklicne izobrazbe, 14,2 odstotka srednje, približno petina bo preostalih programov. Letos se jih bo 720 lahko vključilo tudi v višje in visoke strokovne šole. Brezposelnost pada Letos brezposelnost pada, ne le zaradi politike zaposlovanja, temveč tudi zaradi ugodnih gospodarskih razmer. Če do konca leta ne bo večjih pretresov v gospodarstvu, večjih stečajev, lahko pričakujemo izjemno ugodne podatke, s katerimi bomo lahko zadovoljni, pravi minister Tone Rop. V letošnjem prvem polletju se je za 1 odstotek povečalo delovno aktivno prebivalstvo, v podjetjih se je število zaposlenih povečalo za 2 odstotka, samo-zaposlenih je bilo za 2,2 odstotka več. Ob koncu junija je bilo tako 116.906 brezposelnih. Julija in avgusta se brezposelnost običajno poveča, saj delo iščejo mladi, ki pridejo iz šol, še vedno jih precej ne najde dela. Vendar se zdaj lahko vkjučujejo v dodatno izboraževanje oziroma poklicno prekvalifikacijo. Za desetino je v letošnjem prvem polletju naraslo število zaposlitev za določen čas. Med brezposelnimi je bilo za 1,3 odstotka več žensk. Za 5,8 odstotka pa se je zmanjšala brezposelnost mladih in za 8,4 odstotka povečala brezposelnost starih nad petdeset let, ki je vse bolj trdovratna. Za dobro desetino se je zmanjšalo število brezposelnih zaradi stečajev. Na Gorenjskem brezposelnost najbolj padla v Škofji Loki Zelo smo veseli, da brezposelnost upada, zlasti v Mariboru, Celju in Murski Soboti, kjer je bila včasih največja. Letos se je zmanjšala povsod po Sloveniji, izjema je le območje Novega mesta, kjer je bila junija brezposelnost v primerjavi z lanskim junijem za 0,3 odstotka večja. Na Dolenjskem sta bila dva stečaja, podjetji Revoz in Iskra Semič pa sta odpustili 250 zaposlenih za določen čas, je povedal Jože Glazer, direktor Zavoda za zaposlovanje. Zanimivi so podatki, kaj se pri brezposelnosti dogaja po posameznih območnih enotah zavoda. Junija letos se je v primerjavi z lanskim junijem najbolj zmanjšala v Novi Gorici in sicer kar za 16,2 odstotka, sledi Celje z 12,1-odstotnim zmanjšanjem, Maribor s 7,1-odstotnim, Murska Sobota s 5,4- odstotnim, Sevnica s 3,3-odstot-nim, Ljubljana z 1,7-odstotnim, Koper z 1,3- odstotnim in Kranj z 1,2-odstotnim zmanjšanjem brezposelnosti. Znotraj Gorenjske so zanimive razlike, saj je brezposelnost najbolj upadla v Škofji Loki in sicer kar za 9,4 odstotka, v Radovljici za 7,1 odstotka in v Tržiču za 2 odstotka. Še vedno pa narašča na Jesenicah, kjer se je povečala za 2,9 odstotka, in v Kranju, kjer se je povečala za 2,5 odstotka. • Marija Volčjak V Almiri zamenjali direktorico Novi direktorje postal podjetnik Sašo Pire "iz Ljubljane - Glavna naloga: zagotoviti pozitivno poslovanje Radovljica - Radovljiška Almira ima od ^edine tedna novega direktorja, osedanji direktorici Bredi Bregar nad-rni svet ni podaljšal pogodbe, za nove-$ ^'rektorja pa je imenoval podjetnika asa Pirca jz Ljubljane. Dosedanja ^r.ektorica sicer ostaja v Almiri, vendar Je morala sprijazniti z mestom tehnič-. *Sa vodje, zanimivo pa je, da je iz pod-jjw odšel tudi prokurist dr. Drago ubrovski (zdaj sodeluje v prisilni Poravnavi Titana). Novi direktor je diplomirani inženir tekstiine tehnologije, ves čas že dela v ^eksti]ni branži, njegova prva služba je •lav Dekorativni, kasneje seje ukvarjal z stopnjštvom, uvozom in izvozom, zad-ja1 pVe leti Prek sv°Jega zasebnega podjet-lo p° lastnih besedah je z Almiro je sodeči že prej, tako so mu tudi ponudili, naj jet^Vzarne vodenje tega radovljiškega pod-Ja. ki je marca letos po hudih težavah adnjl novinarski konferenci ?c marca letos sta dosedanja ^rektorica Breda Bregar in prokurist • Dr<*go Dubrovski zatrjevala, da so e.z u l tat i poslovanja v prvih treh mese- <7/' ugodni in da je izguba manjša od tovane, aprila pa naj bi že izpla- rdečih številk. Po načrtih naj bi plovno leto zaključili z dobičkom. (>da očitno se je izkazalo, da njune Mimistične izjave niso držale, kar je odi Ver'ctno tudl Klavni razlog za JVtoit z vodilnih mest. hQcn smo z zastarelo opremo vsak dan manj konkurenčni," ugotavlja novi direktor. Almiro pesti tudi pomanjkanje ustreznih kadrov, zato bo nujna kadrovska okrepitev na ključnih mestih v podjetju. Pa bodo kakšne spremembe doletele tudi zaposlene, ki jih je po prisilni poravnavi ostalo še 265? Sprememb čez noč ne bo, odgovar- Največji, nekaj več kot 43odstotni lastniki Almire so po uspešno zaključeni prisilni poravnavi postali zaposleni (v lastniške deleže so pretvorili svoje terjatve iz naslova neizplačanih prejemkov), država 18- odstotna, kapitalski sklad nekaj več kot 14-odstotni, Zavarovalnica Triglav nekaj več kot šestodstotna, Občina Radovljica in lnfond Zlat pa nekaj več kot štiriodsto-tna solastnika Almire. Novi direktor Almire Sašo Pire. uspešno zaključilo prisilno poravnavo. "Zame je vodenje Almire izziv, zato sem se tudi odločil sprejeti ponudbo. V podjetju sem šele dva dni, zato težko govorim o načrtih, dejstvo pa je, da so tudi po uspešni prisilni poravnavi v podjetju še vedno ostali problemi. Moja prva naloga bo zagotoviti teko e pozitivno poslovanje," je povedal Pire. Velik problem je po njegovih besedah tudi v zastareli tehnologiji, zato bodo nujne naložbe v posodobitev opreme. "Brez investicij bo težko, saj ja novi direktor, vsekakor pa bo treba proučiti organiziranost in jo primerjati s sorodnimi zahodnimi podjetji. Naš cilj je (tako kot cilj vsakega podjetja), da bi s čim manj zaposlenimi čim več naredili, dodaja Pire. Kot še pravi, si bo prizadeval, da bo Almira postala produktivno, moderno organizirano podjetje, ki bo uveljavljalo svojo blagovno znamko, ki je bila v preteklosti mnogo bolj cenjena, kot je danes. Vsekakor pa bodo morali zmanjšati tudi obseg dodelavnih poslov, od katerih podjetje še vedno pretežno živi, ter povečati delež lastnih kolekcij. • Urša Peternel, foto: Tomaž Štular V Elanu v Brnci bodo odpuščali Begunje - Elan je napovedal, da bo v svoji tovarni snovvboar-dov in smuči v Brnci pri Beljaku odpustil 80 zaposlenih, do konca letošnje zime pa še 20 ali 30, so sporočili iz Avstrije. Vest so potrdili v Begunjah, šlo naj bi za nadaljevanje reorganizacije, s katero bodo vse ključne dejavnosti prenesli v Begunje. Iz Brnce, kjer je trenutno še 170 zaposlenih, bodo v Begunje preselili glavne postopke za izdelavo snovvboardov in smuči -pripravo delov ter njihovo sestavljanje, medtem ko bodo v Brnci ohranili pretežno obdelavo. S selitvijo naj bi končali do začetka poslovnega leta, ki se v Elanu začenja s prvim aprilom. Preselili naj bi del strojev, pa tudi delavcev. V Brnci namreč dela okrog 60 delavcev iz Slovenije, katerih del naj bi prešel v Begunje. Številka o zmanjšanju zaposlenih še ni dokončna, nekaj delavcev naj bi na vrhuncu sezone spet zaposlili. V Brnci naj bi po novem organizirali logistični center za Evropo, od koder bodo izdelke pošiljali neposredno v maloprodajo, s čimer bodo pocenili distribucijo. • U. P. V Centru Brdo več kot polovica tujih udeležencev Brdo vse bolj mednarodna šola Gradnja vile Mežaklja je končana, vila Nerlly je obnovljena in pred zimo se bodo z Brda preselili na Bled. Kranj, avg. - V Centru Brdo so zaključili seminarsko sezono v prvem polletju, ko so v primerjavi z lanskim letom povečali število mednarodnih udeležencev, ki imajo že kar 59,7-odstot-ni delež. Narašča tudi število seminarjev, ki jih pripravljajo za posamezna podjetja. V letošnjem prvem polletju so pripravili 32 seminarjev, ki se jih je udeležilo 992 slušateljev, s čimer je njihovo število od ustanovitve managarske šole na Brdu leta 1986 poraslo na 17.987. Vztrajno se povečuje število udeležencev iz tujine, lani jih je bilo 47,9 odstotka, letos že 59,7 odstotka. Povečuje se tudi število dni prisotnosti udeležencev, saj v Centru Brdu ponujajo vse daljše in vse bolj poglobljene programe. Zelo uspešni so pri prirejanju posebnih seminarjev za posamezna podjetja, letos so jih pripravili že štirinajst in sicer za Electrolux, Pivo, Podravko, British Aerospace, Queen's poslovna šola idr. Večina domačih slušateljev prihaja iz uspešnih podjetij iz najbolj razvitih delov Slovenije, letos jih je bilo največ iz Ljubljane. Med njimi je bilo kar 43,4 odstotka najvišjih vodilnih in sicer dobra polovica iz proizvodnje, s 46,5-odstotnim deležem slede storitve. Narašča tudi število podjetnikov iz manjših in hitro rastočih podjetij. Večina slušateljev ima dokončan štiriletni univerzitetni študij, v letošnjem prvem polletju je bilo takšnih 66 odstotkov, kar 22 udeležencev pa je bilo magistrov oziroma doktorjev znanosti. Ženske so imele 33-odstotni delež, največ slušateljev je bilo starih od 30 do 39 let. Zaradi izgadnje novega centra na Bledu je bila lani ustanovljena družba Novi Center Bled, njeni družbeniki so ugledna slovenska podjetja. Gradnja vile Mežaklja je že končana, prav tako je že obnovljena vila Nelly. Preselitev bo seveda zahtevala precej dela, direktorica dr. Danica Purg pa obljublja, da bodo pred koncem letošnjega leta tam že pripravljali izobraževalne programe in da bo kakovost njihovih storitev na svetovni ravni. • M.V. Zahtevki za podražitve kar dežujejo Kranj - V začetku tedna je Elektro Slovenija na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj vložil zahtevek po povišanju cen tarifnih postavk za prodajo električne energije, in sicer za 8,6 odstotka. Do podražitve naj bi po predlogu prišlo s prvim septembrom. Vlada mora na zahtevek odgovoriti v tridesetih dneh, predvidoma bo to storila do konca meseca. Svoj zahtevek je Eles utemeljil z dejstvom, da so se tarifne postavke za prodajo električne energije z vladno uredbo o določitvi najvišjih cen s prvim julijem znižale za 7,56 odstotka. Vloge za povišanje cen pa so prejšnji teden na vlado naslovili tudi Petrol, Istrabenz, Slovenske železnice in Pošta. Petrol predlaga povišanje prodajnih cen motornih goriv (te so brez dajatev) v povprečju za 24,8 odstotka, Istrabenz pa v povprečju za 21,5 odstotka. Slovenske železnice predlagajo šestodstotno povišanje vseh cen, zahtevek pa so utemeljili z dejstvom, da cene železniškega prometa še vedno močno zaostajajo za cenami javnega cestnega prevoza. Na ministrstvo pa je prišla tudi vloga za dvig cen poštnih storitev, Pošta Slovenije že dalj časa opozarja, da cene poštnih storitev v Sloveniji dosegajo le petino ravni cen, ki veljajo v državah Evropske unije. Zato predlagajo, naj se cena znamke za standardizirano pismo oziroma dopisnico zviša za šest tolarjev oziroma 38 odstotkov. • U. P. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Slovenski trg 1, 4001 KRANJ Vabi k sodelovanju STROKOVNEGA DELAVCA ZA PODROČJE SOCIALNO VARSTVENIH DAJATEV Pogoji: • dipl. socialni delavec ali socialni delavec • opravljen strokovni izpit na področju socialnega varstva • opravljen preizkus znanja iz ZUP-a • poznavanje osnov računalništva • enoletne delovne izkušnje Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh na gornji naslov. Nad Bledom, Bohinjem in Triglavom Različne cene panoramskih poletov Kranj, 6. avgusta - Panoramski polet, ki tri osebe popelje nad Triglav, stane 21 tisočakov, če odletite z leškega letališča. Če poletite z Brnika, je treba za polet do najvišjega slovenskega vrha, čeprav se z letalom vozite dlje časa, odšteti 17.500 tolarjev. Cene komercialnih storitev, ki jih ponuja Alpski letalski center Lesce, so se pred kratkim povišale za 19 odsotkov, je povedal direktor centra Franc Lajovic. Dejal je, da so omenjene cene zvišali delno zaradi davka na dodano vrednost in višjih cen letalskega goriva, na povišanje cen pa je vplivalo tudi dejstvo, da cen niso spreminjali že skoraj tri leta. Tako je treba od sredine prejšnjega meseca za panoramski polet iz Lesc, ki tri osebe popelje nad Bledom, plačati 10 tisočakov. Prej je bilo za omenjeni let treba odšteti 8 tisoč tolarjev. Za polurni let, ki tri osebe popelje nad Bohinjsko jezero, je bilo prej treba odšteti 12 tisoč, danes pa morate zanj plačati 15 tisoč tolarjev. Let nad Triglavom, prav tako za tri osebe, za katerega je bilo prej treba plačati 18 tisoč tolarjev, se je podražil za 3 tisočake. Potnikov, ki se odločajo za pogled na Gorenjsko iz zraka, je letos bistveno manj kot lani, je dejal direktor leškega letalskega centra Franc Lajovic. Zračni taksi vozi tudi z brniškega letališča. Trosedežno letalo popelje z Brnika potnike do Bleda in nazaj za 9 tisočakov. Za polet nad Bledom in Bohinjem je treba odšteti 13.500 tolarjev, nad najvišji slovenski vrh pa vas Adria Airways popelje, če odštejete 17.500 tolarjev. Uslužbenka na letališču Brnik Maja Ločniška je povedala, da cen panoramskih poletov zaradi davka na dodano vrednost niso spreminjali. Panoramske polete organizirajo tudi v Celju. Upravnik letališča Peter Karner je povedal, da stane 15-minutni polet za eno osebo 2.500 tolarjev, v to ceno pa je že vključen davek na dodano vrednost. Polete organizira Aeroklub Celje, prevelike gneče za prelete nad celjskim koncem pa ni, je še dejal upravnik letališča. • Špela Zabkar Gorenjska banka bo obnovila poslovno stavbo v Kranju Kranj - V Gorenjski banki so se odločili obnoviti fasado poslovne stavbe na Bleivveisovi 1 v Kranju. Ta osrednja poslovna stavba banke je bila dograjena pred 18 leti, na fasadi pa se zaradi vremenskih vplivov že dalj časa pojavljajo poškodbe. Potrebo po obnovi so potrdile tudi strokovne študije. Projekt prenove je izdelal arhitekt Jurij Kobe iz Ljubljane ob sodelovanju prvotnega projektanta arhitekta Danila Oblaka iz Kranja. Projekt v celoti ohranja prvotno arhitektonsko zasnovo, fasado bodo obložili z novimi kamnitimi in kovinskimi elementi, torej podobno, kot je bilo zasnovano, a ne izvedeno pred 18 leti. S prenovitvenimi deli bodo začeli sredi meseca, dela pa bodo trajala do konca leta. V Gorenjski banki zagotavljajo, da bodo storili vse, da bodo dela čim manj motila obiskovalce banke in druge poslovne stranke. • U. P. Izšel nov katalog S kolesom po Sloveniji Odkrivanje naravnih lepot Slovenije s kolesom Osnovni namen kataloga je na enem mestu zbrati celotno ponudbo organiziranega kolesarjenja pri nas tevnosti kolesarske poti, dolžini in oznakah. Predstavljene so možnosti dostopa, nastanitve in drugih aktivnosti, ki jih ponuja okolica, ter centra, kjer je mogoče dobiti podrobnejše informacije. Sredozemsko Slovenijo je s kolesom mogoče spoznavati v njenem kraškem delu (Poti po kraškem parku, Poti po parku Snežnik), skrivnosti slovenskih gora po poteh okoli Kranjske Gore, v zgornji Savinjski dolini, pod Peco in na Pohorju, uživati je mogoče v kolesarjenju v okolici zdravilišč (Prekmurska kolesarska pot, Na sončnih obronkih Goričkega, Kjer v okolici Atomskih toplic narava podarja zdravje, Brežiška kolesarska pot), z lepotami podeželja pa se je mogoče srečati ob Dravi in Kolpi. Na zadnji strani kataloga je tudi opozorilo, naj kolesarji varujejo naravo, predstavljeni so osnovni prometni predpisi ter informacije o prevozu koles z vlakom. Kot pravijo v Centru za promocijo turizma Slovenije, s katalogom želijo opozoriti domačega in tujega gosta, da si kolesarjenje izbere za glavno aktivnost ali pa zgolj za popestritev odkrivanja Slovenije. Kolesarskemu katalogu (dobiti ga je mogoče na Centru za promocijo turizma Slovenije) se bo sredi meseca priodružil pro-duktni katalog Golf v Sloveniji, konec septembra pa še katalog Jahanje v deželi Lipicancev. • U. P. Kranj - Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljen način aktivnega preživljanja prostega časa, hkrati pa tudi vse pomembnejši in zanimiv turistični proizvod. Zato so na Centru za promocijo turizma Slovenije pred dnevi izdali katalog S kolesom po Sloveniji, ki na privlačen in jedrnat način predstavlja možnosti organiziranega kolesarjenja v Sloveniji. Omrežje kolesarskih stez pri nas morda res še ni tako razvito kot v evropskih državah, toda možnosti za prijetno kolesarjenje je kljub temu kar preveč za običajno prekratke počitnice, so zapisali v katalogu. Osnovni namen kataloga je na enem mestu zbrati celotno ponudbo organiziranega kolesarjenja, turista oziroma kolesarja pa za dodatne informacije usmeriti k pravemu naslovu. Katalog je namenjen tako domačim kot tujim gostom, izšel pa je v nakladi 30 tisoč izvodov v angleškem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. V njem so predstavljene možnosti organiziranega kolesarjenja v Sloveniji. Opisanih je dvanajst območij oziroma poti, kjer so poti za kolesarje označene, predstavljene v vodnikih in'na zemljevidih, kolesarjem pa so na voljo servisi, izposojevalnice, vodniške in informativne službe. V uvodnem delu kataloga je zemljevid Slovenije z vrisanimi potmi in območji organiziranega kolesarjenja, vsako izmed dvanajstih kolesarskih območij pa vsebuje informacije o naravnih značilnostih, zah- VZDRŽEVANJg SERVISIRANJE Iskra j&EUBŽEVANJE, d.d. PROIZVODNJA KRANJ, Savska loka 4 Na podlagi 6.4 člena statuta delniške družbe Iskra VZDRŽEVANJE, d.d. in na podlagi 66. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97) uprava sklicuje 4. skupščino delničarjev, ki bo v sejni sobi na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, v petek, 10. septembra 1999, ob 12. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine; Predlog sklepa: Izvoli se predsednik skupščine, zapisnikar, dva preštevalca glasov in notar po predlogu uprave. 2. Potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Potrdi se predlagani dnevni red 3. Obravnava poročila uprave o poslovnih rezultatih za leto 1998 in poročila o revidiranju računovodskih izkazov družbe za leto 1998. Predlog sklepa: Sprejme se revidirano letno poročilo za leto 1998. 4. Delitev dobička za leto 1998 Predlog sklepa: Sprejme se sklep o delitvi dobička za leto 1998 in delitev dela nerazporejenega dobička iz preteklih let po predlogu uprave in nadzornega sveta. Za dividende se nameni del nerazporejenega dobička iz preteklih let in sicer 65,00 SIT bruto dividende na delnico, v skupnem znesku 12.508.730,00 SIT. Za udeležbo uprave na dobičku se nameni 625.000,00 SIT. Ostanek dobička iz preteklih let v znesku 6.435.501,90 SIT in dobiček iz poslovnega leta 1998 v znesku 10.472.169,40 pa ostane nerazporejen. 5. Imenovanje revizijske hiše za revizijo poslovanja v letu 1999 Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za izvedbo revizije poslovanja v letu 1999 imenuje družbo Plus Revizija, d.o.o., Bežigrad 1, Ljubljana. 6. Vprašanja in pobude delničarjev. Čas zasedanja: Skupščina je sklicana za 10. 9. 1999 ob 12. uri. Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se ponovno zasedanje skupščine določi za isti dan, to je 10. 9. 1999, ob 13. uri. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Pogoji udeležbe: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, skladno s statutom, oziroma njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki svojo udeležbo pisno prijavijo 3 dni pred zasedanjem skupščine. Skupščinski prostor bo odprt eno uro pred začetkom zasedanja. Delničarji glasujejo osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na skupščini, na podlagi glasovnice, ki jo prejme delničar ob vstopu v skupščinske prostore, ko podpišejo tudi seznam prisotnih udeležencev. Pooblaščenec mora k prijavi udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Delničarji lahko sporočijo svoje nasprotne predloge družbi v 7 dneh po objavi zasedanja skupščine. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na sedež družbe. Gradivo: Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda je zainteresiranim delničarjem na vpogled v času od 16. avgusta 1999 dalje na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Iskra VZDRŽEVANJE, d.d. Kranj Uprava družbe Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v kilogram): * jabolka 150- 200 * slive * breskve 70- 130 * krompir * marelice 200- 300 * lubenice * nektarine 160- 250 * hruške * česen 220- 280 * korenje * paradižnik 100- 200 * solata endivija * mlado zelje 35 •60 * kumare * čebula 60- 80 * mlada čebula * radič 150 - 280 * peteršilj veljajo pn tolarjih za 150 - 200 30-50 40-75 130- 280 70 - 130 120-150 60-120 100-180 250 - 330 Pridelovalni stroški - 23 tolarjev za kilogram Na oddelku za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi junijskih cen pripravili prvo oceno stroškov pridelovanja pšenice. Ocenili so, daje bila lastna cena 23,41 tolarja za kilogram. Pri izračunu so upoštevali neto pri; delek 5,3 tone na hektar, 15- odstotno vlago ob žetvi pa tudi vrednost stranskih pridelkov (slame) in proračunskih podpof (54.000 tolarjev na hektar). Dodatek k odkupni ceni pšenice in rži Ker je bil letos zaradi neugodnih vremenskih razmer v času rasti in žetve nižji pridelek pšenice in rži ter še slabše kakovosti, je vlada dopolnila tržni red in sprejela dodatek k odkupni ceni kot nadomestilo za izpad dohodka. Dodatek znaša trt tolarje za kilogram in velja za vse prodane količine pšenice, tudi za tiste, ki ne dosegajo minimalnih pogojev kakovosti-Podporo za pridelavo pšenice in rži ter dodatek k odkupni ceneje mogoče uveljaviti do 15. oktobra. Gorenjska mlekarna brez dividende? Delničarji Gorenjske mlekarne se bodo 3. septembra sestali na četrti skupščini, na kateri bodo med drugim obravnavali letno poročilo za lani in sklepali o delitvi lanskega čistega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi lanski čisti dobiček v znesku 26,9 milijona tolarjev ostal nerazporejen, del nerazporejenega predlanskega dobička pa bi razdelili zf nagrade upravi in delavcem s posebnimi pooblastili (2,7 mil1' jona tolarjev) ter članom nadzornega sveta (1,3 miljona). Postopno povečanje trošarine Državni zbor je na eni od julijskih sej spremenil in dopolnil zakon o trošarinah. Po teh spremembah bo trošarina od proizvedenega domačega žganja od 31. marca 2002 znašala za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektolitef čistega alkohola 33.000 tolarjev, od 31. marca 2004 66.OO0 tolarjev in od 31. marca 2005 100.000 tolarjev. Na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministra z" finance bo vlada trošarino malim proizvajalcem žganja lahko zmanjšala za polovico. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si KOKRA TRGOVSKO PODJETJE d.d. Mirka Vadnova 19 4000 KRANJ Na podlagi 15. člena Statuta KOKRA Trgovsko podjetje d.d. Kranj, Mirka Vadnova 19 sklicuje uprava podjetja 2. ZASEDANJE SKUPŠČINE, ki bo v petek, 10. 9. 1999, ob 13. uri v prostorih podjetja Engrotuš, Cesta v Trnovlje 10a, Celje DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, izvolitev organov zasedanja skupščine Predlog sklepa: Izvolita se predsednik skupščine in preštevalca glasov ter imenuje notar za sesta^0 notarskega zapisnika po predlogu uprave in potrditev dnevnega reda. 2. Potrditev letnega poročila za leto 1998 skupaj z revizijskim poročilom za leto 19198 Predlog sklepa: Potrdi se letno poročilo za leto 1998 skupaj z revizijskim poročilom za leto 1998 3. Sprejem sklepa o pokrivanju izgube poslovanja za leto 1998 Predlog sklepa: Izguba poslovanja iz leta 1998 v znesku SIT 126.701,00 ostane nekrita - 4. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja za leto 1999 Predlog sklepa: Sprejme se predlog nadzornega sveta o imenovanju revizorja RS BIRO Žalec. 5. Razrešitev in izvolitev članov nadzornega sveta Predlog sklepa: Sprejme se sklep o razrešitvi in izvolitvi članov nadzornega sveta 6. Sprememba statuta: Predlog sklepa: Oblikuje se sklad lastnih delnic v višini do 10 % osnovnega kapitala družbe za namen po 240. čl. ZGD 7. Določitev nagrade članom nadzornega sveta v skladu s predlogom uprave. 8. Vprašanja in pobude delničarjev Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda skupščine delničarjev družbe je na vpogled od 10. avgus'a 1999 naprej na sedežu družbe, Mirka Vadnova 19, Kranj. Vabljene prosimo, da svoje pripombe ter spreminjevalne oziroma dopolnitvene predloge pisno s prip°roCfi no pošto sporočijo upravi v 7 dneh od objave sklica ter s tem omogočijo upravi in nadzornemu svetu P vočasno pripravo njihovih stališč. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo oziroma njihovi zastopniki osebno po pooblaščencu, če svojo udeležbo priglasijo tri dni pred zasedanjem skupščine. Delničarji oziroma njihovi pooblaščenci na skupščini glasujejo na podlagi glasovalnih lističev, ki jih preJrne' jo ob vstopu v prostor, kjer bo seja skupščine in so istočasno vstopnica za udeležbo na skupščini. V primeru, da skupščina ne bi bila sklepčna, bo ponovno zasedanje isti dan v istem prostoru ob 13-30 Na ponovljenem zasedanju bo skupščina družbe veljavno odločala ne glede na višno na seji prisotnega kapi Sejni prostor, v katerem bo potekala skupščina, bo odprt pol ure pred uradnim začetkom. Uprava: Boštjan Marovt, dipl. oec. . Iz sveta medvalutnih razmerij Okrevanje evra in jena V relativno mirnem prvem avgustovskem tednu je valuti evro uspelo nadaljevati strm vzpon. V sredo pozno popoldne se je namreč tečaj evro/dolar iztrgal iz celotedenskega trgovalnega °kvirja 1,0625 - 1,0725 ter se povzpel više, na 1,08 ameriškega dolarja za en evro, kar pomeni najvišjo vrednost evra po treh mesecih. Nekateri pokazatelji ameriškega gospodarskega Položaja v tem mesecu presenetljivo niso bili več tako zelo dobri, kot smo jih bili vajeni toliko let in kot so jih tudi tokrat pričakovali analitiki. Denimo, ameriški indeks NAPM, ki indicira poslovno klimo v ZDA, je v tem mesecu namesto pričakovanih 56,1 d°segel le 53,4 indeksne točke. Opazovalci in igralci na globalnem deviznem trgu se sprašujejo, kaj bo s petkovim podatkom o Periski brezposelnosti in novih delovnih mestih. Ameriški dolar torej kot da mu vse bolj preti nadaljnje pojenjevanje moči. Ko smo ravno pri pojenjevanju: jen, nacionalna valuta Previdnost pri nakupu in najemu nepremičnin! Kupec nepremičnine -sostorilec kaznivega dejanja? Kupci in najemniki naj še pred sklenitvijo pogodbe vedno zahtevajo dokazila o legalnosti nepremičnine, pa tudi kopijo novega zemljiškoknjižnega izpiska. kož rumeno- eev, že močno pojenjuje, toda v pozitivnem smislu zanj. V Zadnjin dneh je namreč japonski jen proti dolarju pridobil kar nekaj enot, tako daje trenutno za enega zelenca potrebno odšteti ese 113 jenov (pred tremi tedni še 122 jenov). Torej, Japonska n.11' najmanj ni več tako poceni kot v času nedavne olimpijade, ko Sl za 1 dolar dobil tudi do 148 jenov. Da Japonci s svojim nekdaj Paradnim gospodarstvom okrevajo, pa je v svojem govoru pouda-." tudi predsednik Clinton. Avstralski dolar, katerega mati je čredno močno izvozno navezana na Japonsko in preostalo Azijo, zadnjem času popušča vzporedno s preostalim dolarskim blo-°ni. kar ga je iz najvišjih 1,28 pripeljalo do 1,19 stare dobre nemške marke. Kar 2,95 slednje pa je potrebno odšteti za en bri-anski funt. Staremu sterlingu pred eventuelnim vstopom v EU Prerokujejo vsaj 20-odstotni zdrs, sicer naj ne bi bil goden za stop v evropski monetarni sistem. Tudi obrestne mere bi r'tanci s sedanjih 5 % morali spustiti. Toda, po objavi nemškega gospodarskega inštituta IFO, ki med drugim do konca leta 2000 ^ičakuje dvig ključne evropske obrestne mere iz 2,5 na okrogle odstotke, se Otočanom ne mudi tako zelo. Nam tudi ne. Lep v'kend ! Matej Rančigaj Mobitel in tretja generacija mobilne telefonije Kranj - Družba Mobitel je bila sprejeta v polnopravno članstvo Foruma UMTS (Universat Mobile Telecommunications ^Vstem), katerega poslanstvo je razvijati standarde in promo-trati sistem tretje generacije mobilnih telekomunikacij, sistem UMTS bo uporaben po letu 2002, njegova značilnost Pa bo hiter prenos podatkov in kompatibilnost z multimedijs-^mi tehnologijami. Mobiteli; bo sodelovanje v Forumu omogočalo, da bo pri izvoru spremlja! trende razvoja ter tehno-oske novosti z zelo majhno zakasnitvijo uvajal tudi na slovenskem trgu. U. P. Kranj - Republiški inšpektorat za okolje in prostor opozarja kupce in najemnike nepremičnin, naj pred sklenitvijo pogodbe o nakupu ali najemu stavbe, stanovanja in poslovnega prostora preverijo, če imajo prodajalci zanje lokacijsko, gradbeno (ali enotno) ter uporabno dovoljenje. V zadnjem času se je namreč pojavilo kar nekaj primerov gradnje in prodaje brez predpisanih dovoljenj. Če ustreznih dovoljenj ni, kupec prevzame tudi posledice kršitve zakona, opozarjajo na inšpektoratu. Vsi pravni posli (torej tudi nakup in najem) z objekti, zgrajenimi brez lokacijskega dovoljenja, so nični, opozarja inšpektorat. Zakon tudi prepoveduje opravljanje gospodarske dejavnosti v takih objektih, trgovanje z njimi in podobno. Tudi uporaba novih objektov, za katere ni izdano uporabno dovoljenje, je kršitev zakona, za katero se izreče kazen, opozarjajo. Poleg tega poudarjajo, da upravni organi v primerih prodaje nelegalnih gradenj nimajo pristojnosti ukrepanja, temveč v takih primerih - če pride do spora -odloča edinole sodišče. Inšpektorat za okolje in prostor zato svetuje kupcem, naj od prodajalca pred sklenitvijo pogodbe vedno zahtevajo navedena dokazila o legalnosti nepremičnine, pa tudi kopijo novega zemljiškoknjižnega izpiska. V zemljiški knjigi so namreč na nepremičnino lahko vpisane tudi druge prepovedi in bremena (razne terjatve, služnosti). Priporočajo tudi, naj kupec in prodajalec že v pogodbo o nakupu nepremičnine vne-seta ustrezne določbe v zvezi z morebitnimi pravnimi ali stvarnimi napakami za primer, da se kasneje izkaže, da je dejansko stanje nepremičnine drugačno, kot je bilo zatrjevano ob podpisu pogodbe. Take določbe naj bodo že sestavni del pogodbe o posredovanju pri nakupu v primeru nakupa prek posrednika. Če bodoči sklenitelj pravnega posla ali najemodajalec ne more dobiti navedenih dokazil, lahko tudi sam preveri stanje v zvezi z nepremičnino v zemljiški knjigi (lastništvo, morebitne prepovedi, bremena), v upravni enoti (postopki za izdajo dovoljenj) in v inšpektoratu za okolje in prostor (morebitni uvedeni inšpekcijski postopki). • U. P. SKB banka zvišala obrestne mere za depozite Kranj - SKB banka je s prvim avgustom v skladu s priporočilom Združenja bank Slovenije zvišala pasivne obrestne mere. Višje so obresti za sredstva pravnih oseb (depoziti, potrdila o vlogah in depoziti z odpovednim rokom), in sicer za tri ročnosti. Višje pa so tudi pasivne obresti za vezavo sredstev občanov, in sicer depozitov ter depozitov zvestobe. Občani lahko vežejo depozite po 0,25 do 0,5 odstotka višjih obrestnih merah za dobo nad pol leta do treh let, pri ostalih obdobjih pa so obresti ostale nespremenjene. Gorenjska borzno posredniška družba dd Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30,380 100 varnost strokovnost donosnost CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE? Kaj? Kako? Zakaj? * pID-i se ponovno trguje na borzi... Prvi avgustovski trgovalni dan so na borzi ponovno pričele kotirati delnice PID-ov. Tokrat tisti polpolni PID-i ^ tisti njihov del, kije bil že zamenjan za lastninske certifikate. Dobili so novo končnico. Namesto S je sedaj 6url-r' NF2N> 7G2/V itd.). Da je zmeda med delničarji res velika, občutimo na vsakem koraku. Nekateri se /e i°' kako le lanko te^ai10 manjši kot je bil prej (razlog je seveda v spremenjeni nominalni vrednosti, cena de/ * manjša, količina pa 10 x večja), drugi bi radi prodali vse delnice, pa jih ne morejo, saj se s tistim NFom' ki P"naša ti. "pravico izbire", še vedno ne trguje. Njihova oznaka v KDD pa je s končnico NI (npr. in TG2NI, če omenimo le največja sklada). Odstotki delnic s to pravico pa so od PID-a do PID-a različni na*/?a^/o od 0 % do 90 %. Koliko znaša za posamezen PID, lahko izveste pri borzno posredniških družbah, Družbah za upravljanje ali preberete v finančnih časnikih, specializiranih internetnih straneh ipd. Do konca 9usta vas bodo (če ste lastnik teh delnic) PID-i oz. DZU-ji obvestili tudi po pošti. *ak.$ne so pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada? bok po.d,a9' police dodatnega pokojninskega zavarovanja pridobi zavarovanec pravico do mesečne J?jninske rente z dopolnjenim šestdesetim letom starosti, vendar ne prej kot 13. 7. 2004. Pis a mese^ne rente bo natančno izračunana ob začetku prejemanja pokojninske rente na podlagi pred-Oa 9n//l aktuarskih metod (kot jih poznamo v zavarovalništvu) in bo odvisna od donosnosti premoženja prve-pQPok°ininskega sklada, števila točk v polici, zavarovalnega obdobja in od starosti ob začetku prejemanja totk°ln'nske rente. Kapitalski sklad oziroma Republika Slovenija jamčita minimalni donos v višini enega ods-poka!e!no- za lažjo predstavo objavljamo informativni izračun višine mesečne pokojninske rente dodatnega °minskega zavarovanja za 1.000 bonov glede na zavarovalno dobo in donos. tarost danes renta donos 1 % renta donos 2 % renta donos 3 % renta donos 4 % renta donos 5 % 55 let 50 let 45 let 40 let 35 let 30 let 25 let 20 let 15 let 10 let VreHPOStavke izračuna: starn°St bona 30- 6- 1999 obzamenjavizaPolioo je 249 SIT brat °b začetku prejemanja rente je 60 let *a2m- 'SO enaki ne 3lede na SDo1 4rža en' don°s Po 60. letu starosti je 1 % Če /a stimulira nakup police z enkranto 20 % davčno olajšavo. Oovirn HoHiA^nec umre> Preden pridobi pravico do pokojninske rente, pripade odkupna vrednost police nje-Vpr čem- Vse stroške do izdaje police krije Kapitalski sklad. Csrtjfjtnla v zvez' z naslovno temo lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjskega glasa, z oznako l40n rti' aelnice> obveznice..." Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu,, vsak petek in torek od 1.085 1.140 1.197 1.256 1.317 1.140 1.258 1.387 1.528 1.681 1.198 1.389 1.608 1.859 2.146 1.259 1.534 1.864 2.262 2.739 1.324 1.693 2.161 2.751 3.495 1.391 1.870 2.505 3.348 4.461 1.462 2.064 2.904 4.073 5.693 1.537 2.279 3.367 4.955 7.266 1.615 2.516 3.903 6.029 9.274 1.697 2.778 4.525 7.335 11.836 Ani Klemenčič, borzna posrednica DOBER IZLET Grossglockner/Veliki Klek V rubriki DOBER IZLET dober predlog za prijeten zaključek tega tedna: izlet v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO na na Veliki Klek oz. Grossglockner po izjemno ugodni ceni 6.100 tolarjev. Alpetourjev izlet bo v soboto, 14. a\gusta. V programu celodnevnega izleta je vožnja po Alpski cesti do razgledne točke pod Velikim Klekom, povratek preko Belega jezera ter večerja. Ampak res ugodna cena lega Alpetourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena sobotnega izleta samo 5.800 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 300 lotarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod v soboto, 14. avgusta, že ob pol petih zjutraj izpred hale Tivoli v Ljubljani, s postanki v Škofji Loki, v Kranju, v Tržiču, v Radovljici in tudi v Tržiču ter na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na Alpetourjevih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l. Telefonski številki: 064/ 223 - 444 in 064/ 223 - lil. Ker bo 14. avgust mimogrede, s prijavo velja pohiteti; število sedežev v avtobusu pač ni neomejeno! 090 4438 DAJVA SKUPAJ KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 5.8.1999 nakujmSprcdap: nafc^^jKod^ pani^^oc^ MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL AB/^l^(fii!,|(rof«,Jesenia) 100,63 101,11 14,27 14,39 10,15 10,23 EROS (Stari Moyr) Kranj 100,90 101,40 14,32 14,40 10,10 10,23 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,32 101,11 14,26 14,37 10,13 10,21 HRANILNICA L0N, dd Kranj 101,00 101,40 14,32 14,40 10,15 10,22 HIDAtržntto Ljubljana 101,05 101,35 14,31 14,36 10,1610,21 HRAM ROŽCE Mengeš 101,00 101,29 14,28 14,35 10,18 10,22 ILIRIKA Jesenice 100,90 101,40 14,28 14,38 10,14 10,24 ILIRIKA Kranj 100,90 101,30 14,31 14,40 10,14 10,22 ILIRIKA Medvode 101,00 101,40 14,28 14,37 10,14 10,21 INVEST Škofio Loka 100,80 101,20 14,30 14,37 10,15 10,21 'mm BANKA Kranj, šk. Laka 100,70 101,60 14,31 14,44 10,17 10,26 LEMA Kranj 101,90 101,20 14,30 14,37 10,15 10,23 V0LKS 8ANK-UUD. BAM(AdcUti NEP0S (Šk Loka, Trato) 100,50 100,85 101,19 14,28 14,38 10,15 10,27 101,38 14,28 14,36 10,16 10,24 NOVA LBftw*, fen m«***,* w« R0BS0N Mengeš ffiS dd (no vseh postati) PRIMUS Medvode 100,31 101,00 99,80 100,90 101,11 14,26 14,37 10,13 10,21 101,50 14,30 14,40 10,18 10,23 101,11 13,33 14,33 9-,7010,19 101,40 14,32 14,40 10,10 10,23 PUBUKUM Ljubljana 101,00 101,39 14,27 14,35 10,17 10,24 PUBLIKUM Kamnik 100,90 101,45 14,25 14,37 10,14 10,23 SHP-Slov. hraa in pos. Kranj 100,90 101,40 14,30 14,40 10,15 10,25 SKB (Kranj, Radovljica, Sk Loka) SlfiviMlATuTO 100,59 100,32 101,11 14,27 14,40 10,14 10,23 - 14,26 - 10,13 SLOVENUATURIST Jesenke 100,90 101,30 14,28 14,38 10,14 10,23 SZKB Btoo, mesto liri 100,50 101,19 14,30 14,38 10,15 10,25 ŠUM Kranj 362-600 TAOŠtofialoka 100,90 101,49 14,30 14,39 10,19 10,25 TENT0URS Domžale TRG Bled 100,80 100.70 101,70 14,25.. 14,42. 10,10 10,26 101,30 14,25 14,39 10,12 10,25 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 101,10 VVIUFAN Jesenice supemrarket UNION 101,30 14.30 14,34 10,19 10,22 •62-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVIJJAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8.M3.h, 13.45h.18Jj) 543-816 mammtfmre&u w,n 101,32 14,2514,3810,1310,23 Pri Šparovcu y Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA ...za izgradnjo doma, šolanje otrok, za nakup vrednejših dobrin, dodatna pokojnina... RENTNO VARČEVANJE Naša pozornost za vaše zaupanje - nezgodno zavarujemo vse rentne varčevalce. PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2. vvww.krekova-banka.sj Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.s Gorenjska^* Banka Banka * poAubom. Smo uspešna tn uveljavljena banka. Odločili smo se, da krog sodelavcev razširimo. iščemo mlade strokovnjake ki obvladujejo svojo stroko in Imajo veliko mero vztrajnosti in pripravljenosti za delo GRADBENIKI i^emo sodelavca za opravljanje nalog VIŠJEGA ORGANIZATORJA INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA Pego)!: - višja izobrazba gradbene ali druge ustrezne smeri - dve leti delovnih izkušenj Od kandidatov pričakujemo, da imajo znanja za uporabo računalniških orodij v Windows okolju. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s štirimesečnim poskusnim delom Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova I, Kranj, sektor splošnih poslov. ^ Gorenjska^ Banka Odločitev vlade Višje izvozne spodbude Kranj - Slovenske mlekarne, zadruge in kmetje so že nekaj časa opozarjali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da z dosedanjimi izvoznimi spodbudami ne bo mogoče prodati na tuje vseh letošnjih presežkov mleka, ki jih ocenjujejo na 170 milijonov litrov. Vlada je prejšnji četrtek na svoji zadnji seji pred vladnimi in parlamentarnimi počitnicami le nekoliko prisluhnila njihovim težavam in zvišala izvozne spodbude za mleko in mlečne izdelke: pri litru pakiranega mleka s 14,5 na 16,5 tolarja, pri litru nepakiranega mleka z 9,5 na 11,5 tolarja, pri mleku v prahu, kisli smetani, namazih in sirih pa z 18 na 28,5 tolarja za liter mleka v izdelkih. Ministrstvo bo s tem povišanjem za izvozne spodbude dodatno zagotovilo 560 milijonov tolarjev. • C.Z. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Javni razpis kmetijskega ministrstva Podpore zadružnim vlaganjem Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v uradnem listu objavilo javni razpis za financiranje prestrukturiranja zadrug. Po tem razpisu bo za podpore vlaganjem v novogradnjo in obnovo objektov ter nakup naprav za skladiščenje, predelavo in dodelavo kmetijskih pridelkov na področju pridelave mleka, mesa, sadja, grozdja, žit, vrtnin, krompirja, oljnic in predelave lesa na razpolago 180 milijonov tolarjev. Podpore bo možno uveljavljati le za naložbe, ki so jih zadruge ali zadružna podjetja začela lani in končala lani ali letos. Eden od pogojev za pridobitev sredstev je tudi opravljena revizija poslovanja za lansko leto. Zadnji rok za oddajo vlog je 10. september. • C.Z. Iz blejske kmetijske svetovalne službe Povabilo na srečanje in popotovanja Bled - Iz blejske enote kmetijske svetovalne službe sporočajo, da bo v torek dopoldne pri kapelici sv. Lovrenca nads Zabreznico že tradicionalno srečanje članic društva kmetic, podeželskih žena in deklet. Do kapelice, kjer bo ob desetih tudi maša, je s Sela ali iz Zabreznice približno pol ure zmerne hoje. Patron sv. Lovrenc je tudi na Kupljeniku (Klpenku), vasici nad Bohinjsko Belo, kamor pa domačini vabijo na srečanje že to nedeljo, ko bo ob treh najprej maša, nato pa še prigrizek in zabavni del. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda Loncnar vabi 17. in 21. avgusta tudi na potovanje po avstrijski Koroški do božjepotne cerkve sv. Eme v Krki (Gurk) in do krajev, ki so bili v srednjem veku kulturni center zahoda. V tej t.i. dolini gradov naj bi si ogledali staro in znamenito mesto Friesach z gradom, gotsko cerkvijo in samostanom in po možnosti še grad Hochosterwitz v bližini St. Veita. Zadnji rok za prijave je 13. avgust, cena potovanja pa je 3.000 tolarjev in 200 šilingov za vstopnine. Če bo dovolj zanimanja in prijav, bodo septembra organizirali izlet še na Grossglockner in si med potjo ogledali še kako visokogorsko kmetijo s turistično dejavnostjo in predelavo bio hrane, vmes pa bo tudi strokovna ekskurzija na kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni in v avstrijski Ried. • C.Z. ALPETOUR jkVi-i Potovalna agencija, d.d. MMfJKJđF** Mirka Vadnova 8, 4000 KRANJ objavlja TARIFO ZA PREVOZ POTNIKOV V LINIJSKEM CESTNEM PROMETU IDAUA v km CENA V SIT RAZDALJA v km CENA V SIT do 5 210,00 76-80 . 1.170,00 6-10 240,00 81 -85 1.230,00 11 -15 290,00 86-90 1.300,00 16-20 360,00 91 -95 1.410,00 21 -25 400,00 96 - 100 1.450,00 26-30 490,00 101 -105 1.530,00 31 -35 560,00 106-110 1.580,00 36-40 670,00 111 -115 1.660,00 41 -45 740,00 116-120 1.740,00 46-50 800,00 121 -125 1.810,00 51 -55 860,00 126-130 1.840,00 56-60 930,00 131 - 135 1.880,00 61 -65 990,00 136-140 1.950,00 66-70 1.050,00 141 - 145 2.020,00 71 -75 1.110,00 146-150 2.100,00 Za linije, daljše od 151 km se obračunava na vsakih 10 km še 160,00 SIT. A. DOPLAČILO ZA DIREKTNE IN HITRE LINIJE RAZDALJE V KM DIREKtNE LINIJE V SIT HITRE LINIJE V SIT do 150 220,00 210,00 151 -250 250,00 220,00 nad 250 320,00 250,00 B. PLAČILO ZA PRTLJAGO POTNIŠKA PRTLJAGE CENA V SIT 210,00 NESPREMLJANA PRTLJAGA RAZDALJA V KM CENA V SIT do 100 410,00 nad 100 500,00 C. DODATKI: na makadamskih cenah na vzpone preko 6 % na cestišče, ožje od 5,5 m 30% 15% 15% Tarifa velja in se uporablja od 15. avgusta 1999 dalje. Kranj, 6. avgusta 1999 Ocenjevanje kmetijske mehanizacije Šampion kakovosti za kranjsko Agromehaniko Agromehanika je najvišje priznanje prejela za pršilnike, s katerimi se po mnenju ocenjevalne komisije lahko primerja z enakimi izdelki v Evropi. Kranj - Pomurski sejem iz Gornje Radgone vsako leto pripravi v okviru kmetijsko živilskega sejma (letos bo od 21. do 29. avgusta) tudi ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme. Na letošnjem je sodelovalo dvajset slovenskih podjetij s skupno 39 različnimi stroji, rezultate ocenjevanja pa so razglasili na torkovi novinarski konferenci. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil doc. dr. Tone PIoj s Kmetijske fakultete Maribor, v njej pa je bil poleg strokovnjakov tudi en kmetovalec, ugotavlja, da so bili letošnji stroji tehnološko zelo kakovostni in večinoma že opremljeni z elektronskimi, pnevmatičnimi in hidravličnimi komponentami, ki bodo tudi dajale pečat strojem, razstavljenim na letošnjem sejmu. Podelila je 24 zlatih, deset srebrnih in štiri bronaste medalje ter eno priznanje, za šampiona kakovosti v letu 1999 pa je razglasila družino pršilnikov AGP 200, 300, 400, 500 EN iz kranjske Agromehanika je prejela zlato medaljo tudi za "družino' traktorjev Renault. Agromehanike ter samohodni stroj za pobiranje solate Maservice d.o.o. Kmetijski inženiring iz Izole. Kot piše v obrazložitvi, je Agromehanika prejela nagrado za izvirni prispevek k razvoju kmetijske mehanizacije in opreme. Serija njenih pršilnikov, ki v celoti tehnično, tehnološko in ergonomsko prispeva k zaščiti ras- ko črpalko, družino traktorjev Renault (od 50 do 195 konjs; kih moči) in za komunalni traktor s hidravličnim pogonom, bronasto medaljo za kabino za traktor Antonio Carraro, tip 3700, in za družino traktorjev Ursus, izdelanih po licenci MasseV Ferguson, ter še priznanje za komunalni razsipalnik soli-Tudi ostali gorenjski izdelovalci kmetijske mehanizacije niso ostali praznih rok. Creina Kranj je prejela srebrno medaljo za krmilno mešalno prikolico, podjetje Clair iz Zbilj srebrno medaljo za posnemal-nik mleka, Gorenc - Ludvik in Igor Stare s Spodnjega Brnika Tuje mikavnejše od domačega Čeprav mnogi slovenski proizvajalci kmetijske mehanizacije že izdelujejo stroje, ki se po kakovosti, materialih in obliki že na evropski ravni, pa številni pridelovalci po mnenju dr. Toneta Ploja še vedno raje posegajo po uvoženih. Podatek, da je v Sloveniji že 160 tisoč traktorjev, kaže na veliko razdrobljenost kmetijstva pa tudi na to, da bi bilo za kmete koristno, če bi se vključili v strojne krožke in v druge sodobne oblike povezovanja. Vinski šampioni kakovosti Na Pomurskem sejmu so razglasili že tudi rezultate ocen' jevanja vin. Več kot tristo vinarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi domala vsi največji, je na ocenjevanje, ki velja za slovensko vinsko olimpiado, poslalo 774 vzorcev vin. Ocenjevalna komisija je za letošnje šampione kakovosti razglasila malvazijo, letnik 1^98, pridelovalca Franca Pucerja iz bližine Sečovelj, bizeljčana beli • zvrst 1997 iz Vina Brežice, merlot 1990 pridelovalca SKZ Zaloščan iz Zalošč pri Dornberku, laški rizling - suhi jagodni izbor 1997 s Srednje kmetijske šole Maribor in zlato radgonsko penino, letnik 1994, iz Radgo/c kih goric. tlin, je v zadnjem letu dosegla tako visoko tehnično raven, da se z lahkoto uvršča med enake proizvode v Evropi. Agromehanika je poleg šampiona kakovosti prejela še več medalj in priznanj: zlato medaljo za pršilnik, za batno membrans- srebrno medaljo za planirno desko s hidravličnim obračanjem, podjetje Vreček Agro m Kranja pa srebrno medaljo za visokotlačno trobatno črpali \ in za voženi pršilnik. C. Zaplotnik Avgust bo spet sejemsko "obarvan' Najprej kranjski, nato še radgonski sejem Po kranjskem sejmu, ki bo tudi kar precej kmetijsko "obarvan", bodo v Gornji Radgoni 21. avgusta odp^ 37. mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem bo sodelovalo 1500 razstavljalcev iz 28 držav. Kranj - Na radgonskem sejmu se bodo tudi letos predstavili domala vsi najpomembnejši slovenski in številni tuji trgovci in izdelovalci kmetijske mehanizacije, opreme, orodja, reprodukcijskih materialov in ostalega kmetijskega "blaga", dobro bo zastopana živilsko predelovalna industrija, obsežnejše kot druga leta pa bodo tudi skupinske predstavitve Avstrije, Češke, Madžarske, Nizozemske, Poljske in Velike Britanije. V Pomurskem sejmu tudi za letošnji sejem pripravljajo bogat spremljajoči program. Predstavile se bodo kmetijske in živilske šole, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na sejmu navzoče z vsemi svojimi službami, poleg razstave goveje živine, konj, prašičev, drobnice, perutnine, rib, plazilcev, malih živali in lovske razstave bodo tudi številna posvetovanja in predavanja. Na forumu kmetijskega ministrstva bo glavna tema kmetijsko gozdarska zbornica v Sloveniji, razpravljali pa bodo tudi o prvih izkušnjah z uvedbo davka na dodano vrednost, o pripravah veterinarske službe na vstop v Evropsko unijo, o izvedbi reforme kmetijske politike, Agrarne skupnosti Še enkrat podaljšali rok Ljubljana - Državni zbor je pred nedavnim spet nekoliko spremenil pred več kot petimi leti sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic in še enkrat podaljšal rok za vlaganje zahtevkov. Agrarne skupnosti bodo po spremembi zakona zahtevke lahko vlagale še do 30. junija leta 2001, torej še nekaj manj kot dve leti. • C.Z. dosedanjih pogajanjih z EU na področju kmetijstva in živilstva, slovenskem vinogradništvu, oskrbi trga s krompirjem in krompirjevimi izdelki, slovenskih avtohtonih pasmah drobnice, neposrednem trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov, uspešnosti in ekonomiki umetnega ose-menjavanja v konjereji, stoletnici organiziranosti govedoreje v Sloveniji, varstvu kmetijskih pridelkov pred točo... Na sejmu bodo razglasili rezultate ocenjevanja mlečnih in mesnih izdelkov, vina ter kmetijske mehanizacije in opre*1'' Zadružna zveza Slovenije bo podelila tr dicionalna priznanja zaslužn'^ zadružnikom, zadružnim delavcem ^ zadrugam, Tovarna sladkorne pese pa priznanja najboljšim pridelovale6 pese. Člani Društva kmetijske tehnl Slovenije se bodo zbrali na občnem zb>°r ' orači srednjih kmetijskih šol se bo pomerili na državnem prvenstvu, za kon«c pa bodo na hipodromu v Ljutomerju mednarodne kasaške dirke. • C. Zap'0* še Zadružna zveza Slovenije Nered pri odkupu in nova kriza Ljubljana - Zadružna zveza Slovenije je v ponedeljek sklicala novinarsko konferenco, na kateri je slovensko javnost opozorila predvsem na tri aktualne probleme: na skromen odkup pšenice, na nevarnost nove prašičerejske krize in na težak socialni položaj kmetov, še zlasti v Prekmurju. Kar zadeva odkup pšenice, bo letos zaradi skromnega pridelka bistveno manjši kot lani in kot so ga tudi napovedovali. Zadruge so s kmeti sklenile pogodbe za odkup 70 tisoč ton pšenice, do ponedeljka sojo odkupile le 40.600 ton ali vsega 58 odstotkov. Ugotavljajo, da je pri odkupu precej nereda in da so nekateri pogoji iz letošnjega tržnega reda nesprejemljivi. Ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj bodo pozvali, da naj takoj po končani žetvi začneta pripravljati tržni red za prihodnje leto. Ob tem, ko je vlada letos že dvakra posredovala na trgu s prašiči, hitervetn odkupila spitane prašiče in spodbud" povišanje odkupne cene (zdaj se od 240 dO 250 tolarjev za kilogram ŽJV teže), se obeta nova prašičerejska kriz in nov zastoj v odkupu doma zrejen' prašičev. V zadnjem času se je narTirL zelo povečal uvoz prašičev z Madžars po ceni okrog 130 tolarjev za kilogram-^ Kmet Janez Šebat iz Smokuča, k' ^ zadružni zvezi vodi komisijo za social varstvo kmetov, je med drugim dejal, je v Sloveniji po podatkih študije odstotkov socialno ogroženih km^ Samo v Prekmurju so kmetje ob kon leta državi dolgovali 850 milijonov tojJJ, jev socialnih prispevkov, skupaj z °"r^ mi pa kar 1,2 milijarde tolarjev. ^ kmetje tega niso sposobni poravnati, samo dve možnosti: odpis dolga u1 tisti čas tudi delovne dobe ali poravn dolga brez plačila obresti. • C.Z. DEŽURNI NOVINAR urejH. Ron«itn Skria/ 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Cerkev v Križah temeljito obnavljajo Imenima povabila Integrala Tržič, Odiseja in Vi- Varnejša, suha in prenovljena || Najlepše je na izletu ?o potresu cerkev zelo razpokala - Nevarna in potrebna temeljite obnove - Kritina in fasada dotrajani - Sanirali razpoke in lesene vezi zamenjali z železobetonskimi - Obnavljajo fasado - Dela naj bi stala več kot 20 milijonov tolarjev - Obnove potrebni tudi notranjost in leseni oltarji. Križe, 6. avgusta - Kriška baročna župnijska cerkev sv. Krizi* je z velikimi razpokami že dalj časa opozarjala na nujnost temeljite obnove. Trdnost oziroma statika sta bili že dodobra načeti. Cerkev ni bila več varna in če bi z obnovo še nekaj ča-Sa odlašali, bi jo po vseh pravilih morali zapreti. Najprej so Se lotili obnove zvonika, potem pa še cerkvene ladje. Najnujnejša in strokovno zo-lo zahtevna je bila statična sa-nacija, s katero so odpravili fazpoke. Omenjena dela je °Pravilo na natečaju izbrano b'ejsko podjetje Pelko Miha ^nacija objektov, ki je lesene Vezi zamenjalo z železobeton-skirni, očistilo kamnit zunanji sPodnji rob, ki so ga pred leti letali kar s cementom, ure-diti pa morajo še odvodnjavanje, temelje in fasado. "Oder Srr>o že postavili in če ne bo Preveč vroče, bomo z delom Jačeli v naslednjih dneh, vse-^akor pa naj bi bila fasada kontna do konca meseca. Naša ^la bodo stala približno 11 milijonov tolarjev," je povedal direktor podjetja Miha Pelko. Pri obnovi je sodeloval tudi kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je nežno marelično barvo zunanje cerkvene fasade izbral na osnovi vzorcev najdenih med raziskovanjem. "Letos je bilo opravljeno veliko delo, saj so razpoke sanirane, okoli kupole in ladje so narejene statične vezi, zamenjana je tudi dotrajana strešna kritina. Krov-stvo Kern je stari bobrovec zamenjalo z novim. Cerkev je bila med zadnjim potresom zelo poškodovana in obnova je bila nujna. Dela naj bi bila konča- nova notranjosti, kjer bosta potrebna beljenje in obnova lesenih oltarjev. Obsežna dela bodo po besedah kriškega župnika Alfonza Grojzdka stala več kot 20 milijonov tolarjev. Enajsti no . bo- Fasada na kriški cerkvi naj bi bila končana še ta mesec, sta prispevala Mini- na do jeseni," je pojasnila Damjana Pečnik, konzervator-ka - umetnostna zgodovinarka, ter dodala, da bo omenjenim delom morala slediti tudi ob- strstvo za kulturo in tržiška občina, večino denarja pa bodo zagotovili farani. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Tržiški kino zaprt že leto dni Tržičanom ni do filmov? "°ma in po svetu obisk kinodvoran trenutno upada - Kinodvorana je potrebna temeljite obnove, že lja tržiške občine pa je, da bi z obnovo pričeli še letos - Je zaprtju botroval slab obisk? !^'č, 6. avgusta - Tržičani si že približno leto dni v svojem kinu e morejo ogledati nobenega novega filma. Kinodvorana namreč e leto dni ne služi svojemu namenu, saj je po mnenju večinske- lastnika Kinopodjetja Kranj interes Tržičanov za nove filme d^jhen. Vendar po mnenju Iva Trilarja, direktorja Kinopod-: J* Kranj to ni osamljen primer. Tako doma kot po svetu je ob- * kinodvoran namreč upadel za 27 do 28 odstotkov. i ^odba o tržiškem kinu se pričenja že v 3 1991 do 1994, ko je takratna tržiška 'ast lastništvo dvorane prenesla na Ki- Podjetje Kranj. Ko je bil potem za žu- na izvoljen Pavel Rupar, se mu je ta pre-jj s zdel čuden, zato so pričeli intenzivne ^govore s Kinopodjetjem Kranj, da bi > 8ače uredili lastništvo dvorane. P0(Ta 1995 so s Kinopodjetjem Kranj U "Pisali pogodbo, kjer so točneje določi-^astništvo. Po tej pogodbi je občina Tr-cih 'astnica odra, garderob in spremljajo-p Prostorov, večinski lastnik pa je Kino-07jetje Kranj, ki ima v lasti dvorano, kjl m° v dvorani in gostinski objekt, ki je času pa so na občini čakali, predvsem za 28rajen kot prizidek. V pogodbi se je radi gradnje mostu za dvorano. Kinopodjetje Kranj tudi zavezalo, da bo v roku štirih let na svoje stroške obnovilo kinodvorano, kar pa se do danes ni zgodilo. Ivo Trilar nam je povedal, da dvorane niso preno- Včasih pod teraso kino, danes ni ničesar. vili zato, ker glede na prihodke, ki jih je prinašala dvorana, to sploh ni bilo mogoče. Županje do leta 1998 večkrat interveniral v tej smeri, sploh pa potem, ko so izvedeli, da bodo dvorano zaprli. V zadnjem Kot nam je zatrdil Ivo Trilar, bodo tudi letošnjo jesen, tako kot lani, zavrteli nekaj izbranih filmov. Obe strani pa imata namen, da bi se v čim-krajšem času vsed- li in dorekli vse potrebno za to, da bi še letos začeli s temeljito prenovo celotne hiše. Na občini si namreč želijo, da bi prenovljeni kino začel zopet obratovati v letih 2001/2002, ko bo končana tudi nova osnovna šola. • Besedilo, foto: P. Bahun Nenavadni krompir Brničana Stanka Skubica Matičkov "modri dirkač" 8> Brnik, 6. avgusta - Stanko Skubic, po domače Matičkov z Zgornje- »a D___.. .... ...... - »7 J.I.9L J___ ^Hie? -a**e h'' pred dm,: *>riJetno Presenečen. V dolgih desetletjih U,re-0vania se mu kaj podobnega še ni zgodilo. Takega krompirja nago Se ni Pridelal. Nenavadne oblike, kakršne bi se razveselili otroci, Podinje pa ne preveč. Kdo bo pa lupil tako krompirjevo nadlogo? 2,vljenje je kmetova! in v ves zvit. Takega pridelka v življe nju še nisem imel. Zelo debel, ki logramski krompir, sem že pride lal," je pripovedoval Skubic, ki je med drugim dolgoletni naročnik Gorenjskega glasa, saj ga prebira vse od izida prve številke. • R. Škrjanc V j^oljših letih" posadil tudi več no ?Va hckti»rJa krompirja. "Z že-. Marijo sva kar ročno, / moti-^ pomladi posadila 20 kilogra-Phm bele8a zgodnjega krompirja, W dnevi P'a sem izk°Pal ludi ^rnpir zanimive oblike, saj je Kanalizacija v Rudnem končana letos Večino občina, ostalo krajani Železniki, 6. avgusta - Gradnja kanalizacije v Rudnem je bila zelo potrebna, kar potrjuje tudi podatek, da so jo krajani nameravali graditi že pred šestnajstimi leti, ko so kupili kanalizacijske cevi. Potem se je delo ustavilo, med drugim tudi zato, ker se krajani o poteku del in financiranju niso mogli dogovoriti. Jeseni pred dvema letoma se je projekta lotila občina Železniki in v Rudnem, kjer je 49 hišnih številk, začela graditi kanalizacijo. Z javnim razpisom so za izvajalca izbrali škofjeloško podjetje Tehnik, ki je dosedaj zgradilo primarni kanalizacijski vod in večino priključkov, na omenjeno omrežje pa morajo priključiti še šest stanovanjskih hiš. Darko Gortner, referent za komunalo in varstvo okolja v občini Železniki je povedal, da bodo dela stala 61 milijonov tolarjev. Občina bo prispevala 56 milijonov tolarjev, z referendumom pa so določili, da bodo 14 mi- lijonov tolarjev prispevali tudi krajani. Gradnja bo končana do konca leta, tri hiše pa na kanalizacijsko omrežje ne bodo priključene. Že leta 1983 se z gradnjo niso strinjali vsi krajani, kar so.ni spremenilo niti pred dvema letoma, ko se je projekta lotila Občina in so mu nekateri spet nasprotovali. O tem smo pred slabim mesecem že pisali, na težave povezane z nespoštovanjem referendumske odločitve o samoprispevku pa nas je opozoril tudi eden od stanovalcev, saj naj bi je ne spoštovali vsi krajani. • R. Škrjanc V zadnjem julijskem Gorenjskem glasu predstavljamo delček ponudbe najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, ki so Vam za avgust (in delno tudi že za september) pripravili predloge ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi po cenah, ki so za naročnike Gorenjskega glasa vsaj eno petino nižje kot za nenaročnike! * * * * * Turistično društvo Tromejnik Kuzma vabi V SREDO, 11. avgusta 1999, ko bo med 9.26 in 14.40 uro popolni sončni mrk; naslednji tak astronomski fenomen bo šele 2081. leta! Na stotisoče turistov se bo ta dan zgrnilo v kraje znotraj 200-kilometrskega pasu, v katerem bo lunina senca prekrila Sonce, in zato bomo II. avgusta gorenjske radijske postaje, Tele-TV in Gorenjski glas zagotovili medijsko pokroviteljstvo enkratnemu izletu Turistične agencije Integral Tržič v Prekmurje, v OBČINO KUZMA, kjer bo za sprejem poskrbelo Turistično društvo Tromejnik. Zgolj na območju Goričkega bo H. avgusta popolni sončni mrk res popoln, stoodstoten. Na Gorenjskem bo mrk te 95- odstoten, kolikor bo lunina senca prekrila Sonce. V programu izleta 11. avgusta je tudi kopanje v Termah Banovci in večerja v restravraciji Term po napornem dnevu. Zanesljivo bo 11. avgusta nepozaben izlet in zanesljivo EDINI takšen pred letom 2081/ Kdor bo tokrat manjkal, mu bo res lahko žal, kajti na naslednjo tako priložnost bo treba počakati 82 let... Cena Integralovega celodnevnega izleta je 5.700 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane samo 4.200 SIT. Posebna ugodnost velja tudi za naročnike priključka Tele-TV in redne poslušalce Radia Tržič. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Žirovnica-Radavljica-Kranj-Škafja Loka-Zbitje-Vodice-Moste-KOMENDA-Kamnik-Kuzma-Banovci. Kakovostna očala ž ustreznim atestom za ogled sončnega mrka bo vsem udeležencem Integralovega izleta II. avgusta zagotovilo podjetje FREISING Škojja Loka. 21. avgusta na termalno riviero v Termah Čatež Najuspešnejše slovensko naravno zdravilišče z najpestrejšo ponudbo so Terme Čatež in v soboto, 21. avgusta, Vas VllJEMtu-ristvabi na kopalni izlet v Čatež. V čateških termah je v termalni rivieri na izbiro deset bazenov s termalno vodo od 27 do 36 stopinj Celzija, ogromno toboganov, vodnih drč in tokov, vodnih slapov, bazen z valovi, umetno jezero, itd. V programu izleta je tudi dopoldanski obisk podjetja Agrariacvetje Brežice, ki ima v Čatežu kar šest hektarjev rastlinjakov; Zvečer se bo izlet zaključil v Penzionu LES z večerjo in zabavnim programom. Potovanje bo z udobnim klimatiziranim avtobusom VILJEMturista, cena izleta je 4.500 tolarjev in vključuje vstopnino, večerjo, popotnico, nagradne igre. Za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.100 tolarjev, kar VILJEM turist omogoča tudi ožjim družinskim članom naročnikov GG; za otroke do 15. leta pa je cena celodnevnega izleta v Čatež samo 2.500 tolarjev. Samo 4.600 tolarjev za izlet pod Veliki Klek Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ bo ponovno v soboto, 4. SEPTEMBRA, ustregla vsem, ki se želite podati na dobrih 2500 nadmorske višine pod mogočni Veliki Klek (Grossglockner), najvišjo avstrijsko goro. Razgled na vršace in tudi sama vožnja po Alpski cesti sta res izjemno doživetje. Avtobusni izlet bo tudi 4. septembra vodil Franc Slenk, odličen poznavalec zgodovine in sedanjosti krajev, skozi katere pelje Alpska cesta. Vožnje je kar precej, višinske razlike več kot dvatisoč metrov in to bo avtobus odpeljal zgodaj zjutraj iz Skojje Loke s postanki v Medvodah, Zabnici, Kranju, Radovljici, Lescah. Žirovnici ter še na Jesenicah. Tržičani bodo zjutraj lahko vstopili (in izstopili) že na Mlaki ali na tržiški avtobusni postaji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri. Cene: 4.600 tolarjev ekskluzivno za na* ročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za ostale 5,700 SIT. Za popotnico bo poskrbljeno, za primerno obutev in obleko (na 2500 metrih običajno ni preveč vroče in se vreme zelo hitro spreminja!) poskrbi vsak sam. P. S.: Izlet bodo 4. septembra spremljali tudi Gorenjski glas kot medijski sponzor izleta ter Pivovarna Union in Pekarna Kranj. Na Trsat in v Opatijo zadnjič 28. avgusta Turistična agencija ODISEJ Kranj vabi še na en kopalni izlet v Opatijo, v prelepe zalivčke v MoščeniČki Dragi ter na ogled znamenite cerkvice na Trsatu. Zadnji izlet s tem programom letos" bo v soboto, 28. avgusta. Odhod bo kar zgodaj zjutraj in zato bo Turistična agencija Odisej pripravila popotnico, zvečer pa kajpak tudi večerjo v Opatiji. Cena celodnevnega sobotnega izleta 28. avgusta je nespremenjena: 3.300 tolarjev. Odisej ekskluzivno ceno zagotavlja samo naročnikom Gorenjskega glasa in ožjim družinskim članom; za ostale je cena celodnevnega izleta v Opatijo 4.500 tolarjev. Za otroke do 15 leta samo 2.200 tolarjev. Izlet z Odisejem v Opatijo in na Trsat bo 28. avgusta spremljal Gorenjski glas, medijski pokrovitelj izleta. Relacija avtobusnega prevoza s klimatiziranim avtobusom: Tržič - Radovljica - Kranj - Žabnica - Škojja Loka - Medvode - Ljubljana Opatija. Na Ostrovico, v Celovec in po Vrbskem jezeru Tretji letošnji Integralov izlet po avstrijski deželi Koroški bo v soboto, 28. avgusta. Zadnjo avgustovsko soboto se boste z Integralom tižič povzpeli skozi 14 utrdbenih vrat (ali pa z dvigalom!) na grad Ostrovico, v koroško prestolnico Celovec, obiskati Otok ter mondeno Vrbo/Velden. Prevoz ne bo le z udobnim klimatiziranim avtobusom, temveč tudi z luksuznim potniškim pomikom Thalia. Za popotnico bosta poskrbeli Pekarna Kranj in Pivovarna Union, za prijetno vzdušje hartnonikarski Trio Voščen ka. Cena izleta je 4.000 tolarjev: za naročnike Gorenjskega glasa ekskluzivno le 2.900SIT, za mlajše od 15 let samo 1.500 SIT. Relacija avtobusne vožnje: Medvode-Škofja Loka- Kranj-Ljubelj-Celovec-Vrba-Korensko Sedlo in nazaj do Medvod ter Tržiča: če bo več prijav iz Zgornjesavske doline, bo odhod enega avtobusa tudi z Jesenic po stari cesti skozi Žirovnico, s postanki še v Lescah in Radovljici. Zgolj za primerjavo, če nameravate podoben izletniški program izpeljati sami. z avtom: vstopnina za ogled gradu Ostrovico in muzejske zbirke znaša za odrasle 70-'šilingov. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. kiparja Franceta Rotarja. V parku pri gradu Khislstein so na ogled skulpture iz kamna s Tirolskega kiparskega simpozija. V avli Mestne občine Kranj razstavlja slike in kipe akad. slikar Jože Eržen. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava grafik Boga Dimovskega. V Cafe restaurantu Yasmin nagrajene fotografije razstavlja Peter Kozjek. V galeriji Kava bar Kavka ciklus fotografij Soseske sopotij razstavlja Drago Papler. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V Iskratelingu razstavlja Robert Prime. JESENICE - V avli Občine Jesenice je na ogled razstava ob 10-letnici Fotokluba Jesenice in ob 70-letnici mesta Jesenice. V razstavnem salonu Dolik fotografije razstavlja Wolfgang Bogner iz Beljaka. MOJSTRANA - V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani je na ogled razstava likovnih del udeležencev XX. članinske slikarske kolonije "Vrata 99". KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja slike na steklo Anica Zaletel iz Radovljice. Razstava je podaljšana do konca avgusta. RADOVLJICA V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava ob 40-letnici Čebelarskega muzeja Radovljica. Čebelarski muzej bo zaprt julija in avgusta. V avli občine Radovljica razstavlja srebrni nakit Petra Bole. V Savnikovi hiši razstavlja portrete Simona Jug. V Gorenjski banki, PE Radovljica, razstavlja Andreja Ropret. BOHINJ - V hotelu Zlatorog razstavlja slike akad. slikar Albin Polajnar. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavlja slike in grafike Giorgio Gomirato iz Vidma. BLED - V belem salonu Hotela Toplice razstavlja akad. slikar Uroš Paternu. V Galeriji TRG Bled razstavljata slikarka Draga Soklič in akad. kipar Stane Kolman. V hotelu Astoria je na ogled razstava grafik na temo Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žlavsa iz Vojnika. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja pod naslovom "Belle Terre Istriane" razstavlja Milan Marin. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Franc Novine. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja fotografije Peter Pokom. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka risbe z rotringom z naslovom "Poezija gibov" razstavlja Nina Milanovič iz Ljubljane. TRŽIČ - V Galeriji Ferda Maverja je na ogled razstava kiparskih del "Prebujenje v lesu" Milana Mandiča iz Tržiča. KAMNIK - V Kavarni Veronika razstavlja slikar Miroslav Šumnik. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. V Lekovi galeriji so na ogled likovna dela akademskega slikarja Jaše Bararona. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si 9. Okarina folk festival GLASBENO BOGAT TUDI DRUGI DEL Bled Nedvomno pester in glasbeno bogat bo tudi drugi del letošnjega Okarina folk festivala. Tako bo danes, v petek, 6. avgusta nastopila škot-sko-irska zasedba Dibidil, ki je doma zelo priznana skupina s čistim zvokom in atraktivnimi glasbeniki, posebej izstopa multiin-strumentalist in vodja skupine Leo MacCann. V soboto, 7. avgusta, bodo sledili Britanci The circus of electric possibilities, skupina, v kateri je Roddie Harris (ex Miro) zbral raznolike glasbenike iz alternativne akustične londonske scene. Zadnji dan, v nedeljo, 8. avgusta, bosta nastopili skupini Romano rai iz Slovenije s cigansko glasbo ter mongolci Uvanga, kvartet, ki vas s pradavnimi instrumenti in nepojasnljivimi glasovi ponesejo v čudežni svet zvokov postarane stepe in v čas Džingiskana. Vse prireditve se pričnejo ob 20.30 na Pristavi, v primeru dežja pa v Festivalni dvorani. Vstopnice so po naprodaj v restavraciji Okarina na Bledu, v turističnem društvu Bled in na prireditvenem prostoru koncerta po 600 tolarjev. • I.K. OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE Begunjska c. 7 4248 LESCE razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom (dopolnjevanje do polnega del. časa s poučevanjem 4 PU tedensko gospodinjstva), za določen čas, za čas enega šolskega leta in začetkom dela 1. septembra. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev v osmih (8) dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiru bodo obveščeni v zakonitem roku. Mladi umetniki pod Vitrancem SE KEKEC BI UŽIVAL V NJIHOVI DRUŽBI Kranjska Gora, 6. avgusta - Od pretekle sobote pa do nedelje, 8. avgusta, v Kranjski Gori poteka prvo druženje mladih ustvarjalcev pod naslovom "Mladi umetniki pod Vitrancem". V organizaciji kranjskogorskih turističnih delavcev in Koncertne agencije Gallus J. Carniolus se mladi umetniki predstavljajo na kranjskogorskih trgih in ulicah. Ob popoldanskem druženju sem ugotovil tisto, zapisano v naslovu, da bi še Kekec užival v njihovi družbi. "Vse skupaj se je porodilo v glavah Joca Javornika, direktorja Minolte v Sloveniji in Junija Horvata, predsednika TD Kranjska Gora. Prvi je kot redni gost Kranjske Gore prišel na idejo, da bi naše turistično društvo v povezavi s Koncertno agencijo Gallus J. Carniolus, katere sponzor je tudi podjetje Minolta, v Kranjsko Goro privabilo mlade umetnike, ki bi v tem koncu gorenjske letovali, hkrati pa domačinom in turistom pokazali, kaj znajo," je o idejah za "kolonijo" mladih umetnikov v Kranjski Gori povedala Tamara Grilc, ki je v turističnem društvu zadolžena, da vsa stvar poteka nemoteno. Želje so padle na plodna tla in v izredno kratkem času je Agenciji Gallus uspelo zbrati nekaj mladih umetnikov, bodisi glasbenih talentov, ki pod okriljem agencije študirajo doma oziroma v tujini, bodisi mladih obetavnih likovnikov. Zbralo se je enajst glasbenikov in likovnikov: jazz pevka Manca Klajnšček in jazz kontrabasist Matej Hotko, igralka in pevka musicalov Manca Urbane, klaviaturist Igor Vicentić, solo pevka Polona Kante, harmonikar Rihard Zadravec in likovniki Tine Škrlj, Polona Gasilka: (od leve) Marko, Tine, Nadim, Manca K., Andrej, Polona D., Rihard, sedita pa Vanja in Polona K. Kranjsko Goro, saj poleg tega, da pri nas letujejo, Agencija Julijana jih je popeljala na raf-ting, na Vršič, jim na izposojo priskrbela kolesa, v hotelu Relax jih bodo popeljali v Casino..., glasbeniki vsakodnevno nastopajo po trgih in ulicah, prav tako pa na različnih lokacijah ustvarjajo likovniki." Prizorišči večernih glasbenih nastopov sta trga pred cerkvijo poslušajo mlade pevke jazza, musicala, ob odlični spremljavi harmonikarja, pianista, kontra-basista... Ustvarjati na ulicah in trgih je zanimivo, a ni pravega miru "Glasba in grafiti grejo naprimer odlično skupaj," je dejal Rihard Zadravec, odličen prizoriščih. Upam, da se D uspelo dogovoriti tudi ' '| nastop v cerkvi," razmik sopranistka Polona Kan# mogoče tudi bodoča novinark* ki je ob šolanju že opravila tu* tri razrede solo petja f Vladimirju Čadežu. Z Markom Mehtsunom, tistjj ' gallusovcem", ki je mlad"" umetnikom vedno pri roki, s šla naokrog pogledat likovnih Nadim Burkan, avtor grafi^' ki je doslej poslikal kakih *■ 25 zidov, je ustvarjal " nedokončani večnamenski ^ rani. Ob mojem obisku \ "nasprejal" Kranjsko Goro 1 Mojco iz Kekčevih ukj "Grafite rišem po naroči', kadar pa jih delam sam, ifl1^ najraje motive iz japonsk risank, obraze z velik1)1 očmi..." Na trgu pred turiš*1 nim društvom sta ustvarja sošolca in stara znanca Poj** Dolžan in Andrej Mivšek. Študentskem servisu sem vid oglas, povabil sem še Polono sedaj sva tukaj," je svoj udeležbo razlagal AndffJ Polona pa: "Ljudje ful sprašUT jo, poslušaš komentarje v Pe<■ jezikih... To nas malo moti,*, je lažje delati v mir":. "Pripraviš se k slikaj poslušaš kakšno muziko Vanja Krmelj je nanašala na svilo modro ozadje. Pevka Manca Urbane in pianist Igor Vicentič: "Sumertime..." Nadim Burkan je z grafitom "oživlja^ kranjskogorsko "pustoto". Dolžan, Nadim Burkan, Andrej Mivšek in Vanja Krmelj. "Takoj so nam na roko šli v hotelih Kompasu, Lek in Gorenjka, kjer so nam ponudili sobe za mlade umetnike, pomagajo nam v gostišču Jasna...," razlaga Grilčeva: "Mladi umetniki so prava popestritev za in turističnim birojem, na obeh lokacijah po 17. uri rišejo in slikajo likovniki, ki ustvarjajo tudi v parkih hotelov Kompas in Lek in ob gostišču Jasna, zidovi nedograjene večnamenske dvorane so izziv za grafite... Ljudje se ustavljajo, jih sprašujejo, se zanimajo, harmonikar, sicer študent na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in član etno ročk zasedbe Posodi mi jurja: "Spremljam Polono in Manco, naš repertoar pa je zelo širok, predvsem pa jazzovski." "Vadimo v glavnem v hotelskih sobah, zvečer pa nastopamo na obeh imaš mir pred okoljem, J* ^ gostišču Jasna Pod° tU razmišljal Tine Škrlj, ki Je dan imel pomočnika Vanja Krmelj, sicer absolv jj ka fakultete za naravosloV) « tehnologijo, smer oblikov; j oblačil in tekstila, je sli ^, pred hotelom Lek, kjer je fy postavila svoj okvir (45 * k cm), na katerega je napela JI in slikala podobo na tem0 bolike. "Ukvarjam se s mi, zanima pa me posebno a bolika, ki bo tudi moja lJJ diplomske naloge. Vsaka D ^ ma svoj pomen." Tudi p'1 tj se pogosto ustavljajo S% Likovnika Polona Dolžan in Andrej Mivšek na osrednjem trgu nasproti Kekca Jazzy - Manca Klanjšček, ki tokrat ni prepevala "Vil be Your Mirror" in harmonikar Rihard Zadravec hotela in občudujejo delo. icttf "Mislim, da je zadeva p odlično stekla, kljub smo jo pripravljali tako j, zadnje dni. Upam, ^flV druženje mladih umetni* < Kranjski Gori postalo d cionalno in da bo v prih0'^ letu še daljše," je Tamara s turističnega dr ., in le kako ji ne bi pritrditi. • Igor K. Odprte strani POGLEDI . Wsoko nad mrkim veličastjem Bohinjskega JlZera ln njegove šumeče srčne žile Savice leži *aUestvo, o katerem govorim. To je kraljestvo ednierih triglavskih jezer, dežela, ki se ne ZnQ smehljati, tako globoko resno so ustvarjal-?e sile narave oblikovale njeno obličje in mu l^irale barve. Tam gori je doma samota. Qko ti je, kot da bi njeno tiho oko nenehno Rivalo na tebi. Nič se ne gane. Življenje in sveta sta daleč, tja ne prodre noben glas. 1 žuboreče vode, ki bi ti z veselo pesmijo ^rnljaia pota. Prisluhneš in slišiš 'edino WJP lastnega srca. Tu je kraj, če hočeš biti s seboj. Planine tega kraljestva so kaj fVhc in borne. Kot izgubljene zde v širnih, povito tihih gtobačah, odmaknjene svetu, ?%reznjene v otožnost. Kdo ve za planino ^Poče? Kdo je bil kdaj v Blatu ali v Poljanah v skritem kotičku planine V Lazu? ... Ne 8// pjQrnem, da bi se po teh poteh dalo hoditi ePevqje. Tam gori si ne nabereš razigranos- ^ PQč pa zbranosti, najgloblje ubranosti in - Pene gorskepobožnosti..." ^ Q*o je svet bohinjskih planin v svojem času doživljal dr. Julius iiti^ (1858-1944). Planine in planšarje komaj omenja, kakor da ^' ^ pa so °boji z naravo v tolikšni skladnosti, da k Je., ^a nJih°va prisotnost sonaravna, samoumevni sestavni del 1 kraljestva ". Tako se na prvi pogled zazdi, da je Tine Mihelič °Preki z mojstrom planinske proze, ko v vodniku po Bohinjskih |g * (Sidarta, 1995) zapiše: "Stopi, planinec, v to samotno Pot6 ' pa ^°'s" začllden spoznal, koliko življenja skriva! Ko te bo ^v Pnpebala mimo jezera sredi temnega gozda, bo pljusk izdal nje Pod gladino. Na stezici med rušjem te bo prestrašil hrupen Dte, divJega petelina. Gori v robeh boš opazil rjava telesa rogatih bQ^Va!cev teh krajev. Celo v kamnitih puščavah gornjih planot te kvQL n^ razpoki pozdravila prelepa modra neboglasnica. Najbolj dn .n° Pa/e v širokih globelih, kjer med bohotno travo že stoletja %eJai° zvonci. Ovčarija, Dedno polje, Laz, Krštenica ...so (lepa!) TQ na Planin, kjer seje pisala zgodovina bohinjskega planšarstva. no^Qr°davna, trdoživa dejavnost kaže danes razveseljive znake »len- rastL (Ni & dolgo, ko si na Fužinskih planinah prej srečal kotkrav°0" arugače in čisto po svoje je ta gorski konec doživel pisatelj Z GORENJSKEGA JUGA Janez Mencinger, v Moji hoji na Triglav (1898). "Stopim pred čredo. Takoj se mi poklonita dve kravi, katerima je na rogeh poznati, da sta materi mnogim junicam. Ena mi poljublja desnico, druga hkrati levico, ližoč jo s slinastim, hrapavim jezikom prav nevsiljivo in nehlinljivo ... 'Rojakinji pozdravljata rojaka,' zakliče tam zadaj moj tovariš s Primorja. Na to šalo se usu/e triusten smeh nadme in nad krave. Šala je pa bila celo kravam predebela; zakaj niso se smejale, ampak prikrade se gibčna junica gospodični za hrbet, ovije jezik prav krepko okoli njene levice, in na pol obuta rokavica se zmuzne v kravji gobec. V kriku, ki je nato nastal, nisem mogel natančno premotriti, ali je tista junica s svojim jezičnim činom hotela gospodično pozdraviti in ji hkrati namigniti, da zavzema bohinjska krava glede na rojaštvo demokratično stališče, ne razločujoč Bohinjcev od Primork, ali pa je na ljubezniv način gospodična namesto brata samo posvarila, da ne smemo smešiti Bohinjcev v Bohinju. Ljubeznivo je pa ravnala vsekakor, ker hipoma je izbrusila zaseženo rokavico. Vodnik je rokavico naglo pobral, a ta se je gospici tako zagnusila, da se je ni dotaknila. Pristopilo je še nekaj krav, da nas pozdravijo po svoji šegi. A naš vodnik jim je z glasnimi, kratkimi, samo govedi umljivimi besedami pojasnil, da mi ne znamo s kravami občevati po stari bohinjski šegi in da torej od nas zabadavo pričakujejo običajnega odzdrava s soljo in kruhom, in razšle so se brez kake nevolje po paši, kjer so neolikane tujce prezirale samopašno in porogljivo, a vendar dostojanstveno." Tri peresa, trije različni načini doživljanja ene in iste pastorale v njenih zgodovinskih metamorfozah. Zato bo tembolj zanimivo prebrati, kako je ta lepi in tolikokrat u beseden i svet planin pred nekaj dnevi doživel naš novinar, kolega Cveto Zaptotnik. Bohinjske planine bodo ostale, kjer in kar so že od nekdaj — s planinami in planšarji ali brez njih, s kravami ali brez. Vendar se zdi, da bi jim brez slednjih nekaj manjkalo. Planinski raj -s planinami ali brez? Miha Naglic GORENJSKI GLAS/stran 13 / Kranj, 6. avgusta 1999 Planinska paša "Planine v gospodarsko geografskem pomenu so nad stalnimi naselji ležeči gorski predeli, ki zaradi neugodnih višinskih podnebnih pogojev ne dovoljujejo več poljedelstva, ampak le poletno pašo, tu in tam tudi manj pomembno košnjo.,. Gorjanci morejo s pridelkom sena prirediti čez zimo v krajši dobi hlevskega krmljenja toliko živine, kolikor jo poleti prepasejo v planini; četrtino aH polovico leta prebije živina zunaj, hlevsko krmljenje se zato skrči na devet do sedem mesecev. Vzdrževanje tega ravnotežja daje glavni značaj alpskemu kmetijstvu; na zunaj se odraža v planšars-tvu,**je 1945. leta zapisal Bogdan Jordan, ki tedaj bržkone še ni mogel slutiti povojnega nazadovanja planinskega gospodarstva in planšarstva. Ker se je zmanjšal stalež goved in drobnice, ni bilo več tako velike potrebe po planinski paši in košnji senoieti, rovt, lazov, kopišč in črtenj kot nekdaj, številni pastirski stanovi, staje in seniki so izgubiti prvotno namembnost (in celo postati počitniška bivališča), številna korita za napajanje živine so propadla, agresivni gozd je začel preraščati kmetijska zemljišča in spreminjati podobo gorske krajine. Na Begunjščici, na primer, se je paša (po navedbah Antona S liha rja v knjižici Begunjščica - gora in ljudje) nehala proti koncu petdesetih let, planšarstvo je ponovno zaživelo v osemdesetih letih, nekdanjega razcveta pa bržkone ne bo nikoli več doseglo. Na Gorenjskem je zdaj po podatkih kmetijske svetovalne službe 120 registriranih planinskih pašnikov, na katerih se čez poletje pase blizu deset tisoč goved, drobnice in konj. Država planinsko pašo tudi denarno spodbuja, lani je za to namenila 29 milijonov tolarjev, rejci pa ta denar večinoma porabijo za urejanje planin -čiščenje zarasti, postavljanje ograj, obnavljanje objektov, urejanje dostopnih poti, izboljševanje oskrbe z vodo... Ob neurejenem lastn ištvu, ki zavira vlaganja v planine, je glavni problem gozdna paša in bojazen, da bi se ob prevladujočem vplivu nekmetov v agrarnih skupnostih zmanjšal pomen planin za pašo živine. C. Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj I N T E R V J U Dušan Jović Dušan Jović, kmetijski svetovalec v Bohinju Zaraščene planine so za kmetijstvo in turizem malo vredne "V Bohinju se živina pase na šestindvajsetih planinah. V zadnjih petih letih nismo opustili nobene, "oživeli" pa smo planino Velo polje in precej tudi Pečano, na kateri so postavili novo stavbo za pastirja in povečali stalež pašne živine, " pravi kmetijski svetovalec Dušan Jović in poudarja, da zaraščanje poskušajo zaustaviti na različne načine, med drugim tudi tako, da v okviru programa javnih del čistijo planine in da za urejanje planin namenjajo denar, ki ga za spodbujanje planinske paše daje država. * Koliko živine se letos pase na bohinjskih planinah? "Tristo krav molznic, tristo štirideset plemenskih telic, čez sedemsto je drobnice in še sedem konj oz. kobil z žrebetom." * Ali število pašne živine narašča ali upada? "Število je že nekaj let dokaj stanovitno, nihanja so le med planinami." * Je vsa živina z bohinjskih kmetij? "Goveja živina je vsa iz Bohinja, ovce pa so tudi od drugod - z radovljiškega, jeseniškega konca..." * So bohinjski hlevi čez poletje skorajda prazni? "Ne. Približno polovica molznic ostane doma, v hlevih. Z dveh planin, z Javornika in z Goreljka, mleko tudi med pašno sezono vozijo v dolino, v mlekarno v Srednji vasi. Na začetku ga je tudi po tisoč litrov na dan, zdaj gaje že nekoliko manj." * Molze jo ročno? "Ne. Na Javorniku molzejo krave v molzišču s štirimi molznimi enotami oz. podobno kot na farmah ali na večjih "mlečnih" kmetijah. Na Goreljku, kjer vsak molze svoje krave, jih nekateri strojno in drugi ročno, mleko pa dvakrat na dan prinesejo v zbiralnico." * To mleko dejansko zasluži ime "alpsko mleko". Je zaradi tega kaj dražje kot ostalo? "Tako daleč pa še nismo prišli, da bi odjemalec takšno mleko tudi boljše plačal. Kakovost mleka je nesporna, to dokazujejo tudi lanske analize, ko je bilo mleko z obeh planin v ekstra in prvem razredu. Morda bo razliko v ceni mogoče uveljaviti potlej, ko se bodo bohinjske kmetije tudi formalno vključile v ekološko oz. biološko kmetovanje." * Bohinjske planine so bile v preteklost? zelo poznane po sirarjenju. Koliko tradicije se je ohranilo do danes? "V kotlu širijo le še na Krštenici in Velem polju ter v spomladanskih mesecih tudi na Zajamnikih, na planinah Uskovnica, Praprotnica, Konjska dolina in Jelje pa nekateri lastniki sami širijo mleko od svoje ali še morebiti od bližnje živine." * V obljudenih planinah verjetno ni težko prodati sira, kislega mleka, skute... "S prodajo ni problemov, še zlasti ne, če je planšarija dobro urejena, čistoča na primerni ravni in tudi cena sprejemljiva. Ljudje radi zahajajo na planine, tu lahko poskusijo domačo hrano in tudi vidijo, kako iz mleka nastane sir." Državne podpore le za urejanje planin * Ali to pomeni, da imajo pokljuške planine, kjer je planšarske izdelke možno vključiti v turistično ponudbo, boljšo prihodnost kot malo obljudene planine? "Vsekakor! Pokljuške planine imajo boljše možnosti za preživetje kot planine v spodnji bohinjski planini, kjer se pase le jalova živina in kjer je tudi obiskovalcev bolj malo. V te planine se manj vlaga, za to so tudi manjše potrebe." * Predsednik ene od agrarne skupnosti ugotavlja, da je ponudba zemljišč (in krme) v dolini vse večja, s tem pa je tudi vse manjša potreba za pašo živine na odročnih planinah. "To je res. Tudi v Bohinju se že dogaja, da kmetje najeto zemljo v ravnini uporabljajo za pridelovanje krme, bolj odročne površine pa namenjajo za pašo. Na Senožetih sta letos dva kmeta skupaj uredila šest do sedem hektarjev velik pašnik za pašo telic in presušenih krav." * Odkar država denarno spodbuja planinsko pašo, ie na planinah vedno kaj novega. Ali to velja tudi za letošnjo pašno sezono? "Na planini Javornik so v okviru programa Crpov urejali molzišče, mlekarnico in prosto- Kmetijski svetovalec Dušan Jović re za pastirja, na Pečani so dokončali stavbo za pastirja, na Praprotnici in Uskovnici so zamenjali streho, na Krštenici so popravili hlev... Skupaj s Triglavskim narodnim parkom smo v okviru Pharove pomoči dobili denar za okolju sprejemljivo pridobivanje električne energije v kočah na planini Javornik in Krštenica, kjer bodo energijo iz agregata uporabljali le še za strojno molžo, za vsa ostala dela v sirarni oz. mlekarni pa "tok" iz sončne energije." * Novoustanovljene agrarne skupnosti večinoma čakajo na vrnitev planin in servitut-nih pravic, formalni lastnik je še vedno sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ali neurejeno lastništvo vpliva na vlaganja? "Ja, vpliva negativno. Za vsak poseg je treba soglasje lastnika." * Ali z lesom, ki ga posekajo na planini, lahko prosto razpolagajo? "V dogovoru s skladom les lahko uporabljajo, vendar morajo za to opraviti določen obseg gojitvenih del v gozdovih. Sklad pri tem upošteva oz. odšteje vlaganja v ograje in v poti, ne pa tudi vrednosti del pri urejanju planine." * Ali državne podpore dobijo kmetje oz. lastniki pašne živine ali jih namenjate za urejanje planin? "V Bohinju denarja nismo nikoli delili med rejce, ampak smo ga vedno namenjali za čiščenje planin, urejanje stavb... Na leto je tega denarja od pet do šest milijonov tolarjev." * Za kaj boste porabili denar, ki ga bo država namenila letos? "Pozimi bomo pripravili program, ki bo tudi osnova za pridobitev sredstev. Dokončali bomo letos začeta dela, med najpotrebnejše naloge pa uvrščamo širitev pašnika na planini Javornik in Goreljek, ureditev ograje na Zajamnikih, zatiranje ščavja na Pečani..." Pastirska plača - sto tisoč tolarjev * Po novem ho pogoj za pridobitev državnih podpor sprejeti pašni red. "V agrarnih skupnostih že zdaj veljajo pašni redi, ki določajo, koliko delovnih ur na vsako pašno žival mora opraviti lastnik, kdo je odgovoren za pašo, kakšne so obveznosti pastirjev, kdaj se začne in konča paša..." * Toda to še niso javno verificirani pašni redi... "Mislim, da tudi pašni redi, kakršni bodo že prihodnje leto pogoj za pridobitev državnih podpor, ne bodo vsebinsko bistveno drugačni od sedanjih." * Je gozdna paša še vedno problem? "V zadnjem letu in pol smo pri reševanju tega problema, predvsem na pokljuških planinah, dosegli precejšen napredek. Če se bo izkazalo, da kmetijskih površin ne bo dovolj za pašo, bomo skupaj z gozdarji naslovili na državo vlogo, da se dovoli paša v manj kakovostnem gozdu in da bi te površine tudi v gozdarskih načrtih opredelili kot pašne gozdove. Ob tem je treba poudariti, da paša v gozdu ni posebno kakovostna (to še zlasti velja za krave molznice) in da tudi pastirjem povzroča številne nevšečnosti." , * Omenili ste pastirje. So na vseh planinah? "V zgornji dolini so stalno navzoči na vseh planinah, v spodnji jih ni, ampak njihove naloge opravljajo kar lastniki sami, ki enkrat ali dvakrat tedensko hodijo nadzorovat živino. Dobro sodelujejo tudi z lovci, ki jih opozorijo, če opazijo kakšne posebnosti." * Je pastirje težko dohiti? "Ne, ni jih lahko! Na bohinjskih planinah pasejo živino pastirji z vseh koncev Gorenjske, med njimi je tudi sedem brezposelnih, ki so to delo prevzeli v okviru javnih del, še toliko brezposelnih pa dela na čiščenju planin." * Kolikšna je letošnja pastirska plača? "Odvisna je od števila in vrste živine, povprečje pa je sto tisoč tolarjev na mesec. Pastirjem, ki so vkjučeni v javna dela, polovi- Na pokljuški planini Praprotnica GORENJSKI GLAS / stran 14 / Kranj, 6. avgusta 1999 co prispevata občina in zavod za zaposlova-nje, ostalo pa lastniki pašne živine. To je $ agrarne skupnosti kar velika razbremenitev. * So to že sodobno opremljeni pastirihJ* mobitelom za pasom? "Večinoma imajo mobitele, s pomočjo kate' rih pokličejo lastnike, če je z živino kaj nai-0" be; agrarne skupnosti pa jim za to krijejo de stroškov." * Pravite, da se pastirji dokaj pog80 menjajo, nekaj pa je vendarle statik izkušenih, ki redno vsako leto z veseljernj^ dej o na planine. iz "Najstarejši majerici sta Bundrova Anica; Stare Fužine in Ferjanova Minka iz StudotP na planini Laz, med majericami z dolgoletn1 mi izkušnjami sta še Ulčnikova Minka ^ Srednje vasi na planini Uskovnica ter Cilka113 Krštenici, med starejšimi pa je tudi Arh°. Tine iz Srednje vasi, ki je majer na plan1111 Uskovnica." Dovolj paše in še brez nesreč * Je paše letos dovoli? "Za zdaj ni bilo problemov, izjema so le nine, kjer je kmetijskih površin za pašo prefl12 lo in se je živina primorana zateči v gozdo^ Povsod je dovolj tudi vode. Pozna se, da & agrarne skupnosti zadnja leta veliko vlagal reševanje teh problemov." * Kako se pastirske koče oskrbujejo? jfr "Večina planin je dostopna z avtomobili a^,j traktorji, nekatere pa se poslužujejo tU helikopterjev. To velja predvsem za Velo P0,^ in deloma za Krštenico in Laz, kjer hkraf planinskimi postojankami oskrbujejo tudi Pa^ tirske koče in si planinska društva in agrat skupnosti delijo stroške." * Je pri ponudbi konkurenca med Pd^ti^ kimi kočami in planinskimi postojanka^ "Nekaj malega jo je, vsak rad tudi zasluzi- * Na planinah so tudi krave in telice.J^ ie z osemenjevanjem? "Na planine, ki so dostopne, pride tudi o& menjevalec. Stroški so za lastnika za Pet tolarjev višji, razliko pa krije občina iz P računa." * So med pašno živino tudi nelicencjt^l biki, ki osemeniuieio po svoie. mimo r0^ ciljev? "Ponekod se še pojavljajo, vendar tovrs probleme vse bolj učinkovito rešujejo sam' tniki živali, ki ugotavljajo, da ni dobro, c6 , jim med pašo obreji premlada telica ali se J obreji z neprimernim bikom." * Je bilo letos že kaj nesreč. nu0^ zveri...? , za "Letos je za planinsko pašo vsaj ^ dokaj srečno leto. Nesreč ni bilo, prav tako, napadov zveri, ki sicer že doslej v Bohinju povzročale večje škode." * Je živina zavarovana? "Več drobnica kot g° je zavarovana uroumea kui p $ živina. Delež zavarovanih goved se je z ^ njšal, četudi občina letos prispeva k zav valni premiji sedem odstotkov." j * Se pastirske koče, planšarite JH-J^^ objekti na planinah še spre miniaJoJL-P^ niške hišice? , i "Prodaj je vse manj, kmetje spoznavajo njimi lahko tudi sami nekaj zaslužijo uredijo in čez poletje oddajo v na-Jernef]jj0 vedno pa so primeri, da objekti sprem ^ prvotno namembnost. K temu prisP svoje tudi dedni postopki, v katerih to ^ objekte dobijo dediči, ki ne kmetujejo in J svojo dejavnost ne potrebujejo." ■Se 'vikendaštvo " in paša uiarnettb- ff 'Ponekod vikendi "živijo" s planino, v^"6f j* ma pa so interesi različni. Značilen Prl $ Zgornji Goreljek, kjer je le še malo P°vr.6 v*" vikendih namenjenih paši, več ali manj zagrajeno." Na pokljuških planinah Uskovnica in Praprotnica Odtrgal seje oblak (obiskovalcev) - in kislo mleko je pošlo hbla z napisom "sir, mleko in še... domači zrezek", obešena na leseno "rogovilo", nas Je na Uskovnici pripeljala na planšarijo na Lomu, kjer je Marija (Minka) Cvetek Kvnokar stregla gostom, ki so si v senci Privoščili vsak svojo skodelo kislega mleka. v"Ze od trinajstega leta dalje sem pri kravah, šestnajst let sem čez poletje redno na planšari-J'> zadnjih osem let sem tu skupaj z možem Rudijem," je povedala in poudarila, da so se razmere na planšariji zelo spremenile. Zdaj ■mata vse, kar potrebujeta za normalno delo ln življenje - vodo, elektriko, telefon, kopalnico, hrambo, molzni stroj... Letos sta s sabo Pripeljala osem goved, od tega tri krave. Vse m'eko skisata ali predelata v sir in skuto, poleg *e8a ponudita obiskovalcem tudi domače z8anje, narezek in potico. "Vse večje ljudi, ki radi jedo domačo hrano," pravi Minka in Mežnarjeva Ludvika s hčerko Katko ponudila dobrote s planšarije in pripovedovala o tem, kako je bila kot kuharica po poklicu nekdaj vodja kuhinje v bohinjskem hotelu Jezero, zdaj pa je že deseto leto planšarica. V začetku junija so spraznili hlev v dolini in, na planino pripeljali deset goved, od tega pet krav. V čredi so že zdaj tri prave bohinjske cike, v prihodnosti jih bo bržkone še več, saj ugotavljajo, da je cika prav primerna za pašo na planinah - je manj občutljiva in zahtevna, pase se ves dan in vsepovsod. Ko seje ob koncu junija končala tudi šola, sta za mamico prišli na planino tudi hčerki, 9-lctna Polona in leto mlajša Katarina, mož Albin je zaradi službe (zaposlen je na zadružni žagi) čez dan v dolini, proti večeru pa tudi pride k družini na Praprotnico. Ludvika vsak dan predela v kislo mleko in v sir od 70 do 75 litrov mleka, sirarjenja na star način jo je naučil Sajmančkov Martin iz Srednje vasi, lani pa je bila tudi na tečaju predelave mleka, ki ga je organizirala kmetijska svetovalna služba. Pohodnikom poleg mleka in mlečnih izdelkov ponudi tudi narezek, klobase, suho meso, zaseko, pivo... "Največ povpraševanja je po kislem mleku," je dejala in dodala, kako je v nedeljo ob treh popoldne imela še vse polno mleka, potlej pa seje odtrgal "oblak obiskovalcev" z Rudnega polja in vse je hitro pošlo. Veliko zanimanje je tudi za sir. Nemca, ki rada preživljata dopust na Zatrniku! vsakič prideta na Praprotnico tudi po nekaj hlebov, sir z Mežnarjeve planšarije pa je "romal" že tudi v Rusijo, na Poljsko, v Španijo in še kam. Hčerki Polona in Katarina za zdaj še uživata na planini, pridno pomagata pri paši, v hlevu in pri strežbi, niti televizije ne pogrešata... Bo tako tudi potlej, ko bosta odraščali, se sprašuje Ludvika, ugotavlja, da med mladimi ni zanimanja za planšarstvo in navaja, da od 21 staj na planini prvotnemu namenu služi samo še njihova, tri pa so se že povsem spremenile v vikend. Na Praprotnici je 21 staj, prvotnemu namenu služi samo še Mežnarjeva. ^Udarja, da seje sirarstvom začela spoznavati e tgdaj, ko je še kot majerica pomagala sirar- na Uskovnici. Njen brat je izučen sirar, YeHko je pridobila z izkušnjami, lani pa je bila na tečHin predelave še tečaju predelave mleka na srednji lekarski in kmetijski šoli. Čeprav je pol leta j°rna in se mora marsičemu odpovedati, ji anŠarsko življenje ugaja. Rada je med ljudmi, a Poskrbeti za prijetno "štimungo" in tudi "a dela - molze, sirari, streže obiskovalcem, r ^ Rudi pa se lahko pohvali, da je letos na ^e posekel tudi domala pet hektarjev ""znjih pašnikov. Seno jim bo prišlo še kako n av> v dolino se bodo vrnili šele ob koncu -^rnbra, ko bo na Uskovnici bolj kot po travi 'salo" že po snegu. ^ čredi tudi tri prave bohinjske cike ^ Uskovnice smo se podali še na aProtnico, kjer so bile še pred tremi leti štiri r parije, zdaj je samo še ena. Mežnarjeva iz srednje vasi se je ravnokar vrnila z 8edovanja za živino, nas povabila k mizi, Na gorenjskih planinah se pase blizu deset tisoč goved, drobnice in konj Državne podpore le za urejeno pašo Pogoj za pridobitev državnih podpor za planinsko pašo so pašni redi, kijih bo po vladni uredbi treba pripraviti in sprejeti do konca leta. Kmetje in gozdarji upajo, da bo s tem tudi konec večletnih "sporov" zaradi gozdne paše. Koliko živine se letos pase na 120 gorenjskih planinah, ho natančno znano sredi oktobra, ko ho potekel rok za vlaganje zahtevkov za državne podpore; dobri poznavalci razmer pa ocenjujejo, da bo število dokaj podobno lanskemu, ko se je na planinah paslo 9.606 živali, od tega 5.583 drobnice (ovc in koz), 3.796 goved ter 227 konj in kobil z žre beti. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, razpolagajo z natančnimi podatki o številu pašne živine šele od 1996. leta dalje, ko se je na planinah paslo nekaj več kot deset tisoč živali in je država prvič izplačala podpore za spodbujanje planinske paše. Po uredbi so do podpor upravičeni rejci, vendar jih po nasvetu kmetijske svetovalne službe ne delijo posameznikom, ampak jih pašne oz. agrarne skupnosti raje namenjajo za urejanje planin. Lani so prejeli za 29 milijonov tolarjev podpor, letos postopki še niso končani, zadnji rok za vlaganje zahtevkov je 15. oktober. Podpore je mogoče uveljavljati le za pašo na planinah z najmanj 750 metri nadmorske višine in ob izpolnitvi pogoja, da je živina na paši najmanj 80 dni oz. pet dni manj, če gre za planino z nadmorsko višino več kot 1.400 metrov. Pašnik mora biti najmanj en kilometer oddaljen od najbližjega koristnika in velik najmanj pet hektarjev (absolutnih travnih površin), obremenitev ne sme presegati 2,5 glav velike živine na hektar, za vsako planino pa bo treba do konca leta izdelati tudi pašni red. Pašne oz. agarne skupnosti že zdaj pasejo živino po določenem redu, vendar so to predvsem notranja pravila in ne javno verificirani pašni Marija Kalam "Planinska paša je enako pomembna za kmetijstvo kot za ohranjanje kulturne krajine." redi, ki naj bi jih v prihodnje potrjevali pristojni upravni organi. Vsi, ki so že nekaj let vpleteni v "spore" o gozdni paši, pričakujejo, da bodo pašni redi rešili tudi ta problem. Kmetje namreč še vedno zatrjujejo, da jim nekdanjih pravic za pašo v gozdu ni nihče odvzel ali jih preklical, gozdarji se sklicujejo na zakon o gozdovih, ki prepoveduje pašo v gozdu. Da se Pokljuška Zala GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 6. avgusta 1999 bodo kmetijci in gozdarji vendarle kmalu sporazumeli, je upati že zaradi tega, ker tudi rejci vse bolj ugotavljajo, • da je gozdna paša prej "Dachau" kot kakovostna paša in ker tudi zakon izjemoma omogoča pašo v t.i. pašnem gozdu. Ponekod je pašne živine že premalo Po podatkih kmetijske svetovalne službe je na območju škofjeloške upravne enote 747 hektarjev planinskih pašnikov in še 1.500 hektarjev pašnikov na kmetijah. Večina planinskih pašnikov je urejenih (izjema je le Kališnik, kjer je tudi gozdna paša), v zaraščanju je 3.400 hektarjev kmetijskih zemljišč. V tržiški občini je 1.224 hektarjev planinskih in 115 hektarjev ostalih pašnikov, več kot tristo hektarjev zemljišč se zarašča, stalež živine na planinah pa seje (z izjemo ovc) v zadnjih letih zmanjšal. Na območju kranjske upravne enote je 882 hektarjev planinskih in še 1.500 hektarjev ostalih pašnikov, petsto hektarjev zemljišč je v zaraščanju. Večina planinskih pašnikov je urejenih, izjema so le pašniki za drobnico (Dolga njiva za Zaplato, Grintavci), kjer teren ne dopušča ograditve. Na območju jeseniške upravne enote se živina pase na približno tri tisoč hektarjih, v to so delno vštete že gozdne površine (paša v gozdu), zaraščanje pa poskušajo preprečiti tudi z javnimi deli. Na območju radovljiške, blejske in bohinjske občine je 9.514 hektarjev planinskih in še 882 hektarjev ostalih pašnikov, nekaj več kot petsto hektarjev zemljišč se zarašča. Večina bohinjskih planin je urejenih, za vse blejske to ne velja, te so pretežno odvisne tudi od gozdne paše. Ker se je v zadnjih letih število goveje živine zmanjšalo, bo težko zagotavljati dovolj živali za pašo in tudi preprečevati nadaljnje zaraščanje skupnih in planinskih pašnikov. MNENJA. USODE * Nestrpneži v deželi neskončnosti Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Pravijo, da Slovenci nikakor ne moremo vedeti, kaj je to neskončnost. Kajti, kamorkoli se že obrnemo, se nam na obzorju pokažejo hribi ali gore. Nekateri s tem razlagajo tudi našo zaprtost. Celo Primorci konec sveta vidijo na začetku morja, saj Slovenija nima otokov, kjer pri prebivalcih velja ravno obratno. Tam, kjer se za nas s celine svet konča, se za otočane šele začne. Toda v nekem delu naše domovine ljudje vendarle lahko zrejo v nedogled in razmišljajo o neskončnosti. Gre seveda za Prekmurje, področje, ki je med večino Slovencev dokaj neznano, saj so v nedavni anketi časopisa Nedelo ugotovili, da kar 40 odstotkov anketirancev še nikoli ni prestopilo Mure, kar 12 odstotkov pa jih je prepričano, da so bili v Prekmurju ob obisku Radencev, kar seveda ni res, ker mesto še leži na naši strani Mure. Ob 8 0-1 etnici priključitve Prekmurja slovenskemu ozemlju je torej to področje neskončnosti nenadoma prišlo na naslovne strani naših časopisov, kar naj bi bil poseben fenomen, saj menda doslej ti kraji niso bili deležni posebne pozornosti. Pa vendar temu ni tako, saj se Prekmurci lahko ponašajo s tem, da njihove barve povsem zgledno že dolga leta zastopa sam prvi človek naše države -predsednik Milan Kučan. Za Prekmurce v Ljubljani je poleg tega znano, da se zelo dobro poznajo in ves čas družijo, bolj kot katerikoli drugi regionalno obarvani Slovenci. Verjetno so Gorenjci med tistimi, ki najmanj dajejo na svojo lokalno pripadnost. Toda v tistem hipu, ko so Prekmurci za nekaj časa stopili v slovensko ospredjesso jim slavje zagrenili neznanci s provokativno akcijo lepljenja plakatov, ki so v madžarščini U. avgusta ob 12. uri vabili na dolgo pričakovano madžarsko vstajenje. Pokazalo se je, da nekateri prebivalci Prekmurja pač še niso pozabili nekdanje velike madžarske države Ogrske, ki je svoj propad doživela ob koncu prve svetovne vojne. Tedaj je morala madžarska vojska po sklepu pariške mirovne konjerence zapustiti Prekmurje, dan zatem pa je na to področje vkorakala jugoslovanska vojska. Danes lahko takšne proteste razumemo dovolj racionalno, saj se v naši neposredni okolici dogaja vrsta podobnih stvari, ko svetovne velesile po svojih pogledih rišejo nove in nove zemljevide. Navsezadnje imamo podoben primer kar v sosednjem Trstu, ki so ga osvobodile jugoslovanske enote, nato pa ga morale po drugi svetovni vojni zapustiti in prepustiti Italijanom. Enaka zgodba je s Koroško v Avstriji, kjer naj bi na račun ozemlja Titova vojska prejela pobegle begunce in nato z njimi obračunala v znanih povojnih pobojih. Politika, ki nastopi po vojnah, je za nekatere vedno krivična, saj tedaj odločajo neki povsem drugi argumenti, ki so v rokah svetovnih velesil. Madžari v Prekmurju se morajo s temi dejstvi pač sprijazniti, kajti v nasprotnem primeru bodo imeli travme predvsem oni. Slovenska ustava jim, tako kot Italijanom, zagotavlja vse pravice, njihov status pa je poseben zgled urejanja manjšinskih pravic v Evropi. Pa vendar nekateri hočejo še več. Zanimivo pri tem pa je, da so madžarske organizacije neenotne in v sporih predvsem zaradi denarja, ki jim ga za dejavnost namenja država. To pa sploh ni več poseben primer, kajti samo če pogledamo čez Karavanke, lahko hitro ugotovimo, da tudi slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem ogromno energije izgubljajo v medsebojnih političnih spopadih za to, katera bo imela večji nadzor nad denarjem, ki ga za njihovo dejavnost namenja matična Slovenija. Ljudje, ki se s politiko ne ukvarjajo, so že siti teh prerekanj, ki gredo na škodo vsem Slovencem v Avstriji. Tudi madžarska plakatna akcija ima zato nevarne dimenzije za tiste, ki so si jo zamislili. Lahko se zgodi, da se Slovenci, ki se doslej s Prek mu rje m niso pretirano ukvarjali, nenadoma začnejo negativno obnašati do tega dela domovine. Nevarnost je toliko večja, ker je že dalj časa opazno, da tudi v naši državi nekateri ves čas iščejo krivce za vse njene težave. Nekoč je temu služil jug Jugoslavije, zakaj ne bi torej zdaj njegove vloge prevzeli nerazviti deli Slovenije? Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Trenutki našega vsakdana Sence Peter Čolnar, zunanji sodelavec Se bomo sedaj vsako leto zgrozili, ko bodo v državah Evropske skupnosti naredili med prebivalci lestvico priljubljenosti kandidatk za vstop v skupnost? Lani smo se uvrstili na zadnje, letos na predzadnje mesto, pred Turčijo. Naše napredovanje na predzadnje mesto so nekateri komentatorji pojasnjevali s tem, ker so v času anketiranja v zadnje uvrščeni državi, Turčiji, sodili kurdskemu voditelju Ocalanu, ostalo pa je tisto mazohistično ocenjevanje, češ, kako slabi da smo Slovenci, da nas nihče ne mara... Morda pa bi se kazalo ob tem vprašati, po čem nas ocenjujejo prebivalci v državah Evropske skupnosti oziroma tudi drugod po svetu? Končno nas ne morejo po drugem, kot po tem, kar preberejo v časopisih, slišijo po radiu in vidijo na televiziji. Močno dvomim, da izvedo tam veliko o našem zidarju, kmetu, tesarju, študentu, podjetniku, umetniku, športniku, trgovcu... Ne verjamem, da igrajo pri presoji kakšno pomembno vlogo značilnosti, s katerimi slovenski narod radi obkladajo posamezniki, ki mislijo, da so se dvignili nad njega. Mislim na očitke o hlapčevstvu, omejenosti, revanšizmu, majhnosti, zavrtosti, nepomembnosti, sebičnosti, pre-pirljivosti, strankarskih zdrahah in podobnih nesmislih. Ne gre sicer za lepe lastnosti, vendar so z njim vsi ljudje in narodi zelo enakopravno obdarjeni. Verjamem, da Evropejci ocenjujejo Slovenijo in Slovence po stvareh, o katerih lahko berejo, slišijo in vidijo. Ob obisku predsednika Clintona smo slišati iz njegovih ust in ust zunanje ministrice, da naj nehamo govoriti o svoji nepomembnosti in majhnosti, da je Slovenija pomembna država. Nekateri ameriški predsedniki so imeli Slovence pred očmi že pri svojih velikih odločitvah, ko so na primer opozarjali na odvisnost vladarja od ljudstva (Karantanija) ali pa pravici narodov do samostojnosti po svetovni vojni (druga stvar je, kako so naši politiki to izkoristili). Seveda pa je nekaj drugega, kako nas lahko vidijo Evropejci skozi prizmo naših vodilnih ljudi. Po njih nas ocenjujejo in niti najmanj po ljudeh, ki se iz dneva v dan pehajo za svoj ljubi kruhek. Ko torej govorimo o slabi oceni evropske javnosti, ni niti najmanj potrebno, da bi zato kakorkoli padali v kakšne manjvrednostne travme, kot si želijo nekateri - verjetno' samo zato, da bi spregledali prave vzroke. To pa so sence naše stvarnosti, nad katerimi se kaže večkrat zamisliti. Vrnimo se k obisku predsednika Clintona. Novinarji iščejo zanimive posebnosti. Zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi tuji komentatorji opozorili, da na slavnostnem odru stojita ob njem tisti bivši jugoslovanski predsednik, kije podpisal akt o koncentracijskih taboriščih na Kosovu, in bivši predsednik komunistične partije. Ko je prevajalec trikrat izpustil Clintonove dobre želje povezane v bogom, so morda nekateri poročevalci tudi opozorili, da smo ena redkih kom unističn i h vzhodnoevropskih držav, v kateri je po demokratičnih spremembah na vodilnih mestih še vedno 83 odstotkov nekdanjih oblastnikov. Da gre za državo, kjer nekateri še vedno malikujejo kipe revolucio-najev, kjer hrupno proslavljajo 1. maj, pozabljajo pa na državni praznik in osamosvojitev. Ne, ne verjamem, da bi nas ocenjevali po zagnanih gasilcih ali gorskih reševalcih, po predanih amaterskih kulturnih delavcih. Ne verjamem, da o tem slišijo, da jih to zanima, verjamem pa, da slišijo, da smo ena od redkih držav, v kateri niso vrnili ukradenega premoženja, v kateri ne spoštujejo niti zakonov niti ustave. Kako bi mi ocenjevali državo, za katero bi slišali, da v njej vodilni politiki spoštujejo samo tiste zakone, ki jim odgovarjajo, izigravajo in požvižgajo pa se celo na odločbe ustavnega sodišča in javno izjavljajo, da ni sodišča in boga, ki bi jih lahko prisilil v nekaj, s čimer se sami ne strinjajo? Prepričan sem, da bi tudi Slovenci slabo ocenjevali državo, kjer ni bi razčistili niti ene lopovščine, po tekočem traku umikali obtožbe, pred policisti naročali tožilcem, kako naj ravnajo, kjer bi parlament ne spoštoval ustave... Slovenci bi ravnali in ocenjevali enako, ker nismo prav nič drugačni, pa čeprav se vedno ne zavedamo tega, da riba smrdi pri glavi. PREJELI SMO Za praznik žetve na Javorču Bog daj dobr dan. Tud letost smo tok djal, da bomo stare običaje prikazal. De vedli bodo tudi mladi, ki kruh jedo še zmi-raj radi. Kok se žel, sušil, mlatil in vil pol pa v mlin z mihom na ram hitil, ko je moka bla, je Mati tešk parčakvan kruh pekla. V Žirovskem vrhu smo Turistično društvo ustanovil. Upajmo, da bi le dobr bil. Tudi svetovalna služba že/emo, da bi nam ob stran stala in z nasveti pomagala. Večina je pa tud ob/ubila, da bo tud za tu kešn dinar parmaknila. Lep bodite vsi pozdravljeni, ki od bliz in daleč ste paršli. De se skup tudi mal pogovorimo, poveselimo. Zima je ozimn žit na Javorč uzela, zato rž, pšenica se ne bo žela. Smo pa par Podlešan snope dobil, ker v is te de Žerovskarji prazne slame ne bomo mlatil, kot se je u parlament že velik krat zgodil. Žetev borna vseen parkazal, saj so tu ovs usjal. Nej mladi vidijo in vedo, kuk od žetve do kruha je treba delat bio tešku. Tud če bomo u EU šli, ostal bomo kmetje žerovskarski. Cajti so se spremenil. Stroji svoje so nardil. Hvala Bogu -bedi razbremenil. Pa tud tu je ris, kmeta velik krat tepe narava in država, a vndar ne obupava. Tud tu se je društvo odločil, da bomo vsak let tu praznik žetve naredil, in smo djal, da bomo še kej druzga parkazal kok se iz štame strika naredi, rešena je uganka, ki prav lukna par lukn pa voda darži. Kaj se iz moke nardi, bote tud tu lahk pokusili. Krušna peč pr usak hiš še stoji, notar pečejo dobre se reči, sevi-da pridna roka to nardi. Da tu zdravo še ledje žive, so ženice in možje, ki jim že čez 90 let gre. Vsak let se jih pa tu še tud tu k rodi, ket jih u večnost odheti. Upajmo, da bo tak še naprej, ket je bel do zdej. No viste, tudi tu drži, de turizem se tud u Žerovskem vrhu bodi. Imamo turistične kmetije. Do neh se asfaltna cista vije. Pa na politiko se tud spoznamo. Lan se je prav faj zgodil, ke srna v občin žepana volil. Pa saj viste tisto. Naj bo občina stara al pa mlada, vsaka ima dobrga žepana rada, de parjazn je do ledi in kej dnarja od države dobi. Zatu smo kar še enkat Jožeta Bogataja zvalil. Upajmo, da žalostn ni bil. Saj je kmečki sin, močan ko hrast in se ne pustl od vsake sapce past. Zdej pa lepa hvala, ke ste r*f poslušal, lep se imejte, kej dobr ga popite in pojejte. Pa zdr$ ostanite in drug lit spet na ® praznk v Žerovski vrh pridte. Srečno! Cilka Štuci; 8. avgusta 199' Podjetje M.HJ. dM 1360 Vrhnika Dre0\ grič - ne obstaja vec MOPZ Društvo upokojen^, Jesenice je prejelo od zgotfj navedenega podjetja ponudo11 za naročilo jubilejnih rekvizit® za 30. TABOR Slovenski* pevskih zborov. Ker je bil naš zbor letos # petindvajsetič na tej lepi pri rt" itvi, smo soglasno sklenili, <* po svojih zmožnostih vsak p6WJ kupi nekaj tega. , Prva pošiljka, ki sem jo ostj no prevzela, je bila v re$' druga pošiljka je pa prišla poS no po povzetju in sicer brez d1 skodelice, ene priponke & priloženo otroško majico, kij nisem naročila. Štiri otros* majice sem prejela pri prve naročilu a tako slabe kvald^' da sem eno teh po drug1f pranju vrnila pošiljatelju W dokaz, kaj so poslali in zaracii, nali vsako po 1.250 sit, kipa" vredna 300 sit. . Vse to in še kaj bi se nas1 sem pojasnila v Vrhnik0, zapravila več kot 2000 sit ^ pošto, da ne štejem 1.850 to, česar nisemh dobi/a in ' naročila. . Mojo priporočeno pošto 1 paket z majico so mi vrnili trikrat brez pojasnila. Noče/o priznati, da mi d°'% , jejo ok. 4000 sit s poštnino f in nekulturno molčijo, sdj kot upokojenka lažje pia^a L kar nisem dobila in ne naf0 ta. Vprašujem se, če ne obs jam več? Ker nisem nič uspela s P . menim dogovorom, naj ja^ izve, kako se ne posluje. Vsem bralcem tega članka n. bo tako poslovanje v poduk' ( od takih podjetij pošiljke povzetju" ne prevzamejo, keJ paketu ni tistega, kar plača*- Irena Glu^ 349 ^mmmmmmmmmmmm Ostala je dobra misel Včasih se zgodi, da nimam časa. Ali pa, da koga "vzamem naprej" Ali da zaradi spleta okoliščin odložim kakšen obisk za določen čas. Tako se mi je zgodilo tudi pri Marti. Le enkrat samkrat sva se videli. Skrbno si je beležila, kaj vse mi bo povedala. "Ali ti pošljem to solato?" ( s tem je mislila svoje zapiske ) me je vprašala, preden sem odšla na počitnice. Ne, sem ji odgovorila. Kar počakajte, da vas obiščem. "Prav," se je nerada strinjala. Včeraj zjutraj, ko sem se vrnila domov, me pokliče njena najboljša prijateljica. Milena, a ti veš, daje Marta umrla, mi reče in še zajoče. V roki sem držala telefon in iz sebe nisem spravila niti besedice. Še zmeraj se mi je zdelo, kot. da bi govorili ravno včeraj. Kot da bi se pravkar smejali njeni najnovejši šali, ki jih je stresala kot iz rokava. Nisem mogla verjeti. Niti besedice nisem spravila iz sebe. Tako težko te je čakala, sem slišala glas z druge strani. Govorila je le o tem, kaj ti bo povedala, o čem bosta klepetali, kaj bo spekla, ko prideš. Edino to jo je še držalo pokonci. V trenutku so bili pozabljeni čudoviti dnevi, ki sem jih preživela z mladimi na taboru Rdečega križa na Kolpi. Zaželela sem si, da bi lahko čas vrnila nazaj. Da bi v tisti dirki pred odhodom našla čas in jo vseeno obiskala. Da bi se do sitega naklepetali. Spomnila sem se, s kakšnim žarom mije pripovedovala o svojem življenju, ki nikoli ni bilo kaj prida. Toda vseeno je našla na tisoče svetlih žarkov, ki so ji pomagali, da se je znova in znova oklenila upanja v boljši jutri. Vedela sem, USODE i s e Milena M i k 1 a v č i č koliko gorja ji je povzročila hči, ki se je poročila z nekim nebodigaireba in potem Jzgubila življenje v prometni nesreči, njej pa prepustila skrb za vnukinjo, ki je bila tedaj stara komaj nekaj mesecev. S kakšno ljubeznijo jo je vzgajala. Ji nadomeščala očeta in mamo. Ji kupovala najrazličnejše dobrote in ji nudila domala vse, kar sije lahko privoščila z dokaj skromno pokojnino. Toda potem je zašla v slabo družbo, jo pokradla in odšla neznano kam. O svoji vnukinji ni več slišala nič dobrega. Marta je ostala sama. Le nekaj dobrih prijateljic je vedelo, kaj preživlja. Drugim se je zmeraj kazala nasmejana in dobre volje. Nihče ni niti slutil, da sije nič kolikokrat želela, da bi umrla. Toda v meni je bila neka moč, ki me je gnala naprej, mi je dejala, ko sva se nazadnje pogovarjali. Ni marala ljudi, ki prehitro obupajo. Ali pa tistih, ki valijo krivdo na druge. Niti ni marala, da bi jo kdo pomiloval. Nihče ni probal moje bolečine, zato tudi nihče ne ve, kako me boli, je rekla, ko sem jo vprašala, kako zmore. Hodila je na izlete, se zamolila z delom pri upokojencih, skrbela je za tiste, ki so bili še v slabšem položaju kol ona sama. Spominjam se, kako jo je nekoč prizadelo, ko je neki invalidki več mesecev zapored prinašala kosilo. Toda nikoli ni bila zadovoljna s tem, kar ji je Marta skuhala. Zmeraj jo je kritizirala. Približno take so bile Martine besede: Ko sem se navadila na njeno nehvaležnost in ko mi je jeza popustila, sem ugotovila, kako sem pravzaprav postala močnejša. Zavedala sem se, da je včasih zastonj pričakovati hvaležnost. Kajti nekateri ljudje bodo zmeraj našli še tako neznatne razloge, da bodo stresali svoje nezadovoljstvo Marta je zelo rada prepevala. V cerkvenem zboru je bila več kot 40 let. Pela je na vseh prireditvah, skupaj z eno drugo, ki jo je spremljala na harmoniki. Pesem ji je velikokrat pomagala, da je pregnala črne misli in se ponovno postavila na trdna tla. Morda je tudi zato s tako vnemo zbirala glasbene skrinjice. Kolikor vem, jih je imela več kot petdeset. Vseh velikosti, barv in oblik. Bila je zelo ponosna na svojo zbirko. Pred več kot desetimi leti (ne spominjam se točno kdaj) je zbolela za rakom. Takrat kirurgi še niso bili tako vešči kot danes in na trebuhu so ji pustili grdo brazgotino, ki ji je šla zelo na živce. Toda ostala je pri življenju in to se ji je zdelo najpomembneje. Njena skrita želja je bila, da bi jo vsaj v tistih trenutkih, ko ji je bilo najhuje, obiskala vnukinja, toda vsa pisma, ki ji jih je pisala, so se vračala nazaj. Vem, da jo je ta hlad močno potrl. Toda tudi tokrat je našla dober izgovor: kako bi bil otrok lahko drugačen, kot so bili starši. Tudi midve sva večkrat premlevali ta problem. Ni in ni ji šlo v glavo (pa tudi meni ne!), zakaj nekateri otroci obrnejo svojim najbližjim hrbet. Zakaj nočejo zanje več niti slišati. Marta verjetno ni nikoli našla pravega odgovora. Od operacije naprej je skušala živeti čimbolj zdra vo. Ker ni ve? jedla sladkega /tudi mesa ne/, je Pre. cej shujšala in postala bolj žilava. Niti na kn pameti mi ni padlo, da bolezen v njej razsd) naprej. _ Tudi mi nismo vedeli. Dolgo časa ne," mi J zaupala njena prijateljica. "Skrivnost je skrtv& pred drugimi, ker seje bala tudi sebi priznati a tokrat verjetno ni rešitve. Njeno telo je bilo raZ^ de no z uničujočimi celicami. Toda še je vstaja!d 1 brkljala po hiši do zadnjega dne. Potem seje uleg v posteljo in zaspala. Pa pozdrave zate je naročtti • Tako kot že velikokrat sem se tudi tokrat sP*a$^ vala, kako je to mogoče. Da morajo nekateri ljli^ je nositi skozi življenje tak križ. Marta je im navado reči: če bi Bog ugotovil, da ne bom zmog^ mi ne bi toliko naložil. Verjela je v to Premišljevala sem: je odhajala, ko sem se smej ^ ko sem se razposajeno zabavala z otroki? nisem niti pomislila, da bi se komu, ki ga pozn lahko naredilo kaj hudega. a. Nikoli ne bom moglq zapisati njene prave Zi be. Zato se mije zdelo prav, da ji posvetim teh nekaj besed. a p° V spomin. Ali pa tudi zato, da bi jih mor ,^0ji kakšnem čudežu, prebrala njena vnukinja m ^ babici prinesla na grob vsaj kakšno rožo. *r^fart ku, ko tole pišem, se sprašujem, koliko takih ^ še živi med nami. Zato, ker so bile ali predoo ^ ^ pa niso znale prav ravnati s svojimi otroki-ostale kljub razdajanju same. ^t, Koliko je takih, kijih najbližji obiščejo le ta ^ ko kaj potrebujejo? In jih zavržejo, ko nimajo esar več dati. Pakt nestabilnosti Branko Grims, državni svetnik Največji znanstvenik dvajsetega stoletja dr. Albert Einstein je bil zelo raztresen. Nekoč je potoval z vlakom. V vagon pride sprevodnik in zahteva mzovnico. G. Einstein išče Po žepih, v prtljagi, pod klopjo toda listka ni nikjer. Sprevodnik, ki je dobro poznal učenjaka, ni komplicirah Kar pustite, bom prišel morda malo kasneje. Dr. Einstein Pa obupano: S tem ne bo nič rešeno, če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam se peljem. Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo nastaja že kar nekaj časa. Idejo o takšnem območju je že pred časom predstavila Amerika. Po tokratnem načrtu naj bi ga sestavljale novonastale države na ozemlju nekdanje Jugoslavije torej tudi Slovenija, pa tudi nekatere druge države (Romunija, Albanija ). Po °ceni mnogih na zahodu je očitno srbijo kot vzrok nestabilnosti in v°jn nujno obdati z obročem držav, nato pa VSe skupaj sorazmerno njočno zapreti in pustiti, da v tem travniškem kotlu preneha vreti. V tokšni druščini se Sloveniji seveda Zelo slabo piše. Tedaj ideja ni doživela večje podpore in Hrvaška je Prav zaradi nje v svojo Ustavo zapiha, da ne bo vstopala v nobene vulkanske povezave več. Tokrat pa k vse drugače. Po sarajevskem vrhu Je jasno, da je pakt stabilnosti Praktično že dejstvo. Zaradi že pregovorne premišljenosti, spretnosti ln odločnosti slovenske zunanje Politike je na najslabši možni način 'ki pakta za stabilnost postala tudi Slovenija. Slovenija je v preteklosti zamudila Zelo veliko priložnosti. Še posebej po °glejski zgodbi, ko je g. Drnovšek zjtradi napačne računice o strankarskih koristih LDS šel v razprodajo slovenskih nacionalnih inter-esov, je Slovenija vse bolj izgubljala U$W. pridobljen z zmago v vojni za cenijo. Svoje je naredila še j*Usklajena zunanja politika, kjer zunanjo politiko vodila a> drugo državni zbor, predsed- "'k države pa spet svojo. V tej bitki ,a Prestiž pa je izgubila Slovenija. »,Stl0.ie, da je bila velika napaka , ?Ve"<>, da se ni bolj povezala s poimenovano višegrajsko skupi- °' kar je nekoč slovenska zunanja p°Htika vzvišeno zavračala, češ da p?. boljši, kot pa so Češka, -ftika... Danes so prav te države že 'a"'ce pakta NATO in na prvem ^estu med kandidatkami za član-sv° v Evropski uniji, Slovenija pa je °deč po anketah povsem na repu. ^delovanje Slovenije v paktu stalnosti (na napačni način!) tega y*nJa ne bo popravilo. Nasprotno. 'akšni povezavi, kot je pakt stabil-je namreč z veliko gotovostjo m°goČe napovedati, da bo pri spre- jemanju teh držav v širše povezave ponovno uveljavljena logika zadnjega vagona v vlaku . To pa pomeni, da bi morala Slovenija za doseganje svojih ciljev čakati na demokratizacijo in obnovo Srbije, Kosova, Albanije in Romunije. Nazaj v balkanski RAJ (Romunija, Albanija, Jugoslavija) V zadnjih dneh smo lahko slišali celo opravičevanje nekaterih ljudi v zunanji politiki, da naj bi bil tak položaj Slovenije naraven , zato naj bi bil naraven tudi takšen razvoj dogodkov. Murphyev zakon naravnega razvoja dogodkov v politiki je neizprosen: Naravni razvoj dogodkov v politiki je, da potekajo iz slabega na slabše . Mnogi trdijo, da je s sodelovanjem Slovenije v paktu stabilnosti nekaj močno narobe. Toda samo sodelovanje pravzaprav ni sporno. Sporen je način tega sodelovanja. V paktu bosta namreč dva tipa držav, države donatorke , ki bodo dajale denar in v resnici odločale o vsem (med njimi so države EU in Amerika) ter države prejemnice. Jasno je, da bodo prejemnice nastopale v paktu kot objekt kot nekdo, o usodi katerega odločajo drugi, ln prav tu je bistvo problema. Zdi se, da je del slovenske politike znova pripravljen žrtvovati slovenske nacionalne interese za svoje osebne cilje. Kako bi si drugače lahko razložili naslednje neskladje: vlada je sprejela sklep, da Slovenija lahko v paktu stabilnost sodeluje samo kot država donatorka torej kot enakopraven subjekt. Toda s strani predstavnikov Slovenije na vrhu v Sarajevu (na čelu delegacije je bil predsednik Kučan, v njej pa tudi zunanji minister Frlec) smo lahko slišali, da bo za Slovenijo zelo fino(?!), da bo lahko dobila svoj delež od trideset milijard dolarjev, kolikor jih bodo države donatorke namenile za obnovo tega dela Evrope . Tukaj je nekaj očitno zelo narobe in Slovenija znova deluje kot dr. Einstein v zgornji anekdoti, saj se ne ve več niti, kam gre. V Sarajevu se je že bolj ali manj jasno govorilo o tem, da bi se na območju držav prejemnic v roku dveh let oblikovalo brezcarinsko območje, menda se je po kuharjih omenjala celo skupna valuta..! Komentarji v neodvisnih slovenskih glasilih so bili prav tragikomični, saj so se spraševali, kako gre to skupaj z zahtevo Evropske unije o odpravi dvostranskih brezcarinskih sporazumov, odgovora pa si niso upali povedati. Preprosto: to ne gre skupaj. Sodelovanje v paktu stabilnosti na napačni način pomeni za Slovenijo za dalj časa konec sanj o demokratični Evropi. Če ne bi bilo žalostno, bi bilo smešno: najvišji predstavniki (ateistične) kontinuitete so poskrbeli, da so nam vrata v. RAJ znova na široko odprta. Spoštovana gospa urednica! Že nekajkrat je vaš cenjeni časopis objavil pisma in dopise, ki se sklicujejo na moj spominski zapis o ravnatelju novomeške gimnazije v času druge svetovne vojne, ne da bi o tem bil objavljen vsaj krajši avtoriziran povzetek mojega pričevanja. Nerad se vljučujem - kot vse kaže -v aktualno politično polemiko glede imena osnovne šole v Škofji Loki, še manj pa se mi zdi smiselno in potrebno polemizirati s pokojnikom. Vendar pa menim, daje pomembno, da so bralcem vašega lista in še posebej občanom Škofje Loke dostopna vsa relevantna dejstva s tem v zvezi. V že omenjenem neobjavljenem spominskem zapisu sem predvsem citiral tisto, kar je Ivan Dolenec, ravnatelj novomeške gimnazije v času druge svetovne vojne sam zapisal v svoji knjigi in to soočil s konkretnimi dejstvi. Posamezni odzivi v vašem listu me znova silijo k temu, da nekatera dejstva ponovim in jih tudi dopolnim: L Ivan Dolenec je prišel za ravnatelja novomeške gimnazije kot izrazita strankarska osebnost, neposredno po tem, ko je bil dobro leto dni poslanec JRZ v beograjskem parlamentu in po zaslugi njegovega osebnega in strankarskega prijatelja, tedanjega bana Dravske banovine dr. Marka Natlačena. Bil je namreč tesen sodelavec voditeljev SLS dr. Antona Korošca in glavnega tajnika JRZ za Slovenijo dr. Franceta Kulovca in se je tudi sam, kot to navaja v svoji knjigi, prišteval h klerikalcem. 2. O I. Dolencu kot ravnatelju gimnazije in pedagogu v času pred napadom Nemčije in Italije na Jugoslavijo sem v zapisu, na katerega se nekateri vaši dopisniki sklicujejo, navedel samo nekaj detaljev iz uradnega Poročila Državne realne gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1939/40, med drugim tudi to, da je tedaj na novomeški gimnaziji bil prepovedan nogomet, ki, kot pravi to poročilo na str. 34, "nikakor ni primeren za vzgojo plemenite športne borbenosti v naši doraščajoči mladini". Edina slovenska mladinska protifašistična revija "Slovenska mladina", ki je tedaj legalno izhajala v Ljubljani, je bila na novomeški gimnaziji prepovedana, prav kakor npr. literatura o darvinizmu. 3. I. Dolenec je ves čas vojne, tako pod italijansko okupacijo, kot tudi za časa nemške, ostal na položaju ravnatelja novome- ške gimnazije in to v času, ko je skoraj polovica profesorskega zbora ter več desetin dijakov višjh razredov bilo v internaciji in mnogi v partizanih. Tedanji profesor matematike na novomeški gimnaziji Rado Torkar je v ljubljanskem Dnevniku 15. junija t. 1. iz osebne izkušnje opisal, kako je ravnatelj Dolenec insistirat na tem, da dijaki uporabljajo fašistični pozdrav, ter na osnovi policijsko-obveščevalne informacije zahteval zasliševanje sumljive učenke. Navedbe v Dolenčevi knjigi "Moja rast" potrjujejo, da je bil najtesneje povezan z glavnimi organizatorji kolaboracije in kvislinštva v Novem mestu in na Dolenjskem. Dolenec res ni sam oblekel domobranske uniforme, bil pa je s svojimi petimi nastopi kot glavni govornik na t.i. protikomuni-stičnih zborovanjih prav gotovo soodgovoren za marsikatero zgrešeno usodno osebno odločitev še nezrelih mladeničev, ki so se ohrabreni z njegovo avtoriteto poslanca, ravnatelja in pedagoga odločali za vdinjanje domobranstvu in nemški uniformi z žalostnimi posledicami. Ravnatelj Dolenec je do konca druge svetovne vojne vztrajal v vrstah tistih, ki so s kampanjo proti komunizmu v najtežjem času okupacije poskušali najti ideološka opravičila za svoje uvrščanje na stran okupatorja in obsojanje osvobodilnega boja. Tudi profesor Rado Torkar zanj pravi, da je bil "lojalen sodelavec okupatorja". 4. O Dolenčevi tesni povezanosti z novomeškim domobranstvom priča tudi dejstvo, da je, kot sam navaja v svoji knjigi, med svoje najzvestejše sodelavce štel prav organizatorje in vodilne pripadnike slovenskega kvislinštva v Novem mestu, kot so bili kanonik Kek, kaplan Volbank (nekaj časa adjutant Vuka Rupnika), prof. Hugo Bajuk, vodja Marijine kongregacije, ki je bil, kot piše sam Dolenec na str. 125., urednik "Informatorja", internega lista novomeške domobranske obveščevalne službe. 5. V knjigi Toneta Gošnika "Prvih sto let novomeške bolnišnice", ki jo je izdala Dolenjska založba v Novem mestu leta 1995, je objavljeno pričevanje o dejavnosti nekaterih usmiljenih bratov v tej bolnišnici, ki so podpirali osvobodilni boj. Tu je med drugim zapisan naslednji podatek o Ivanu Dolencu: "Tako so ob neki priložnosti v torbici šefa karabinerjev Maria, ki je hodil v bolnišnico na povezovanje, staknili seznam dijakov, kijih je prijavil ravnatelj Dolenec kot sodelavce OF" (str. 127). 6. I. Dolenec v svoji knjigi "Moja rast" povsem jasno izpriča, daje na vse burno dogajanje v Novem mestu in na Slovenskem v času okupacije in osvobodilnega boja gledal predvsem z očmi idejnega nasprotnika OF in zagovornika sodelovanja z okupatorjem: Zato v tej knjigi ni govora o tem, da je v Novem mestu nekaj časa hkrati delovala ilegalna gimnazija, ki jo je organiziral profesorski odbor OF za nekatere od dvesto dijakov, ki so bili izključeni zaradi protiokupatorske manifestacije 1. decembra 1941. V njej ne boste našli podatkov o tem, da je 48 dijakov novomeške gimnazije padlo v NOB ali umrlo kot žrtev nemškega bombardiranja. Novomeška gimnazija je bila po letu 1943 spremenjena v domobransko vojašnico in I. Dolenec in njegova soproga sta ostala edina civilna prebivalca v tej stavbi. Ravnatelj Dolenec v svoji knjigi na str. 135 govoril o svoji skrbi in zavzemanju za popravilo stavbe gimnazije v času vojne. Zaman pa bi v njegovi knjigi iskali podatek, da so hkrati v zgornjih prostorih gimnazije, v risalnico, bili kot talci prisilno internirani starši petih partizanskih družin, ki so v tej domobranski vojašnici vsakodnevno bili deležni izbruhov sovraštva in groženj, vse do zadnjega dne okupacije. Tudi sicer so življenjski pogoji teh interniran-cev bili nemogoči, saj so morali v hudi zimi februarja 1945 s papirjem mašiti razbita okna. Te konjinacije so bili deležni tudi moji starši, katerih pričevanje in neposredne izkušnje o obnašanju, "srčni kulturi" in "humanizmu" ravnatelja Dolenca je bilo precej drugačno od nekaterih vaših bralcev. Ravnaelj Dolenec tem priporni-kom, kadar jih je slučajno srečal na hodniku, ni privoščil niti pogleda niti tolažilne besede, kaj šele, da bi se zavzel za izboljšanje njihovih pogojev življenja v stavbi, za katero se je smatral odgovoren. 7. G. Martin Krajnik me je v vašem listu 15. junija t. I. obdolžil, da sem napisal "žaljive in neresnične stvari o Ivanu Dolencu". Pričakujem, da bo to obrazložil ali pa se opravičil, sicer bom smatral, da gre za kleveto. 8. G. Ivan Oman sije prav tako v vašem listu dne 29. junija t. 1. privoščil neresnično in žaljivo trditev, da sem bil leta 1945 oficir OZNE, ki naj bi zasliševal I. Dolenca. Pričakujem, da se bo v vašem listu za to lažno navedbo opravičil, sicer bom prisiljen iskati zadoščenje po sodni poti. Za vaše bralce pa navajam, da sem bil po lastni želji že 30. junija 1945 demobiliziran in to še pred začetkom demobilizacije, kot mladoletnik tedaj star 16 let in pol. Tako sem bil v letu 1945/46 ponovno dijak novomeške gimnazije. Nikoli pa nisem bil oficir OZNE ali njen sodelavec. Marjan Osolnik, Ljubljana Javno vprašanje vodstvu "Unitech LTH-OL" iz Škofje Loke Pred letom ali več smo v "Gorenjskem glasu" po dolgem in počez brali o uspehih UNITECH-a, livarne in orodjarne, kako jim je uspelo doseči visoko stopnjo tehnologije in tehnoloških procesov. Za to so bili deležni tudi laskavih mednarodnih priznanj. Istočasno pa smo bližnji stanovalci Novega sveta postali pozorni, da je pri tej tehnologiji le nekaj ušlo iz nadzora? Ze dobro leto poslušamo iz neposredne bližine nekakšne pnevmatske ali plinske eksplozije zelo visokih ampiltud. Te prihajajo ciklično na vsakih nekaj minut - ponoči in podnevi?! Na začetku smo bili mišljenja, daje to posledica trenutnega notranjega remonta in podobno. Ker pa to "butanje" ni in ni hotelo odnehati, Vas vprašujemo, kaj to je in koliko časa to še bo?! Moram reči, da posebno starejšim in bolnim že dogoreva upanje in potrpljenje. To je v naselju Novi svet trenutno ekološki problem, ki ga tovarna UNITECH LTH-OL generira po uvedbi omenjene visoke tehlologije. Za odgovor se vam imenu vseh prizadetih zahvaljujem. Ne bomo pa zadovoljni z običajno floskulo, da je ropot "v mejah norrnale"! Sam - podpisani - sem pred leti kar nekaj časa delal v metrologiji (meroslovju), kjer je bila med drugimi tudi meritev ropota moja delovna zadolžitev. V tem primeru se ne bi pustil peljati čez (pre)tanek led. Edvard Erzetič, Novi svet 14 RADIO SORA le I.:064/605 605, 624 039 I iti p: //w v* vv. radio - sota. si Pi s e IVI i h a N a g 1 i č Tine Debeljak, znova ... odkriti loški rojak ^kofja Loka in njen okraj sta bila zibelka in °rišče celi vrsti mož, ki so se kakorkoli zapisali svojim delom v zgodovino slovenskega naroda jr Pripomogli na kakršnikoli način k razvoju genske kulture. Danes se s ponosom spomi-Jamo teh imen, s katerimi je za vedno povezano v^e enega ali drugega mesta našega okraja. Saj £a ta dolga vrsta znamenitih mož, ki jih je ta £s£ek zemlje rodil v velikem številu, priča o velijo uhurni moči naših krajev, o življenjski sili, ki J* izkazoval naš človek skozi vsa stoletja, o Wiki zrtvi, s katero je zdravi kmečki človek in tftttai} šolal svoje sinove, da so ponesli v svet Sicer na^e£a 'mena in bakljo našega duha. na J-- res' da Je večkrat ta plamenica, užgana Iq s°iS^ ^en' prerojena iz našega duha, zasveti-kar6 v tuJirii, večkrat tudi v tujem jeziku, toda Za So dali človeški kulturi, je dobilo svoj prvi k , etek v naši krvi in zemlji. In kdo čuti zdaj bolj tragiko naše preteklosti, kakor mi, ko vidi-°> da so v preteklosti vsi naši veliki duhovi °rali v tujino, ker je bila pač taka naša usoda '\f-ynes so tudi oni naši." hoiirJe bila Pač taka naša usoda In taje Del , da je moral leta 1945 tudi dr Tme jQ\ Jak> avt°r navedenih besed, urednik, preva-£ ec- Publicist in pesnik v tujino, v Argentino. tQzJe tudi on sPet "naš"- Leta 1936> koje bil v narneniti rojak, po rodu Ločan, še doma, so tegovem rodnem mestu postavili ambiciozno Po Ijudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon "I. obrtno-industrijsko razstavo". Ob njej so izdali knjigo Škojja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Ta je prinesla tudi nekaj temeljnih domoznanskih prispevkov, med njimi Debeljakovega: Kulturni delavci loškega okraja v preteklosti in sedanjosti. V njem je najprej "obdelal" svoje škofjeloške rojake, potem se je ozrl še po obeh dolinah. Poglavje o Poljanski dolini je začel s stavkom: "Za slovensko kulturo pomembnejše može kakor Loka je dala klasična Poljanska dolina, domovina naših Šubicev in Tavčarja ..." V letu 1999, deset let po smrti avtorja gornjih vrstic, je primerno, da se znova znamenitemu Ločanu zahvalimo za njegov poklon "klasični Poljanski dolini" in pripišemo nekaj vrstic iz njegove enkratne biografije. TINE DEBELJAK (ES) se je rodil 27. aprila 1903 v Škofji Loki, umrl je 20. januarja 1989 v Buenos Airesu. Po škofijski gimnaziji v Šentvidu je študiral na ljubljanski slavistiki, diplomiral 1927. Zaposlen je bil pri dnevniku Slovenec, kot urednik za kulturo (1933-45), od 1938 do konca je bil urednik revije Dom in svet. Ob koncu 2. svetovne vojne, v kateri se je opredelil za napačno stran, je emigrirat v Argentino, se sprva preživljal kot tovarniški uradnik, nazadnje kot predavatelj na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze papeža Klimenta v Rimu, oddelek v Buenos Airesu. "Dr. Tine Debeljak je večji del svojega življenja, nad 40 let, preživel v Argentini. Ne le v tej deželi živečim rojakom, ampak v vsej slovenski izseljenski skupnosti je bil duša kulturne zavzetosti, zvesti sodelavec, mentor literarnim ustvarjalcem, kulturni zgodovinar in literarni kritik. Vzdrževal je stike s pomembnimi izseljenskimi kulturniki drugih narodov, zlasti slovenskih. Če kdo kdaj govori o slovenskem čudežu v Argentini', je ta resnično lepi dosežek politične emigracije v Argentini predvsem zasluga kulturne dejavnosti dr. Tineta Debeljaka v argentinski slovenski skupnosti." S temi besedami je loškega rojaka predstavil njegov sodelavec Ladislav Lenček, na simpoziju, ki so ga Debeljaku na čast priredili v Skojji Loki, 12. oktobra 1990. Debeljakov opus je zajeten, iz njega štrlita doktorska disertacija o Reymontovih kmetih (1936) in Velika črna maša za pobite Slovence (1949). Že 1944 je uredil dve zbirki pesnika Franceta Balantiča, leta 1973 pa je poskrbel, da je bila tudi v Argentini počaščena 1000. obletnica njegovega rodnega mesta — z izdajo knjige sopotni-škega rojaka Ivana Dolenca (Moja rast, Buenos Aires 1973). V mislih pa je bil tu še večkrat. Občina Škojja Loka je na njegovi rojstni hiši v Blaževi (Nunski) ulici postavila spominsko ploščo, odkrito 1995. Dr. Tine Debeljak (narisal Janez Plestenjak) GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZGODBA TEGA TEDNA To so naši Sladko zagreniti je zelo lahko, grenko osladiti pa zelo težko. Mongolski Kar precej kisla in neugodna je letošnja turistična sezona v naših krajih. A pojdimo lepo po vrsti. Pretekli teden je naša luristično-ekološka patrulja pri Turistični zvezi Slovenije (Andrej HahiČ, predsednik. Duša Pregrad Podhevšek, Dnevnik, Pavle Neuka, pomočnik glavne državne inšpektorice za ceste ter Vaš poročevalec) pretresla razmere na Gorenjskem. Zlasti smo pod drobnogled vzeli nekatere kampe. Najprej nas je prav prijazno sprejela Marjeta Vizovišek, šefinja kampa Sohec. Ta kamp zagotovo sodi med najlepše pri nas (tudi po oceni strokovne komisije pri Turistični zvezi Slovenije je nesporni prvak). Letošnje leto ni zadovoljivo napolnjen z gosti. Ravno nasprotno. A se kljub temu celotno osebje kampa še tolikanj bolj trudi, da bodo vsaj tisti maloštevilni gostje odšli domov zadovoljni ter se rade volje vrnili še kdaj v prihodnje. Z otroškimi gosti se zabava in jih vodi pri igri prijazna Sandra Van Bakel, ki ves čas skrbi za zabavo in aktivno animacijo gostov. Od tamkaj smo jo (kar zadovoljni) mahnili na ogled blejskega kampa Zaka. Soglasno mnenje patrulje je bilo, da jim že takoj na recepciji (prvi, najpomembnejši vtis!) morda malce primanjkuje prijaznosti. Zasedenost kampa je nekoliko boljša kot v Kampu Šobec, a še zdaleč ne takšna, da bi bili lahko zadovoljni. Čistoča in urejenost sta naše kritične poglede v celoti dobro prenesla. Dodatna gostinska ponudba je zadovoljiva in po zmernih cenah. Pa vseeno, kopalcev je bilo malo. Veliko premalo za visoko sezono. Pri Figovcu: Dajte no, da hi Gorenjci kaj zastonj dajali!? Zatem smo jo mahnili k našim prijateljem v Gostilno Lecter v Radovljici na kosilo. Lili in JožeAndrejaš sta nas tudi tokrat sprejela lepo in gostoljubno. Ker patrulja v cenjenih gostilnah vselej poišče kulinarično posebnost (leto kutina rike in vina), so nam tokrat priporočili Kmečko pojedino. Smo takoj zastavili vprašanje, če lahko v tem vročem letnem času strežejo krvavice, rebrca in ostale dobrote, ki so značilne za zimski čas kolin. Nam je gospodar Jože odgovoril z zanimivo zgodbo še iz časov, ko sta z Lili pričenjala s poslom. Neka nemška družina je več let zapovrstjo (v poletni sezoni) prišla v njihovo gosti/no in so naroči/i krvavice. So vselej dobili odgovor (enako tudi v vseh ostalih gostilnah in mesarijah, kjer so spraševali), kako se tega poleti ne more dobiti in naj raje ponovno pridejo pozimi. Je gospod gost nekaj brunda/, da je toliko slišal o nekih izjemno slastnih slovenskih klobasah, a nikakor ne more priti do njih. Se je Jože Andrejaš kar hitro odločil in gostu obljubil, da mu jih bo za prihodnje poletje pripravil. In zares, rečeno-storjeno. Od tedaj se zadovoljni jedec krvavic (pravzaprav kar celotne kmečke pojedine) vsako leto vrača k Lecterju v Radovljico. Preko deževnega Vršiča smo jo mahnili na ono stran. Dež nas je fino močil ob obisku zasebnega Kampa Trenta (Sergej Hole i na). So začetek tedna imeli zopet en neprijeten kratek potres (5. stopnja). A tujcev ni preveč prestrašit, saj ga številni sploh niso registrirali. Zaključili smo seveda pri prijazni družini Hvala v Kobaridu. Njihov hotel Topli val slovi daleč naokoli: Pq nadvse gostoljubni postrežbi in izjemnih kulinaričnih mojstrovinah. Prvorejeni sin Aleš (ravno tisti dan je imel osebni praznik) wr njegova simpatična soproga Tanja sta nam tdupala, da so z obiskom lahko kar zadovoljni. Zlasti med ribiči muhurji (ki so izredno zahtevni gostje) so visoko cenjeni. Smo se še sami prepričali, da povsem upravičeno kroži odličen glas o njihovi restavraciji. Prejšnji dan jo je patrulja mahnila na ogled kampov na obali. A je moral Vaš poročevalec opravičiti svoj izostanek. Sem imel lajnarski nastop za Gorenjski sejem. Skupaj s Pavlom Rakovcem Račijem sva na eni najbolj imenitnih točk v Ljubljani (pred Figovcem) nastopala in v Kranj na veli-košmurski sejem vabila mimoidoče meščane prestolnice. Danes teden (petek, trinajstega?!) bo kranjski župan Mohor Bogataj slovesno otvoril to tradicionalno največjo gorenjsko zabavno poletno prireditev. 13 ljudi v eni sami ulici zbolelo za rakom Rak prihaja po zraku Na Šmidovi ulici na Koroški Beli je skorajda v vsaki hiši kdo, ki je zbolel za rakom. Krajani so se strinjali s postavitvijo šestih marmornatih "zdravilnih" kamnov. Slovenski Javornik - Koroška Bela, 5. avgusta - Na Slovenskem Javorniku zastruplja ozračje, vegetacijo in ljudi prah, ki se širi iz deponije bele žlindre, na Koroški Beli pa ljudi peče v grlu zarad kislin, ki uhajajo iz regeneracije kislin. Nad Šmidovo ulico teče daljnovod - živeti pod daljnovodom ni zdravo, zato so strokovnjaki alternativnih zdravstvenih ved postavili šest kamnov s kozmogrami. Če kdo na Koroški Beli ali na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah piše krajevno kroniko, bo moral napisati, kako žalostni dogodki so zaznamovali konec tega stoletja v teh dveh krajih: na Slovenskem Javorniku so krajani, ki živijo ob deponiji bele žlindre, prisiljeni opazovati, kako se kot atomska bomba dviguje beli prah nad vsem naseljem in tako onesnažuje okolico, da so strokovnjaki iz Biotehniške fakultete po analizi tal odsvetovali obdelovanje vrtičkov in gojenje nekaterih povrtnin. Na Koroški Beli pa nihče ne verjame, da bi bilo zgolj naključje, daje v e*ii sami ulici, ki ima 25 številk, zbolelo kar 13 ljudi za rakom, v večini primerov na črevesju. K armija je v naravi zelo malo Ko so strokovnjaki vzeli vzorce tal na treh mestih: na Hrušici ob cesti, v ulici Janeza Šmida na Koroški Beli in na Slovenskem Javorniku, so nekateri elementi predvsem na Javorniku presegli mejne in kritične vrednosti. Mejne vrednosti pomenijo, daje posamezne kovine v tleh več kot je normalno, a ne povzroča težav, opozorilna vrednost pomeni onesnaževanje, kritična vrednost pa prepoved in sanacijo. Razmerje med kalcijem in magnezijem je bilo ena proti tri, s tem, da je bilo največje onesnaženje tal na Slovenskem Javorniku. V vrtičkih ob deponiji je bila povečana vrednost kroma in niklja, svinec je krepko presegel mejne koncentracije (svinec je pač značilen za vsa urbana okolja), na Slovenskem Javorniku pa je bil opazen tudi karmij, ki ga je v naravi sicer malo. Karmija na Šmidovi ulici na Koroški Beli in na Hrušici niso zaznali, zaznali so ga na Slovenskem Javorniku. Karmij in svinec sta presegla opozorilno vrednost. Kovine so še posebej zaznavne, če so tla kisla. Zato, ker je bilo na Slovenskem Javorniku, predvsem na Dobravski in Udarni ulici preveč kovin v tleh, strokovnjaki niso priporočali gojenja solate in drugih povrtnin, ki so dovzetne za kovine. Odsvetovali so tudi gojenje sadja. Deponija žlindre jeseniškega Acronija je na Slovenskem Javorniku že deset let, prah pa se širi predvsem v zadnjih letih. Ivica Komac s sodelavci pri postavitvi lepih kamnov s kozmogrami. Kamne je podaril hotaveljski Marmor, stroške prevoza in postavitve so plačali sami krajani. Robi l u vin iz Sežane pri merjenju, Krajani, ki živijo ob deponiji, pravijo, da so ob izpustu žlindre v v dveh minutah vsi beli. Zato so inšpektorji že jeseni leta 1997 izdali odločbe, da se mora izvor sanirati in s sanacijo naj bi bile emisije zmanjšane za polovico. Sanacija ni dala rezultatov, Acroni se je odločil, da bo v letu in pol preselil deponijo na Koroško Belo. Zastrupili ste nas, zdaj nas boste še potopili Krajanom so obljubili, da bodo zemljo sanirali tako, da bo približno 20 arov zemljišč v najbolj prizadetih ulicah obnovljenih. Kako? Tako, da bi odstranili vrhnjo plast onesnažene zemlje, da bi zemljo zamenjali. In kako je danes, nekaj mesecev po analizah in dogovoru, da se bodo zadeve uredile? Danes se še vedno kadi tako kot leta in leta. Krajani čakajo na konec poletja, ko bodo videli, kaj je z obljubami, da bo vendarle bolje. Dan na dan pa na deponijo še vedno vozijo žlindro in kar je novega, je to, da so delavci, ki delajo na deponiji, veliko bolj jezni na krajane, kar jim tudi pokažejo. In če so krajani pričakovali, da bodo nad deponijo zagledali vsaj kakšno strehico, da ne bodo beli v dveh minutah po izpustu žlindre, so se ušteli. Niti dveh do treh metrov pločevinaste strehe nad deponijo niso vredni. Vse je tako, kot je bilo, ali tako, kot da se absolutno ni nič zgodilo. Sadijo še naprej, predvsem zato, ker so jim obljubili, da bodo ponovno vzeli vzorce povrtnin in sadja. Nedaleč stran od krajanov, ki živijo v belem žlindrinem prahu, njihovim sosedom ob Savi grozi, da bodo ob dvigu gladine akumulacije imeli polne kleti vode. Savske elektrarne so že "priznale", da bo podtalnica vplivala na štiri hiše in jim več ali manj poplavila kleti. Zatorej ni čudno, da krajani Slovenskega Javornika pravijo: "Najprej so nas zastrupili, zdaj nas bodo še potopili!" Skupinskih tožb ni, vsak bi moral zasebno tožiti povzročitelje onesnaževanja in seveda predložiti vzorce analiz. Edini način je, da dobijo tožilca, ki bi po uradni dolžnosti vložil tožbo proti neznanemu storilcu. A nobenemu ne gre za to, da bi dobil odškodnino. Vsem gre le zato, da se onesnaževanje i* deponije bele žlindre enkrat za vselej že neha! Slovenija ni Japonska^ Acroni, ki je resda v zadnjem obdobju vložil že kar precejšnja sredstva za sanacijo, Pa namerava v prihodnosti prestaviti deponijo žlindre na Koroško Belo. Te namere pa v nobenem primeru ne odobravajo krajani Koroške Bele, ki imajo že z onesnaževanjem regeneracije kislin na Beli vec kot preveč slabih izkušenj. Menda obstaja analiza prahu iz jeklarne 2 na Koroški Beli. 2 analizo si krajani nimajo kaJ pomagati, vedno znova ifl domala vsak dan ugotavljajo-kako smrdi in se kadi iz regeneracije kislin na Koroški Beli-Ljudje dnevno vdihavajo kisi'; no, kadi pa se po Koroški Belf tja do osnovne šole, še posebej tedaj, ko zapiha veter z Blejske Dobrave. Kmete, ki še sadijo koruzo na belškem polju poleg jeklarne* seveda zanima, kako vpl'va onesnaženo okolje na pridelke-Šest kmetov še je, ki obdelujejo zemljo na belskem pojju. Obljubljeno jim je bilo, & se bodo vzeli vzorci zemlje za analizo. Če bi se kaj takega dogajalo n3 Japonskem, bi kmete izplačali in jih Pre' selili drugam. Slovenija pa ni Japonska in se kaj takega zanesljivo ne bo zgodilo. ^ se še analize komaj dočaka, kaj šele, dab* se pogovarjali o odškodnini oziroma Pre' 1 selitvi. Kaj j sežigajo? Na seji občinskega sveta na Jesenicah se je tudi že pojavilo vprašanje, kaj & pravzaprav sežiga v Acroni ju na Koroški Beli? Svetniki so dobili odgovor, da td° nevarnega - morda kakšen arhiv w[ dokumentacija, nikakor pa ne kakš^ nevarni in radioaktivni odpadki-Občani, ki živijo dovolj blizu, pravijo, d& včasih tako poka, da se kar stekla >l(i oknih tresejo in marsikdo seveda ne vet' jame uradnim zagotovilom, da je v& dovolj dobro pregledano, preden sežge... se Odkod prihaja bolezen?^ Nihče noče naravnost povedati, kako ^ to onesnaženje vpliva na zdravje ljudi- " je zaradi težkih kovin toksičnost velika, ^ ve. Da imajo ljudje težave z dihanjem* i jasno. Kako pa to dolgoročno vpliva n zdravje in kakšne so posledice, pa se malo govori. . Daleč najbolj pretresljiv pa je podatek je na Šmidovi ulici na Koroški Beli, ulici, ki je ob koncu naselja Bela °. vznožju Hrastnika, nasproti jeklarne 2 ob belskem polju, do danes obolelo že ljudi za rakom. V eni sami ulici toliko o" lenj? _ Skorajda ni hiše, kjer ne bi imeli boW z rakom. Niso le starejši, ki trpijo ali u rajo za rakom, za rakom obolevajo 1 mladi ljudje. Pred nedavnim je 11111 mlada ženska. ^ Šmidova ulica je ulica zgledno ureje^^ vrtov in velikih, lepih hiš. Ko so se ta , množično pojavila rakava obolenja - v noma na črevesju - so se ljudje začeli s homa spraševati po vzrokih. JA so Kc Ijivj Mec reče zakt Poti Najprej se je govorilo o tem, -- «a morda krivi podvodni tokovi, razisk0 ^ se je zgodovina tega področja in Prjs' a. do podatka, daje bila nekdaj tu opeka Prihaja nevarnost iz sevanja zemlje- ^ij Nad hišami, je daljnovod, zato nekateri prepričani, da je vzrok v sev daljnovoda, saj so v svetu in tudi Pr^ ^ znani primeri večje obolevnosti tisti so prisiljeni živeti pod daljnovodi- jo ctrrirl Nadaljevanje na t* " i ZGODBA TEGA TEDNA 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Vdani v usodo Kdor se je v življenju srečal z neozdrav-•jivim rakom, ta ve, kaj to pomeni. Medtem ko zdravniki dvignejo roke in recejo: rak, se sleherni vpraša, čemu in zakaj? Medtem ko zdravstvena stroka Potihem in med seboj že govori o vplivu 0nesnaževanja in ima za tako številna ri»kava obolenja, ki se pojavljajo v zad-Jjem času, eno samo besedo: Černobil, je k|jub vsemu nenavadno, da je toliko raka-v'h obolenj v eni sami ulici. •Jesenice, Slovenski Javornik in Koroška °ela že desetletja in desetletja plačujejo hud davek, ker živijo ob železarni. Včasih Je bilo onesnaževanje tolikšno, da niti Perila niso mogli izobesiti, saj je bilo v trenutku vse črno. Ljudje, ki so si zgradili ob železarni, so po nekaj letih mora-11 zamenjati žlebove na strehah, saj so bili Uničeni. A zdaj se zdi, da to vseeno ni bilo J* Proti temu, kar se dogaja v zadnjem jfcsu - aH pa se je nevarnih snovi v dese-UetJih nakopičilo toliko, da je okolje res ]zdatno onesnaženo in vpliva na zdravje ljudi. Jeseničani so se vdali v usodo. Le kaj ^eki naj bi storili, saj hiše ne moreš dati ?a kolesa in jo prepeljati v bolj zdrave KraJe. Sicer pa: le kdo pa ti danes sploh še |Za|otavlja, da so kje zdravi kraji? ^e dobro pomnim veterinarskega inšpek-0rK ki je prav tedaj, ko je izbruhnil Cer-J°bil, potihem in le za štiri ušesa pripovedi kako zelo so bili tedaj onesnaženi •kateri visokogorski kraji, tisti, ki so prav času černobilske tragedije imeli obilo jj?™av'n. Tako zelo, da ni bilo inšpektorja, 'bi si upa| podatke o radioaktivnosti poslovati javnosti. Pridelke s takih območij 0 sicer odkupili, a zaradi velike radioak-n°sti na skrivai metali nroč. uiaradi Stanovanja po groš velike medijske odmevnosti o množičnem pojavu rakavih obolenj v zidovi ulici, zaradi onesnaževanja, ki ^ aja iz regeneracije kislin - dnevno se v °čilih pojavljajo podatki o novih pre Učenih izpustih - so zemlja, hiše in sta *nja na tem območju vredna veliko Lepi marmorni kamni stojijo pred hišami, v vrtovih. Krajani upajo, da ho pomagalo. manj, kot bi bila njihova siceršnja tržna vrednost. Degenerirano okolje pač prinaša svoje in ljudje so oškodovani tudi po tej plati. Kako že pravi stoletna prerokba? Takole nekako: pod Mežaklo bodo nekoč stanovanja po groš. Kot zdaj kaže, ne zaradi precejšnje nezaposlenosti in izseljevanja prebivalstva, ampak tudi zaradi onesnaženega prostora. Prej ali slej bo prišlo do novih zaposlitev tudi na Jesenicah kot povsod v takih krajih, a strah pred dolgoletnim onesnaževanjem tal bo ostal. Le kdo bo pa kupil hišo, če obstaja dvom, da so tla in okolje hudo onesnažena? Hiš pa ljudje niso dobili v dar, ampak so jih težko prislužili - vsaj ena generacija se je morala vse svoje delovno obdobje temeljito odrekati vsemu, da si je postavila svoj dom. _ Zdravniki so po množičnem pojavu raka v Šmidovi ulici obveščeni in menda pri- pravljajo poročilo. Za zdaj molčijo, njihovih analiz še ni. Kaj pa naj bi sploh rekli, ko pa zdravstvena stroka nasploh še ne ve, zakaj toliko rakavih obolenj? Nihče več ne nabira regrata Nekateri prebivalci Šmidove ulice verjamejo, da je krivda za tolikšna oboljenja lahko tudi v daljnovodu in sevanju. Zato so prisluhnili Ivici Komac z Jesenic, ki je predstavnica Zavoda za razvoj ustvarjalnosti in naravanega bivanja v ustanavljanju in strokovnjaku Robiju Lavinu iz Sežane. Na skupnem sestanku v krajevni skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela, skupnosti, ki pod vodstvom prizadevne predsednice sveta Branke Doberšek na vsak način poskuša pomagati krajanom, so prebivalci Šmidove ulice pristavili na postavitev šestih kamnov z vklesanimi kozmogrami v naselju. Na Jesenicah trije kamni te vrste že stojijo, že nekaj let, postavil pa jih je strokovnjak Marko Pogačnik. Marmorni kamni z vklesanimi kozmogrami naj bi elektromagnetsko sevanje iz daljnovoda usmerili drugam. Nekateri prebivalci verjamejo, da bodo kamni pomagali - škodovati v nobenem primeru ne morejo. Jože Grintov iz Šmidove ulice nam je dejal, da je prepričan, da bolj kot sevanje iz daljnovoda škodujejo okolju dnevni izpusti iz regeneracije kislin. Neznosno smrdi, v grlu peče, kraj je ves zadimljen, useda se rdeči prah. Čudi se, kako da nič ne protestirajo prebivalci Blejske Dobrave, saj se kadi tudi na Dobravo. Nič nima proti kamnom, vendar strup prihaja iz Acronija, kar ljudje dobro vedo. Letos, denimo, ni bilo niti enega nabiralca regrata na prostranem belskem polju. Sevanje presega meje normalnega Tuko kot vode in gozdovi so tudi hioenergijska polja naše travne danosti - ljudje pa s svojo dejavnostjo močno posegamo v naravo in škodljivo spreminjamo naravne danosti. M °kovn/ak za aletrnativne načine M/ 3en^a Rof>i Lavin iz Sežane je napra- %q ^e°mantično analizo elektromagnetne-yevanja v Šmidovi ulici na Koroški Beli. „unalizi med drugim pravi: ^ "Onovod prenaša in oddaja elektro-.^'"ff/io energijo v obliki gostega vibra-V*kega polja. To polje je za ljudi, ki živijo £. nJegovi bližini, preveč izrazito. ^eyroniagnetno polje je tudi vrsta valo-na katerega je človeški organizem Kutljh >»/a. - Človeško telo reagira na ta Posamezna sevanja valovno nezavedno gibanje mišic rok. Pri tehničnih sevanjih občutim močan pritisk v desni roki. Drugi del merjenja obravnava življenjsko energijo - bioenergijo, ki obdaja in napaja vsak delček fizičnega prostora. Vsak delček v naravi je obdan s plastjo etra, ki prinaša in odnaša življenjska hranila. Preko tega polja dobimo v telo več energije kot s hrano. To pomeni, da je šibkost življenjske energije bivalnega prostora znak naše bolezni. V Šmidovi ulici je življenjska energija Z"j**' fosamezna sevanja vatovnu r amiuuvt jk ^»-i/c«/.™.« Jžjno zmanjšajo oziroma povečajo, kar poškodovana in oslabljena, prevladuje J*' tfo degenerativnega procesa v celicah, škodljivo sevanje elektrike. Vzroki tega bol)ačne celične informacije pomenijo energijskega onesnaževanja so tudi v \>p\i *n' V teku let ta sevanja odločilno bližnjem okolju. Sevanje je tu preseglo ^hJ° na te^esne funkcije vegetativnega prag ravnovesja. ifia sistema, kasneje pa povzročijo Geomantični pristop k prizadetemu pros- ^HtJ^s !>0^ezni- Spremembe se kažejo v toru ima izdelane sisteme znanja zdrav- tkofri*'*' kar dokazuje, da ima sevanje ljenja kot ,Vew»irIPe */°'a**nQc.:,,rlanja sprejemam preko bioinfor š "5kth receptorjev, ki svojega lastnega ritma in poti. Vse je med mi povzročajo seboj povezano in prepleteno..." Tiskovna agencija ♦ ♦ B.P. poroča # ♦ Večina krajanov verjame, da kamni lahko pomagajo - a tudi drugih, ki tega ne verjamejo, lepi kamni ne motijo... Po njegovem mnenju in mnenju njegovih sosedov je bila "tovarna postavljena za štiri šarže, zdaj pa jih proizvaja deset". Vse je predimenzionirano in zato je vpliv na okolico tako hud in usoden. Tako krut kot še nikdar doslej. Trideset let stojijo hiše, a nikoli doslej ni bilo tako usodnega in tako močnega onesnaževanja. Krajani Šmidove zato upravičeno pričakujejo pomoč od občine. Ni dovolj nekaj sestankov in nekaj neobvezujočih analiz. Pričakujejo oster in uspešen nastop svojih svetnikov v občinskem svetu, kajti od praznih obljub nimajo ničesar. Mar res nikomur ni mar tako huda in usodna obolevnost za rakom v eni sami ulici? Mar res nihče ne razume, kakšen strah imajo ljudje za zdravje svojih potomcev, sinov, hčera, vnukov in vnukinj? Res človekovo zdravje ni toliko vredno, da bi morda naročili analize nevtralnih tujih institucij? • D.Sedej "Gospa Jolanda, Vi ste prava rešitev zame. Od mene namreč želijo, da jaz povem in odločim, katere čipke za pot v Evropo so najbolj slovenske: idrijske, železnikarske ali žirovske. Vi ste edina Idrijka, ki je prišla kljekljat na Čipkarski dan v Železnike. Če bi Vašemu zgledu sledile železnikarske čipkarice in bi redno hodile gostovat na idrijske prireditve in bi idrijske kljekljarice prihajale sem v Selško dolino, bi bil velikanski slovenski problem hitro rešen!" /Tomaž Zaje, državni sekretar za turizem v Ministrstvu za drobno gospodarstvo in turizem; Jolanda Likar iz Idrije, ki je na Čipkarskem dnevu v Železnikih zasedla drugo mesto/ • "Gospod Savnik, tale bizeljčan iz imenitnega vinorodnega okoliša Bizeljsko, od koder je doma Vaš zet, je pa res odlično rdeče vino. Seveda je moja stroka umetnostna zgodovina, ampak tudi na vrhunska vina se spoznam in za tega bizeljčana lahko potrdim kvaliteto." I'Dr. Cene Avguštin, in Zvonko Savnik/ Jutri, v soboto, 7. avgusta, se bo zgodila znamenita + neponovljiva + tradicionalna ZBILJSKA NOČ na Zbiljskem jezeru. Čoln z imenom SATAN je obnemogel že pred začetkom Zbiljske noči in zato bo prireditev zanesljivo uspela, saj ji Satan ne bo nagajal. Najbolj prodajan model SARA KLIMA ŽE ZA .999 sit www.citroen.si Junijska zaloga SAXO ŽE ZA 1.266.16 a reva Citroen Slovenija d.o.o., Ulicami5. maja 18, 6000 Koper ^^CkKP RADOVLJICA PRAZNUJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Osrednja občinska proslava bo nocoj ob 20.30 na Vurnikovem kopališču Pogovor z županom občine Radovljica Jankom S. Stuškom ob občinskem prazniku Praznik je praznik takrat, ko praznuješ "Namen petega avgusta ni proslavljati partizanščino, temveč tisti borbeni in uporniški duh, K so ga izkazali borci za osvoboditev svojih ljudi. Vrednote, ki so jih pokazali tedaj, so vrednote ^ danes: borbenost, akcija, tveganje, individualnost in s tem napredek. In s tem lahko damo prazniku novo vsebino in nov pomen." Občina vabi na prireditve Občina Radovljica praznuje dvakrat, prvič poleti in drugič pozimi. Poletni občinski praznik 5. avgusta je praznik v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na ta dan leta 1941 na Vodiški planini. Tudi letos je Občina Radovljica ob prazniku pripravila vrsto prireditev. Nocoj bo osrednja občinska proslava na Vurnikovem kopališču s pričetkom ob 20.30 uri (v primeru dežja bo prireditev v Linhartovi dvorani), na kateri bodo podelili občinska priznanja, nastopil bo Pihalni orkester Lesce pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar, program pa bo povezovala Alenka Bole Vrabec. Poleg tega pa se bo ves avgust zvrstila cela vrsta športnih in kulturnih prireditev. ŠPORT 6. - 8. avgusta na kopališču v Radovljici ob 16.45 DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU S LOVEN IA OPEN 99 8. avgusta ob 8. uri na balinišču v Lescah BALINARSKI TURNIR TROJK ZA PREHODNI POKAL OBČINSKEGA PRAZNIKA 14. avgusta na Pokljuki DRŽAVNO PRVENSTVO V VZDRŽLJIVOSTNEM JAHANJU 14. in 15. avgusta na balinišču pri KD Podnart MARATON V BALINANJU 48 UR 15. avgusta v prireditvenem šotoru v Lescah 26. TRADICIONALNI POLETNI ŠAHOVSKI TURNIR 20. avgusta na igrišču pri KD Lancovo KOŠARKARSKI TURNIR 29. avgusta v prireditvenem šotoru v Radovljici DRŽAVNO ODPRTO HITROPOTEZNO PRVENSTVO - RADOLŠKO POLETJE 29. avgusta ob 9. uri v športnem parku v Radovljici MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR 34. POKAL GORENJSKE 1999 KULTURA od 14. do 25. avgusta 17. FESTIVAL RADOVLJICA 1999 28. in 29. avgusta TRADICIONALNA PRIREDITEV VEČNO MLADIH FANTOV IZ RADOVLJICE Radovljica - Radovljiški župan Janko S. Stušek se je sredi tedna vrnil s prvega dela dopusta (bil je na potovanju po Angliji, Škotski in Irski), takoj po vrnitvi pa ga je čakala že obilica dela, v sredo je vodil nadaljevanje seje občinskega sveta, sicer pa se glavne aktivnosti v teh dneh vrtijo okrog občinskega praznika. O pomenu praznika, pa tudi o nekaterih najbolj aktualnih dogajanjih v občini, je tekel praznični pogovor z županom. Radovljiška občina je ena redkih, ki praznuje kar dvakrat, enkrat poleti, drugič pozimi. V zvezi s tem se vsako leto pojavijo polemike, ali sta dva občinska praznika sploh potrebna, pri obravnavi statuta občine so se celo pojavile težnje, da bi praznik ukinili. "Res je, smo ena redkih občin, ki ima kar dva praznika. A vsak od obeh ima svoj pomen in vrednost. Poletni praznik peti avgust je starejši praznik, nastal je kmalu po vojni in je bil praznik še v prejšnji občini, medtem ko je zimski, Linhartov praznik 11. decembra novejši, lani smo ga praznovali osmič. Peti avgust je spominski praznik, z njim obeležujemo ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini in predstavlja veliko uporniško tradicijo občine. Bataljon je bil ustanovljen, ker so domačini hoteli osvoboditi svoje ljudi iz begunjskih zaporov, torej so že tedaj izkazali borbenost, odpor, pripravljenost na tveganje..." Marsikdo očita, da je to praznik nekdanjih partizanov in da je kot takega pokopal čas. Toda kot ste poudarili v sporočilu za javnost, vendarle želite prazniku dati neke nove vsebine, preteklost povezati s sedanjostjo in prihodnostjo, kajne? "Namen praznika ni proslavljati partizanščino, temveč tisti borbeni in uporniški duh. Ta dan nima nobene zveze s kasnejšimi poboji, revolucijo, politiko... Želim, da prazniku damo novo širino in nove vsebine. Da bi na tisto nekdanjo borbenost, pripravljenost na tveganje, akcijo navezali sedanje športne, delovne, podjetniške in druge uspehe, jih pokazali in pohvalili. Vrednote, ki so jih pokazali tedanji borci, so vrednote še danes: borbenost, akcija, tveganje, individualnost in s tem napredek. Zato je tudi letošnje praznovanje, ki bo prvič potekalo na prostem, športno in kulturno obarvano. In mislim, da bi bila velika izguba, če bi praznik ukinili, tako kot je kazalo, in sem tudi vztrajal, da se v statutu ohrani." OBČINA RADOVLJICA ŽELI OBČANOM VSE NAJBOLJŠE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Župan Janko S. Stušek Župan Janko S. Stušek Kot župan, ki ima na svoji hiši ves čas izobešeno zastavo, ste pozvali tudi občane, naj ob prazniku izobesijo zastave. Se vam to zdi zelo pomembno? "Praznik je praznik takrat, ko ga praznuješ. Če pa misliš, da je to praznik nekoga drugega ali da ti je vsiljen, potem to ni praznik. Vsak praznik je svečan dogodek, zato ga po mojem mnenju moramo praznovati tudi na zunaj in pokazati tudi drugim, da praznujemo. In če imamo zastavo, zakaj je ne bi obesili? Bodisi državno, še bolje pa občinsko. Želim tudi, da občani sprejmejo praznik in ga praznujejo ter se udeležijo prireditev." Če se dotakneva še aktualnega dogajanja v občini. Sredi tedna ste se vrnili z dopusta, kaj vas kljub počitniškemu času ta čas najbolj zaposluje? "Tik pred dopustom sem podpisal sklep oziroma predpogodbo o plačilu akontacije za odkup Merkurjevih skladišč in parkirišč pred starim mestnim jedrom. Za nakup bo občina morala odšteti 36 milijonov tolarjev, dogovorili pa smo se za nekajletni odkup. Po načrtih je na tem mestu predvidena parkirna hiša, ki bo razbremenila staro mestno jedro, saj stanovalci zdaj nimajo kje puščati svojih vozil. Najugodneje za nas bi bilo, da bi našli zunanjega investitorja. Vsekakor pa bomo takoj po odkupu, verjetno že jeseni, na tem mestu uredili vsaj del parkirišč in jih namenili občanom." Kaj bo s trgovskim delom Merkurja? "Izrazili smo željo, da Merkur dobi takšnega kupca, ki ne bo obremenjeval okolja s težkim prometom, tečejo pogovori, da bi tam odprli špecerijsko trgovino." Kako pa je s ponudbo lastnika gostilne Lectar o zamenjavi dela zemljišča pod mestom za del prostorov v graščini? "Ponudba je še vedno aktualna, po tej zamisli bi se Lectar razširil v del graščine in uredil posebni renesančni salon, kar bi bila velika pridobitev tudi v smislu reprezentančnega prostora. Hkrati pa bi lastnik Lectarja odstopil del zemljišča pod mestnim jedrom, kjer bi uredili primestno parkirišče." Pred dopustom pa ste se ukvarjali s še eno vročo temo - predvideno gradnjo avtoceste skozi občino. Bili ste na sestanku pri ministru za promet Antonu Bergauerju, kaj ste se dogovorili? "Se pred tem sem bil na sestanku na ministrstvu za okolje in prostor, ki pripravlja podlage za javno obravnavo obeh variant, torej nivojske in poglobljene. Gre za jugovzhodno varianto, ki naj bi potekala ob sedanji magistralki po vzhodnem robu predtrškega polja, ob Batranci in levo od gozdne učne poti, pod Mošnjami in mimo Dobrega Polja na peraški most. Na minis- trstvu za okolje v celoti zagovarjajo varianto, saj celoviteje ohranja polje, za tavlja longitudinalni razvoj somestja im in Radovljice, je pa tudi relativno poc#" seveda, če ne bo poglobljena. Ministrs^ za okolje namreč nasprotuje pogloblje11' varianti, ki jo zagovarjamo na občini Proti poglobljeni varianti pa je tudi mM trstvo za promet, kajne? Kakšni so njibfl argumenti - poleg finančnih, seveda? "Njihov argument je, da takšnih reŠite* kjer bi v ravnini poglabljali avtocestno tras' doslej v Sloveniji ni bilo..Minister seje8'' ceval tudi na pismo 700 krajanov Lesc'{ Radovljice, ki zahtevajo spremembo tr^' po severni varianti. Pismo, ki sem ga d° tudi sam, izraža strah pred bodočo avtoce. to, a hkrati to skrb zgolj potiska pred ™ prag. Zato ničesar ne rešuje in takšne zalf ve zavračamo. Prav tako smo zavrnili atT mente ministrstva, češ da bi bila poglob,te( precedens, saj je ves obroč okrog Ljublj3" poglobljen, pa tudi del pri Žirovnici. ^°}. tega je poglobljena varianta tako razvoj kot ekološko veliko bolj primerna za obči11 zlasti na dolgi rok." rfii Pa ste sploh naredili kakšen korak ^ pri približevanju stališč? J "Zal ne. Kakršnakoli pogajanja so ^ J goča, slišati nočejo niti o možnostih PA biniranih variant. Dialoga žal ni, temV^J samo pozicije. Vedno je govora le o P*vL' soki ceni poglobljene variante. Na izb' nam dajejo le dve možnosti - ali PTlsi\d mo na njihovo ponudbo ali ne. Mi ^ ministru jasno povedali, da obC Radovljica avtoceste za svoje potrebe | potrebuje. In če država gradi na na*ev območju, pričakujemo, da bo to ^ 0a soglasju z občino in v kontekstu raZv 0 občine. Minister Bergauer nam je zja|j dejal, da bo - če bomo še naprej vztr^ pri svojem - rešitev moral najti parla^1^ Na to smo mu odgovorili, naj potem P odloči državni zbor." Za julij je bila predvidena javna obravn9 Kdaj jo lahko pričakujemo? , ■ je "Želeli smo, da se javna obravnava, * j bila predvidena za julij, tedaj pa je vec j ljudi odsotna zaradi dopustov, PresLj, Odgovor, kdaj bo stekla, pričakujem te ^ naša želja pa je tudi, da bi bil. rok Ja $ obravnave zaradi pomembnosti proble tike podaljšan na 45 dni." Tik pred dopustom ste dobili tudi še ga podžupana, Andreju Kokotu se Je % družil Avgust Mencinger. Ob tem Pa *£ takoj pojavili komentarji, da izbira P°* L w ni bila najbolj modra in bi bilo bo(je, d .j, ob še vedno prisotnih težnjah Lipniškf & ne po odcepitvi podžupan prihajal l/ niškega konca. "Izbira podžupana ni samo stvar ^UP% Sam sem res predlagatelj, a o drw^ podžupanu je bilo govora že pri organov sveta. Ne samo, da P°"z.\^|i mora biti izbran iz svetniških vrst, ' j, mora tudi podporo v svoji svetniški sK^, ni in širše. Mislim, da je bila izbira ga podžupana dobra. Pri izbiri podžupanov je šlo bolj za oceno, W $ področje kdo pokriva in kje se bo ^ vključeval ter zastopal občino. Po . oSgtr mora biti tudi osebnost, mora imeV ^vli11 no avtoriteto, s čimer lahko Pre"tj^ neko novo kvaliteto v delu občine. \\ očitkov, da drugi podžupan ne Prih^C Upniškega konca, naj povem, da ^ inciative ene svetnice ni bilo nobene ^ pobude v to smer. Očitek je torej holJ^j cijski, enako bi lahko slišal pritožbo«^ ^ na mestu drugega podžupana ni ženLajav krajan Lesc kot drugega največjega . ^ občini in podobno... Vsekakor pa. ^ flf. da župan ni iz Lipniške doline, nika odmika Lipniške doline od centra, Radovljice." • Urša Peternel RADOVLJICA PRAZNUJE Priznanja občine Radovljica Zlata plaketa, kamnogoriškim gasilcem Plakete občine prejmejo Krajevna organizacija Rdečega križa Begunje, podjetje A KA PCB Lesce in Marjan Gašperšič Radovljica - Najvišje občinsko priznanje Veliko plaketo Občine Radovljica bo ob tokratnem občinskem prazniku prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Kamna Gorica ob stoletnici delovanja. Podelili bodo tudi tri plakete občine (lahko se jih podeli največ pet), in sicer jih bodo Prejeli Krajevna organizacija Rdečega križa Begunje ob 50-letnici humanitarnega delovanja, podjetje AKA PCB Lesce za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva ter Marjan Gašperšič za dolgoletno uspešno delo na področju industrijskega oblikovanja. Prostovoljno gasilsko društvo Kamna Gorica letos praznuje stoletnico delovanja. Ustanovili so ga 8. januarja 1899, da bi uspešno branilo Kamno Gorico pred požari, poplavami in drugimi nesrečami, saj so bile fužine, v'genjci, skladišča in pomožna poslopja v glavnem leseni. Društvo je bilo v vsej svoji zgodovini zelo delavno. V času po ustanovitvi je bila prva skrb izgradnja doma, nato pa je sledila skrb za Primerno opremo, ki jo je bilo treba ves čas modernizirati. Društvo je naštevilčnejše v krajevni skupnosti, skrbi za pomlajevanje svojih vrst, posebno pozornost pa namenjajo osnovnošolcem. Udeležujejo se vseh tekmovanj, delujejo preventivno in osveščajo krajane ter strokovno usposabljajo člane. Gasilski dom je lepo urejen, prav tako tudi oro-dišče, je zapisano v obrazložitvi Priznanja. Plaketo občine prejmeKrajevna organizacija Rdečega križa Slovenije Begunje, ki deluje že Petdeset let. V tem času so se ravnali po načelih rdečega križa, kot so humanost, nepristranost, nev- tralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost, piše v obrazložitvi. Vključujejo se v solidarnostne akcije, zbirajo prostovoljne prispevke, zlasti dejavni pa so na območju krajevne skupnosti Begunje. Z denarnimi prispevki in prehrambenimi paketi pomagajo krajanom, ki se znajdejo v stiski, obveščajo pristojne o težavah in stiskah družin ter posameznikov, organizirajo srečanja ob novem letu in dnevu žena, obiskujejo starejše, bolne in invalidne krajane, organizirajo zdravstvena predavanja in merjenja krvnega tlaka ter sodelujejo pri obveščanju in pridobivanju krvodajalcev. Že več kot dvajset let pa tudi vzorno skrbijo za centralno skladišče rabljenih oblačil v stari osnovni šoli Begunje. Plaketo občine prejme tudi družinsko podjetje AKA PCB, d.o.o., Lesce za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva. Podjetje je z delovanjem začelo leta 1965, iz obrtne delavnice pa se je razvilo v uspešno družbo, ki izdeluje tiskana vezja za znana tuja podjetja, kot so BMW, Opel, Mercedes, Volkswagen, Hella, ZOBNA ORDINACIJA FIZIOTERAPIJA dr. Uroš Mezeg, specialist za zobno in čeljustno ortopedijo Tatjana Mezeg, višja fizioterapevtka DELOVNI ČAS: - ponedeljek od 13. do 20. ure - torek od 08. do 15. ure - sreda od 13. do 20. ure - četrtek od 08. do 15. ure - petek od 11. do 19. ure Delovni čas: ponedeljek 14. - 17.30 ure torek - petek 8.30 - 12.00 ure samoplačniki po dogovoru Begunje na Gorenjskem "tj?-1 *** SfJ. Otok Ljubljana 45 Kranj 25 Beli Medved d.o.o. Zg. Otok 8 4240 Radovljica tel./fax ne: ++386 (0)64 709 090 ++386 (0)64 738 185 Gasilski dom v Kamni Gorici: oh nedavnem praznovanju stoletnice gasilskega društva so pripravili slovesno parado Bosch in druga. Na tuje trge izvozijo več kot 40 odstotkov proizvodnje. Na domačem trgu so njihovi stalni odjemalci Elektronika Velenje, Iskra, CMP, Domel, Saturnus, LE-Tehnika in drugi. Posebna odlika podjetja je visoko razvita ekološka osveščenost, v proizvodnem procesu uporabljajo ekološko neoporečen avtomatiziran zaprt sistem, ki reciklira jedkala in očisti odpadno vodo. Pred kratkim so pridobili certifikat ISO 9000. V podjetju je zaposlenih osemnajst ljudi. Plaketo občine bodo podelili tudi Marjanu Gašperšiču za dolgoletno uspešno delo na področju industrijskega oblikovanja. Rodil se je v Kropi, 15. avgusta letos pa bo praznoval 70- letnico. Izučil se je umetnega kovaštva, po mali maturi pa se je vpisal na šolo za umetno obrt v Ljubljani, oddelek za notranjo arhitekturo. Delal je v UKO Kropa, nato v Slovenijalesu, ob delu pa je diplo- miral na fakulteti za arhitekturo. Leta 1971 je prevzel oddelek za razvoj novih proizvodov v Slovenijalesu, z uspešno ekipo sodelavcev pa je prejel vrsto nagrad in priznanj na sejmih pohištva ter mednarodnih razstavah industrijskega oblikovanja. Skupaj z Bibo Bertok je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1988 je postal vodja za oblikovanje v razvojnem inštitutu Slovenijalesa, začel je sodelovati pri projektih podjetja Ergotrade, prejel je častno pohvalo na BIO 13 za mobilno servirno mizico iz programa Srvus in Delovo mednarodno nagrado za oblikovanje DIDA za servirni mizici iz programov Servus in Butler. V Parizu je leta 1995 prejel nagrado za oblikovanje na sejmu L'art Cuisine. Vsa priznanja bo slovesno podelil župan Janko S. Stušek na nocojšnji osrednji občinski proslavi na Vurnikovem kopališču. • Urša Peternel Begunje 92b, 4275 Begunje, tel.: 064/733 250 (J) Begunje GSM: 041/791 808 VARILNA TEHNIKA (trgovina, servis, rezervni deli) "varstroj* Strojno ključavničarstvo in izdelava konstrukcij - struženje - rezkanje - brušenje - izdelava nadstreškov, ograj, stopnic, vrat in zaščitnih okenskih mrež FIN-ING d.o.o. PAPIRNICA IN KNJIGARNA DOMINA Kranjska c. 7, Radovljica, tel.: 714 454 Titova 53 B, Jesenice, tel.: 861-604 IMAMO UGODNO PONUDBO ŠOLSKIH POTREBŠČIN, ŠOLSKIH TORB IN NAHRBTNIKOV. VSEM CENJENIM KUPCEM ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. MAVRICA Trgovsko podjetje z barvami in laki d.d. Ljubljana, Resljeva c. 1 Prodajalna Radovljica, Prešernova 4 tel./fax: 064/714-588 OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM tel.: +386 (0)64 718 331, 064/702 140 Begunjska 9 4248 Lesce & LESKI % PEPfsion Ji Hraše 18,4246 Lesce TURISTIČNO DRUŠTVO RADOVUICA ČESTITA VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Drogerija - Parfumerija Prešernova 4,4240 Radovljica tel.: 064/712 120 aufts to, kat ty)am je drago sami sebe. j/ART DECO dekorativar, STREP depilacija COVERDERM kozmetika j/KEUNE, LOREAL, POLY- COLOR, TRIO kozmetika NOVO J ŽENSKE TORBICE, kreme ROUGJ - nega obraza odprto: 8. - 19. ure, sobota 8.- 12. ure Podjetje AŽMAN d.o.o. Lesce Ob občinskem prazniku čestitamo vsem - poslovnim partnerjem - krajanom in - prijateljem AŽMAN d.o.o. - Mednarodni transport - Špedicija - Pneumatic center Lesce - Gostišče Tulipan Lesce Brezje 70 tel,: 064 738 452, fax: 064 738 128 mobitel: 041 640 939 d.o.o. BREZJE Podjetje za elektroinstalacije, klimo, ogrevanje, proizvodnjo in inženiring, d.o.o. Brezje • svetovanje # projektiranje # izvajanje instalacijskih del # trgovina # servis Vsem krajanom, občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem čestitamo ob ^jj^^^jjj d.o.o. BREZJE občinskem prazniku. NAGRADNA KRIŽANKA PIZZERIJE LIBRA PIZZEDIJA - eŠPAGETERIJA BE6TAV0ACUA PIZZERIJA - SPAGETERIJA - RESTAVRACIJA LIBRA Alpska cesta 33, 4248 Lesce bel.: 064 719-066 Poznajo nas po dobrih pizzah, dobrih špagetih in lazanjah, ki jih sami pripravljamo. Poleg tega imamo na voljo velik solatni bife, veliko izbiro sladoledov, če pa niste ljubitelj italijanske kuhinje, bomo potešili vašo lakoto s sveže pripravljenimi zrezki, kalamari in ostalo ponudbo po naročilu. Posebno v teh vročih dneh prisrčno vabljeni v senco našega vrta. Po vseh teh dobrotah si lahko privoščite še večerno zabavo v našem nočnem lokalu na Bledu v DISCO CLUBU bIBRA, na Ljubljanici cesti 4 (TPC Bled), tel. 741 593. Za izžrebane reševalce smo pripravili 3 nagrade: 1. nagrada: DVE pizzi LIBRA 2. nagrada: lazanja 3. nagrada: majica LIBRA Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 18. avgusta 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja boka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, besce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v novih prostorih v avli poslovne stolpnice, Zoisova 1. IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE ROČNA AVTOPRALNICA PIČMAN V BRITOFU PRI KRANJU Izmed 937 pravilno rešenih križank smo izžrebali: 1. nagrado: kompletno čiščenje avtomobila z voskanjem dobi BOŠTJAN ŠAJN, Kidričeva 7, 4000 Kranj. 2. nagrado: pranje avtomobila z voskanjem dobiš BARBARA BLAŽIČ, Gorenjska c. 31, Radovljica. 3. nagrado: zunanje pranje avtomobila dobi MARIJA ZALTA, Srednja vas 42, 4267 Srednja vas. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: VINKO BOŽNAR, Gorenjesav-ska c. 42, 4000 Kranj; ANDREJ SELAK, Frankovo 119, 4220 Škofja Loka in CIRIL POGAČNIK, Dol. vas 42, 4227 Selca. Nagrajencem čestitamo! VRTNA LOPA PRIPRAVA ZA TISK: MEDIAART LUIS ADAMIČ NEZNANKA V MATEMATIKI SPOSOB- NOST HOTENJA LETALO NA OTOKU HONSU IGRALKA BEGOVtC RUSKI vi A! JAh ZAKUHA IZ JAJC IN MOKE ZA JUHO IZOEL. onozJA RAKASTO TKIVO DRUGO UME ZA DUŠIK UPODABLJAJOČI UMETNIK 17 VOZNIK FORMULE 1 (JEAN) SKUPNO IME ZA DENAR V KOVANCIH DOMINIK KOZAfllČ OTOČJE PRI NOVI GVINEJI ORANJE (STAR) KARTA PRI TAROKU PERUNIKA POZITIVNA ELEKTRODA TENISAČ AGASSl ANG. NAGOVOR ZA LORDA AJANT ODPRTA POŠKODBA KRAJ V ZGORNJI POLJANSKI DOLINI PESNIK AŠKERC TOVARNA KARTONA TRGOVEC S STARO KRAMO VETRNI JOPIČ FR. FILOZOF (HIPPO-LYTE) ZVEZA SKUPNOST RABINOV GLAS PODROČJE MINISTRA ČRNA PTICA OBOROŽENA TATVINA MESTO V SIBIRIJI JADRANSKI POLOTOK GORENJSKI GL. MESTO ERITREJE TAKTIČEN ČLOVEK JUTRANJA PADAVINA KOZOLEC (NAREČNO) ČASOPISNI OGLAS HUNSKI KRALJ ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI NAŠ JEZh KOSLOVEC (KAREL) PREPROSTA SKICA, OSNUTEK ŽIVALSKI IZRASTEK ARTHUR LADJE-DELNISKA NAPRAVA IME PIS. PEROCI SNEŽNI ZAMET NAVJE PREBIVALKA NEMČIJE STAR SLOVAN ŠPELA ROZIN VISOK GORSKI VRH REKA V KOLUMBUI SLIKARSKA TEHNIKA LEPLJENJA KONČNI DEL ČREVESA SREDOZ RASTLINA ANTON KARINGER GLAVNI ŠTEVNIK DOBROTA NI SIROTA 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Varovanci zavoda Zarja na taboru na Lokvah Devet razburljivih počitniških dni Petindvajset mladih tabornikov in prav toliko spremljevalcev iz zavoda v naravo. - Barometer počutja: samo sonce. Vsako leto se mora s trajnimi posledicami poškodbe glave sooči-i vsaj 150 ljudi v Sloveniji, med njimi je največ mladih. Z razvoji med'cine so možnosti za preživetje tudi po najhujših poškod-fT? v^dno vecJe» zat» raste število otrok in mladih s posledično >ezko invalidnostjo, ki se kaže na področju njihovega doživljanja, čutenja, vedenja ter psihičnega in motoričnega odzivanja. etindvajset varovancev Zavoda za rehabilitacijo po nezgodni Poškodbi glave Zarja se je skupaj s prav toliko spremljevalci v začetku julija odpravilo na že peti Zarjin tabor, tokrat na Lokve v »rnovskem gozdu nad Novo Gorico. Barometer počutja na oglasni tabli ob taboru petindvajsetih šotorov je tisti dan kazal same sončke. Udeleženci petega tabora zavoda Zarja so se torej Predzadnji dan svojega devetd-nevenga taborjenja dobro Počutili. Tudi ostale dni ni bilo dosti drugače. Kako tudi ne, ko prijetno okolje hotelov Winkler, kjer so jih tokrat prijazno gostili, kar kliče po dobrem razpoloženju. Dneve je skupina pričenjala ob osmih z jutranjo telovadbo, sledil je pester dopoldanski Program: obisk gozdarja, jamarjev, orientacijski pohod, študijski krožki, predavanja in delavnice. Po kosilu je bil za nekatere na vrsti počitek, za Ooran pri popoldanskem ustvarjanju druge sprostitvena in pogovorna skupina. Popoldnevi so bili namenjeni kreativnim dejavnostim, kot sta slikanje in oblikovanje nakita. Vmes pa tekmovanja v veščinah molka, Robinzona, krasoslovca... in seveda diplome za tiste, ki so se dobro odrezali. Večeri so bili rezervirani za zabavnejše aktivnosti - za ples, obiske domačinov, koncert pevskega zbora Razpotje Col, mladinsko gledališko predstavo, za veselje ob kitari in za obvezne karao-ke. Tja do pol enajste zvečer se je dan za varovance končal, spremljevalci pa so ga zaključili s še zadnjim dnevnim sestankom. "Lepo je, ker je lepo vreme in se veliko dogaja. Zelo rad imam čudovite izlete po bližnji in daljni okolici. Počutje je, predvsem zahvaljujoč vremenu, prekrasno, če bi bilo slabo vreme, bi bilo pa slabo. Hrana je dobra, spremljevalke so prijetne," je povedal Goran, eden od udeležencev tabora. Zadovoljen je bil tudi Andrej: "To je že moj četrti tabor, zelo rad prihajam. Najraje hodim, navdušen pa sem tudi nad jutranjo kavico, ki si jo s kolegom privoščiva že ob pol šestih, še preden drugi vstanejo. Da o plesu in karaokah V popoldanskih kreativnih delavnicah so udeleženci tabora pripravili toliko lepih izdelkov, da že razmišljajo, kje hi jih jeseni tudi razstavili. sploh ne govorim... prva liga! "Zanimanje za tabor je tako veliko, da razmišljamo, da bi v prihodnje organizirali celo dva takšna letno," je dejala Mateja Korošec, strokovni vodja tabora. "Poskušamo pripraviti čim bolj poln program, fleksibilen in prilagojen individualnim željam, zato, da je našim varovancem tu kar se le da prijetno. Pri tem seveda upoštevamo terapevtske učinke tabora, ki se kažejo predvsem v možnostih stika z naravo, osamosvajanju, prilagajanju veliki skupini in pridobivanju novih izkušenj." Ker je enden od namenov tabora tudi vzpostavljanje kontaktov z novimi ljudmi, med spremljevalci in varovanci na Lokvah ni bilo nobenih formalnih razlik - taborili so skupaj. "Tabor pač ni le služba, svojim varovancem smo prijatelji in prijatelji dajo drug za drugega vse od sebe. Letos je ekipa, v kateri smo poleg osebja zavoda Zarja še številni javni delavci -in dva kolega, ki nam pomagata v okviru civilnega služenja vojaškega roka, še posebej odlična, kar se je prav gotovo poznalo na vzdušju v taboru." Svoje je k temu prispevala tudi prijaznost osebja Hotelov VVinkler. "Malo nas je skrbelo, ker smo imeli prvič tako veliko skupino tabornikov. A ker smo že lani na počitnicah brezplačno gostili skupino enajstih otrok iz socialno ogroženih mariborskih družin, smo vedeli, da nam bo z nekaj truda prav gotovo tudi tokrat uspelo," je povedala lastnica hotelov Winkler, kamor po večini prihajajo turisti iz sosednje Italije, Tatjana Gorjan. Če seje bala, kako bodo skupinico tabornikov sprejeli ostali gostje? "Kje pa. Naši gostje so prijazni, prijetni in tolerantni. Nič nenavadnega se jim ne zdi, če so v njihovi bližini ljudje, ki jih je življenje tragično zaznamovalo. In prav nezgodna poškodba glave je nekaj, kar se lahko zgodi vsakomur od nas." • M. Ahačič # ♦ ♦ Odprte dlani ♦ ♦ ♦ Gorenjska podružnica Šenta v Radovljici deluje pol leta "VSent bi hodil še ob sobotah in nedeljah" V dnevnem centru, kije odprt med deveto in trinajsto uro, se osebe s težavami v duševnem zdravju družijo in pogovarjajo ter koristno izkoristijo svoj prosti čas, čas pa zapolnijo tudi z delovno terapijo. Radovljica - "Prej sem hodil v dnevno "°lnišnico v Begunje. Za Šent sem sli-Sal že prej, a nisem vedel, kaj tam dela-J°- Svoji zdravnici sem omenil, da hi šel P°g/edat. Uredila je in šel sem. Na Začetku sem v Šent hodil trikrat na teden, enkrat na teden pa še v Begunje. I Zdaj v dnevno bolnišnico ne hodim več, \ a*npak vsak dan samo še v Šent. Če bi \ l(*hko, bi hodil tudi oh sobotah in nede-| fah..." I Takole je pripovedoval 19-letni Štefan, j eden od uporabnikov storitev gorenjske I Podružnice društva za duševno zdravje f ^entgor, ki dobrega pol leta deluje v pros-I t0*ih radovljiške graščine. V Šentgoru se I s'ečujejo ljudje z dolgotrajnimi težavami v I duševnem zdravju. V dnevnem centru, kije I 0(tprt med deveto in trinajsto uro, se druži-| 70 in pogovarjajo ter koristno izkoristijo I *v9/ prosti čas. Sodelujejo v različnih aktiv-| Gostih, v kreativni delavnici slikajo na ste-| yo, oblikujejo iz "gline, rišejo in pletejo, 'grajo šah, poslušajo radio, skupaj zapoje-1 J?k tel°vadijo ali pa se samo pogovarjajo I 'Štefan: "Lepo je, da imaš koga, da se z ' f>Vu- po8°v<>riš, da mu zaupaš."). I ključujejo pa se tudi v socialno mrežo, in s'C(Jr hodijo na sprehode v bližnjo okolico, ,,a kopanje, bili pa so tudi na izletu na '"°rm, v Kopru in Paracagu, kjer so se V dnevnem centru, kije odprt med deveto in trinajsto uro, sedružijo in ptjgovar-j%r™kor%no' izkoristijo svoj prosti čas. Zelo radi tudi oblikujejo iz ghne. Delovanje dnevnega centra sofinan-ci*u ministrstvo za delo. Sicer pa Šentgoru veliko pomaga tudi radovljiška občina (dnevni center deluje v njenih prostorih), z njeno pomočjo Vf> uredili napeljavo vode, upajo pa tUfli, da se ho našel denar za ureditev ^entralnega ogrevanja. kopali. Štefan se izleta spominja z navdušenjem, pravi, da seje kopal, četudi ne zna plavati, mentorica Cvetka pa ga je poskusila naučiti narediti prve zamahe v vodi. Poleg psihosocialne terapije pa naj bi se v Sentu po besedah socialne delavke Marije Zupane uporabniki vključevali tudi v delovno terapijo. Delo je prilagojeno njihovim psihofizičnim sposobnostim, trenutno lepijo kartoteke, junija pa so za opravljeno delo prejeli tudi prvi skromni zaslužek. V pol leta delovanja Šentgora v Radovljici se je po telefonu ali osebno oglasilo 22 uporabnikov oziroma njihovih svojcev. Zvečine gre za ljudi, mlajše od trideset let, ki so težje zaposljivi oziroma so invalidsko upo- kojeni. V dnevni center nekateri prihajajo redno, drugi občasno. Ena takih je Marjana, ki pride, kot pravi, če se ji ljubi. Kakšen dan se oglasi, kakšen dan pa ostane doma. Drugače pa je z Darjo, ki v Šent-gor pride čisto vsak dan. Vsakogar prijazno postreže, skuha kavko, pokrbi pa tudi, da imajo na mizi vedno sveže cvetje. Pravi, da najraje oblikuje iz gline in da se ima zdaj veliko bolje, ko je lahko doma. Prej je bila dolga leta v Hrastovcu. Najraje ima mentorico Marinko, ki jo razume in ji pomaga premagovati prikazni iz preteklosti, ki še vedno kdaj pa kdaj planejo na dan. • Urša Peternel Darovali ste Udeleženci izleta so si ogledali veli Lep izlet v Avstrijo Kranj, 5. avgustu - V društvu ledvičnih bolnikov Gorenjske so si rekli: dobru volja je najbolja in se podali v visokogorje, v Avstrijo. Z ln tegra lovim i uvtobusi in simpatično vodičko Vanjo so v deževnem dnevu zupustili Slovenijo. Pot jih je vodila po dravski dolini, Anuška je poskrbela za polne želodčke. V vedrem razpoloženju so prispeli v čudoviti Heiligenblut, kjer so si ogledali cerkev. Po visoki alpski dolini jih je šofer spretno pripeljal na 2.398 visoki Veliki Klek (Grossglockner). Nato so se podali skozi znameniti predor Hochtor, ogledali so si muzej. Vračali so se po ledeniški dolini reke Moli, bili deležni nekaj Avstrije v soncu in se preko Korenskega sedla spustili do gostišča Vitranc v Podkorenu, kjer so bili deležni okusne večerje. Bil je res lep izlet, udeleženci so postali še boljši prijatelji in si obljubili, da bodo še šli na izlete. • Marjan Zupan Poletne šole za begunce Kranj, 5. avgusta - Ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja več poletnih šol za prebežnike s Kosova. Ministrstvo za šolstvo in šport v času poletnih počitnic organizira poletne šole za učence, prebežnike s Kosova. Poletne šote bodo potekale v zbirnih centrih ter v osnovnih šolah v večjih slovenskih mestih. Osnovni namen poletnih šol je, da učenci v čimvečji meri pridobijo znanje slovenskega jezika in utrdijo svoje dosedanje znanje, da bodo jeseni uspešno nadaljevali šolanje. Poletne šole bodo dvakrat tedensko in bodo obsegale pouk slovenskega in materinega jezika, učenci višjih razredov pa bodo imeli še dodatno uro angleščine, /m učence s Kosova bo ministrstvo v sodelovanju s Centrom šolskih in ohšolskih dejavnosti avgusta organiziralo tudi poletne tabore, ki bodo vključevali učne vsebine. Enainšestdeset slovenskih osnovnih šol je do junija sprejelo 167 učencev, prebežnikov s Kosova, za 23 otrok pa je bil organiziran pouk v zbirnem centru Vidonci. Pričakujejo, da bo slovenske šole v naslednjem šolskem letu obiskovalo 339 kosovskih otrok. Poletna šola bo tudi v Kranju na osnovni šoli France Prešeren od 23. do 27. avgusta. • D.S. Življenje sprejeti, kakršno je Če hočeš biti vsaj malo srečen in imeti svoj košček pod soncem, se moraš sprijazniti s svojim življenjem in ga sprejeti takega, kot je. Tudi z luskavico. To je vodilo Društva psoriatikov Slovenije, ki letos slavi 20 let svojega dela. Ob obletnici je bila izdana strokovna videokase-ta o bolezni luskavice, ki pesti blizu dva odstotka slovenskega prebivalstva. Junija sta izšli tudi predstavitvena knjižica društva in strokovna knjiga o luskavici. V sklopu slovenskega društva kot ena od osmih podružnic deluje tudi gorenjska podružnica. Trenutno združuje nekaj manj kot dvesto članov območja gorenjskih občin, čeprav je na Gorenjskem veliko več bolnikov s to neprijetno boleznijo, kot je včlanjenih Sedanji člani pravijo, da hočejo preseči tabuje, ki so bili dolgo povezani s to kožno boleznijo. Zato vabijo vse bolnike z luskavico (pso-riatike) in druge zainteresirane, da se včlanijo v društvo. S skupnimi močmi bodo bolezni lažje kos. Po novih volitvah podružnico na Gorenjskem vodijo: predsednik Stane Porenta iz Škofje Loke, podpredsednik za območje Kranja, Škofje Loke in Tržiča Ivo Maric in za območje Jesenic, Radovljice, Bohinja drugi podpredsednik Marjan Lotrič. Tajnica je Cirila Skok, pomaga ji Jasminka Babic, med operativce pa sodita še Franc Šenk iz Preddvora in Januša Beravs z Bleda. Vsi, ki bi se radi včlanili, se lahko oglasijo na teh Ion tajništva (Bavdkova 30, Kranj, 311-090), kjer bodo lahko dobili informacije, knjige, kasete ali karkoli drugega. Podali smo si roke, pravijo. Podajmo si še izkušnje in veliko lažje nam bo v boju z našo boleznijo in za prostor pod soncem. Prispevala tudi občina Cerkno Za nakup elektronskega povečevalnika, ki bi zelo pomagal Podobnikovim Ančki, Milki in Polonci pri branju, je do zdaj darovalo že 85 darovalcev. Zadnja prispevka: Filip Bene h Kranja je prispeval 3000 tolarjev, občina Cerkno pa 60 tisoč tolarjev. Za prispevke se Rdeči križ Škojja Loka lepo ~ah-valjuje. Žiro račun: 5150-678-80807 s pripisom za Ančko Milko in Polonco; Rdeči križ Škojja Loka. • D S H OIC E J Edo Terglav se po dobrih dveh mesecih vrača v "deželo hokeja" SEPTEMBRA SPET MED BUFFALSKE SABLJE Minulo sredo so se letošnje počitice končale za mladega Kranjčana Eda Terglava, slovenskega hokejista, ki so ga lani na draftu izbrali v najmočnejšo hokejsko ligo na svetu, NHL - Pogodba z ekipo Buffalo Sabres še čaka, letos pa bo igral za Montreal Rocketske v najmočnejši ligi na svetu za hokejiste do 20 let, CUL. Kranj, 6. avgusta - Edo je domov v Kranj prišel konec maja, le nekaj dni po operaciji poškodovane rame. "Od operacije je sedaj že dva meseca in po treh tednih, ko sem prišel domov, sem začel s fizioterapijo v ambulanti na Bledu. Nato sem se moral že začeti pripravljati na novo sezono. Programe treningov sem dobil iz Kanade, tako da sem veliko časa preživel v fitnesu in na štadionu, kjer sem večino tekal, delal poskoke... Na led sem šel v drugi polovici julija, ko sem prvič kot trener sodeloval v mednarodni blejski poletni hokejski šoli. Bil sem zelo zadovoljen z mladimi igralci, ki so prišli trenirat na Bled, oni pa so bili prav tako navdušeni, ker smo se poleg treniranja na ledu tudi veliko pogovarjali in zabavali. Navdušilo me je tudi spoznanje, da je v Sloveniji hokej vedno bolj popularen in da je vedno več dobrih mladih igralcev. Sicer pa nas je sedaj že kar deset Slovencev, ki igramo hokej v Kanadi. To pa pomeni, da se pri nas z mladimi dobro dela in da bomo Slovenci imeli vedno več priložnosti igrati v tujini, hkrati pa se bo hokej pri nas vedno hitreje razvijal," razmišlja Edo Terglav, kije minuli teden pospravil kovček in hokejsko torbo in z avionom poletel nazaj proti deželi hokeja, v Kanado. "Med poletjem smo se moj manager, jaz ter ekipi Bai Comaeu Drakkarja in ekipa Montreal Rocketsov dogovorili, da iz Bai Comaeua prestopim v Montreal. Tako bom v novi sezoni igral za novo ekipo v QMJL. Sicer pa sem poleti dobil pogodbo iz ekipe Buffalo Sabresa. Tako grem v začetku septembra v kamp Buffala, kjer bomo vsi igralci - tako tisti, ki že igrajo v članski ekipi Buffala, kot mladinci, ki nastopamo še v juniorski ligi. Seveda bo tam tudi Dominik Hašek in ostali... Zaenkrat pogodbe z ekipo Buffala še nisem podpisal, saj sem prvič dobil najnižjo ponudbo, 175 tisoč dolarjev na leto. Čas za podpis pogodbe imam še do 1. junija drugo leto. Če se bom vmes izkazal, naprimer na kampu septembra, lahko dobim tudi precej višjo ponudbo in zato seveda čakam, da jo moj agent dobi. Če pa do 1. junija ne bom dobil nove pogodbe, pa še vedno lahko podpišem to, ki jo že imam, ali je sploh ne podpišem, kar pomeni, da sem potem "prost igralec"," pravi Edo Terglav, ki zaenkrat večino svojih hokejskih upov stavi "čez lužo". "Moj cilj je, da čimdlje igram v Kanadi ali v Ameriki. Tudi doma bi rad kdaj zaigral, vendar o tem sedaj še ne razmišljam. V Kanadi obiskujem tudi šolo, sedaj sem končal srednjo šolo in jeseni začenjam s študijem ekonomije na univerzi. V Kanadi imam tudi že veliko prijateljev, dekle, ki meje poleti tudi obiskalo v Kranju, kjer se ji je zdelo zelo zanimivo, vendar pa kar ni mogla verjeti, daje Slovenija tako majhna. Sicer pa, če bo šlo vse po načrtih, domov v Slovenijo pridem spet decembra, ko se bom skupaj z reprezentanco do 20 let na Bledu pripravljal za nastop na svetovnem prvenstvu do 20 let, ki bo konec decembra na Japonskem!" • V.Stanovnik ŠPORTNI Rezultati žrebanja 31, kroga .. 02,8* 1999. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,2,3,5,10,11,14,15,22,24,25,26,33,35,36,37, 38,44,49,51,52,53,55,56,58,6^63,64,65,69, 70,71,73,74. SONČKI: 28,16,59. Dobitki_žt. dobitkov_Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 1 1 94 4.447 2.031.656,00 SIT 322.410,00 SIT 223.964,00 SIT 5.716,00 SIT 281,00 SIT Dobitke n no, dve pravilni mfid in tri soafc leMveVisejle M neb prodajnih nestifa Mil Stamif«. Glavni in krog doottofc pa hpkme loterija v Ljubijo*!, OgoJetov* 15/1, vsok delavnik od S. do 12. ure. Zodsjl d« zs tjtpločib |e 03.10.199«. Sldad za 32. bog _bo poveoji za 500.000,00 Sli Ialormadj*s0al 9736, mmmtimbrtk^ PODARIM V igri 09.8.1999 bodo sodelovali: KVIZ KOLO PetraVegellt Španskih borcev 28, Ljubljana Jana Sabljokovlć, Šolska 1, Mengeš Edin Zufek, Konjiškega 7, Velenje JABOLKO NE PADE DALEĆ OD DREVESA Cvetka Časot Vrtna 4, Murska sobota BOUE VRABEC V ROKJ KOT OOLOB NJL~ C,___^ l-LU T "-»»— t Št 1 I----- juzana mrk, l met ive z, Moveosm Konec* KAMEN NA KAMIN PALAČA Morija Kos, taperće 50, Pernica 0 vmh aeAeleenM isdh fdmkmd §htMuš at aeet Od danes do nedelje bo v Radovljici Odprto absolutno in mladinsko državno prvenstvo v plavanju NAGRADE "IZZIVAJO'' VRHUNSKE DOSEŽKE Letošnji "Slovenija Open" na prenovljenem radovljiškem kopališču bo ob pravem času, saj so repre-zentanje po EP še v vrhunski formi, dodatna motivacija za vrhunske dosežke pa so tudi lepe nagrade - Pokrovitelj "Slovenia Opna 99" je Občina Radovljica. Radovljica, 6. avgusta - S prvimi predtekmovanji se bo danes ob 9. uri na obnovljenem Vurnikovem kopališču v Radovljici začelo letošnje Odprto absolutno in mladinsko državno prvenstvo v plavanju, na katerem bo poleg vseh naših najboljših plavalcev in plavalk iz vseh slovenskih klubov nastopilo tudi nekaj zvenečih imen iz pravkar končanega evropskega prvenstva v Istambulu. Ker je od evropskega prvenstva v Turčiji minilo šele nekaj dni, je bilo snidenje plavalcev, trenerjev, funkcionarjev in novinarjev na priložnostni tiskovni konferenci pred začetkom letošnjega "Slovenian Opna" v Radovljici še posebo slovesno. Tako je radovljiški župan Janko Stušek enajstčlanski slovenski reprezentanci čestital za vrsto lepih rezultatov in državnih rekordov v Istambulu, posebnih čestitk pa so bili poleg dobitnice bronaste medalje Metke Sparovec deležni tudi trije tekmovalci domačega kluba Radovljica Park hotel Bled: Nataša Kejžar, Alenka Kejžar in Marko Milenkovič, ki so si že zagotovili norme za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Sydneyju. Kot je poudaril trener in selektor naše reprezentance ter glavni trener radovljiških plavalcev Ciril Globočnik, so po analizi rezultatov iz Istambula izredno zadovoljni, čeprav je bilo nekaj majhnih spodrsljajev, kot je bil naprimer nastop štafete, ki je bila diskvalificirana. Sicer pa Alenka Kejžar je po težavah z Želodcem sedaj že zdrava, tako da so ji teknile kremšnite, s katerimi je reprezentante v Radovljici pogostil Park Hotel Bled šestih tujih držav (Hrvaške, Makedonije, Madžarske, Belorusije, Irske, Češke), med najbolj zvenečimi imeni P3 bosta vsekakor Hrvat Miloševi in Čehinja Černa. Žal so sodelovanje zadnji trenutek odpove dali reprezentantje iz Rusije i*1 Slovaške, ki so že na prizorišču svetovnih vojaških iger v Zagrebu. "Motivacija za dobre nastope in vrhunske rezultate tu v Radovljici je za vse zelo velik3-saj so reprezentantje še vedno v vrhunski formi, prenovljeni bazen je pripravljen za vrhunS" ke rezultate, poleg tega P3 "vlečejo" tudi lepe praktične u1 denarne nagrade," pravi trener Globočnik. Radovljiški organizatorji so se po besedah predsednik3 Metka Sparovec za medaljo v Istanbulu še vedno prejema čestitke, Tanja Blatnik pa je pripravljena, da se izkaže v prenovljenem radovljiškem bazenu ta konec tedna PLAVANJI RADOVLJICANI VVELIKOVCU Radovljica, 6. avgusta - Minulo soboto so se najmlajši plavalci in plavalke PK Radovljica Park hotel Bled udeležili mednarodnega plavalnega mitinga v Velikovcu v sosednji Avstriji. Na tekmovanju je nastopilo okoli 100 plavalcev in plavalk, radovljiški naraščajni-ki pa so domov prinesli kopico lepih uvrstitev. Tako je v kategoriji letnika 1989 in mlajši Robi Žbogar zmagal na 50 metrov prosto, hrbtno in delfin, na 50 metrov prsno pa je slavil Robi Vovk. Nina Cesarje osvojila druga mesta na 50 metrov prsno, delfin, prosto in hrbtno, Maja Cesar pa je bila v istih disciplinah tretja. V letniku 1987 in 1988 se je med zmagovalke dvakrat vpisala Anja Klinar, ki je bila najboljša na 100 metrov prosto in delfin, Sara Isakovič pa je zmagala na 100 metrov hrbtno. Drugi mesti na 100 metrov hrbtno in delfin je osvojil Denis Medic, Gal Isakovič pa je bil drugi na 100 metrov prosto. Drugi na 100 metrov prsno je bil Matej Fermišek, tretje mesto v isti disciplini pa je osvojil Žiga Vovk. Matej Štiherl je bil tretji na 100 metrov prosto, Ana Ambrožič pa je bila tretja na 100 metrov delfin. Med tekmovalci letnika 1985 in 1986 je Matej Globočnik zmagal na 100 metrov prosto, Žani Stošič pa na 100 metrov prsno. Katja Kopač je bila tretja na 100 metrov hrbtno. • V.S. Marka Milenkoviča in Nataše Kejžar norma za OI ne skrbi več doseženi rezultati tako tekmo- domačega plavalnega klub3 valcem kot vodstvu reprezen- Jožeta Rebca na tridnevno t6w tance dajejo veliko poguma za movanje res dobro pripravil'- delo v naslednjih mesecih, saj saj bo poleg tekem na baze^ ima pet reprezentantov norme tudi nekaj kulturnih in zabavo'" za olimpijske igre že izpolnjene, prireditev. Tekmovanje se b0 ostali pa se bodo zanje še borili. Prvo priložnost, da se izkažejo, bodo imeli že od danes do nedelje v Radovljici, kjer poleg domačih tekmovalcev pričakujejo tudi plavalce iz vse tri dni začenjalo ob 9. ^ dopoldne, finala pa bodp popoldne od 17. ure napt^ Slovesna otvoritev bo danes °D 16.45 uri. • V.Stanovnik, foto: T.Štula' VATERPOLO TUDI MED ELITO VSE BOLJE Kranj, 6. avgusta - Slovenska članska vaterpolska reprezentanca se je minuli konec tedna udeležila mednarodnega turnirja v italijanskem Pesaru, mestu blizu Riminija, ki je le okoli 100 kilometrov oddaljen od prizorišča septembrskega evropskega prvenstva. Kljub štirim porazom na turnirju, 10:6 z Italijo, 10:6 s Hrvaško, 10:8 s Slovaško in 10:7 z Grčijo, so se domov vrnili zadovoljni, saj so izboljšali rezultate in igro iz nadavnega turnirja na Reki, bodočim tekmecom na EP pa so vse bliže. "Za nas je bil ta turnir ob pravem času, saj smo sedaj spoznali vse reprezentance, ki bodo na evropskem prvenstvu igrale z nami v isti skupini. Rezultati in igre so že boljše kot pred tednom na Reki, imamo pa še tudi nekaj "rezerve". V reprezentanci še ni nastopal Josip Vezjak, ki se nam bo pridružil te dni na pripravah v Kranju," je po vrnitvi domov povedal Igor Stirn, trener naše reprezentance. • J.M. JADRALNO LETENJE NASIV ZLATI SREDINI Izredno ugodno vreme, dobra organizacija in izredno majhne razl'^ med tekmovalci so značilnosti 26. svetovnega prvenstva v jadralne^ letenju, ki v teh dneh poteka v Bavreuthu na Bavarskem. Organizatori so uspeli od nedelje do včeraj izpeljati štiri tekmovalne dni. Od nedelje do četrtka so organizatorji 26. svetovnega prvens va v letenju z jadralnimi letali Bavreuth '99 uspeli pripraviti "j izpeljati štiri tekme, pri čemer so bili trikrat to hitrostni Pre'£ vnaprej znanih mnogokotnikov, enkrat pa je bila tekma v tak imenovanem cat's cradle - v prostem prevodu to pomeni "macj klobčič", ko morajo piloti med v naprej danimi točkami prelete^ čim daljšo pot. Že podatki o tem, da najboljši dosegajo povprečju hitrosti med 140 in 150 km/h, ali da preletijo celo pre* 700 kilometrov v enem letu, zgovorno govore o tem, da je bil° vreme na Bavarskem v teh dneh izredno ugodno. Člana Alpskeg letalskega centra iz Lesc Boštjan Pristavec in Ivo Šimenc se ^° držita, saj sta po štirih preizkušnjah med 32 tekmovalci v odprte razredu na 19. mestu, Celjan Uroš Kočevar pa je 27. Ne gre natn reč pozabiti, da naši amaterski športniki letijo v družbi prekaljen1 profesionalcev, osnovna značilnost dosedanjih rezultatov pa valec vre-Eric KADETI MED OSMERICO Sofija, 6. avgusta - Naša kadetska vaterpolska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Sofiji že izpolnila zastavljeni cilj: to pa je izboljšanje desetega mesta iz Esslingena pred štirimi leti. Kadeti so si namreč z zmagama nad Turčijo (4:2) in Bolgarijo (14:2) ter nizkim porazom proti Hrvaški (4:6) zagotovili igranje v četrtfinalu za uvrstitev od prvega do osmega mesta. Fantje so nato za nasprotnike v četrtfinalu dobili (ponovno) Hrvate m Italijane. S Hrvati so igrali že včeraj zvečer (tekma se do zaključka naše redakcije še ni končala), z Italijani pa se bodo pomerili danes ob 16. uri. * J.M. izredno majhne razlike med njimi. Vodi nemški tekmo Holger Karovv, ki očitno dobro izkorišča svoje poznavanje menskih razmer in terena, dosedanji svetovni prvak Francoz Napoleon pa je šele 12. Že en vremensko težavnejši dan, ko i potrebno pokazati pravo mojstrstvo, utegne vse dosedaftJ razvrstitve pošteno postaviti na glavo. • Š. Ž. VABILA, PRIREDITVE Finalni turnir v odbojki na mivki v Kamniku - Z zadnjim tuTr1^ jem letošnje serije turnirjev v odbojki na mivki se bo v nedeljo igriščih pri letnem bazenu v Kamniku končalo letošnje drža ^ prvenstvo, ki poteka pod nazivom "Nivea sun beachvolley 99". Tekmovanja bodo potekala že jutri, vrhunec pa bo v nedej ko bo ob 13. uri žensko finale, uro kasneje pa še moško finale' a, Lokostrelska tekma v Bohinjski Bistrici - Lokostrelska & ^ lokostrelska šola in lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan SK^. Loka bodo jutri, v soboto, organizatorji lokostrelske tekrne v ciplini 900 krogov. Tekma šteje za slovenski pokal in )°.?^ v nizirajo ob zaključku lokostrelske šole na nogometnem iSnS Bohinjski Bistrici. Začela se bo ob H. uri. % Nogometni spored - Ta konec tedna bodo ha sporedu ^^^t kroga v 1. SNL. Ekipa Domžal bo v nedeljo ob 17. uri g°st°kfl|* pri Primorju. V nedeljo bo na sporedu tudi 1/16 finala P** Slovenije. V Britofu pri Kranju bo ekipa Britofa ob 17. uri g v Factor iz Jezice, ekipa Lesc pa bo gostovala pri Beltran Veržeju. • V.S. cvek - cvek - Cvek Po letu premora spet na radijskih valovih Ko se vreme odvija tekoče Nataša Kne Leben je smeje pridrvela iz studija kranjskega radia. Čeprav smo poslušali, kako je še pred nekaj sekundami brala popoldanska poročila, nismo vedeli, čemu ves smeh. Preslišali smo, da je Nataša ravnokar napovedala, da se vreme po gorenjskih cestah odvija tekoče in nemoteno. Nataša ugotavlja, da so takšni lapsusi edina posledica enoletnega premora. Pravi, da se je po porodniškem dopustu kar hitro spet navadila na delo. Ker je mlada mamica, bo vsaj še nekaj časa družino postavljala pred delo na kranjskem radiu in se trudila uskladiti obe področji. Znanci ji prerokujejo, da bo zato, ker je po horoskopu rak, celo življenje iskala težišče med službo in družino. Na gorenjskem megasrčku dela Nataša več ali manj vse, Nataca Kne Leben v studiu od pripravljanja informativ-Radia Kranj nega programa, do čistega novinarskega dela. Že dve leti bere poročila, govorne vaje, ki J]h je morala opraviti, da je sedla za mikrofon, pa se ji sploh niso zdele strašne. "Najhujše je v studiu. Takrat imaš občutek, da si izoliran, saj te vidi le radijski tehnik. Ko si zaprt v studio, imaš zgolj imaginarno poslušalstvo. Nikoli ne veš, ali bo vse sku-PQJ zvenelo bedasto ali čisto v redu," pripoveduje Nataša. Čeprav se sliši že izpeto, Nataša prizna, da najraje sprejema glasbene želje. Pa tudi ankete so ji pri srcu, čeprav jih raje zgolj posluša. No, če je tema zanimiva, se z veseljem loti tudi anketiranja. Da je rada v stiku z ljudmi, predvsem z otroki, dokazujejo tudi Natašini načrti. Rada bi se lotila nove otroške oddaje, namenjene odraslim, v kateri bi otroci s svojimi besedami opisovali različne pojme in predmete. Pripravljanje takšne oddaje je zahtevno, saj mora novinar opraviti mnogo intervjujev z malčki in obiskati dosti vrtcev, poleg tega pa bi bila tudi montaža takšne oddaje kar zajeten zalogaj. Na Natašini mizi se največkrat znajde gradivo, ki ji pomaga Pri iskanju tem za oddaje o socialni problematiki. In če bi se Nataša morala odločiti, kateri od novinarskih projektov ji je ostal v spominu, bi omenila enourno oddajo o spolnem zlorabljanju otrok. To oddajo so slišali mnogi, pomembno pa je V), da so si jo tudi zapomnili. "Radio je medij, v katerem moraš stvari povedati hitro, na televiziji besede lahko dopolniš s sliko, časopis pa lahkc^kadarkoli °dpreš in še enkrat prebereš, "opisuje Nataša najhitrejši medij. Ker morajo novice takoj do poslušalcev, se zgodi, da se včasih ne moreš pripraviti. In vreme nenadoma postane tekoče ■n nemoteno. • Besedilo in foto: Špela Žabkar Tudi to se dogaja Žal je pri vožnji z vespo imel NOVOSTI smolo pevec Miran Rudan, saj se je pri padcu hudo poškodoval. Kot smo izvedeli, je bil v sredo sprejet v Klinični center Ljubljana, kjer mu strokovna ekipa oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo že nudi vso potrebno zdravstveno oskrbo. Upajmo, da bo Miran kmalu spet na sceni. Pa naj tokrat kar požrebamo. Seveda vam Kranjska noč ni tuj pojem, zato je bil žreb kar naporen in težak (veliko dopisnic pa to). Nagrado dobi Katja Hribar, Zasavska cesta 42 c, 4000 Kranj. Počakati dopis in oditi do Aligatorja (na Slovenski trg 8) po nagrado. Tuje: Gay Dad, Ali farka Toure, Alice in Chains, Jennifer Lopez, Santana, Spin Doctors, H - Blocxs, Leo Kottke, Bili Frisell, Ibrahim Ferrer, Scritti Politti, Hollow, Amorphis, Children Of Bodom, Trail Of Tears, Slo: Danilo Kocjančič, Monika Tratnik, Lunin žur, Robi Horvat, melodije morja in sonca '99, Stane Vidmar, Ivan Hudnik; CRO: Vlado Kalember, Melodije Hrvatskog Jadrana - Split '99 (trije različni cedeji), Jasna Zlokič, Ljeto 1999; filmske: Cruel Intentions, The Rage, Matrix, Wild, Wild West... in sveda T -shirts, da se d... z njih dela... Tudi na temo Metallica IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 364: Morska scena - katero hrvaško mesto z areno je na koncu Istre in mnogi Gorenjci tja hodijo na morje (letos grem celo jaz)? Ker grem na dopust, odgovore pričakujem do srede, 25. avgusta, seveda na dopisnicah, jasno, da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator", Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. Čav... Ročk brez drog na sončni mrk Tržič - Na letnem gledališču na griču Sv. Jožefa bo v sredo, 11. avgusta, od 11. do 24. ure potekala dobrodelna prireditev "Ročk brez drog". Program bo po vrstnem redu izgledal približno takole: astronomski uvod, plesna skupina Karizma, učenci glasbene šole Piano & Forte, Boštjan Lazukič, Šišenska bajka, letalski prelet prizorišča (Viktor Bečan - Som), kantavtor Škorc, BMX Show, ročk ansambel Nebeške strele, celovečerni koncert skupine Come back in presenečenja (šepeta se, da Alien in Rok F. iz Rok'n'banda). Sodelovali bodo ministrstvo za zdravstvo, občina Tržič, Turistično društvo... Na prireditvi se bo delil propagandni material proti drogam oziroma škodljivosti in posledicah le-teh. Hrana - Okarina, pijača - kava bar Cokla, vstopnice tudi Aligator - 500 sitov pa gre za izgradnjo centra za odvisnike od trdih drog v Ljubljani. • I.K. Vsak dan se zgodi ravno toliko novega, da novičke ali Vestičke napolnijo dnevne in druge časopise. Vse pride čisto Programirano in vse čisto programirano napolni časopisne strani. Tako si misli bralec, ko prelistava medije, ki so mu po volji. ■A v resnici ni tako. Da bi napolnili časopisne strani, še posebej v poletnem času, ko so vsi na dopustu, si medijske sile takole mimogrede tudi kaj izmislijo, se rajši pa iz čisto navadne muhe proizvedejo slona. Kar se mene kot povprečnega odjemalca medijske scene tiče, ni i gre marsikatera afera skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Zadnja primera muha - slon sta ravno od včeraj: prvi je ta, da državni uslužbenci lahko Pokupijo rab/jene službene Pftomobile brez licitacije, drugi Po. izliv kerozina na brniškem ^tališču. Tretji, ki me pa žuli že nekaj časa, pa je informiranje Javnosti o bolezni našega premiera. Državna birokracija je in bo državna birokracija in bo lmela privilegije od tod do večnosti. Kaj veš, komu se je "zlu-stalo" rabljenega avtomobil-°ka, da je v vladno uredbo pri-bknil še tisti člen, po katerem Se brez licitacije odkupijo zanesljivo še dobri in dovolj d°lgo trpežni vladni avtomobi-Za takimi privilegiji je vedno osebni interes. Medtem *° se je pred uvedbo slavnega davka na dodano vrednost narod z nakupi novih avtomobilov "zapufal", daje kar črn in še na morje ne more, funkcio-narska elita prihaja do avtomobilov takorekoč zastonj. "Easy come, easy go, "pravijo Angleži. Kakor je prišlo, tako bo odšlo. Kar je bilo lahko dobljeno, bo n i in i ogrede izgu hijen o. Kakšen romp in pomp je zdaj zaradi nesrečnega izlitja na brniškem letališču! A ne romp in pomp zaradi katastrofe, ki bi podcenjujoč odnos do domače gasilske čete - kar je napravila, je napravila v dobri veri, da dela prav. Le čemu pa bi obveščala naprej, če sama zna in zmore? Ali smo mar spet pri tistem hudobnem vicu, ko je v domači vasi zagorelo. Najprej so pritekli domači gasilci in začeli gasiti, za njimi pa še gasilci iz sosednjih vasi. Pa so se "ta domači" strumno postavili pred sosednje gasilce in jih Tema tedna Glosa Stran - to je naš ogenj Kaj zato, če gasilci niso informirali tudi drugih o izlitju na brniškem letališču? Saj je znan tisti vic o ognju v domači vasi, ko so prihiteli sosednji gasilci, domača gasilska četa pa jih ni pustila blizu, rekoč: "Stran! To je naš ogenj!" se ali se je zgodila, ampak zato, ker so poklicali na pomoč le domače, brniške gasilce, niso pa obvestili nikogar drugega. Oziroma so obvestili, ampak šele več ur po izlitju. Gasilcem je treba popolnoma zaupati, da znajo in zmorejo po najboljših močeh pogasiti in lokalizirati vse, kar se da. V tem primeru gre očitno spet za niso pustili blizu, rekoč: "Stran, to je naš ogenj!" Zdaj pa naj vesoljna Slovenija ugiba, zakaj niso nikogar poklicali in menda nekaj "zašuštrali". Eh, koliko zašuštranih stvari je že bilo in bo v Sloveniji in koliko podtalnice onesnažene! Vsak dan se svinja podtalnica v prekomernih količinah! Kar poglejmo, koliko kanalizacije je sploh zgrajene - in to na vodnih izvirih. Da se pri nas vtikamo v vse, kaže tudi primer obveščanja javnosti o hudi bolezni našega premiera. Zdaj je že jasno, da zdravniki, ki so ga operirali in zdravili, nimajo nobenih izkušenj s "public relation", z odnosi z javnostjo. Njihove informacije niso bile le preveč skope, ampak tudi rahlo zmedene. Podcenjevale so strokovno javnost, ki je ob vesti, da so mu odstranili tumor na ledvici, le obupano zavila oči. Z ledvice se tumor ne da odstraniti, odstraniti se mora cela ledvica. In kar je bilo še takih zavajajočih zadev, dokler premier ni sam dal pristanka, da se javnosti vse pove. V deželi, kjer ima že vsak postajanačelnik svojega predstavnika za tisk ali svoj public relation, je zato blamaža tistih, ki skrbijo za premierove odnose z javnostjo, še toliko večja. Če že vsaka železniška postaja goji svoj javni image, naj ga goji tudi Klinični center. En zaposlen več ali manj - kaj bi se. poznalo! Ali pa naj kdo posodi Kliničnemu centru kakšno fino gospodično, ki se v kakšni zakotni fabriki v Spodnjem Grabnu ukvarja s stiki z javnostjo. Neki ameriški maček za stike z javnostjo je nekako takole dejal: "Novinar je kot divja zver. Ne draži ga, drži ga na varni razdalji - a vsake toliko časa ga le spusti v hišo in nahrani..." • D.Sedej ZA GORENJKE 1W VJwKBrrlJvErl 24 UR DOBRE GLASBE!!! LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 TA/PREJŠNJI TEDEN 1./1. PREZIOSO FEAT MARVIN - TELL ME WHY 2/3. MI RAN DA - VAMOS A LA PLAYA 3. /4. MAXIMUM - ME ŽMA DB TE 4. /2. E BOX - SITUACIJA (1, 2, 3) 5. /7. VENGA BOYS - VVERE GOING TO IBIZA 6. /10. EIFFEL 65 - BLUE (DA BA DEE) 7. /13. IVANA BANFIĆ - IMAM TE 8. /7. ALEKSANDRA - VERJAMEM V LJUBEZEN 9. /11. REAL MC COY- ITS ON YOU 10. /6. LIGHTFORCE - TAKE YOUR TIME 11 ./8. M.R. PROJECT - NE KLIČI ZVEZDE Z NEBA 12. /12. BIBI SCHON - OH MY BABY 13. /9. TONE LOC/ZZ BROS - FUNKY CALLED MEDINA 14. /17. KIM LUKAS - ALL I REALLY VVANT 15. /NOVOST LA CREAM - SAY GOODBYE 16. /16. CENTRAL SEVEN - MISSING 17. /14. PAUL JOHNSON - GET DOVVN GET DOWN 18. /NOVOST MASTER MOOD - RAINY NIGHT 19. /20. NEVV MILL - LOVE ME (LIKE YOU DO) 20. /NOVOST POCO LOCO GANG - LET S GO TO THE PARTY 21. /15. GIGI DAGOSTINO - BLA BLA BLA 22. /18. DJ VISAGE - THE RETURN (TIME TO SAY GOODBYE) 23723. PETE HELLER - BIG LOVE 24. /19. SUPERCAR - COMPUTER LOVE 25. /21. DJ DADO FEAT. MICHELLE VVEEKS - FOREVER 26. /NOVOST PEOPLE AUVE - AUVE 27. /22. X-TREME - LOVE YOU TO 28 /25. URBAN OY - DANGEROUS 29/31. BLEND - RISE OF TONIGHT 30726. VVATERGATE - THE BATTLE II 31 ./NOVOST JHAVA - A LOVE 4 U 32./27. EYES CREAM - FLY AWAY (BYE, BYE) 33728. VVAMDUE PROJECT - KING OF MY CASTLE 34. /30. NERIOS DUBVVORK & DARYL PANDY -SUNSHINE & HAPPINESS 35. /NOVOST JOANNA - ALWAYS IN MY MIND 36732. ABA - CRAZY HOLIDAY 37.735. TOY BOX - BEST FRIEND 38 724. DJ ENERGY FEAT TATANA - END OF TIME 39. /NOVOST DAVIŠ - COMING OUT 40. /NOVOST DJ CUCA FEAT. ANGEL - OUT YOU GO LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1. /1. LOU BEGA - MAMBO NO 5 2. /3. WHITNEY HOUSTON - MY LOVE IS YOUR LOVE 3. /2. WILL SMITH - VVILD VVILD WEST 4/6. ANIKA - PREDALA SE NE BOM 575. JENNIFER LOPEZ - IF YOU HAD MY LOVE 6./7. PASSION FRUIT - THE RIGGA DING DONG SONG 7/12. O LA PALOM A BOYS - O LA PALOM A 8/4. ANDRU DONALDS - ALL OUT OF LOVE 9711. LENE - UNFORIVABLE SINNER 1077. CALIFORNIA - (ŠE) TISOČ KILOMETROV 11. /10. RICKY MARTIN - LIVIN*LA VIDA LOCA 12. /16. EL CANARIO FEAT. LILU - SUMMER 99 13. /8. BRITNEY SPEARS - SOMETlWlES 14. /NOVOST MOJITO - EO EA! (QUE VIVA LA NOCHE) 15. /13. SIXPENCE NON THE RICHER - KISS ME 16. /14. P.M. UNITED - JAMAJKA 17. /14. S AS HA - I FEEL LONELV 18. /NOVOST BIAGIO ANTONACCI - IRIS 19. /NOVOST CHAYANNE - SALOME 20. /17. MADONNA - BEAUTIFUL STRANGER IZBIRAMO NAJ VODITELJA OZ. VODITELJICO RADIA TRIGLAV Radio Triglav bo 5. Januarja leta 2000 praznoval visok 35-/etni jubilej. Obletnico bomo slavnostno počastili januarja prihodnje leto, vse do takrat pa jo napovedujemo z vrsto prireditvami in zanimivimi akcijami, s katerimi želimo svoje zveste poslušalke in poslušalce ter širšo javnost opozoriti na dolgoletno tradiejo in bogato dejavnost naše radijske postaje. Tako na petkovih straneh Gorenjskega glasa izbiramo Prvi glas Radia Triglav (naj voditeljico oz. voditelja), vsako nedeljo ob 10-ih pa lahko sodelujete v oddaji "Izbiramo Naj tonskega tehnika oz. glasbenega opremljevalca". Radio Triglav glasovalce tudi nagrajuje, zato se splača sodelovati! Poleg tega bomo izmed vseh glasovnic januarja 2000 na slavnostni prireditvi izžrebali dobitnika imenitne nagrade -tedenskih počitnic v enem od slovenskih naravnih zdravilišč. Zdaj pa poglejmo, kako ste glasovali prejšnji mesec! V juliju 1999 smo prejeli 293 glasovnic, od katerih sta bili 2 neveljavni. Prvih pet kandidatov za Naj voditelja/voditeljico na Radiu Triglav je po dosedanjem glasovanju (po abecedi): Dušan Dragojevič, Branka Jurhar, Braco Koren, Darinka Ogrin, Lijana Trantelj. Izžrebani glasovalci pa so: Klemen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče; Peter Wiffenbach, Na Plavžu 11, 4228 Železniki. Nada Zupan, Breg 44, 4271 Žirovnica; Jože Korošec, Kokrškega odreda 12, 4248 Lesce,-Janez Štanta, Puštal 92 4220Škofja Loka. Čestitamo! Nagrado lahko dvignete v uredništvu Radia Triglav oz. jo boste prejeli po pošti. GLASOVNICA Avgust 1999 Prvi glas Radia Thiglav - Naj voditelj(ica) - jt Radio Tristo* VSE SORTE Nastja in Gašper z biciklom po Avstraliji (1) S kolesom kar po "highwayju" Nekje v Avstraliji - Prvič sta se nam po elektronski pošti (e- mailu) s potovanja po Avstraliji oglasila Nastja Zaje in Gašper Burger, ki sta konec junija s seboj v to prostrano deželo vzela tudi kolesa. Doslej sta prekolesarila slabih 2000 kilometrov in si vzela zaslužen "dopust". Takole nam pišeta. Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem Gorenjskega glasa iz daljne Avstralije. Po kar nekaj prevoženih kilometrih sva končno zadihala in našla čas za najino prvo javljanje. Avstralija nama je odprla vrata že v Darvvinu, kjer sva po dolgem letu pristala ob 4.30 po tamkajšnjem času. Prvi dan sva se nastanila v "bacpakersu", neke vrste hostlu v središču mesta. Ljudje so prijazni, tako običajni Avstralci kot domorodni Aborigini. Po prespanem dopoldnevu sva najprej sestavila kolesi, ki sta v Avstralijo na srečo prispeli celi, prav tako kot midva. Nato seveda mestnim dogodivščinam naproti. Dnevi so kratki, saj je tu čas zime, vročina pa ne prizanaša (okrog 35 stopinj Celzija čez dan). Ko zvečer kujeva načrt za pot iz Darwina proti jugu severnega teritorija, je Gašper malce zbegan, saj je turistična ponudba tako bogata, da res ne veš, kje bi začel, kaj bi si ogledal in ali bo za to sploh dovolj denarja. Tu na severnem teritoriju so obesedni z "bush potovanji" (safari s terenskimi vozili po Kakaduju in Kimberlevju). Prav tako ne manjka ostale ponudbe celotne Avstralije (potapljanje, jadranje, letalski izleti, opazovanje kitov, delfinov, jahanje po peščenih plažah s konji ali kamelami...). Vse te informacije najdeš na vsakem koraku. Kar ni nič čudnega, saj se večina prebivalcev severnega teritorija preživlja s turizmom. Znajo ti pokazati vsako luknjo, reko, hrib, jezero... seveda na svojevrsten način. Turizem se začne že v trgovini ali na pošti... Po dveh dneh aklimatizacije v Darvvinu spraviva svoji riti na kolesa. Pot naju bo vodila kar po "highwayju" (avtocesti), ker druge cestne povezave med večjimi kraji žal ni... Opozorijo naju, da na severnem teritoriju žal ni omejitev hitrosti, iz česar sledi, da vozijo izredno hitro tako terenska vozila s prikolicami, kakor road-traini (veliki tovornjaki)... Bova pa pazila, kaj nama pa preostane... Razdalje med "vasmi" so izredno velike, zato bo potrebna precejšnja mera taborniških sposobnosti (ki sijih bova*nabrala kar med potjo). Prvi kilometri na kolesu so vzpodbudni, vse dokler ne prideva iz Darvvina na obrobje. Tu se začne.. • Igor K. Pro Moritana Koroški S, Krmi Trktou: 0M 225 582 Fm: 064 225 582 j&b commm commerce slon. KRMU HMRg HJ l UMU M4 / 211-124 Dve novi knjigi stripov Matjaža Bertonclja HOROSKOP OVEN 21. 3.-20. 4. Imejte več zaupanja v svoje sposobnosti, vendar ne bodite tako zaletavi. Denar, ki ga pričakujete, je na poti. Na čustve-nem področju se situacija izboljšuje. BIK 21. 4. - 20. 5. Pred vami je uspešno obdobje na poslovnem področju. Ljube-^ zen je treba tudi dajati in ne samo sprejemati. Posvetite več ča-^ sa partnerju. Nekdo vas bo prijetno presenetil. DVOJČEK 21. 5.-21.6. Vso energijo boste vlagali v posel. Finančno se bo to poznalo pozneje, zato se je vredno potruditi S partnerjem se boste lepo razumeli, čeprav vlada doma finančna kriza. RAK 22. 6.-21.7. Nepričakovano se bodo razpletle sporne zadeve v vašo korist. Prijetni trenutki v dvoje vam bodo polepšali ta teden. Na finančnem področju še traja kriza, ki bo kmalu minila. LEV 22. 7. - 23. 8. Končno boste utišali osebo, ki vam že dalj časa povzroča težave. Ne zanemarjajte partnerja, ki vas zelo pogreša. Uspešni boste na poslovnem področju. Večjih finančnih težav ne bo. DEVICA 24. 8. - 22. 9. J» Teden bo minil pedvsem v znamenju ljubezni. Pojdite na pot, fXv?W ki jo načrtujete. V službi bo vse po starem. Zaupajte vase in ^ vse bo dobro. Tudi z denarjem večjih težav ne bo. TEHTNICA 23. 9. - 21. 10. Sprememba na poslovnem področju vam koristi. Bodite bolj samozavestni in se znebite strahu. Izogibajte se konfliktom z ljubljeno osebo. Denarja bo dovolj. ŠKORPIJON 22. 10.-21. 11. Posvetite več časa partnerju, ki si želi vaše bližine. Na poslovnem področju ne bo nobenih sprememb. Kupite kakšno srečko, sreča se vam nasmiha! STRELEC 22. 11 -20. 12. V službi ne bo nobenih sprememb in boste kar zadovoljni. Ne zapravljajte denarja po nepotrebnem. Na ljubezenskem področju ne bo težav. KOZOROG 21. 12. - 20. 1. Svojo energijo usmerite v delo, ki vam bo prineslo tudi dober zaslužek. Sprememba ustaljenih navad bi dobro vplivala tudi na vaše okolje. Na področju ljubezni so vam zvezde naklonjene. VODNAR 21. 1.- 19. 2. V tem tednu ne boste najbolje razpoloženi. Težave v službi vam povzroča oseba, s katero se bo potrebno temeljito pogovoriti. Finančno stanje ni najboljše. V ljubezni bo vse po starem. HIBI 20. 2. - 20. 3. Na čustvenem področju je stanje zadovoljivo, le časa vam vedno zmanjkuje. Izbojšanje na finančnem področju je pred vami. Tudi težave v poslu se počasi odmikajo. Naredite selekcijo med prijatelji in znanci.. Če ne more na plažo pod palme, tja pošlje Macona Železniki - Te dni sta izšli novi knjigi stripov Matjaža Bertonclja, nedvomno najbolj pro duktivnega avtorja stripov v Sloveniji. Njegov mačji lik, antijunak Barbar Macon je dobil drugo nadaljevanje, pravtako kot Kratke zgodbe, ki so tokrat izšle na kar 144 straneh. Seveda se še spominnjate Odprtih strani v začetku julija, ko sem predstavljal gorenjske striparje in med njimi tudi Matjaža Bertonclja iz Železnikov. Tokrat sva se pogovarjala o njegovih zadnjih dveh stvaritvah, pred nedavnim je namreč izdal novi dve knjigi stripov Barbar Macon 2 in Kratke zgodbe 2, slednje kar na 144 straneh. Matjaž je v Sloveniji nedvomno najbolj produktiven avtor stripa. Omenjeni deli sta po knjigah Barbar Macon 1 in Kratke zgodbe 1 iz leta 1996 ter Ep-pur Si Muove (1997) že četrta in peta zbirka v treh letih. Knjiga stripov Barbar Macon 2 je pravzaprav nadaljevanje prvega stripa na temo Macon, ki si ga objavil leta 1996... "Seveda. Barbar Macon je ločljiv, dovoljene so mu vse moj prvi stripovski lik, ki sem ga ustvarjal deset let, s tem drugim albumom pa ga nameravam zaključiti. Pri liku Macona sem izhajal iz Mustrovih junakov, ki so pri štirinajstih, petnajstih name močno vplivali. Macona sem začel risati v začetku devetdesetih, ko sem prišel s služenja vojaškega roka, ko se mi je ponovno začela vračati vera v strip. Mogoče je bil maček Macon v začetku malo preveč "mustrovski", a sem ga s časom karakterno spreminjal... Macon je pravzaprav zelo avtobiografski lik..." Barbar Macon je Matjaž Bertoncelj, tvoje ogledalo... "Kar naprej se vidim v njem. Na nek način moram zbeža-ti od svoje vsakdanjosti. Meni se zdi zelo dolgočasno vsak dan z avtom voziti se v službo in tam opravljati vedno en in isti posel. Rad bi naprimer videl še kakšne druge kraje, gledal bi palme, ležal pod njimi... Tja, kjer je vroče sonce, potem pošljem Macona... Ja, on je moj najbolj avtobiografski lik, nedo- variante obnašanja. Maček je lahko žalosten, vesel, trapast, tečen, težak... Zadnji dve zgodbi v Barbaru Maco-nu 2 sta najboljši..." In z najboljšima zgodbama boš zaključil? "Ne vidim poti naprej. Pred-zdanja zgodba je striktno osebna, brez teksta. Mogoče nekatere slike vsem sploh sploh niso razumljive, v bistvu so samo sporočila konkretnim osebam. V zadnji zgodbi sem skoncentriral, zakaj sploh gre v tem stripu, zakaj rišem, zakaj v stripu najdem svoj notranji mir. S tem, da sem to skarikiral in obrnil na črni humor..." Tvoj drugi strip so Kratke Zgodbe 2. Avtobiografski pristop se kaže že v kronološki razvrstitvi zgodb, prvi stripi se začnejo z letnikom 1996 in končajo z letošnjim julijem, tik preden si dal vse skupaj v tisk. "Vsekakor. V ta album zgodb je vtkan nek tok, razvoj mojega razmišljanja. Mogoče so v zgodbah prisotni nekoliko mračni občutki. V zadnjih letih se mi je zelo veliko dogajalo, življenje je bilo precej naporna zadeva, zato najbrž potrebujem nekaj časovne distance, da bom lahko vse to pre-mlel. V teh zgodbah sem bil zelo iskren, nič nisem olepševal, zato je v njih precej sarkazma in ironije. Sicer pa ne vem, ali bom lahko sploh kdaj boljši, kot sem bil v tem albumu. Upam, Hej, Bob, khk$en kurrc ob .311% CE V5FP TISTIH POFUKBNIH BI^RL^M ZJEBfiL 5EM 5EZ ndimi ph nobenega efekthL h blu biud pretežko, ehbi j« VTBDDII^LFnTERDPi Matjaž Bertoncelj, lastnoročno da bom, a bom vsekakor šel "Mislim, da sem v zadnjih v drugi smeri." VČasilt se konec zgodbe konča z brezizhodno situacijo. "Ko ne veš, kaj se dogaja in kaj se bo dogajalo v prihodnje." letih res najbolj produktiven stripar v tej deželi." Rišeš dnevno? "Zadnjih nekaj let je skoraj tako." Skoraj 150 strani debela knp- V stilu "ah, saj je vse skupaj ga stripov, če govorim o Krat- tako en k...". "Mogoče celo malo preveč v tem stilu, samo jaz sem se pač tako počutil." Ampak, če natisneš knjigo stripov, toliko in toliko izvodov, za prodajo... Kaj misliš, kako ljudje gledajo na tvojo osebno izpoved? "Mislim, da gre sicer za zelo splošne zadeve. To se dogaja kih zgodbah 2, je po moje kaf malo too much"? "Saj sem hotel, da je "too much". Kaj trenutno delaš? "Rišem naprej, vedno imam nekaj scenarijev v rezervi-Ko mi zmanjka kratkih zadev, grem na epizode, serije-Takrat si vzamem dva, tri mesece. Scenarijev imam Za vsem ljudem. Po odzivih na še en album, le narisane^5 strip sodeč se je veliko ljudi imam malo manj, ker setf spoznalo v mojih zgodbah." ravnokar tiskal. Imam & Glede na to, da ti risanje stri- ideje za naslednja dva albu" pov ni kruh, zaposlen si kot ma, to naj bi bil tretji album računalniški programer, je kratkih zgodb in pa EpPuf pet albumov v treh letih kar Si Muove 2." veliko... • Igor K* "Živa" pomlad in poletje kantavtorja Miha Čuferja Tretji na Poljskem, aplavzi v Bosni in Makedoniji Jesenice - Od prvega maja naprej se je Miha Čufer, mladi kantavtor z Jesenic udeležil teh mednarodnih glasbenih festivalov, v Bosni, na Poljskem in v Makedoniji. Vseh treh festivalov se je udeležil v okviru Televizije Slovenija, zahvaljujoč studiu H iz Trbovelj. "Ko sem izvedel, da bom slovenski predstavnik na Dok teče Lašva v Bosni v Novem Travniku, sem po prvem veselju začel premišljevati, kako bom stvar izpeljal. Staršem sem naročil, da naj poskrbijo za garderobo, jaz pa sem vzel kitaro in začel preigravati pesem, ki naj bi jo izvajal," opisuje Miha. Glavni pokrovitelj festivala je bil UNESCO za Bosno in Hercegovino in ministrstvo prosvjete, kulture i športa županije Središnja Bosna". "Vzdušje na festivalu je bilo zelo prijetno, še posebej ko si videl, da za glasbo ne gorijo samo tisti na odru, ampak tudi kakih 1500 gledalcev." Zmagala je Hrvatica Ana Maistor. V začetku junija seje Miha udeležil tudi festivala v mestu Čes-tohovo na Poljskem imenovanega Majova Nutka. Miha seje posebej dobro zapomnil prve večerje na Poljskem. "Stregel nam je starejši gospod, ki ni znal niti malo angleško, mi pa niti malo poljsko. Tudi v jedilniku je bilo vse napisano v poljščini. Zato smo mu dopovedovali malo slovensko, malo angleško in malo nemško. Po nekaj minutah razlaganja je nekoliko besen vidno zardel. V končni fazi je izgledalo, kot da ga bo vsak trenutek zadel infarkt. Tega si res nismo želeli in nekako se nam je uspelo sporazumeti, da pravzaprav sploh ni važno, kaj nam prinese. Nato nam je prinesel jajca s špehom. Hvala bogu, sem si mislil. Je pa še ena posebnost pri mizi, ki sem si jo zapomnil. Za juži-no smo zmeraj dobili zelo malo hrane, a zelo velik krožnik. Priznajmo, dobra taktika." Na festivalu v dvorani za kakih 800 gledalcev, so mladi glasbeniki, več kot petdeset jih je bilo, v dveh polovicah nastopili le pred strokovno žirijo, torej v prazni dvorani. "Mislim, daje to pravilen pristop k ocenjevanju vsakega posameznika, saj nihče ne more biti enako sproščen pred polno dvorano kot pred prazno. Če si popolnoma sproščen, z lahkoto lahko po- kažeš celo nekoliko več, kot sl zmožen." Mihu se Je uspelo uvf' stiti v fin3' le, ki ga Je neposredno prenašala poljska televizija, meo vsemi stopajočim1 pa mu J6 uspelo do- Priznanje z nastopa na Poljskem seči odlični 3. mesto. "Moram reči, da sem glede na to, da je bil ta festiv«1 kar velika stvar in da meje na nastopu gledalo vsaj za dve Sloveniji ljudi, kar lahkotno in suvereno opravil svoje delo," je sa mozavesten Miha. Pred slabim mesecem pa se je Miha vrnil s tretjega festival^ katerega se je letos udeležil, namreč festivala Melfest v Pr'1 pu v Makedoniji. Kar se tiče občinstva, je mladi jeseniški glaS benik tudi v Makedoniji imel podobne občutke kot v Bosflj* ljudje gorijo za glasbo. Poslušajci so vsakomur prisrčno že n začetku pesmi zaploskali in ga s tem spodbudili. In kaj Miha počne med počitnicami? "Pravzaprav so še b°-J delavne kot med letom, saj se v zadnjem času na Radiu Tx'\& uvajam za vodenje jutranjega programa, s tem pa se tudi izP polnjujem v retoriki, seveda pa bom v avgustu delal tudi "svojem terenu", v Splošni bolnišnici Jesenice." ^ezejAiijeg iPRIHODNOST JE*E . LAHKO TUDI ČUDOVITA! E3J Poletje v Kranju prihodnji teden Duma levantina, Albanija in vojna na otoku Kranj - Torej. Danes z začetkom ob 22. uri bo v gostišču Stari Mayr filmska projekcija filma Kako se je začela vojn* na mojem otoku, ogled je seveda priporočljiv tudi za vse tiste-ki niste z otoka. V naslednjem tednu bo v sredo, 11. avgusta, na vrtu gradu Khislstein ob 20.30 uri na temo Albanija potopisno predaval Tomo Štular. Koncertni četrtek 12. avgusta, pravtako v Khislsteinu, je rezerviran za Vena in Klariso os roma njuno skupino Duma levantina. PETEK, 6. AVGUSTA 1999 TVS 1 7- 55 Marketing 8- 00 Vremenska panorama o-30 TV prodaja »00 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka »•30 Tedenski izbor; K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob 9.45 V telovadnici, brazilska nadaljevanka ]°-10 Oddaja za otroke. JI 00 Gugalnica, škotska drama 12.00 Spoznavajmo .... amer. dok. oddaja 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama J4.15 Domači ansambli: Alpski kvintet 4-40 Pc domače ]5.30 Iz festivala Folkart 1,995, 1. oddaja Opus, ponovitev |6.30 Mostovi |7.00 Lahkih nog naokrog: Logatec ^■50 Markering 8- 00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 National geographic - raziskovalec, fer. dok. serija »•15 Risanka 9- 30 TV Dnevnik 9.50 Vreme £55 Šport 2°-°0 Zrcalo tedna «W5 Športni kviz ^•30 Caroline v velemestu, amer. nanizan- 22-00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22-40 Šport 22 50 Polnočni klub j^2J^°_ncertza tenor in lutni° TVS 2 »•00 Vremenska panorama 10.00 Napo-vedniki 10.05 Tedenski izbor: Videoring s Tanjo 10.30 Dr. Ouinnova, amer. nanizanka 11.10 Lent '99: Folkart, oddaja TV studio Maribor 12.15 Euronews 13.00 Gore in Ne, ponovitev 13.45 TV Prodaja 14.15 Stoletje šansona 15.05 Zadnji rez, amer. "to ponovitev 16.40 Alica, evropski kultur-ni magazin 17.05 Afrika - visoka in divja, av-slralška dok. oddaja 18.05 Popolna tujca, amer. nanizanka 18.30 Simpsonovi, amer. nanizanka 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 20.00 Danes in nikoli ^č?, Veliki pupek 20.05 Pustolovščina Okavango, francoska dok. serija 21.00 tedna: Ničelna točka, avstralski film «2.35 Marketing 22.40 Red in zakonitosti, anr|er. nanizanka 23.30 Koda 10-07, kanadska nanizanka KANAL A \2° Videostrani 7.30 Mogočni mišek, ri-Ij^a 8.00 Mork in Mindy, nanizanka ■30 Bradyjevi, humoristična nanizanka ■Oo Oče Dowling, humoristična nanizanka "■°0 Kraljica src, nadaljevanka 11.00 Mi-'la: Nemogoče, akcijska nanizanka 12.00 Jtlanfe, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Prah show, ponovitev 14.30 Družinske Sj*^8. humoristična nanizanka 15.00 Key , est, nanizanka 16.00 Oprah show: Ivanki 9 -1C c/i n_________i— I...I____i____i 0 .» 16.50 Bravo, maestro, kuharska od-18 n Kraljica src, nadaljevanka ."•00 Korak za korakom, nanizanka 18.30 Ne mi težit, humoristična nanizanka 19.00 ^am svoj mojster, humoristična nanizanka na i?0 Skrita kamera 20.00 Ob 20. uri si fj|a Kanalu A priglejte: Kraljestvo luči, 2. del, T 21.45 Kvartni skok, nanizanka 22.40 T^lf, nanizanka 23.40 Petek trinajstega, san|zanka 0.30 Misija: Nemogoče, avstrij-nanizanka 1.20 Dannyeve zvezde, ve-^anje, ponovitev 2.20 Video strani POP TV ^0 Dobro jutro, Slovenija, jutranji pro-jjarn na M MTV, Tele 59, TV Robin 6.25 Iz- 8 3^^-30 Super pop, ponovitev sezone te'd Kunaimo skupaj, ponovitev 8.55 Izlet 9 3n ^ ^op snop' televizijska prodaja Pre«: ^UDezenske vezi, ponovitev 10.20 ^ 9.00 Top shop, televizijska prodaja Ljubezenske vezi, ponovitev 10.20 11 ^KSa' P°nov'tev mehiške nadaljevanke (j ."." Moč ljubezni, ponovitev mehiške na-^'levanke 12.15 Prva izdaja, amer. nani- l4nn ^"°5 V imenu pravice, nanizanka tev 14 I? - snop' Pro9ram za samoporjavi- g-OOTOP: Se^-30 Brez zapor z Jonasom, ponovitev lem-T6 15-30 stefanie: An9el v belem> ž| ™ska nanizanka 16.30 Ljubezenske ve- i4hrniska nadaljevanka 17.20 Preciosa, mPh'S nadaIJevanka 18.15 Moč ljubezni, } ?n'ska nadaljevanka 19.15 24 UR 19.55 ,ci - Kdo dobi? 20.00 Policijska akade- mija 6, ameriški film 21.40 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.40 Halifax, avstralska nanizanka 0.30 To je spolnost!, erotična serija 1.30 24 UR, ponovitev 2.15 Video strani GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 Živa - magazin 16.00 Dinastija Colby, amer. nadaljevanka 17.00 Ljubezen počaka, amer. nanizanka 17.30 Neverjetne zgodbe, ameriška nanizanka 18.00 Na nebu, avstralska nanizanka 19.00 Živa - novice 19.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 20.00 Ekspres groze, špansko-an-gleški film 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Newyorška policija, amer. nanizanka 23.50 Meje verjetnega, amer. nanizanka HTV 1 8.10 TV razpored 8.25 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.40 Carstvo divjine: Zima v deželi pume, dok. serija 11.05 Candy, Candy, risana serija 11.30 Mladostniške izpovedi, mladinska serija 12.00 Poročila 12.20 Hrvaška spominjska knjiga 12.35 Sunset Be-ach, serija 13.25 Prevare, mehiška nadaljevanka 14.10 Poročila 14.15 Veliki skladatelji 15.15 Živa resnica 15.45 Risanka 16.15 Ferris Bueller, serija 16.40 Sona, Sopi, dok. oddaja 17.10 Poročila 17.25 Brez banan, serija 18.15 Težave nekega Branimirja, serija 18.50 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.10 Velo misto, dramska serija 21.20 Foxov filmski večer: Airhaeds, amer. film 23.15 Pogledi 23.40 Roseanneshovv 0.25 JAG, serija 1.10 Sedmi element 1.40 Mladenič imenovan Sovraštvo, amer. film 3.10 TV razpored HTV 2 8.00 Panoramski posnetki hrvaških turističnih krajev 15.15 TV razpored 15.30 Poročila za gluhe in naglušne 15.30 Broadwayski Danny Rose, amer. film 17.00 Obzorja divjine, dokumentarna serija 17.30 Škotski dvorci, dok. serija 18.05 Hugo 18.30 Prijatelji, serija 19.00 Hrvaška danes 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.30 Zakon v L.A., serija 21.20 Pokupsko 22.25 TV razpored AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 9.00 Sam svoj mojster 9.30 Superman 10.10 Knight Rider 11.00 Knight Rider 11.45 Grdi raček 12.10 Niklaas, deček iz Flandrije 12.35 Don kojot in Sancho panda 13.00 Confetti igrice 13.20 Pojoča drušina Trapp 13.45 SOS Croco 14.05 Confetti igrice 14.15 Mi-niverzum 14.25 Sagalova skrivnost 14.45 MacGyver 15.30 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Superman 17.05 Polna hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Po ločitvi 18.30 Zlata dekleta 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Film po izbiri gledalcev 21.40 Ne pozabi..., amer. film 23.10 Smrt pride dvakrat, amer. film 1.00 Tudi angeli so za vroče, italijanski film 2.50 Ne pozabi..., ponovitev filma 4.20 Gospod Moto in princ džungle, amer. film 5.30 Prijatelji 5.55 Grdi raček, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska inšpekcija 1 9.30 Bogati in lepi 10.15 Postanek, amer. film 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Bitje srca 13.00 Čas v sliki 13.15 Policijska inšpekcija 1, amer. nanizanka 13.40 Dvoboj v troje 14.30 Umor, je napisala, amer. nanizanka 15.15 Bogati in lepi 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva 21.20 Nadvojvoda in njegov paradiž 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Moderni časi 23.15 Stockinger 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport:Nogomet 0.45 Zlata dekleta 1.10 Ni poti nazaj 1.35 Umor, je napisala, ponovitev 2.20 Pogledi s strani 2.25 Fantom iz opere, amer. film 4.05Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.55 Gorenjska televizija danes 19.00 Poročila Gorenjske 1075 19.15 Ljubljanski boljši trg 19.30 Sosedje, nanizanka 19.50 TV prodaja 19.55 Tržiški hit Vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz .^oče poletne dni vam bomo na Radiu Tržič vsak ponede-ijp okoli pol šeste ure popoldne krajšali z dobro glasbo. /lec' glasbo vam bomo zastavljali tudi nagradna vprašanja, a katera odgovore boste pošiljali na naslov: Radio Tržič, «alos 4, 4290 Tržič. a veliko užitkov na soncu v gorah in na morju! Lepo vas pozdravljamo AVTOLESCE, Vesna in Dušan. 2režite kupon, vanj vpišite odgovor na nagradno vprašaji- ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio Tr- lc- Balos 4, 4290 Tržič. kupon radia tržič S^Opvorna ponedeljkovo vprašanje se glasi Moj ne »slov: Priporočamo: EPP blok - 2 20.00 Želeli ste, poglejte, gorenjske grče, (Rok Valja-vec) 20.30 Reportaža LTV Slovenije 21.00 Brez šminke 21.45 Poročila Gorenjske 1075 22.00 Video Millenium, 6. oddaja 22.35 Domače obrti na slovenskem - reportaža 22.50 Gorenjska poročila 1075 23.05 Sosedje, nanizanka 23.35 Gorenjska televizija jutri 23.30 Reportaža TV Slovenije 00.01 Nočni zabavni erotični program (film) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Zgodovina avtomobilizma 9.25 Nasilje med nami 9.53 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubni-ku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant 19.28 Risanka 19.33 Videostrani 20.00 Video boom 40, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Video top 20.00 Lokalne novice 20.15 Za sprostitev 21.45 TV ponudba 22.00 Lokalne novice 23.00 Erotika R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 20.30 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia in napovedi sporeda bo sledila obilica uporabnih in zanimivih informacij, od mini črne kronike do pregleda kulturnih dogodkov. Oddaja Naša priložnost, v kateri bo tekla beseda o zanimivostih za podjetnike, "bo na sporedu ob 11.20, nadaljujemo z zanimivostimi s številke 113. Ob 12:30 se bomo zazibali na valovih časa, ob 13:00 prenašamo poročila Radia Slovenija. 13.40 je čas, ko izpolnimo katerega izmed glasbenih predlogov. Ob 14.40 glasujemo za Gorenjca meseca. Ob 15.30 so na sporedu lokalne informacije. Sledila bo oddaja Kulturni Babilon. Ob 16.10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16.30 prenašali oddajo Deutsche Welle poroča. 16.50 je čas za mrežo presenečenj. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17.30, uro kasneje pa bomo poskrbeli za petkovo nagrado. Ob 19-ih prenašamo radijski Dnevnik. Spored bomo zaključili s prijetno glasbo v oddaji Dance nation. R TRIGLAV RADIO TRIGLAV V RADOVLJICI 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Izbiramo Gorenjko, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 5. avgust praznik občine Radovljica 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Dr. Petek: Ginekologinja Alojzija Anderle 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Doma je najlepše: Ovčarski bal na Jezerskem 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Računalniške novice 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Informacije območne obrtne zbornice Radovljica 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Gorenjec meseca 18.45 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 21.00 Nočni glasbeni program RA Sora RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja za otroke 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.30 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Gospodarske novice 16.30 Zmajčkov mozaik 16.50 Iz Vodic 17.30 Hop top 13, glasbena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 19.00 Izbranka tedna 19.20 Športni pregled 20.00 Odprta dlan 21.00 Nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Cicklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Petkovo dopoldne 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidi-farmov nasvet 14.00 Poročila 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Skupni program iz studia Ljubljana in Koper 17.00 Poročila 17.15 Dijaška oddaja (1. in 3. petek) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Izmenjaje Ur'ca narodnozabavne glasbe (Nataša Ličen in Miha Štebej) in karavana prijateljstva (Alberto Pucer) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program Rodio Triglav 96 GOREfUJKfl 89.8 Je/eniee, 101.5 Bohinj 101.1 Kranjska Gora Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 radio cbIhđ Platiseva 39, 5282 Cerkno Tel.: 065 75 323, rax: 065 75 727 oh- ()fi{)<) 643 595 Dopisništvo Idrija Tel/I ax: 065 172 720 UKV STEREO - ROS 90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 Mhz, AM 594 kHz KINO CENTER amer. akcij. trii. PAST ob 17.30, 19.45 in 22. uri STORŽIČ Zaprto do 12 avgusta! ŽELEZAR Zaprto do 11. avgusta! ŠKOFJA LOKA amer. drama MOJA BOŠ ob 19. uri ŽIRI Zaprto do 15. avgusta! SOBOTA, 7. AVGUSTA 1999 TVS 1 7.20 Marketing 7.25 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Zgodbe iz školjke, ponovitev 8.30 Cofko Cot, risana nanizanka 8.50 K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob, zadnji del 9.05 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 9.30 Kino Kekec: Rdečenosi jelen Rudolf, amer. film 11.30 Caroline v velemestu, amer. nanizanka ■■ ' -v < - ' 12.0 Tednik 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.15 Vremenska panorama 13.40 Homo turisticus 13.55 Duhovni utrip 14.15 Športni kviz 15.30 McLeodovi hčerki, amer. film 17.00 Pomp 17.55 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.35 Ozare 18.40 Past za turiste, angleška dok. serija 19.10 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja (Šentjernej) 21.55 Rolada 22.35 Obiskali smo..., francoska dok. serija 23.05 Marketing 23.15 Poročila 23.20 Vreme 23.25 Šport 23.35 Marketing 23.40 Življenje z Rogerjem, ameriška nanizanka 0.40 Nedolžnost, kanadska nadaljevanka 0.55 Krogla, amer. film TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.40 Napovedniki 8.45 Videoring, ponovitev 9.10 Črni in beli 9.40 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.30 Igre brez meja (Kranj) 12.10 Davov svet, amer. nanizanka 12.35 Pearl, amer. nanizanka 13.00 TV Prodaja 13.30 Potovanje v VVeimar, ponovitev nemškega filma 15.00 Vremenska panorama 15.15 Glasba Donavske monarhije 17.05 Magdeburg, nemška dok. oddaja 18.00 Teniški maga-zin18.25 SP v namiznem tenisu, finale posameznic, posnetek 19.30 Videoring z Natalijo 20.00 Noro zaljubljena, amer. nanizanka 20.25 Obljuba, ameriški film 22.05 Cik Cak 22.35 Sobotna noč: Anika Horvat, 2. del in Ročk on the tour vol. 10 0.35 Sla, amer. nanizanka KANAL A 7.30 Video strani 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke 10.00 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.30 Nora hiša, nanizanka 11.00 Charles je glavni, humoristična nanizanka 11.30 Brooklvnski most, humoristična nanizanka 12.00 Zmenkarije, ponovitev 12.30 Bravo, maestro, ponovitev 13.00 Pot v raj, nanizanka 14.00 Sobotna matineja: Salome, film 16.00 Ambasador, film 18.00 Odklop, dokumentarno-igrana oddaja 19.00 Lovec, akcijska nanizanka 20.00 Ob 20. si na kanalu A priglejte: Zmenkarije 20.30 Resnični svet, dokumentarna nanizanka 21.00 Mreža, akcijska nanizanka 22.00 Mrtvi ne lažejo, film 23.45 Cestni bojevnik, akcijska nanizanka 0.40 Atlantis, ponovitev 1.40 Video strani POP TV 7.00 Jetsonovi, risana serija 7.30 Butec in butec, risana serija 8.00 Kremenčkovi, risana serija 8.30 Maska, risana serija 9.00 Mali bogataš, risana serija 9.30 Batman, risana serija 10.00 X-men, risana serija 10.30 Skrivnostni svet Alex Mack, mladinska "nanizanka 11.00 Morska deklica, avstralska nanizanka 11.30 Parker Lewis, ameriška nanizanka 12.00 Križarjenje, amer. nanizanka 12.30 Herkul 2, amer. film 14.30 Pop'n'roll, ponovitev sezone 15.30 Movvgli - knjiga o džungli, kanadska mladinska nanizanka 16.00 Rojen v svobodi, amer. mladinska nanizanka 16.50 Sindba-dove pustolovščine, ameriška nanizanka 17.45 Clear / Clear, glasbena oddaja 18.15 Herkul, ameriška nanizanka 19.15 24 UR 20.00 Filmski maraton s Svlvestrom Stalloneom: Specialist, ameriški film 22.00 Stop - ali moja mama strelja, ameriški film 23.45 Rokoborec, ameriški film 1.45 Pojoči taksist, ameriški film 3.45 Videostrani GAJBA 15.00 Nikolaj in Aleksandra, angleški film 18.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 19.00 Pica, ti in jaz, amer. nanizanka 19.30 Radijska postaja, amer. nanizanka 20.00 Filmski dvojček z Laurenceom Fish-burneom: Kralj New Yorka, ameriški film 22.00 Pred sodnikom, amer. jilm O.00 Sreča pa taka, ameriška nanizanka HTV 1 8.45 Koledar 8.55 Poročila 9.00 Power Rangers 9.25 Sezamova ulica 10.25 Koncert za otroke 11.25 Hrtič - Hitič 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Ekhaya, nadaljevanka 13.20 Ro-sanne show, ponovitev 14.05 J.A.G., amer. nanizanka 14.55 Lovec na nagrade, amer. vestem 16.10 Risanka 16.20 Poročila 16.30 Dober dan 19.10 Na začetku je bila beseda 19.30Dnevnik 20.15 Mejaši, hrvaška nadaljevanka 21.20 Pekel pravice, amer. film 23.10 Opazovalnica 23.35 Polnočna premiera: Skrivnostni Lake Sucessa, amer. miniserija 1.05 Taxi plesalke, amer. film HTV 2 14.30 Koledar 14.40 Crno-belo v barvah, ponovitev 16.10 Sodobniki, ponovitev 17.10 Zemlja - kažipoti, reka, glasbena oddaja 17.40 Nora misija 2, honkonški akcijski film 19.05 Preplah v računalniku, risana serija 19.30 TV Dnevnik 20.10 Vesolje Stephena Havvkinga, angleška dok. serija 21.05 Etno ambient Live Salona '99, posnetek 2. večera 22.00 Senca sive sokoliće, angleška dok. film 22.55 Iz sveta razvedrila 23.25 Pearl, amer. humoristična serija AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 7.55 Otroški prometni klub 9.20 Otroški program 11.00 Disnevjev festival 12.10 Drew Carev 12.35 Meego, vesoljec kot varuška, 1. del amer. mladinske nanizanke 13.00 Nlck Freno 13.20 Princ z Bel-Aira 13.45 Policijska akademija 14.30 Sabrina - najstniška čarovnica 14.55 Simpatije 15.40 Beverlv Hills, 90210 16.25 Srček 17.15 Šport: Nogomet 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.50 Vreme 20.00 Šport 20.15 Blondink se ne poljublja, amer. komedija 21.55 Z jeklenimi pestmi, amer. film 23.20 Šport: Nogomet 0.05 Nauči me nocoj, amer. erotični film 1.40 Gorila in bomba v puščavi, amer. film 3.00 Šport - ameriški nogomet AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Najboljši avstrijski kuharji 9.30 Anastasija, amer. zgodovinski film 11.10 Boj velikanov, angleški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Zdaj bo udarilo 13!, avstrijska komedija 14.35 Heintje - srce gre na pot, nemška glasbena komedija 16.15 Slikanica Avstrije 16.30 Alpe- Donava-Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi 17.53 Religije sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 18.55 Labirint 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Oh, ti moja Avstrija, zabavno-glasbena oddaja 21.45 Čas v sliki 22.00 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.30 Grešna vas, posnetek gledališke predstve 0.05 Čas v sliki 0.10 Diamanti kralja Salomona, amer. film 1.50 Pogledi od strani, ponovitev 1.55 Zasanjene ustnice, amer. melodrama 3.35 Vodnik za skok čez plot, amer. komedija 5.35 Modern Times, ponovitev 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz Ra i vJ L. studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KINO CENTER amer. akcij. trii. PAST ob 17.30, 19.45 in 22. uri STORŽIČ Zaprto do 12 avgusta! ŽELEZAR Zaprto do 11. avgusta! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA glas. drama STUDIO 54 ob 20.30 uri BLED ljub. drama BENEŠKA KURTIZANA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOJ NAJUUBŠI MARSOVEC ob 19. uri amer drama MOJA BOŠ ob 21. uri ŽIRI Zaprto do 15. avgusta! 96 SOBOTA, 7. AVGUSTA 1999 TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELE-TEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija nocoj 18.55 Priporočamo, EPP blok 19.00 Gorenjska poročila 1070 19.15 Iz arhiva: reportaža TV Maribor 20.00 Domače obrti na slovenskem 20.25 Priporočamo: EPP blok - 2 20.30 Vroča kolesa, oddaja o avtomoto športu 21.00 Ta je študentska, 8. oddaja 21.00 Ta je študentska 21.30 Pod Mengeško marelo (glasena oddaja) 22.30 Na obisku v Šenčurju 22.30 Gorenjska poročila, 1075 22.45 Brez šminke 23.15 Zgodovina avtomobilizma 23.45 Priporočamo: EPP blok - 3 23.50 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 Otroška oddaja 19.00 Mladi se predstavijo 20.00 Dokumentarna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Etente florale - ocenjevanje urejenosti Kranjske Gore 18.48 Risanka 20.00 Lepo je biti muzikant, ponovitev 20.10 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 VB - 40 prem. 19.00 Lokalne novice 19.15 TV ponudba 19.15 Film 21.00 Kako ostati zdrav in zmagovati 21.30 Sosedi - nadaljevanka 22.00 TV ponudba 23.00 Erotika R TRŽIČ Oddajamo od 10:00 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. Dopoldne bomo poskrbeli za čimveč zanimivih in uporabnih informacij. Ob 10.50 prisluhnite napovedi kulturnih dogodkov. Ob 11.50 se bomo povezali s številko 113. Kasneje se bomo zazibali na valovih časa, sledil bo prenos oddaje Danes do 13. Ob 13.40 bomo zbirali glasbene predloge poslušalcev. Ob 14:30 lahko prisluhnete oddaji Ta dobr'h 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda, in s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. RTRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.33 Pravljica za otroke 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.05 Gora ni nora 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.45 Pravljica 9.00 Popevka tedna 9.05 Duhovni razgledi 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite, kontaktna oddaja 13.00 Aktualno: 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan: Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude - ponovitev 12.00 BBC - novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes-jutri 19.00 Športna sobota 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, AMZS 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Črna kronika, tedenski pregled 7.57 Izbranka tedna 8.45 Pomurski dogodki 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Kiro-praktik 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.45 Gospodarske novice 16.30 Kulturni utrip 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 - 5.00 Nočni glasbeni program RADIO SORA tel.:064/605 605, 624 039 h 11 j): //www.radio - sora. si Gremo v Life RADIO KRANJ - 97,3 sreda, 11. avgusta, ob 17. uri Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bister Pozdravljeni! Lep poletni pozdrav! V sredo, 11. avgusta, se spet slišimo na frekvenci 97,3. Saj veste, v oddaji GREMO V LIFE vam vrtimo dobro glasbo, delimo nagrade in klepetamo z vami. Čakamo vas polni poletne energije, zato bodite z nami! Nagrade delijo: ŠPORT ČARMAN iz Svetega Duha pri Škofji Loki, GORENJSKI GLAS in GOSTILNA PRI IN-GLIČU iz Škofje Loke. KUPON: V UFU 81 RAD VIDEL: MOJ NASLOV: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 4000 KRANJ NEDELJA, 8. AVGUSTA 1999 TVS 1 7.25 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Živ žav 8.00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scar-ryja 8.25 Želodko superca, risanka 8.35 Zmešnjava, risanka 8.45 Babar, risana nanizanka 9.10 Telerime 9.15 Super babica, angleška nanizanka 9.40 Otroška oddaja 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Hovvard Goodall predstavlja zborovsko petje, angleška glasbena serija 10.25 Iz poletnega festivala tradicionalni japonski plesi in glasbila 11.00 Podvodni raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 11.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja tv Maribor 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.05 Marketing 13.10 Napovedniki 13.15 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 13.45 Igre brez meja (Šentjernej) 15.25 Rolada 16.00 Glasbeni utrinki: Musical 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Po sledeh ritma, angleška glasbena serija 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 TV Dnevnik 20.00 Delo na črno z žurnalistko Vesno 21.00 Nenadoma Susan, amer. nanizanka 21.35 Intervju 22.30 Poročila 22.40 Vreme 22.45 Šport 22.55 Praški komorni balet, posnetek iz CD v Ljubljani 23.25 Po sledeh ritma, angleška glasbena serija, ponovitev 23.55 Glasbeni utrinki: Musical, ponovitev 0.20 Parada plesa, ponovitev TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 Videoring z Natalijo, ponovitev 9.30 Emilv z mesečeve domačije, kanadska nanizanka 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Holly-wooda: Lauren Bacali, amer. dok. oddaja 11.40 Cik Cak, ponovitev 12.10 Policija na naši strani 12.40 Koncert Big Banda RTV Slovenije 13.55 Španski vrtnar, ponovitev angleškega filma 15.25 Atletski miting, posnetek iz Londona 16.25 Spe-edway - velika pozitivna mednarodna dirka, posnetek iz Krškega 16.45 DP na mivki v odbojki, posnetek iz Kamnika 17.15 Ljubljana: avtomobilizem 17.55 Odprto DP v plavanju, posnetek iz Radovljice 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Moli Flanders, angleška nadaljevanka 20.55 Marshallov načrt, nemška dok. serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Ničelna točka, avstralski film, ponovitev 0.10 SP v namiznem tenisu finale posameznikov, posnetek iz Eindhovna KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke 10.00 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 11.00 Charles je glavni, humoristična nanizanka 11.30 Brooklynski most, humoristična nanizanka 12.00 Prijatelja v krilu, humoristična nanizanka 12.30 Stilski izziv, ponovitev 13.00 Pot v raj, nanizanka 14.00 Nedeljska matineja: Hiter kot veter, film 15.50 Klik!; Pravdarji, humoristična nanizanka; Razprtije, humoristična nanizanka; Atlantis, glasbena oddaja; Polnočna poročila, humoristična nanizanka 19.00 Kung fu, akcijska nanizanka 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Jezni mladenič, film 22.00 Stilski izziv: Nosečnici 22.30 Potovanje brez vrnitve. Zgodba o Allison Wilcox, film 0.10 Nezgodni oddelek, akcijska nanizanka 1.10 Video strani POP TV 7.00 Jetsonovi, risana serija 7.30 Butec in butec, risana serija 8.00 Kremenčkovi, risana serija 8.30 Maska, risana serija 9.00 Mali bogataš, risana serija 9.30 Bat-man, risana serija 10.00 X-man, risana serija 10.30 Skrivnostni svet Alex Mack, mladinska nanizanka 11.00 Rojen v svobodi, ponovitev amer. mlad. nanizanke 12.00 Brez zapor z Jonasom, ponovitev sezone 13.00 Ambasadorka, angleška nadaljevanka 14.00 Bitka za Jenny, amer. film 16.00 Veliki kuharski mojstri 16.30 Pijanci, amer. film 18.15 Obale Malibuja, ameriška nanizanka 19.15 24 ur 20.00 Filmski vikend s Sylvestrom Stalloneom: Dredd, amer. film 21.45 Teksaški mož postave, amer. nanizanka 22.45 Umor na Manhattnu, amer. film 1.30 24 ur, ponovitev 2.15 Videostrani 15.30 Power Rangers, amer. nanizanka 16.00 Vojaška pilotinja, ameriški film 18.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 19.00 Clean / Clear, glasbena oddaja 19.30 Radijska postaja, amer. nadaljevanka 20.00 Božič v Čonnecticutu, ameriški film 22.00 Stanovanje nič, ameriški film HTV 1 7.45 Koledar 7.50 Poročila 8.00 Wimzi-ejeva hiša 8.25 Naš Čarli, otroška nanizanka 9.10 Johnny in Clayde, amer. mladinski film 10.30 Risanka 10.55 Ko odrastem 11.20 Briljantina 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Kmetijska oddaja 13.25 Mir in dobrota 13.55 Klig duha 14.00 Mrtvecev otrok, amer. film 15.40 Risanka 15.55 Lassie, nanizanka 16.20 Poročila 16.30 Dober dan 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Mejaši, hrvaška nadaljevanka 21.25 Poletni Zlati gong, prenos iz Tuče-pov 22.50 Opazovalnica 23.15 Linda Sara, portoriška melodrama 1.10 Poročila HTV 2 14.00 TV koledar 14.10 Skrivnosti Luke Sucessa, ponovite amer. miniserije 15.45 Oprah show 16.30 Opera box 17.00 Od zore do mraka, angleška dok. oddaja 17.30 Nikita, amer. nanizanka 18.15 Ograje našega mesta, amer. nanizanka 19.00 Popaj in sin, risana serija 19.30 Dnevnik 20.10 Zagrebški poletni festival 20.55 Družina za umret, amer. nanizanka 21.25 Neskončen dan, amer. komedija AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 11.30 Športni pregled 11.35 Goljat in Herkul, italijanski zgodovinsko-pustolovski film 13.10 Med jastrebi, pustolovski film 14.40 Rdeča Sonja, fantazijski film 16.05 Zvezdne steze 4: Nazaj v sedanjost 18.00 Imeli so srečo 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Policijska akademija 6, ameriška komedija 21.45 Columbo: Vrabec v roki, amer. film 23.10 Hunter- Neusmiljeno maščevanje, amer. kriminalka 0.35 Šport: Tenis - turnir ATP 1.35 Blondink se ne poljublja, ponovitev amer. filma 3.10 Smrt pride dvakrat, ponovitev amer. filma 5.00 Policijska akademija, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.05 Povsem velike norosti, nemška melodrama 10.35 Teden kulture 11.00 Carević, opereta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 VVildlife; Izvrstni hrošči, dok. film 15.10 Policijska inšpekcija 1 15.35 Pastirska pesem iz cesarske doline, avstrijska melodrama 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 18.00 Nori par 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.50 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Oče proti svoji volji 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari 22.55 Čas v sliki - Vizije 23.05 Zamorčeva glava, avstrijski film 0.50 Ugleden par, italijanska komedija 2.25 Teden kulture 2.50 Pogledi od strani 3.15 Pogledi od strani, ponovitev 3.20 Dober dan, Hrvati 3.55 Dober dan, Koroška 4.25 Domovina, tuja domovina 4.55 Lemkova vdova, avstrijska komedija TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELE-TEKST... Videostrani 9.00 Gorenjska televizija danes 9.05 Priporočamo: EPP blok - 1 9.10 Risani filmi 10.10 Krila na nebu, oddaja o letalstvu 10.55 Priporočamo: EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 1075 11.15 Kako biti zdrav in zmagovati (nanizanka Rudija Klariča) 11.45 Zupan z vami - pon. sredine oddaje 12.30 To so naši: Obrekljiva kronika kranjskega lajnarja - Rastko Tepina 12.45 Kuhajmo skupaj - oddaja za gurmane 13.00 Priporočamo: EPP blok - 3 13.05 Glasba iz domače skrinje (Primorski fantje) 13.45 Reportaža slovenskih LTV (TV Primorka) 14.45 Želeli ste, poglejte - Gorenjske grče (Tomaž Mihelič) 15.00 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani 18.55 Gorenjska televizija danes 19.00 Poročila Gorenjske 1075 19.15 Ljubljana - Stari trg, 1. del 19.25 Priporočamo: EPP blok 1 19.30 Sosedje 19.55 TV prodaja 20.00 Želeli ste, poglejte, (Niko Sodnikar) 20.30 Reportaža LTV (Velenje) 21.15 Brez šminke 21.40 Priporočamo, EPP 2 21.45 Poročila Gorenjske 1075 22.00 Video Millen-nium, 6. oddaja 22.30 Ljubljana - Stari trg, 2. del 22.45 Gorenjska poročila 1075 23.00 Sosedje 23.30 Reportaža gorenjske televizije 00.00 Program za odrasle (film) 00.20 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. GAJBA 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.37 Oglasi 20.40 Kitajska hrana v vaši kuhinji 20.42 Oglasi 20.45 Hermes 21.30 To še ni vse - Andrej Šifrer 22.45 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Aktualno v občini 19.00 Iz arhiva -26. Čipkarski dan 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Etente florale -ocenjevanje urejenosti Kranjske Gore, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Otroški program 19.00 TV ponudba 20.00 Zgodovina avtomobilizma 20.30 Za sprostitev 22.00 TV ponudba R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 9n 95 MHz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila prijetna glasba, vmes se bomo pozibavali na valovih časa in nadaljevali s pogovorom z dežurnimi na OKC. Ob 12.00 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku, 10 minut kasneje pa medijski duhovni misli. Sledil bo pogovor o aktualni temi z županom Pavlom Ruparjem. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 pa bomo spored nadaljevali z glasbenimi čestitkami. Nato bo na vrsti oddaja založbe Zlati zvoki. Spored bomo končali s Kolovratom domačih, ki se prične ob 14.30. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.50 Makler Bled 10.00 Glasovanje - Naj tonski tehnik - glasbeni opremljevalec Radia Triglav 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi - po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljska tema 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljske novice 16.40 Oglasi 17.00 Študentska oddaja na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema: 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodno zabavne viže 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 14.00 Nedeljsko popoldne 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Horizont 17.30 Daj dam 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, AMZS 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 7.57 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja za otroke 8.30 RGL nagrajuje 8.55 Dolenjski utrip 10.00 Duhovna misel 10.15 Novice 10.30 Nedeljski gost H-3^ Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega jezik3 13.30 Pasji radio 13.35 Želje, čestitke 15.00 Nedeljsko popoldne 17.00 Slovenske glasbene novosti in uspešnice 18.40 Športne novice 18.50 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 DJ time 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop 5.30 Rumeni radio R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdra^ domovini 6.20 Koledar prireditev 6.3° Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na P0'1 Svetnik dneva 7.30 Vremenska napoved' osmrtnice, obvestila 7.40 Nedeljski oznanila 7.50 Sprehodi po slovenski kuj* turni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Kmetijska oddaja (v sodelovanju s Kmetijsko za* ložbo) 9.00 Prenos maše 10.15 Nasjj nedeljska reportaža 11.00 Poročila It«*9 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje in ponovitev Svetnik dneva 12.15 Ne* deljsko popoldne s čestitkami in pozdravl 15.00 Informativna oddaja 17.00 Poročila 17.15 Glasbena nedelja 18.00 Porod; la 18.15 Slovenci po svetu in domovi"' 19.00 Verska oddaja lokalnih radijsktn postaj 19.35 Otroška pesem tedna i" zgodba za lahko noč 20.15 Radio Vatikan 20.10 Napovednik programa za j^r! 20.35 Sakralna glasba (pripravlja Tadel Sadar) 21.35 Radijski roman 22.00 * 5.00 Nočni glasbeni program Stružnikova 19 4208 ŠENČUR TeL, Fax 064/41 80 80 AVJOAUttM mobite| ; /avtofnSacij; pomik stekel XD0DAIN? centralno zaklepanje OPREA*; Iz središča Slovenije v Vaše srce 89^Radio GEOSS*^ Fax 0611883-740, telefon 061/885-252, GSM 041-682-146^ ŽIROVNICA v. POP TV 20.00 DREDD, akcija Preštevilne naravne nesreče in jedrske vojne uničijo še tako odpo^ planet. Leta 2139 je Zemlja opustošena. Civilizacija je zbrana v treh ve* likanskih mestih; tam živi več kot 200 milijonov ljudi. Zunaj mestnega obzidja domujejo kanibalski norci in pregnanci, v mestih vladajo državljanski vojni podobne razmere. Oblasti si prizadevajo zajeziti kriminal w nasilje. Po ulicah krožijo z najsodobnejšo tehniko opremljeni varuhi kona - to so policisti, sodniki in izvrševalci v eni osebi. Hudodelce •j kraju zločina obsodijo in kaznujejo. Legenda med temi policisti P^oor nosti, tako imenovanimi sodniki, je Dredd, nadčlovek, kloniran izgfj) nekdanjih najboljših sodnikov. Dredd pa ne ve, da ima brata dvojčka-klona Rica, ki je popolni zločinec. Blaznež skupaj s fašistoidnim vrho nim sodnikom Griffinom skuje zaroto proti Dreddu.... CENTER amer. akcij. trii. PAST ob 16.45, 19. in 21.15 uri STORŽIČ Zaprto do _ gusta! ŽELEZAR Zaprto do 11. avgusta! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA U ^ drama BENEŠKA KURTIZANA ob 20.30 uri BLED glasb, drama STUDIO 54 ob ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC ob 18.30 uri, amer. ara MOJA BOŠ ob 20.30 uri DOVJE amer. kom. SESUTI HARRY ob 20. uri ŽIRI Zapn° 15. avgusta! 12. av' PONEDELJEK, 9. AVGUSTA 1999 TVS 1 8-00 Vremenska panorama °-25 Napovedniki 8.30 TV Prodaja »•00 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka ■j«, V te|ovadnici, brazilska nadaljevanka 10.20 National geographic - raziskovalec, amer. dok. serija 1110 Na vrtu, oddaja TV Maribor ]ln Past za turiste' angleška dok. serija ]A05 Slovenski magazin 12.35 Utrip ]2.45 Zrcalo tedna "3.00 Poročila, Vreme, Šport 13-10 Marketing 13.15 Rdečenosi jelen Rudolf, ponovitev arner. risanega filma |4.35 V-emenska panorama 14.50 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Ca- Podistria ]5.20 Polnočni klub ]8.30 Dober dan, Koroška 17 55 Radovedni Taček: Zvok '•20 Super babica, angleška nanizanka, Ponovitev ]£50 Marketing «■00 Obzornik, Vreme, Šport io 1? c,oveško telo, angleška dok. serija '»■00 Žrebanje 3x3, plus 6 'a-15 Risanka 9-30 TV Dnevnik 9-50 Vreme £55 šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nemška "anizanka 21.00 Nesmrtni človek, amer. dok. oddaja 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme 22-30 Šport 2.40 Umori na podeželju: Zapisano v krvi, angleški film •25 Človeško telo, angleška dok. serija, Ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedjo 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 p°Polna tujca, amer. nanizanka 12.25 Simp-ponovi, amer. nanizanka 12.50 Danes ali nikoli več? Veliki pupek, 12.55 Pustolovščina Okavango, francoska dok. serija 13.45 ^arshallov načrt, nemška dok. serija 14.35 koncert skupine Ana Pupedan 15.40 Tv dodaja 16.10 Kinoteka: Devetintrideset ^opnic, angleški film, čb 17.30 Policija na naši strani, ponovitev 18.05 Snežna reka, avstralska nanizanka 19.00, Ljubimkanja in nogomet, angleška nadaljevanka 20.00 Razglednici Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija 20.55 Zravsal sem se z Er-nestom Hemingwayem, amer. film 22.50 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 23.15 wane Rončel izza odra 0.40 Devetintrideset ^Wlic, angleški film, ponovitev KANAL A ^•00 Videostrani 7.30 Zvezdne steze, risan-p.8.00 Mork in Mindv, risanka 8.30 Brady-humoristična nanizanka 9.00 Oče Do-*lln9, humoristična nanizanka 10.00 Kraljice, nadaljevanka 11.00 Misija: Nemogo-akcijska nanizanka 12.00 Dannvjeve I e*de, vedeževanje v živo 13.00 TV proda-r. 13.30 Oprah show, ponovitev 14.30 Drumske zadeve, humoristična nanizanka '5.00 Key West, nadaljevanka 16.00 ^ah Show: Suze Orman 17.00 Kraljica ,rci nadaljevanka 18.00 Korak za korakom, "umoristična nanizanka 18.30 Ne mi težit, "umoristična nanizanka 19.00 Sam svoj mojster, humoristična nanizanka 19.30 Skri-* kamera 20.00 Ob 20. si na Kanalu A pri-^eite življenjske zgodbe: Harlekinovae ro-^nc; Ljubljena Evangeline, film 21.40 Ku-nadaljevanka 22.30 Petek trinajstega, nanizanka 23.30 Misija: Nemogoče, akcij-Ka nanizanka 0.30 Dannyjeve zvezde, ve-^vanje, ponovitev 1.30 Video i Video strani *OP TV ■30 Super pop, ponovitev 8.30 Kuhajmo sj^Paj, ponovitev 9.00 TOP SHOP, televizij- *a Prodaja 9.30 Ljubezenske vezi, mehiška l^aljevanka 10.20 Preciosa, ponovitev metek naaa|ievanke 11.15 Moč ljubezni, meni nadaljevanka 12.15 Prva izdaja, amer. "ovit, anka 13.05 Brez zapor z Jonasom, po-;ev sezone 14.00 Top Shop, televizijska podaja 14.30 Obala Malibuja, ameriška na-J^nka 15.30 Stefanie: Angel v belem, IrJ?Jška nanizanka 16.30 Ljubezenske vezi, hifk ka nadaljevanka 17.20 Preciosa, me-hiiL nac|aljevanka 18.15 Moč ljubezni, mere* nadaljevanka 19.15 24 UR 19.55 v»V . KDO DOBI? 20.00 Columbo: Umor nosflibu-u' ameriški film 21.30 Popolna var-cg'' ameriška nanizanka 22.30 Gola resni-' humoristična nanizanka 23.00 V imenu g^ce, amer. nanizanka 0.00 M.A.S.H., "eriška nanizanka 0.30 Glavni na vasi, Vi"er- nanizankal.OO 24 UR, ponovitev 1.45 postrani gajba Nn5 24 UR' Ponovitev 9.45 BORZNI MO-j '0R 15.00 ŽIVA - magazin 16.00 Dinasti-s pby, amer. nadaljevanka 17.00 Družina 17 ameriška humoristična nanizanka 18 n Punce s P°mola' ameriška nanizanka 19 n -Na nebu' avstralska nanizanka am ■■ZlVA * novice 19.15 Severna obzorja, an5'ška nanizanka 20.00 Drži se, Kolumb, M^ski. film 22.00 ŽIVA - magazin 23.00 j^orška policija, ameriška nanizanka Meje venetnega amer nanizanka HTV 1 iut TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Dobro Jr° Hrvaška 10.30 Poročila 10.40 Kralje-iav° divjine 11.05 Candy, Candy, risana seri-l n.30 Mladostniške izpovedi, francosko-Hr7llska nanizanka 12.00 Dnevnik 12.20 ^aska spominska knjiga 12.35 Obala narinega zahoda 13.20 Prevare, mehiška ^Qai|evanka 14.10 Poročila 14.15 Molitev SahLSnico 14.40 Svetovni muzeji 14.50 Ri-Ka 15.15 Opera box 15.45 Risanka 16.00 Risanka 16.15 Arabela, češka nadaljevanka 16.45 Skrivnostni ulomek, ponovitev 17.10 Poročila 17.25 Bramvvell, angleška nadaljevanka 18.15 Pustolovščina na Hrvaškem, ponovitev potopisne serije 18.50 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Glembajevi, nadaljevanka 21.40 Korenine 22.15 Opazovalnica 22.40 Filmska noč z Blakom Edvvardsom: Zajtrk pri Tiffany-ju, amer. drama 0.30 Poročila HTV 2 15.00 TV koledar 15.10 Poročila za gluhe in naglušne 15.15 Dunaj, mesto mojih sanj, avstrijska melodrama 16.55 Obzorja divjine, dokumenarna serija 17.30 Škotski dvorci, angleška dok. serija 18.05 Hugo 18.35 Prijatelji, ponovitev 19.00 Hrvaška danes 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Misija: Zvezde, amer. nanizanka 21.15 Murphy Brown, humoristična nanizanka 21.45 Ne-wyorška policija, amer. nanizanka 22.30 Vi-dikon AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.40 Nora hiša, ponovitev 9.00 Sam svoj mojster, ponovitev 9.25 Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 10.10 Knight Rider, amer. akcijska serija 11.45 Otroški program 14.50 McGy-ver 15.30 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.20 Nove Supermanove dogodivščine 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Večno srečna 18.30 Zlata dekleta 19.00 Ellen 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vikend pri Berniju 2, amer. komedija 21.40 Nostrada-mus, film 23.40 Nevidni tretji, amer. srhljiv-ka 1.50 Vikend pri Berniju 2, amer. komedija, ponovitev 3.10 Z jekleno pestjo, ponovitev amer. filma 4.35 Gospod Moto in flota, amer. kriminalka AVSTRIJA 2 6.20 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.10 Policijska inšpekcija 1, ponovitev 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.15 Uglajen par, ponovitev italijanske komedije 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Policijska inšpekcija 1 13.40 Dvoboj v troje 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 Naš učitelj, dr. Sprecht, nemška nanizanka 21.05 Tema, tedenski magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje: Kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Roaenkranz in Guildenstern sta mrtva, angleška komedija 2.25 Pogledi od strani 2.30 Posvojena sreča, ponovitev amer. glasbenega filma 3.55 Pastirska pesem iz cesarjeve doline, ponovitev drame 5.30 Zlata dekleta, ponovitev TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELE-TEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok -1 19.00 Poročila Gorenjske 1076 1 9.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Na tapeti: Nasveti za pasje dni 19.30 Sosedje, 131. del nanizanke 20.00 Adrenalin za vsak dan 20.30 Priporočamo: EPP blok - 2 20.35 Resnice o vinu, 2. del 21.00 Resnice o vinu, 3. del 21.30 Na tapeti: Nasveti za pasje dni 21.45 Poročila Gorenjske 1076 22.00 Modelarski miting - reportaža 22.15 Priporočamo: EPP blok 22.20 Brdo. Naš lepi sosed... 22.45 Videoboom 40 (slovenska videole-stvica zabavne glasbe) 23.20 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.25 Naj video spot tedna 23.30 Poročila Gorenjske 1076 23.45 Sosedje, 131. del nanizanke, ponovitev 0.10 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 8.01 Naj spot, glasbena oddaja 9.45 Hermes, ponovitev 10.30 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku ZVEČER 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Video top 20.50 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.15 Glasbena Loka 1999 22.01 Predavanje o sončnem mrku 22.30 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 "BUM"-glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ...Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.18 Otvoritev razstave 19.47 Risanka 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.22 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Športne novice 20.15 VB - 40 21.00 Izmenjava programa 22.00 Športne novice R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. Ponedeljkovo dopoldne bomo izkoristili za zanimive in uporabne informacije. Ob 11:20 bomo brskali po knjižnih novostih, ob 11:50 pa po podatkih OKC. Prenosu poročil ob 13. uri bodo ob 13:40 sledile zanimivosti iz fonoteke. 14:40 je čas, ko načenjamo popoldansko temo. Nadaljujemo z lokalnimi informacijami ob 15:30 in obvestili ob 16:10. Pol petih popoldne lahko prisluhnete prenosu poročil radia Deutsche wel-le, nato pa še tedenski črni kroniki. Ob 17:30 se bo pričela oddaja Tržiški hit, tudi tokrat polna dobre glasbe in z nagradnimi vprašanji. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.40 Oglasi 7.50 Minute za varčevanje z energijo 8.00 Kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila in dobre želje 9.40 Oglasi 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Made in ltaly 11.40 Oglasi 11.45 Tedenska gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.10 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Ponedeljkov športni pregled 13.30 Pregled dogajanja na gorenjskih cestah v preteklem tednu 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.50 Makler Bled 15.00 Merkurjeva športna stavnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Dober dan poletje 17.00 Zimzelene melodije in Drago Ariani 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Glasba po vaših željah 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.10 Vaš komentar, prosim 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 10.15 Spoznajmo drugačnost 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes-jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS. vreme, nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.05 Glasbena želja za otroke 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.20 Avtomobilizem 12.30 Športna ozadja 12.50 Odgovri poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, ted. zunanjepol. pregled 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Gospodarske novice 17.30 Gospodarske novice 18.00 Živalski program 18.30 Športni program 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.30 Glasbena starinarnica 20.00 Med rjuhami 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Veseli ponedeljek (Jure Sesek) 10.00 poročila 10.30 Svet vonja in okusa 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 14.00 Poročila 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hud-nik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program Itadio Tficjiov 96 GOREMIKA 89.8 Je/cnioc. i 01.S Bohinj 101.1 Kranjska Goro KINO CENTER amer. akcij. trii. PAST ob 17.30, 19.45 in 22. uri STORŽIČ Zaprto do 12. avgusta! ŽELEZAR Zaprto do 11. avgusta! ŽIRI Zaprto do 15. avgusta! TOREK, 10. AVGUSTA 1999 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.25 Napovedniki 8.30 TV Prodaja 9.00 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 9.25 Radovedni Taček: Zvok, ponovitev 9.45 Waynove dogodiščine, avstralska nanizanka 10.10 Risanka 10.20 Človeško telo, angleška dok. oddaja 11.10 Glasbeni utrinki: Musical 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 13.55 Nesmrtni človek, amer. dok. oddaja 14.45 Umori na podeželju: Zapisano v krvi, angleški film 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nanizanka 17.20 Azil, norveška nadaljevanka 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Frostovo stoletje, ameriška dokumentarna serija 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Straussovi, amer. nadaljevanka 21.00 TV Konferenca 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme 22.30 Šport 22.40 Gugalnica, škotska drama 23.30 Palete: Claude Gellee-le Lorrain, francoska nanizanka 0.00 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Sregejo 10.30 Snežna reka, avstralska nanizanka 11.20 Razglednici Clivea Jamesa, angleška dok. serija 12.10 Zravsal sem se z Ernestom Hemingwa-yem, amer. film 14.05 Ljubimkanja in nogomet, angleška nadaljevanka 15.00 Euronews 15.55 TV podaja 16.25 McLeodovi hčerki, amer. film, ponovitev 18.00 Marketing 18.05 SaintTropez, francoska nadaljevanka 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videoring - ol-dies 20.00 Lent' 99: Ovsterband, oddaja TV Maribor 21.00 Koma, amer. dok. oddaja 22.00 Crumb, amer. film 0.00 Svet proča 0.30 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka KANAL A 7.00 Video strani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Mork in Mindy, risanka 8.30 Brady-jevi, humoristična nanizanka 9.00 Oče Do-wling, humoristična nanizanka 10.00 Kraljica src, nadaljevanka 11.00 Misija: Nemogoče, akcijska nanizanka 12.00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Oprah show, ponovitev 14.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 15.00 Key VVest, nadaljevanka 16.00 Oprah Show: Suze Orman 2 17.00 Kraljica src, mehiška nadaljevanka 18.00 Korak za korakom, humoristična nanizanka 18.30 Ne mi težit, humoristična nanizanka 19.00 Sam svoj mojster, humoristična nanizanka 19.30 Zmenkarije 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Odklop : Potapljač, dokumentarno igrana oddaja 21.00 Brez opozorila, film 22.40 Petek trinajstega, nanizanka 23.40 Misija: Nemogoče, nanizanka 0.30 Video strani POP TV 6.30 Super pop, ponovitev 8.30 Imamo jih radi, ponovitev 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Ljubezenske vezi, mehiška nadaljevanka 10.20 Preciosa, mehiška nadaljevanka 11.15 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 12.15 Prva izdaja, amer. nanizanka 13.05 V imenu pravice, amer. nanizanka 14.00 TOP shop, televizijska prodaja 14.30 Popolna varnost, ameriška nanizanka 15.30 Stefanie; Angel v belem, nemška nanizanka 16.30 Ljubezenske vezi, mehiška nadaljevanka 17.20 Preciosa, mehiška nadaljevanka 18.20 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Bila je mladoletna, ameriški film 21.40 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Gola resnica, humoristična nanizanka 23.00 Južni Brooklyn, ameriška nanizanka 0.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.30 Glavni na vasi, amer. nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.45 Videostrani GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ZlVA - magazin 16.00 Dinastija Colby, amer. nadaljevanka 17.00 Družina s trga, humoristična nanizanka 17.30 Punce s pomola, ameriška nanizanka 18.00 Na nebu, avstralska nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 20.00 Supennan 2, ameriški film 22.30 ŽIVA - magazin 23.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 0.30 Meje verjetnega, amer. nanizanka HTV 1 8.15TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Poročila 10.40 Kraljestvo divjine 11.05 Candy, Candy, risana serija 11.30 Mladostniške izpovedi, francosko-brazilska nanizanka 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Obala sončnega zahoda 13.25 Prevare, mehiška nadaljevanka 1410 Poročila 14.15 Veliki skladatelji 15.15 Korenine, ponovitev 15.45 Risanka 16.00 Risanka 16.15 Življenje na kolesu, mladinska nanizanka 16.40 Športnica, ponovitev 17.10 Poročila 17.25 Bramvvell, nadaljevanka 18.15 Pazti steklo! 18.50 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Kovači lažnega denarja, dok. oddaja 20.40 V velikem planu 21.55 Globine, dok. serija 22.30 Opazovalnica 22.55 Črno sonce 23.15 Filmska noč z Blakom Ed-vvardom; Draga Lili, amer. komedija 1.05 Poročila HTV 2 14.55 TV koledar 15.05 Poročila za gluhe in naglušne 15.10 Zajtrk pri Tiffanyju, ponovitev amer. filma 17.00 Čudesa, ki jih je ustvaril človek dokumentarna film 17.25 Kriglbo-ys, posnetek koncerta 18.05 Hugo 18.35 Prijatelji, ponovitev 19.00 Hrvaška danes 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Misija: Zvezde, amer. miniserija 21.15 Veronikine skušnjave, ameriška nanizanka 21.45 Urgen-ca, amer. nanizanka 22.30 Bajeslovna bogastva, dok. serija AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 8.40 Nora hiša 9.00 Sam svoj mojster 9.30 Nove Supermanove dogodivščine 10.10 Knight Rider 11.45 Otroški program 14.50 MacGyver 15.40 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.20 Nove Supermanove dogodivščine 17.05 Nora hiša 17.30 Sam svoj mojster 18.05 Večno nesrečna 18.30 Zlata dekleta 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Smrtonosen sum - moj oče je nedolžen!, amer. kriminalka 21.45 Poison lvy 2 - mlada in seksi, amer. erotična srhljrvka 23.30 Bojim se tvojega občudovanja, amer. drama 0.55 David Duchovny predstavlja: Erotični dnevnik 1.20 Smrtonosen sum, ponovitev amer. kriminalke 2.50 Sovraštvo je slepo, amer. kriminalka 4.35 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija, ponovitev 5.20 Ellen, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Cas v sliki 9.05 Policijska inšpekcija 1, ponovitev 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Heintje -Srce gre na pot, ponovitev nemške glasbene komedije 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Policijska inšpekcija 1 13.40 Schwarzwaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala, amer. nanizanka 15.15 Drzni in lepi 16.00 Derrick J^7.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Sončni mrk, dok. film 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Nightvvatch: Mama Daktari, dok. portret 0.00 Čas v sliki 0.30 Zlata dekleta, ponovitev 0.55 Clavtonovi 1.20 Umor, je napisala, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Rosenkranz in Guildenstern, ponovitev angleške komedije 4.05 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok 11 19.00 Poročila Gorenjske 1077 19.15 Video spot tedna (Elio Pisak) 19.20 Aktualno: Za pasje dni 19.30 Sosedje, 132. del nanizanke 19.50 TV prodaja 20.00 Utrip Kranja (Rafkov objektiv) 20.15 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 20.40 EPP blok II 20.45 Znani neznani obrazi, Berta Golob, vodi Matevž Kleč 21.15 Potujte z nami, 9. del potopisne oddaje 21.45 Poročila Gorenjske 1077 22.00 Priporočamo - EPP blok 3 22.05 Zgodovina avtomobilizma 22.30 Kako postati podjetnik, pon. 7. oddaje 23.00 Aktualno, Nasveti za pasje dni 23.15 Poročila Gorenjske 1077 23.30 Sosedje, nanizanka 23.55 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Glasbena loka 1999 9.35 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 9.50 Kitajska hrana v vaši kuhinji 10.13 Predavanje o sončnem mrku 9.55 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku ZVEČER 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Iz produkcije ZLTV - TV center Trbovlje 20.37 Oglasi 20.40 Videoboom 40 21.35 Harmonija umetnosti - Jerica Jerala 22.05 Društvo Heraldika Slove-nika 22.30 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 20.00 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave, ponovitev 20.28 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Video top 20.00 TVL - kontaknta oddaja 21.20 TV ponudba 21.30 Sosedi - nadaljevanka R TRZIC Oddajamo od 10.00 do 19:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. Dopoldne objavljamo obilico zanimivih in uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki Vi sprašujete, Radio Tržič išče odgovore. Ob 12.30 bomo skušali posredovati nekatere odgovore. Ob 13.00 bomo prenašali oddajo Danes do 13-ih. Ob 13.40 bomo nadaljevali s serijo oddaj, ki govorijo o najpogostejših vprašanjih približevanja Slovenije Evropski uniji. Ob 14.40 pride na vrsto torkova popoldanska tema. Sledijo lokalne novice ob 15.30. Ob 16.30 bo prenos oddaje radia Deutsche VVelle. Sledi oddaja Dober dan, sosed, ob 18.05 pa je čas za oddajo Športni obzornik. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo. porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Radijski pepelnik 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Sejem učbenikov 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Lestvica izpod Triglava 22.00 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja za otroke 8.30 Jutro ie lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o... 9.45 RGL nagrajuje 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema. gost 12.00 BBC novice 12.20 Avtomobilizem 12.50 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Kamniške novice 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Na sceni 16.55 Gospodarske novice 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 19.30 Glasbena starinarnica 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Torkovo dopoldne 10.00 Poročila 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 11.15 Glasbeni urednik vam predstavlja 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 O zdravju (pripravlja Erna Urbane) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Šport na radiu Ognjišče (pripravljata Slavko Obrč in Dragan Egelič) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za juti i 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja za študente 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, trill. PAST ob 17.30,19.45 in 22. uri STORŽIČ Zaprto do 12. avgusta! ŽELEZAR Zaprto do 11. avgusta! ŽIRI Zaprto do 15. avgusta! SREDA, 11. AVGUSTA 1999 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.25 Napovedniki 8.30 TV Prodaja 9.00 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 9.25 Risanka 9.30E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nanizanka 9.45 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Frostovo stoletje, amer. dok. serija 11.10 TV Konferenca 12.05 Straussovi, amer. film 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 14.10 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena oddaja 14.40 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 15.30 Palete: Claude Gellee-le Lorrain, francoska nanizanka 16.00 Pomp 17.00 Pod klobukom 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Privlačnost živali, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedmi pečat; Kres ničevosti, amer. film 22.05 Marketing 22.15 Odmevi 22.35 Kultura 22.40 Vreme 22.45 Šport 23.00 Oratorij 0.30 Privlačnost živali, ameriška poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring - oldies 10.30 Saint Trapez, franoska nadaljevanka 11.20 Koma, amer. dok. oddaja 12.15 Na Jupitru, ameriška dok. oddaja 13.10 Euronevvs 13.40 Vesoljski popotniki: Kometi in asteroidi, ameriška dok. oddaja 14.30 TV Prodaja 15.00 Lent' 99: Oysterband, oddaja T V maribor, ponovitev 15.55 Kasandrin most, film, ponovitev 18.00 Marketing 18.05 VVildbach, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring s Tino 19.55 Zurich: Atletika Zlata liga, prenos 22.30 Kissinger in Nixon, amer. film KANALA 7.00 Video strani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Mork in Mindy 8.30 Bradyjevi, humoristična nanizanka 9.00 Oče Dovvling, humoristična nanizanka 10.00 Kraljica src, nadaljevanka 11.00 Misija: Nemogoče, akcijska nanizanka 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV prodaja 13.30 Oprah show, ponovitev 14.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 15.00 Življenje v mestu, nadaljevanka 16.00 Oprah Show: Suze Orman, 3 17.00 Kraljica src, nadaljevanka 18.00 Korak za korakom, humoristična nhanizanka 18.30 Ne mi težit, humoristična nanizanka 19.00 Sam svoj mojster, humoristična nanizanka 19.30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Filmske uspešnice: Kdo mi ubije ženo, film 21.45 Sever in jug, nadaljevanka 22.40 Petek trinajstega, nanizanka 23.40 Misija: Nemogoče, nanizanka 0.40 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.40 Video strani POPTV 6.30 Super pop, ponovitev 8.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Ljubezenske vezi, mehiška nadaljevanka 10.20 Preciosa, mehiška nadaljevanka 11.15 Moč ljubezni, nanizanka 12.15 Prva izdaja, amer. nanizanka 13.05 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 14.00 TOP shop, televizijska prodaja 14.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 15.30 Stefanie: Angel v belem, nemška nanizanka 16.30 Ljubezenske vezi, mehiška nadaljevanka 17.20 Preciosa, mehiška nadaljevanka 18.15 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Nejasni posnetki, amer. film 21.40 Hulkove avanture, ameriška nanizanka 22.30 Gola lesnica, humoristična nanizanka 23.00 Južni Brooklyn, ameriška nanizanka 0.00 M A.S.H., ameriška nanizanka 0.30 Glavni na vasi, amer. nanizanka 1.00 24 UR, ponovitev 1.45 Videostrani GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ZlVA - magazin 16.00 Dinastija Colby, amer. nadaljevanka 17.00 Družina s trga, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Punce s pomola, amer. nanizanka 18.00 Na nebu, avstralska nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 20.00 Polnočna akcija 2, ameriški film 22.00 ŽIVA - magazin 23.00 Newyorška policija, amer. nanizanka 23.50 Meje verjetnega, amer. nanizanka HTV 1 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Poročila 10.40 Kraljestvo divjine 11.05 Candy Candy, risana serija 11.30 Mladostniške izpovedi, francosko-brazilska nanizanka 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Obala sončnega zahoda, nadaljevanka 13.25 Prevare, mehiška nadaljevanka 14.10 Poročila 14.15 Veliki skladatelji, dok. serija 15.10 Dnevnik NLP, dok. serija 15.35 Risanka 15.55 Štrije bremenski godci 16.20 Govorniški oder, ponovitev 17.10 Poročila 17.20 Bramvvell, nadaljevanka 18.10 Azijska vprašanja, dokumentarna serija 18.45 Kolo sreče 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Turistični magazin 21.00 Sončni mrk, reportaža 21.25 Mi, porota, amer. sodna drama 22.40 Opazovalnica 23.00 Filmska noč z Blakom Edvvardsom: Vrnitev rožnega panterja, amer. komedija 1.15 Poročila HTV 2 15.05 TV koledar 15.15 Poročila za gluhe in gluhoneme 15.20 Draga Lili, ponovitev amer. drame 17.10 Čudne ameriške pokrajine, dokumentarna serija 18.05 Hugo 18.30 Prijatelji 19.00 Hrvaška danes 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.25 Misija: Zvezde, amer. mi-niserija 21.15 Veliki narodi, angleška dokumentarna serija 22.10 Črno-belo v barvah AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 9.00 Sam svoj mojster 9.30 Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 10.10 Knight Rider 11.45 Otroški program 14.50 MacGyvew 15.40 Zvezdne steze; Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.25 Nove Supermanove dogodivščine 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Večno nesrečna 18.30 Zlata dekleta 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Šport: Nogomet - Liga Prvakov, prenos povratnega srečanja 3. kroga kvalifikacij 22.50 Veliki pobeg, amer. vojni film 1.35 Poison lvy 2 - Mlada in seksi, ponovitev amer. filma 3.15 Pustolovci z Zelene reke - Krvavi smaragdi, francoski film 4.55 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Drzni in lepi, ponovitev 9.50 Co-lumbo: Vrabec v roki, ponovitev amer. kriminalke 11.20 Dogodek stoletja - Sončni mrk v živo 13.00 Čas v sliki 13.15 Policijska inšpekcija 1 13.40 Schwarzwaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nanizanka 21.05 Gorski zdravnik, nanizanka 22.00 Čas v sliki 22.30 Mednarodno poročilo 23.15 Vrelišče 0.00 Čas v sliki 0.30 Zlata dekleta, ponovitev 0.55 Vsi ljubijo Ravmonda, nanizanka 1.20 Umor, je napisala, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Vrelišče, ponovitev 3.00 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev 4.35 Velika parada smeha, amer. komedija TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1078 19.15 Aktualno, na tapeti 19.30 Sosedje, 133. del nanizanke 19.50 TV prodaja 20.00 Video Millenium, razvedrilna oddaja 20.30 Župan z vami - v živo na tel. 064/33-11-56 21.15 Priporočamo: EPP blok 21.20 Alpe Adria mix - poje Elio Pisak 21.45 Poročila Gorenjske 1078 22.00 Glasba iz domače skrinje (Fran-čič) 22.45 Iz domačega arhiva Gorenjske televizije 23.15 Poročila Gorenjske 1073 23.30 Sosedje, nanizanka 23.55 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE -TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Harmonija umetnosti - Knjiga, ponovitev 9.35 Športni klub v praktičnem streljanju 10.00 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Mladi glasbeniki 20.00 Spomini na usnjarska leta - "Polonovcov Franci" ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Vioina Festival 1999 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.38 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - Verjemite ali ne... sli Ulj RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kam Ajdovščina KINO kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Lokalne novice 20.30 812-100 - kontaknta oddaja 21.40 TV ponudba 22.00 Lokalne novice R TRZIC Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC, ob 13.00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13.40 popoldansko temo. Nadaljujemo z Glasbeno sceno, informacijami o dogajanju na festivalu. Ob 15:30 bodo na vrsti lokalne informacije v oddaji Tržič danes. Čas ob 16:10 je namenjen obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle.Sledi redna sredina oddaja Filmske in video novosti. Za zaključek sporeda bomo pogledali še v Glasbeno ropotarnico. R TRIGLAV 00. 00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.05 A.I.D.S. 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Oglasi 19.15 VoščilaM9.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.20 RGLovo zelo 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva, gost 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.20 Avtomobilizem 12.50 Odgovori poslušalcev 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Štajerski mozaik 13.50 Štajerske novice 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.25 Gospodarske novice 15.45 Črna kronika 16.00 Politika, to sem jaz 16.40 Gospodarski pregled 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Film 20.00 Vedeževanje 21.00 ZVPL 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9,00 Sredino dopoldne 10.00 Poročila 10.05 Napovednik nove Družine 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Zdravniški nasvet 11.35 O vrtu in vrtni kulturi 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 Zlati zvoki (glasbena lestvica) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 1 7.15 Sredin pogovor o., (aktualni komentarji) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. sreda v mesecu Luč v temi (oddaja za slepe) 2. sreda: Dodajati življenje dnevom (Ho-spic) 3. sreda: Vstani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda: Kviz 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij. trii. PAST ob 17.30, 19.45 in 22. uri STORŽIČ Zaprto do 12. avgusta! ŽELEZAR Zaprto do 11. avgusta! ŠKOFJA LOKA amer. drama PRAVDA ZA VSAKO CENO ob 20.30 uri ŽIRI Zaprto do 15. avgusta! ČETRTEK, 12. AVGUSTA 1999 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.25 Napovedniki 8.30 TV Prodaja 9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka nanizanka 9.25 Zgodbe iz školjke 9.50 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 10.40 Risanka 11.05 Privlačnost živali, ameriška poljudnoznanstvena serija 12.00 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 12.25 Po sledeh ritma - Bejrut, angleška glasbena oddaja 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 14.10 Intervju 15.00 Delo na črno z žurnalistko Vesno 16.00 Nenadoma Susan, amer. nanizanka 16.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.35 Ročne ustvarjalnosti: Izdelki iz usnjarskih ostankov 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Spoznavajmo ..." ameriška dokumentarna serija 19.05 Risanka 19.15 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Tednik 21.00 Leteči cirkus Montyja Mythona, angleška humoristična serija 21.30 Homo turisticus 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme 22.30 Šport 22.40 Pisave 23.10 Brane Rončel izza odra 0.20 Spoznavajmo..., ameriška dokumentarna serija, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Tino 10.30 VVildbach, nemška nanizanka 11.20 Na robu, kanadska športna serija 11.45 Filmski triki: Preoblikova-lec 12.10 Moli Franders, angleška nadaljevanka 13.00 Svet poroča 13.30 Atletika Zlata liga, prenos iz Zuricha 15.30 TV Prodaja 16.00 Tabaluga, risana nanizanka 16.25 Obljuba, amer. film, ponovitev 18.00 Marketing 18.05 Dr. Ouinnova, amer. nanizanka 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring s Tanjo 19.55 Marketing 20.00 Na robu, kanadska športna serija 20.25 Filmski triki: Ne glejte navzdol 20.55 Marketing 21.00 Poklon Elvisu Preslevu 21.40 Kdo je na vrsti, amer. humoristična serija 22.00 Poseben pogled: Rom-pompom, italijanski film 23.30 Črni sneg, nizozemska nadaljevanka 0.20 Nogomet: Pred-krog pokala UEFA; SCT Olimpija - Kareda, posnetek 0.50 Nogomet: Predkrog pokala UEFA; HIT Gorica - Inter, posnetek KANALA 7.00 Video strani 7.30 Fonzijeva klapa, risanka 8.00 Mork in Mindy, nanizanka 8.30 Bra-dvjevi, humoristična nanizanka 9.00 Oče Do-vvling, nanizanka 10.00 Kraljica src, nadaljevanka 11.00 Misija: Nemogoče, akcijska nanizanka 12.00 Odklop, ponovitev 13.00TV prodaja 13.30 Oprah show, ponovitev 14.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 15.00 Življenje v mestu, nadaljevanka 16.00 Oprah Show: Suze Orman, 4 17.00 Kraljica src, nadaljevanka 18.00 Korak za korakom, humoristična nanizanka 18.30 Ne mi težit, hjumori-stična nanizanka 19.00 Sam svoj mojster, humoristična nanizanka 19.30 Zmenkarije 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Moj film z osvežujočo nagrado, film po izboru gledalcev: Bopha, film (Tel.: 09-09-161), Betsy-jina poroka, film (09-09-162), Zaveza časti, film (09- 09-163) 22.15 Pariš trout, film 0.00 Petek, trinajstega, nanizanka 1.00 Misija: Nemogoče, akcijska nanizanka 1.50 Video strani POP TV 6.00 Super pop, ponovitev 8.30 Imamo jih radi, ponovitev 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Ljubezenske vezi, ponovitev 10.20 Preciosa, mehiška nadaljevanka 11.15 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 12.15 Prva izdaja, amer. nanizanka 13.05 Ograje našega mesta, amer. nanizanka 14.00 TOP shop, televizijska prodaja 14.30 Hulkove avanture, amer. nanizanka 15.30 Stefanie: Angel v belem, nemška nanizanka 16.30 Ljubezenske vezi, mehiška nadaljevanka 17.20 Preciosa, mehiška nadaljevanka 18.15 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? 20.00 Četrtkovi spektakli: Nič ni večno, amer. miniserija 23.15 Južni Broo-klvn, amer. nanizanka 0.00 M.A.S.H. amer. nanizanka 0.30 Glavni na vasi, amer. seri-jal.OO 24 UR, ponovitev 1.45 Videostrani GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA - magazin 16.00 Dinastija Colby, amer. nadaljevanka 17.00 Družina s trga, humoristična nanizanka 17.30 Punce s pomola, ameriška nanizanka 18.00 Na nebu, avstralska nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 20.00 Fantovsko sovraštvo, amer. film 22.00 ŽIVA -magazin 23.00 Newyorška policija, amer. nanizanka 23.50 Meje verjetnega, amer. nanizanka HTV 1 8.15 TV koledar8.25 Poročila 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Poročila 10.40 Kraljestvo divjine 11.05 Candy Candy, risana serija 11.30 Mladostniške izpovedi, francosko- brazilska nanizanka 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Obala sončnega zahoda, nadaljevanka 13.20 Prevare, mehiška nadaljevanka 14.05 Poročila 14.15 Veliki skladatelji, dok. oddaja 15.15 Risanka 15.25 Turistični magazin 16.15 Prof. Poopsnagle, nanizanka 16.45 Mali veliki svet, ponovitev 17.10 Poročila 17.25 Bramvvell, nadaljevanka 18.15 Aldomaš za drive, dokumentarna oddaja 18.50 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.10 Dokumentarni film 21.00 Hrvaški filmski festival, prenos otvoritve 21.15 Kronika festivala hrvaškega filma v Pulju, 1. del 21.35 Kako se je začela vojna na mojem otoku, hrvaška komedija 23.20 Opazovalnica 23.45 Barok, španska glasbena drama 1.35 Poročila HTV 2 15.10 Koledar 15.20 Poročila za gluhe in gluhoneme 15.25 Vrnitev rožnatega panterja, ponovitev filma 17.15 Čudežne ameriške pokrajine, dokumentarna serija 18.05 Hugo, igrica 18.30 Prijatelji, nanizanka 19.00 Hrvaška danes 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Misija: Zvezde, amer. nanizanka 21.15 Popolna tujca, humoristična nanizanka 21.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 23.15 Splitski festival, posnetek 1. večera AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 8.45 Nora hiša, ponovitev 9.00 Sam svoj mojster 9.30 Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 10.10 Knight Rider 11.45 Otroški program 14.50 MacGv-ver 15.35 Zvezdne steze - vesoljska ladja Enterprise: Nova generacija16.20 Nove Supermanove dogodivščine 17.05 Nora hiša 17.30 Sam svoj mojster 18.05 Večno nesrečna 18.30 Zlata dekleta 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Kaisermuhlen Blues 21.10 Bitje srca, zabavna oddaja 22.05 Kottan poizveduje 23.05 Dosjeji X, amer. nanizanka 23.50 Umetnine 2.05 Šport: Matchball - tenis 2.20 Bojim se tvojega občudovanja, ponovitev filma 3.45 Pustolovci z Zelene reke - Včerajšnje sence, francoski pustolovski film 5.20 Vsi ljubijo ravmonda, ponovitev AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Cas v sliki 9.05 Policijska inšpekcija 1, ponovitev 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Diamanti kralja Salomona, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Alpe- Donava^Jadran 13.00 Čas v sliki 13.15 Polijska inšpekcija 1 13.40 Schwarzwaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala 15.15 Bogati in lepi 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kaisermuhlen Blues, dokumentarni film 21.05 Belo - modre zgodbe 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen, ponovitev 0.55 Vsi ljubijo Ravmonda, ponovitev 1.20 Umor, je napisala, ponovitev 2.10 Boj velikanov, ponovitev angleškega filma 4.00 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Živalski raj, ponovitev TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1079 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Romana Krajnčan na Kranjskem žuru 19.30 Sosedje, 134. del nanizanke 19.50 TV prodaja 20.00 Resnice o vinu, 4. del 20.30 EPP, blok II 20.35 Kako biti zdrav in zmagovati 21.00 To so naši, kronika kranjskega lajnarja Rastka Tepine 21.20 Priporočamo - EPP blok 3 21.25 Marija Ahačič -Polak poje slovenske pesmi 21.45 Poročila Gorenjske 1079 22.00 Zvezdni okruški, v živo z astrologinjo Rožo Kačič, tel. (064) 33-11-56 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas - jutri 23.05 Poročila Gorenjske 1079 22.30 Sosedje, 134. del 23.45 To so naši, razvedrilna oddaja z Rastkom Tepinom 23.50 TV prodaja 0.00 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Videoboom 40, glasbena oddaja 10.00 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku ZVEČER * 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Zgodovina avtomobilizma 20.27 Iz produkcije ZLTV Slovenije - Loka TV 21.00 Hermes, oddaja o mejnih vedah 21.45 Les lahko tudi poje 21.54 Republiški pokal v praktičnem streljanju 22.11 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 19.30 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Videoboom 40 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Violina festival 1999 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved spore* ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Izmenjava 20.0« TVL 21.15 Sosedi - nadaljevanka 21.45 TV ponudba 21.50 Kako ostati zdrav in zmagova- ti R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Prvi del programa, do 11.30 namenjeno up°-rabnim informacijam in zanimivostim. Sledilo bo nekaj pogovorov z zanimivimi sogovorniki. Med tem ob 11:50 lahko prisluhnete rubriki Halo OKC, ob 13:00 pa osrednjim poročilom. Ob 14.30 bomo nadaljevali z Izletniškim kažipotom, nato pa z lokalno informativno oddajo ob 15:30, z obvestili oD 16:10, poročila radia Deutsche welle pa jj* do na sporedu ob 16.30. Ob 16.50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17.30 pa le čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasl 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga JU; tranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja in prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 P ke 17.00 Poročila 17.15 Maestral (kont. oa" ja Studio KP) 18.00 Poročila 18.15 Pred.s'r ljamo glasbene goste 19.00 Radio Glas A rike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedria pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik P -grama za jutri 20.15 Radio Vatikan 20-* ( Mohorjeve skrinje 21.15 Oddaja o klas glasbi 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 no glasbeni program NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • teUOA I /741 632 • fax:061/741 •I * KINO ŠKOFJA LOKA amer. kom. GENIJ ob 20.30 uri ŽIRI Zaprto do 15. avgusta! VIČ KOT ČASOPIS 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Jutri se dobimo ob jezeru v Zbiljah Zbiljska noč z ognjemetom in srečelovom cistični delavci v Zbitfah za jutri zvečer, 7. avgusta, pripravljajo poznano tradicionalno Zbiljsko noč z velikim ognjemetom in srečelovom. Veselo bo z Avia bandom, Bistro Dotik ob jezeru pa bo vsakemu stotemu pivcu podaril pivo. ^bilje, 6. avgusta - Ja, prav ste prebrali. V Bistroju Dotik ob ^biljskem jezeru boste jutri zvečer z malo sreče in veliko žeje "a Zbiljski noči dobili brezplačno pivo. Sicer pa je Zbiljska J10*, ki je vsako leto v začetku avgusta, pripravijo pa jo ob jezeru delavci Turističnega društva Zbilje, precej poznana in Priljubljena prireditev. Njena značilnost bosta tudi letos velik °grtjemet in srečelov. Vsak 100. na Zbiljski noči v Bistroju Dotik dobi pivo zastonj. Gospodar v čolnarni Uroš Košir in član Turističnega društva Marjan Rezel sta poveda-la< da' se bo letošnja Zbiljska "oč začela ob 20. uri. Takrat bo za razpoloženje nastopil Avia Band, poskrbljeno bo, da ne bo nihče žejen ali lačen in da bo veselo. Seveda prireditelji tudi letos napovedujejo velik srečelov. Pri slednjem pa tokrat ne bo Dan konjev KD Rož št. Jakob, 6. avgusta • Konjeniško društvo Rož K-30 bo ob Cesti St. Jakob - Rožek tudi letos pripravilo prireditev Dan kon-l<~y. Tokrat bo prireditev pod naslovom Dan konjev 1999 v nede-'J°- 29. avgusta, začela pa se bo ob 10. uri. Afa prireditvi bodo predstavili plemenske žrebce in "potomce ". zvezani z barvo se bodo predstavili v povorki. V sprevodu bodo tudi italijanski konjereja s toplokrvnimi in težkimi ita/i-idnskimi hladnokrvci. Haflingerji se bodo predstavili v vpregi, "^reditelji, člani društva pa bodo predstavili tudi koroškega toplokrvnika. Noričan, kot delovni konj, bo tokrat vlekel hlod. Zanimiva pa bo vsekakor tudi predstavitev liscev in preizkuse-nih noriških in haflingerskih žrebcev. Prikazali bodo tudi žigosanje žrebičkov. Prireditelji bodo Dan konjev 1999 letos popestrili s prodajno Razstavo odličnih žrebičkov, vožnjo s kočijo in jahanjem za otroke med prireditvijo. Žrebička noriške in haflingerske pasme Pa bosta na srečelovu tudi glavna dobitka. vstopnine ne bo, namesto le-te bodo zbirali prostovoljne prispevke. • A. Ž. Oaza miru, čar poletja in zime Praznik Marije snežne na Veliki planini V nedeljo bosta nihalka in sedežnici vozili neprekinjeno ves dan. yelika planina, 6. avgusta -V nedeljo bo na Veliki plani-ni tradicionalno srečanje ob pazniku Marije snežne, ^»halka bo vozila neprekidno od 7. do 21. ure, Veznica pa od 7.15 do 20. Ure. Visokogorska planota ^662), na kateri je najbolje ^ranjeno pastirsko naselje v . Vropi, kjer so po ustnem •zrocilu živeli divji ljudje, *Jer so že v drugi polovici 19. Poletja odkrili prazgodovin-ske ostanke, je kraj, ki ga v *birki izletov prav gotovo ne Srnete ispustiti. Ne le pozimi, tudi spomladi, jeseni, predam pa poleti, je Velika pla-nina, ki vas sprejme v vsej ; SvoJi lepoti. i Velike planine vas \ ?°Pelje pot iz Kamnika ob j Sumeči Bistrici. Iz Stahovice I v°d> glavna pešpot mimo j žaselka Praprotno, Sušave in S ?5 pasjo peč nad planino j *Jsovec. Potem se začne I ^°zd redčiti in začenjajo se J Pašniki Male planine. V j Jadaljevanju Male planine 1 N iQ P°lem Velika planina, j a Veliko planino pa se lahko povzpnete tudi z nihalno žičnico. Na žičnici so j letos posodobili krmilni mehanizem in zavorni sistem. Tako v teh poletnih dneh žičnica vozi hitrje in z maksimalno zmogljivostjo. Že prihodnje leto pa načrtujejo do Zelenega roba in naprej do Gradišča dvose-dežno žičnico. Poleti je na Veliki planini tudi več prireditev. Minulo nedeljo so se na Šimnovcu zbrali harmonikarji na tradicionalnem tekmovanju v dia-tonični harmoniki. To nedeljo pa bo na Veliki planini še posebej živahno, saj je praznik Marije snežne. Na Štajerskem tej nedelji pravijo Lepa nedelja. In na Lepo nedeljo se ob kapelici na Veliki planini zbere na tisoče obiskovalcev. Zato tudi pojutrišnjem, ko ste lepo povabljeni na Veliko planino, ne bo nič drugače. Nihalka bo vozila cel dan, začela bo ob 7. in vozila neprekinjeno do 21. ure. Sedežnica pa bo začela voziti ob 7.15. in bo vozila do 20. ure. • A. Ž. manjkal tudi Gorenjski glas. In z malo sreče se boste lahko med plesom in zabavo v Bistroju Dotik zastonj odžejali s pivom. Okrog enajste ure zvečer pa bo na jezeru tudi velik ognjemet. Sicer pa se boste ob Zbiljskem jezeru razvedrili in osvežili v Bistroju Dotik ob obali kadarkoli boste prišli to poletje in jesen v Zbilje. V čolnarni imajo namreč 22 čolnov in dva kanuja. Prijeten je sprehod ob obali, kjer vas spremljajo labodi, račke. Za konec pa še zgodbica. Prav na koncu priveza za čolne stoji majhna hišica. V njej domuje račka Gaga, njen skrbnik pa je Uroš Košir, ki ga sicer lahko vsak dan dobite v čolnarni. Zgodbica o rački Gagi pa je takšna, da so jo že pred časom hoteli labodi utopiti. Takrat je ob napadu oslepela na eno oko. Zdaj pa za njeno varno zavetje na privezu skrbi Uroš v čolnarni. Drug na drugega sta zelo navezana. Vi pa boste morda imeli srečo, da se boste med obiskom tudi srečali z njo. • A. Ž. "Dobro jutro Slovenija" in Gorenjski glas NAJ KOPALIŠČE Slovenska letna kopališča so odprta, vročinski rekordi padajo, vreme bo, nadaljujemo predstavitve najboljših slovenskih kopališč. Toda letos malo drugače kot minula leta. Ne bomo se ravnali po ocenah strokovnjakov ali samohvali turističnih delavcev, temveč izbor prepuščamo vam, bralcem Gorenjskega glasa, ter poslušalcem oddaje "Dobro jutro, Slovenija". Namen te akcije je spodbuditi upravljalce kopališč, da skrbijo za urejenost kopališč, za varnost kopalcev in da soncu ter vodi dodajo še kaj več. Kopalce pa bi radi seznanili, kaj lahko od posameznega kopališča pričakujejo in kaj naj zahtevajo. In če se bo s pomočjo naše akcije med kopališči razvila še zdrava oblika tekmovanja, ki bo postopoma vodila k izboljšanju standarda kopališč, bo naš cilj dosežen. V oddaji "Dobro jutro, Slovenija", ki je na sporedu vsako soboto dopoldne na valovih Radia Celje, Radia Univox. Radia Rogle, Radia Zeleni val, RGL -Radia Glas Ljubljane in Štajerskega vala, (Radia Šmarje pri Jelšah), bomo med prejetimi kuponi izžrebali vsak teden tri, ki jih Kolinska nagrajuje s praktičnimi fiagradami, obenem pa objavili rezultate vašega glasovanja. Vseh kopališč to poletje naša ekipa radijske oddaje "Dobro jutro Slovenija" zagotovo ne bo zmogla obiskati. Toda s pomočjo vas, bralcev Gorenjskega glasa ter poslušalcev oddaje "Dobro jutro, Slovenija" nam bo to prav gotovo uspelo. Ravnali se bomo tudi po vaših željah in predlogih ter obiskali tista kopališča, za katere bomo prejeli največ predlogov. Jutri, v soboto, 7. avgusta, bo ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija, ki jo vodita Franci Potočnik in Lidija Sebanc, v Dobrni. Po zaključku kopalne sezone bomo na kopališču, ki ga boste najbolje ocenili, pripravili zabavnoglasbeno prireditev in nanjo povabili vse, ki boste sodelovali v akciji. Še posebej bomo nagradili nekatere izmed vas, ki boste redno izpolnjevali in pošiljali predloge ter vaša mnenja. Ne pozabite: v rubriki HALO-HALO redno objavljamo obratovalni čas gorenjskih kopališč, temperaturo (ogrevane) vode, cene vstopnic in druge koristne plavalne informacije. KUPON ZA "NAJ" SLOVENSKO KOPALIŠČE Moje ime in priimek kraj ulica OCENJUJEM NAKAVNO-BAZENSKO-TERMALNO kopališče (ustrezno podčrtaj) Naziv kopališča '" ' ' ' -s točkami od 1 do 10 1. Čistoča in higiena 2. varnost in prva pomoč 3. urejenost 4. atraktivnost in pestrost ponudbe 5. gostinska ponudba 6. trgovinska ponudba 7. cene 8. prijaznost in splošni vtis SKUPNO DODELJUJEM TOČK. Kolinska Kupone nalepite na dopisnico ali razglednico in čimprej pošljite na naslov GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Več kuponov - več možnosti za Vaše NAJ KOPALIŠČE. Slovenske železnice Vsak teden izžrebamo tri nagrajence, ki jih s praktičnimi nagradami obdari Kolinska, d.d., Ljubljana. Med prispelimi kuponi z vašimi ocenami slovenskih kopališč smo izžrebali: MATEJA JERALA, Breg ob Savi 90, 4211 Mavčiče; MARIJA LOTRIČ, Na Plavžu 15, 4228 Železniki m ZLATKO AVGUŠTIN, BI. Dobrava 127, 4273 BI. Dobrava. V avgustu 1999 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca JULIJA 1999 Marjana Slovnik in Dejan Praprotnik MARJANA SLOVNIK DEJAN PRAPROTNIK Vsak mesec, in to že šesto zaporedno leto, s tedenskimi glasovanji na tri različne možnosti v sedmih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš • Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Tržič ter gledalke in gledalci dveh televizij - gorenjske kabelske TELE- TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Danes, prvi avgustovski petek, začenjamo nov mesečni izbor. Skupaj namreč izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca JULIJA 1999. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in dveh televizijskih glasovanjih, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, so enaka kot doslej. Najbolj enostavno glasovanje je z dopisnico ali razglednico: nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GlAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Velja torej izkoristiti gostoljubnost naših sodelavcev v informacijskih pisarnah turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; v Turistični agenciji Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah ali v turistično informacijski pisarni občine Tržič. Premalo frankiranih dopisnic ali pisem na pošti ne prevzemamo, saj je znesek porto poštnine za EN tolar premalo frankirano dopisnico kar 34.-tolarjev. V izboru GORENJKE/GORENJCA meseca JULIJA 1999 zelo kratka predstavitev Gorenjke in Gorenjca, ki sta prejšnji mesec posebej opozorila nase, o njiju ste brali v Gorenjskem glasu, slišali v radijskih oddajah ter ju predlagamo v letošnji že sedmi mesečni "Gorenjski NAJ akciji popularnosti": 1/ MARJANA SLOVNIK, diplomirana arhitektka iz Virmaš pri Škofji Loki, zaposlena v Slovenskih železnicah; njena odlična in odmevna diplomska naloga o arhitekturi gorenjske železnice in potencialu opuščene planiške proge je razstavljena v Gradbenem centru Slovenije. 2/ DEJAN PRAPROTNIK, študent računalništva s Posavca, izvrstno obvlada igranje celega niza inštrumentov in je član ansambla Vita; imenitno igra tudi citre in na tradicionalnem državnem srečanju citrarjev v Grižah je prejšnji mesec osvojil ugledni naslov Mojster citer. V zadnjem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA MESECA JUNIJA 1999 smo prejeli 141 (v prvem 93, v drugem 119, v tretjem 151, v četrtem 129j glasovnic. BOJANI BAŠELJ ste do konca glasovanja namenili še 93 (prvi teden 71, v drugem 93, v tretjem 114 in v četrtem 103), TONETU ROBLEKUpa k 22 iz prvega tedna, 26 iz drugega, 38 iz tretjega in 26 iz četrtega tedna še 48 glasov. Glasovanje za GORENJKO/GORENJCA MESECA 1999 je zaključeno: BOJANI BAŠELJ ste dali 474 glasov, TONETU ROBLEKU pa 158. Obema bomo v imenu vseh, ki ste sodelovali, podelili priznanji. Bojani pa še posebno gorenjsko majoliko s posvetilom "Gorenjka meseca ". V največji gorenjski akciji popularnosti redno sodeluje tudi \ FRIZERSKI ATELJE SILVA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. V Frizerskem ateljeju Silva namreč vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca. Poleg tega SILVA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca - tokrat torej mladi citrarki BOJANI BAŠELJ. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v vsakem glasovalnem krogu izžrebamo še devet sodelujočih, ki ste glasovali na dopisnicah, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je tokrat povabljena JELENA BRANKOVIČ z Jesenic. Štiri vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Ana Mežek, Za Jezom 4, Tržič; Andrejana Cerkovnik, C. m. Tita 96, Jesenice; Maja Martinjak, Dvorje 78a, Cerklje in Jožica Podriaj, Stara c. 8, Kranj: petim izžrebancem pa smo namenili pet reklamnih Glasovih trakov za glavo, izdelanih v obratovalnici BOLERO OBLAK, d.o.o. Kranj ■ pleteni reklamni trakovi bodo zelo uporabni za poletno rekreacijo po zelenih tratah in gozdovih, ali za naporne poletne planinske ture. Prejmejo jih: Agata Potočnik, Koprivnik 30, Sovodenj; Bogomira Prosen, Dolenja vas 54, Selca; Slavka Pole ali pa Polo (ne da se točno razbrati), Granjska 22, Bled; Vesna Hotko, Za Jezom 4, Tržič in Barbara Anez, Podbrezje 23 a, Naklo. KRONIKA ureja; Helena Jelovč&n NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kljub zaviranju ni preprečil trčenja Škofja Loka, 6. avgusta - V sredo zvečer se je na regionalni cesti Železniki - Škofja Loka zgodila prometna nesreča, v kateri so se hudo poškodovale tri osebe. Voznik osebnega vozila Drago Š. iz Mozirja, 59 let, je okoli 21.15 ure vozil vzratno po kolovozni poti od kozolca proti regionalni cesti. Ko je pripeljal do križišča z regionalno cesto, je vzratno zapeljal na vozni pas, ki vodi v smeri Škofje Loke. Pri tem je zapeljal na spolzko travnato površino, s katere ni mogel takoj speljati, zato je nekajkrat pritisnil na plin, krmilo vozila pa navil ostro v svojo desno stran. V trenutku, ko je po cesti pripeljal voznik osebnega vozila Marko D. iz Škofje Loke, 31 let, je nanjo zapeljal tudi Drago. Marko D. je sicer opazil premik Dragovega vozila, zato je tudi zaviral in se umikal v desno, vendar pa se trčenju ni uspel izogniti. Tako je s prednjim desnim delom trčil v desni bok Dragovega vozila. V nesreči so se poškodovale tri osebe. Drago Š. je dobil udarec in rano na glavi, Marko D. kompliciran zlom nosu in odlom drugega vratnega vretenca, 48-letna Marija Š. iz Mozirja, sopotnica DragaŠ., pa zvin vratne hrbtenice in rano na obrazu. Vse tri so odpeljali v Univerziteno bolnišnico Kliničnega centra v Ljubljani. Na vsakem vozilu je nastalo za približno milijon tolarjev materialne škode. • S. S. Z mopedom zapeljal na bankino Dovje - Mojstrana, 6. avgusta - V torek v poznopopoldanski uri se je na regionalni cesti Kranjska Gora - Jesenice izven naselja Dovje - Mojstrana zgodila prometna nesreča, v kateri se je edini udeleženec hudo poškodoval. 65-letni Jeseničan Peter S. je ob 18.45 uri vozil svoje kolo z motorjem APN 6 po regionalni cesti v smeri Jesenic. Koje pripeljal iz levega ostrega ovinka, je zapeljal preblizu desnega roba vozišča, zato je zapeljal na peščeno bankino. Po 28 metrih vožnje po bankini je z desno stranjo trčil v varovalno ograjo, po njej drsel, nato pa padel čez ograjo. V nesreči si je zlomil levo ključnico in lopatico, dobil pa je tudi pretres možganov in vreznino v srednji členek kazalca desne roke. Po nestrokovni oceni naj bi na mopedu nastalo za 10 tisoč tolarjev materialne škode. • S. Š. Ni uporabljal varnostne čelade Gozd Martuljek, 6. avgusta - Že v ponedeljek proti večeru se je v naselju Gozd Martuljek zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 50-letni kolesar. 50-letni voznik dirkalnega kolesa bottecchia Jernej Č. z Jesenic je ob 18.30 uri vozil skozi naselje Gozd Martuljek po regionalni cesti iz smeri Kranjske Gore proti Hrušici. Koje pripeljal do levega nepreglednega ovinka preko starega železniškega mostu, je pred seboj dohitel skupino treh kolesarjev, ki so počasi vozili v koloni. Pri dohitevanju skupine kolesarjev je zaradi za kolo razmeroma hitre vožnje močno zavrl na prednjo zavoro, da bi se izognil trčenju. Pri tem pa je krmilo kolesa spodneslo v neznano smer, Jernej pa je izgubil ravnotežje in preko krmila padel naprej v smeri vožnje na tla. Pri padcu je z glavo udaril ob tla in obležal nezavesten. Kolesarske varnostne čelade ni uporabljal. Odpeljali so ga v Splošno bolnišnico Jesenice, kjer so ugotovili, da ima hude telesne poškodbe, in sicer zlom lobanje, možganske krvavitve, oteklino možganov, krvavitve v desnem očesu, zlom desne očnice, zato so ga obdržali na zdravljenju. • S. Š. Spodneslo ji je kolo Volča, 6. avgusta - V ponedeljek dopoldne se je pri vožnji z gorskim kolesom po lokalni cesti iz smeri Javorje proti vasi Volča v okolici Škofje Loke hudo poškodovala 36-letna kolesarka. Nina Š. iz okolice Škofje Loke, 36 let, seje ob 10.30 uri s kolesom \vheeler 5900 ZX peljala po lokalni cesti. Ko je pripeljala iz desnega nepreglednega ovinka je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljala z obema kolesoma v asfaltirano korit-nico. Nato je sunkovito zavila nazaj na cestišče, kjer ji je spodneslo prednji del kolesa, in pri tem izgubila oblast nad krmilom kolesa. Kolesarka je padla po tleh in se pri tem udarila v glavo. Odpeljali sojo v Klinični center v Ljubljani, kjer so ugotovili, da je dobila hude telesne poškodbe - zlom levega zapestja, zlom leve podlahti, pretres možganov, zlom čeljusti, zlom leve ličnice in rano na levi strani glave. • S. Š. tek 061-168 83 38 Kranj td: 064-380 900 tet 064-86 00 29 httpyAvww.janustrade.si/ MOTOROLA NOKIA ImcuON Panaionid RiKMKNI f*Miui»a , C ■s JU m 1 i I E o o. Sedemnajstletnica utonila na kopališču Debeli rtič, 6. avgusta - V sredo dopoldne je na kopališču počitniškega doma MNZ na Debelem rtiču utonila 17-letna Mateja K. iz Škofje Loke. Kot so ugotovili koprski policisti, je 17-letno dekle skupaj z mlajšo sestro okoli 11. ure odšlo v vodo, in ko je bila do pasu v njej, se je kar naenkrat zgrudila in obležala v z glavo ves čas v vodi. Kljub temu da jo je sestra hitro zvlekla na obalo, njen oče pa je takoj začel z oživljanjem, Mateji ni bilo več pomoči. Preiskovalna sodnica je kasneje odredila obdukcijo, ker zdravnik na kraju nesrečnega dogodka ni mogel ugotoviti vzroka smrti. • S. S. Po izlitju 4 tisoč litrov kerozina v Adriinem hangarju V podtalnici dosedaj ni kerozina Šele po približno desetih urah je do regijskega centra za obveščanje prišlo obvestilo o izlitju 4 ton kerozina na brniškem letališču. Vodo na letališču redno nadzirajo. Brnik, 6. avgusta - "V vseh dosedaj vzetih vzorcih vode iz podtalnice v vodnjaku, ki leži v bližini kraja izlitja kerozina na brniškem letališču, ni bilo sledu kerozina. Tudi po hitrosti podtalnice kerozin do vodnjaka še ni mogel priti. Sedaj bomo vzeli nekaj vzorcev zemljin, da bomo preverili, koliko te snovi je še v zemlji. Rezultati bodo znani v ponedeljek," nam je včeraj povedala Karolina Korenčan iz Uprave RS za varstvo narave, ki je vodja sanacije škode, ki jo je povzročilo izlitje približno 4 tisoč kilogramov kerozina na brniškem letališču. Kot je že znano, je do izlitja kerozina prišlo v ponedeljek ob 3. uri zjutraj v hangarju Adrie Airvvavs pri menjavi gorilne črpalke na spodnjem delu levega krila letala airbus A 320. Ta postopek so Adriini mehaniki v skladu z navodili proizvajalca Airbus Industrie opravili že večkrat in vedno brez težav. Pri postopku ni potrebno izprazniti rezervoarja z gorivom, od koder pa ga je v minuli ponedeljek odteklo 4 tisoč litrov. Tokrat se je zalomilo, ko je mehanik črpalko potegnil iz ležišča in poklopec, ki bi moral avtomatično zapreti odprtino, iz neznanih razlogov svoje funkcije ni opravil. Iz rezervoarja je gorivo steklo na tla v hangarju, od tam pa v lovilni jašek, ki je Na letališču so že odkopali prepojeno zemljo. namenjen za tehnološko vodo. Iz jaška je kerozin odtekel v lovilec olj in nato v ponikalnico, ki je v bližini hangar)8. Delavci Adrie so nato tla hangarja sprali i vodo, s čimer so le še povečali pretok v ponikalnico, zaradi česar je kerozin pravza' prav tudi odtekel do jaška na parkirišču pred upravno stavbo in od tam v kanalizacijo, ki je povezana z biološko čistilno napravo. Veliko kritik, tudi iz ust svetovalca glavnega republiškega inšpektorja za okolje Milana Rusa je bilo izrečenih zaradi vec kot deseturne zamude pri obveščanju regijskega centra za obveščanje in odgovornega inšpektorata. Po razlagah letaliških gasj1' cev je do zamude prišlo, ker se je nezgod3 zgodila v Adriinem hangarju in so bili gasil' ci prepričani, da bo ta družba tudi poskrbela za obveščanje. Na omenjenem območju po beseda" Korenčanove ni zajetij pitne vode, zatoJe nevarnost manjša, vseeno pa bo problem nastal, če bo kerozin prišel do podtalnic^ Liter kerozina namreč lahko, če pride v stiK s pitno vodo, uniči milijon litrov vode. Trenutno z letališča odvažajo zemljo Pre" pojeno s kerozinom okoli ponikalnice, vozijo jo na deponijo, kjer jo bodo ustrezn0 očistili. Nadzor podtalnice še vedno pofr ka. • S. Šubic, foto: T. Štular KRIMINAL Zahotelo se mu je sladoleda Tržič, 6. avgusta - V noči s ponedeljka na torek je neznani storilec iz skrinje, ki se nahaja pred bencinskim servisom Tržič II, ukradel sladoled. Vroča noč je bila očitno močnejša od varnostnih ukrepov na bencinskem servisu, saj sladkosnedca nista zaustavili niti dve ključavnici, s katerima je bila zaklenjena skrinja. Tat je ukrivil kovinski pokrov, ki zakriva skrinjo in tako omogočil nemoten dostop do sladoleda. Pobral je vsega, in sicer približno 80 lučk in sladoleda ter tako lastnika oškodoval za cca. 12 tisoč tolarjev. Da bi nepridiprava vsaj želodec bolel od take količine nakradenega sladoleda, si najbrž misli slednji. • S. Š. Denarnice nastavljene kot pri usnjarju Kranj, 6. avgusta - V noči s torka na sredo je neznani storilec v Stražišču pri Kranju vlamljal v osebne avtomobile. Najprej naj bi vlomil v citroen ZX in iz predala v sprednjih vratih vzel denarnico z dokumenti, plačilnimi karticami in denarjem. Nato je vlomil v renault express in s police pod volanom vzel denarnico z denarjem. Naslednja tarča je bil avto ford mondeo in iz predala na levih vratih vzel denarnico z dokumenti in denarjem. Iz drugega forda, tokrat escorta, je z zadnjega sedeža vzel trideset majic s kratkimi rokavi Nike, iz yuga 55 koral pa je odnesel dve denarnici z dokumenti. Neupravičeno kopičenje bogastva pa je nadaljeval še z vlomom v hondo civic, kjer je pred prednjim desnim sedežem našel žensko torbico, v kateri je bila, zanimivo, denarnica z denarjem in dokumenti. Svoj obhod je končal pri hvundai lantri, iz katere je odnesel dve torbici, v katerih je kasneje našel osebne dokumente, dokumente vozila ter nekaj osebnih stvari. V vsa vozila je neznani storilec vstopal na enak način, tako daje razbil steklo na vozilu. Lastnike je s svojo "nočno službo" oškodoval za skupno okoli 240 tisoč tolarjev. Pa naj kdo še kdaj pusti denarnico v avtomobilu! • S. Š. Odnesel radia in telefaks Kranj, 6. avgusta - Med 31. julijem in 3. avgustom je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Kranja, v kateri so tudi poslovni prostori. Odlomil je cilindrično ključavnico in tako vstopil v notranjost hiše. Tam je iz delavnice odnesel radiokasetofon, znamke Philips, prav tako pa tudi iz frizerskega salona, le da znamke Universum. Pregledal je tudi pisarno, iz katere je odnesel telefaks z avtomatsko tajnico, znamke Panasonic. Lastnika je s tem dejanjem oškodoval za 130 tisoč tolarjev. • S. Š. Odpeljal se je s kombijem Kranj, 6. avgusta - V noči s torka na sredo je neznani storilec vlomil v zaklenjeno kombinirano vozilo peugeot boxer v Kranju, vozilo spravil v pogon in se z njim odpeljal neznano kam. Vozilo je bele barve, na zadnjih desnih vratih ima nalepko velikosti cca. A3 formata v figuri kuharja, prav tako ima dve manjši nalepki nalepljeni na sprednjih blatnikih. Na obeh straneh vozila so komercialni napisi "vse za piknik...". V vozilu so bili dokumenti, denarnica, plačilni kartici Magna, avtoradio K*enwood in ozvočenje, več moških majic, ženska jakna modre barve in nekaj moških čevljev. Lastnik je bil oškodovan za 2,5 milijona tolarjev. • S. Š. Vlomil v občinske prostore Jesenice, 5. avgusta - Med 30. julijem in 2. avgustom je neznani storilec prišel do stavbe, v kateri domuje jeseniška enota PBS. Pred vhodom, na vrhu stopnic, sta nameščena javna telefonska aparata. Iz enega je neznani storilec odtrgal telefonsko slušalko, drugega pa je odtrgal v celoti z nosilca in s tem povzročil za 160 tisoč tolarjev škode. V istem časovnem obdobju je neznani storilec vlomil v prostore občine Jesenice, kjer so razni obrtniki opravljali obnovitvena dela. Iz ene izmed pisarn je odnesel računalnik z vso pripadajočo opremo, ki ni bil priklopljen na omrežje. Občino je s tem oškodoval za 265.746 tolarjev. • S. Š. Rotveiler nad sedemletnika Kranj - Že prejšnji teden je v naselju Čirče pri Kranju rotveil*r napadel 7-letnega dečka, ki so ga morali kasneje odpeljati v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju dva dni. Lastnica je iz pesjaka spustila psa, pri tem pa ga ni primerni zavarovala. Tako je po okoli desetih minutah, ko je na ulicj zagledal dva hodeča otroka, preskočil živo mejo in se zagn3' vanju. Enemu je uspelo zbežati, medtem ko je drugega rotveile1, podrl na tla in ga zagrabil za desno stegno. Pred hujšim Je napadenega dečka rešila šele soseda. Pes je fanta poškodoval v desno stegno, kjer je dobil na notraflJ1 strani 3 centimetre dolgo rano, ki so mu jo morali zašiti, na zunanji strani pa gaje ranil do podkožja. Dobil je tudi odrgnine na obe!1 golenih. Zoper neprevidno lastnico sledi prijava k sodniku za prekrške P° členu 11/6 Zakona o prekrških, zaradi neprimernega zavarovanj1 nevarnega psa. Za omenjeno kršitev zakon nalaga denarno kazen do višine 100 tisoč tolarjev. • S. Š. Vlom v trgovino Kranj, 6. avgusta - Včeraj okoli 4.30 ure zjutraj je neznani storilec vlomil v tehnično trgovino Corning v Kranju. Z neug0^ tovljenim predmetom je razbil steklo na vhodnih vratih in skop nastalo odprtino vstopil v notranjost trgovine. Iz steklene vitrine je nato odnesel pet camcorderjev, znamk Sony ,rJ Panasonic^ Trgovina je bila oškodovana za skoraj milijon tolarjev. • S. Š. Planinki spodrsnilo na skali Mojstrana, 6. avgusta - V sredo se je na Tominškovi poti na Triglav poškodovala 57-Ietna planinka A. L. z Bleda. Skupaj s prijatelji M. K. je sestopala po Tominškovi poti, okoli 13. ure pa ji je sp^ drsnilo na gladki skali, tako da je padla približno pet nietr° globoko po skalah. O gorski nezgodi je dežurni Gorske reševalne službe Mojstra0 izvedel čez kako uro, ko so ga poklicali iz Aljaževega doma. Tak po sprejetem obvestilu je stekla reševalna akcija, v kateri je sod moc po lovalo šest gorskih reševalcev iz Mojstrane in zdravnik, v po pa je priletela tudi posadka helikopterja slovenske vojske, prispetju k ponesrečenki je zdravnik ugotovil, da ima zlomliel1 desno koleno in manjše odrgnine po rokah, jo oskrbel, nato pas jo s helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico. • S. Š. Ognjeni zublji v sredo povzročili le manjšo materialno škodo Požara pogasili že sosedje Kranj, 6. avgusta - V sredo je zagorelo na Jesenicah in Kranju. Nekaj pred 14. uro je na koncu Dobravske ulice n* Jesenicah zagorela lesena garaža. Kriminalisti Policijske \>osi*' je Jesenice so pri ogledu pogorišča ugotovili, da se je v njej nahajalo staro seno, nekaj hal i ranega sena in starejši kombi« , Vnelo se je balirano seno, sledov, ki bi kazali, da je bil ogenj podtaknjen, pa kriminalisti niso našli. Lastnika in sosedje s z vodo in odejami pogasili požar in iz garaže odstranili seno-Nato so poklicali policijo. Kot je izjavil lastnik garaže, mu J ogenj povzročil za dvajset tisoč tolarjev škode. Požar v stanovanjskem bloku na Cesti 1. maja v Kranju n povzročil nobene materialne škode. Dežurni je bil o ognju stanovanju na Planini obveščen ob 21.30 uri. Kriminalisti s ugotovili, daje 24-letna lastnica M. M. iz Kranja, koje o*5/' uri zapustila stanovanje, pozabila izklopiti električno P'°^, štedilnika. Ta se je pregrela, nakar se je vnela kartonska ska la, ki je stala v bližini. . t Dim pri tlenju škatle je opozoril soseda, kije ravno tedaj mimo stanovanja, zalo je skočil po pomoč do drugega soseo^ Po večkratnem zvonenju sta vdrla v stanovanje in z gasiln1^. aparatom pogasila tlečo škatlo, tako da gasilcem, ki so pr na kraj dogodka, ni bilo potrebno posredovati, le varova Štedilnika so izklopili. • S. Š. _ fefcM. avgusta 1999 33. STRAN • GORENJSKI GLAS •KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, e*ota Delavska knjižnica, gotska e. 30, 1000 Ljubljana (061) 13-22-178 e"mail: borza.znanja@spika unistar-si HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz Po Pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B & B 1 VOZNIŠKI IZPIT PREKO POLETJA - B&B KRANJ, tel. 22-55-22 - B&B RADOVLJICA, tel. 714-960 - B&B JESENICE, tel. 86-33-00 - B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000 Lenti, 21.8., Madžarske toplice 4.9. do 10.9. in od 11.9 do 14.9,Trst, 21.9., Palmanova 17.8., | Gardaland - Aqualand 14.8., Lidl - Alpe Adrija 24.8., FORMULA 1 na Madžarskem 15.8., Rozman, | tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 V ljubljanski Borzi znanja iščemo: - informacije o hladilnih napravah (hladilni sistemi, klimatske naprave) - instrukcije statistike za § fakulteto - montaže digitalnih video posnetkov - popotniške informacije o Argentini - znanje dela | na stružnici - znanje enologije - znanje igranja na tamburice - praktično znanje izdelovanja kon- | jske vprege - znanje izdelovanja majhnih steklenih izdelkov - znanje pridelovanja vodke iz koruze | Vse ostale informacije so vam na voljo na Borzi znanja, v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v | Ljubljani. Pokličete nas lahko na telefonsko številko 061 13 22 178 ali se osebo oglasite, kjer | vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Vsak torek in četrtek kopalni izlet Čatež 11.8. Blatno jezero - ogled popolnega sončnega mrka, možnost kopanja 28.8. Lenti Gardaland 9.8., 16.8. (6.200 SIT - prevoz + vstopnina, za dijake in študente 5.200 SIT) Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 ali |§ GSM 041/670-673 Avtobusni prevozi z udobnimi turističnimi avtobusi, klimatiziranimi |f in opremljenimi z avdio in video opremo- organizacija izletov in potovanj za zaključene skupine - avtobusi (35+2), (33+1) in minibus (12+1) - šolske zaključne izlete po domovini in tujini- zaključene skupine odpeljemo po želji tudi na nakupovalne izlete in na razne prireditve doma in v tujini. Ugodno v Lenti 7.8. in 30.8. KRANJ (letni bazen): pon. - pet. 9 - 18. ure, sob., ned. 9. - 19. ure, odrasli 600 SIT (popoldanska 500 SIT), voda 26 stopinj C, TRŽIČ (letni bazen): vsak dan od 9.-19. ure, odrasli 600 SIT, petek nočno kopanje 20. - 23. ure 300 SIT, voda 27 stopinj C, RADOVLJICA (kopališče CAMPING):Kopališče v Radovljici je odprto od 10.00 do 18.00 ure, sobota, nedelja in prazniki §§ od 10.00 do 19.00 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, mladina do 14. leta starosti 400 SIT, popol- « danska karta odrasli 400 SIT, mladina 300 SIT. Voda je ogrevana na 26 stopinj C. Rekreacijsko ■ plavanje vsak ponedeljek, sreda in petek od 21. do 22. ure. Cena: 250 SIT.Začetek 20 urne pla |f valne šole v ponedeljek, 26. julija 1999, potekala bo ob 10. do 12. ure. Cena tečaja 7.000 SIT. Informacije in prijave pri blagajni kopališča (064 715-770). V sklopu kopališča je možno naj eti igrišče za odbojko na mivki., JESENICE (Ukova): vsak dan od 10. -18.30 ure, odrasli 400 S SIT (popoldanska 300 SIT), voda 23 stopinj C, KAMNIK (pod Skalco): pon. -pet. 10. -18. ure, S sob., ned. 10. - 19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 450 SIT), voda 26 stopinj C kopanje S 20.30 do 22. ure 200 SIT. BLED Grajsko kopališče: vsak dan od 8. - 19. ure. Ce- |§ lodnevna karta 600 SIT (odrasli), 400 SIT (otroci), popoldanska 500 SIT. Možen najem čolnov - 1000 SIT/ura. Letno kopališče KROPA obratuje vsak dan od 9. do 18. ure. Cenik: odrasli 500 SIT, otroci (3 - 7 let) 200 SIT, otroci (7 do 14 let), dijaki 400 SIT. Voda 23 stopinj C. Športna avto oprema: lita platišča, volani, filtri, prestavne ročice, vzmeti... in velika izbira enoročnih mešalnih baterij iz uvoza. Tel.: 245-546. RADOVLJICA - Matična knjižnica, Gorenjska c. 27 je odprta: poned. 8.-19., torek, sreda, petek 8. - 14., četrtek 10. -14., sobota 8. - 12. BLED - Knjižnica B Kumerdeja, Ljubljanska c. 10 je odprta: poned., torek, četrtek 8. • 14., sreda 8.- 19.. petek 14 - 19. KRANJ - Splošni In pionirski oddelek sta odprta: poned,, sreda, četrtek, petek 9.-15., torek 11. -19., sobota zaprto JESENICE, Čufarjev trg 4 je odprto: poned., torek, četrtek, petek 8.-14., sreda 8. - 19., sobota 8.-12. TRŽIČ - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je odprta: poned. 9. - 15., torek, sreda 9. - 18., četrtek, petek 9. -15., sobota zaprto KAMNIK - Matična knjižnica Ljubljanska 1 je odprta: poned., torek 13. - 19., sreda, četrtek, petek 9.-15., sobota zaprto. ŠKOFJA LOKA - KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, ŠOLSKA UL. 6, Knjižnica za odrasle - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek 8.00 - 14.30, četrtek 12.00 - 19.00; oddelek za mladino ponedeljek - petek 8.00 - 14.00, četrtek 12.00 - 19.00; izposojevališče Trata, Frankovo naselje 74a: sreda 14.00 - 19.00; izposojevališče Železniki, Česnjica 54: torek 14.00 -19.00; Izposojevališče Žlri, Trg svobode 8: ponedeljek 14.00 - 19.00; Izposojevališče Gorenja vas, Sestranska vas 14: četrtek 14.00 - 18.00; Izposojevališče Poljane, Kulturni dom Poljane: sreda 16.00 - 19.00 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT \ HOKO - kombi prevozi Ki.: 563-876, 557-757 I METEOR Cerklje J Remic, tel. 422-781 \GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. \ turistični prevozi (skupine do 50 oseb) AVTOBUSNI PREVOZI \ST£RBENC LUDVIK DRMAŠE 137, 4220ŠKOF1A LOKA P& 632-262, mob.: 0609 638 837, Ifa 632-262 GORENJSKA IETNA kopališča vas pričakujejo HOVO V KRANJU I§£Hno racing POLETNI URNIK GORENJSKIH KMIŽNIC yDobrni se vedno ^ERAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: Jutri, v soboto, 7. avgusta, bo ob 16. uri osrednja poletna tradicionalna turistično-zabavna prireditev NOČ POD KOSTANJI. SLIKARSKE RAZSTAVE: Do 13. avgusta so v avli hotela Dobrna na ogled dela slikarke Ide Šprah. S*CPŠŠKOFJA LOKA Podlubnik lb AVTOŠOLA tel.: 064-623-331 064-622-762 ZAKAJ BI SE V VROČIH DNEH POTILI VAVTOŠOLI? V avtošoli CKCP Škofja Loka se vročine ne bojimo. Vsa naša osebna vozila za poučevanje so opremljena s klimatskimi napravami in servo volanom. V PONEDELJEK, 16. 8. 1999, ob 16.00 se nam pridružite na tečaju za "A" in "B" kategoriji. Z vožnjami lahko začnete takoj. Prijave sprejemamo do začetka tečaja v pisarni št. 235, ki je v prostorih Srednje kovinarske in cestnoprometne šole ali po telefonu (064)623- 331. Vaški dan v Ratečah Rateče - TD Rateče - Planica vas vljudno vabi na tradicionalni Vaški dan v Ratečah v nedeljo, 8. avgusta. Začetek bo ob 12. uri s skeči na tematiko kmečkega življenja, igral bo ansambel Zahod. Ob 14.30 uri bo promenadni sprevod godbe na pihala in nastopajočih v narodnih nošah, pevcev, harmonikarjev, citrark in drugih udeležencev prireditve izpod vaške lipe, med gostilno Šurc in Mojmir, do vaškega trga na Gorici pred gostilno Žerjav. Sledi pozdrav gostov in otvoritev prireditve na vaškem trgu - "Gorici", nastop godbe na pihala in folklorne skupine in prikaz starih običajev s predelavo volne od striženja ovc do končnih izdelkov. Ob 16.- uri bo veselica s pleson na vaškem trgu, igral pa bo ansambel Rosa. III. Hvvazarska noč Bled - Športno, kulturno in eko društvo Hvvazarje organizira že tradicionalno "III. Hvvazarsko noč", ki bo jutri, v soboto, 7. avgusta, na prireditvenem prostoru pod ribensko goro. Letos so pripravili zelo pester program, ki bo potekal čez cel dan in se bo zavlekel dolgo v noč. Prireditev se bo začela ob 10. uri z nogometnim turnirjem, ob 15. uri bodo na vrsti zabavne igre, sledil pa bo veliki finale z pričetkom ob 20. uri s skupinama Supernova in Divji Kojoti. Prireditev se bo odvijala v vsakem vremenu. Vstopnine ni! Srečanje borcev Kokrškega odreda Tržič - V nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri bo pri spomeniku Pod Storžičem tradicionalno srečanje borcev Kokrškega odreda in drugih enot. Nadaljevanje tovariškega obujanja spominov bo potekalo pod smrekami ob planinskem domu Pod Storžičem. Za uvod bo spregovoril prvoborec Karel Kravcar. Srečanje bo v vsakem vremenu. Ovčarski bal na Jezerskem Jezersko - Z mislijo v prelepih časih naših dedov se boste v nedeljo, 8. avgusta, na 40. tradicionalnem Ovčarskem balu posvetili običajem in izročilom. Etnografska prireditev se bo pričela ob 13. uri ob Planšarskem jezeru z nastopom domače otroške folklorne skupine, se nadaljevala s prihodom planšarjev z njihovimi ovcami s planine, prikazali bodo vse od pranja in striženja ovce, krtačenje in preje volne do pletenja še kako potrebnih nogavic in rokavic. Postregli vam bodo z domačo hrano in planšarskimi jedrni, majerice in planšarji pa bodo skupaj z ansamblom "Fantje z vasi" poskrbeli, da se boste zavrteli v taktu valčkov in polk ob lesketanju jezerske vode, v kateri odseva podoba Babe. Na Sovodenj na vrtno veselico* Sovodenj - PGD Sovodenj prireja jutri, v soboto, 7., in v nedeljo, 8. avgusta, ob gasilskem dnevu tradicionalno vrtno veselico. Jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 21. uri bosta igrala Korado in Brendi z ansamblom Barabe. V nedeljo, 8. avgusta, ob 18. uri pa bo nastopil ansambel Slapovi. Za oba dneva so pripravili bogat srečelov. Izkupiček prireditve bodo namenili za nakup gasilske cisterne, ki naj bi jo kupili prihodnje leto. 10. jubilejno srečanje Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica vabi na 10. jubilejno srečanje, ki bo pri Partizanskem domu na Vodiški planini - Jelovica. Srečanje bo jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 11. uri. S tem srečanjem organizacije skupaj z občani in mladino počastijo 5. avgust 1941 - ustanovitev Cankarjevega bataljona in praznik Občine Radovljica. Prireditev kot vsako leto spremlja kulturni program z nagovorom župana Občine Radovljica prof. Janka S. Stuška. 15. srečanje v Javorjah Javorje - TD Javorje prireja 15. srečanje v Javorjah, in sicer jutri, v soboto, 7., in nedeljo, 8. avgusta, na igrišču pri OŠ. Čaka vas kulturni program, v katerem bo nastopila folklorna skupina Javorje in humoristki Anica Dvojmoč in Marjeta Tavčar. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Bobri. Delavci TD pa so vam pripravili bogat srečelov, dobro hrano in pijačo. Blagoslov koče na Kriški gori Kriška gora - V nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri bo blagoslov koče na Kriški gori. Maševali bodo duhovniki izpod Kriške gore. Bolšji sejem v Kranju Kranj - Kot vsako prvo soboto v mesecu vas organizator TD Kranj tudi tokrat vabi, da obiščete pravi "Bolšji sejem" v Kranju. Ljubitelji starin, redkih in umetniških predmetov pridite jutri, v soboto, 7. avgusta, od 9. do 13. ure pred Prešernovo gledališče v Kranju, zagotovo boste našli predmete vredne ogleda, izmenjave ali celo nakupa. Strokovno vodenje po Kranju Kranj - Danes, v petek, 6. avgusta, TD Kranj spet organizira brezplačno strokovno vodenje po starem mestnem jedru Kranja. Vsi, ki bi radi kaj več izvedeli o mestu Kranj, vas vabijo, da se pridružite njihovemu vodniku danes, ob 18. uri pred gostilno Kot na Maistrovem trgu. Počitniške muzejske delavnice v Gorenjskem muzeju Kranj - Bi se radi naučili stkati lep pisan trak s pomočjo preproste tkalske deščice? Morda pa si boste raja izdelali lepo poletno ogrlico po navdihu prekrasnega arheološkega nakita iz naših zbirk. Delavnice bodo potekale v avgustu, vsak torek, od 10. do 12. ure in vsak četrtek, od 17. do 19. ure v Beli dvorani gradu Khislstein. Vabljeni otroci od 6 do 15 let. Praznik žetve na Žirovskem vrhu Žirovski vrh - "Praznik žetve na Žirovskem vrhu" je etnografska prireditev, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, s pričetkom ob 13. uri na kmetiji Na Javorč. Od 13. do 15. ure bodo za dobro voljo skrbeli vaški godci. Zato vabijo vse godce, ki bi se jim radi pridružili. Žetev se bo pričela ob 15. uri. Kmetije iz Žirovskega vrha so v programu pripravile tudi krajši skeč "Turisti so tu, kaj pa sedaj?" Na prireditvi boste lahko videli žetev žita s srpi, obkladanje snopov v štante, mlatev s cepci, rejtanje, stopo in druga opravila in običaje. Vsi interesenti, ki bi tudi želeli žeti, naj se ob pričetku prireditve prijavijo organizatorju. Čaka vas bogat srečelov. Za dobro voljo in ples bo od 17. ure dalje skrbel ansambel Svetina. KS Zasip praznuje Zasip - KS Zasip praznuje 5. avgusta krajevni praznik. Ob svojem prazniku so pripravili naslednje prireditve: Danes, v petek, 6. avgusta, bo vaja PGD Zasip, ob 20. uri pa koncert skupine Strune v Kulturnem domu in predstavitev zgoščenke in kasete. Juri, v soboto, 7. avgusta, bo nastop blejskega plesnega studia, ob 18. uri na Homcu artistični program. V nedeljo, 8. avgusta, ob 13. uri bo pohod skozi sotesko Vintgar. Od 15. do 22. ure pa bo za konec še vrtna veselica pri Jurčku na Homcu. Igral bo ansambel Nika Kraigherja s pevko Ireno Vidic. Sončkove počitnice Radovljica - Tudi letos kakor lani, kot leto prej in še prej ... je skupina dijakov, študentov in staršev pripravila preprost počitniški program za osnovnošolce. Več o vsebini in načinu dela boste našli v knjižnici, ki jo lahko dobite pri voditeljih skupin na vsak napovedan dan Pod lipo ali v pisarni TD Radovljica. Zbirališče je Pod lipo, na križišču Gorenjske in Kajuhove ceste. V primeru dežja boste ostali doma, kadar pa bo vreme negotovo, bodo vodje in spremljevalci počakali otroke ob napovedani uri Pod lipo in se skupaj odločili. Prijave zbirajo dva dni pred odhodom osebno Pod lipo ali po telefonu: med 8. in 9. uro na številko 704-740, med 20. in 21. uro pa na tel.: 714-112. Počitniške dejavnosti na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici tudi v avgustu organizirajo različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosijo, da se prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Od 9. do 13. avgusta so pripravili "nemščino" in sicer vsak dan od 10. do 12. ure. Vse dejavnosti so brezplačne, s seboj pa morate imeti copate. Ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Na prireditvi "Pod Homanovo lipo" bo danes, v petek, 6. avgusta, ob 20. uri nastopil Jazz Gajo kvintet, ki bo igral Privškove priredbe. Počitniške dejavnosti v Tržiču Tržič - Že osmo leto zapored bodo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču potekale počitniške delavnice, namenjene otrokom, ki žele dve dopoldanski uri preživeti v prijaznem in ustvarjalnem vzdušju. Delavnice so brezplačne in bodo potekale vsak dan med 10. in 12. uro. Šesta delavnica "Brez lutk ni igric" bo potekala od 9. do 13. avgusta, pod vodstvom mentorice Irma Lipovec. Pohod v Vrata Dovje - Mojstrana - DU Dovje -Mojstrana organizira v okviru občinskega praznika Kranjska Gora, jutri, v soboto, 7. avgusta, pohod v Vrata. Odhod bo ob 8. uri izpred samopostrežne trgovine. Prijave sprejema Luks Stane, tel: 891-466, ali v klubu upokojencev. Na Celovško kočo Žirovnica - Pohodno - planinska skcija DU Žirovnica vabi na planinski pohod na Celovško kočo iz avstrijske smeri. Pohod bo v torek, 10. avgusta, odhod posebnega avtobusa pa bo ob 6. uri z vseh AP od Brega do Rodin. Skupne hoje bo za okoli 5 ur. Potrebna je planinska oprema in palice, veljatma osebna izkaznica ali potni list. Prijave sprejema Olga Sonc, tel.: 801-431. Na Pokljuko Kranj - DU Kranj vas vabi v torek, 17. avgusta, na prijazen avtobusni gorski izlet na Pokljuko. Iz Kranja izpred hotela Creina je odhod ob 7. uri, dan pa boste preživeli sredi pokljuških gozdov in pašnikov. Prijave zbirajo v pisarni DU Kranj. Kopalni izlet v Izolo Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in ostele na enodnevni kopalni izlet v Izolo, na plažo hotela ZDUS Delfin. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v sredo, 18. avgusta. Preživite lep dan, tokrat malo drugače, zato se prijavite v pisarni DU Kranj. Ogled popolnega sončnega mrka Kranj - DU Kranj organizira turistični izlet na ogled popolnega sončnega mrka v Avstrijo, in sicer v sredo, 11. avgusta, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Od Brezovega čez Okrog v Drago Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na pohod od Brezovega čez Okrog v Drago. Pohod bo v četrtek, 19. avgusta, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpored hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društvu do zasedbe avtobusa. Planinski izlet na Okrešelj Golnik - Planinska sekcija Alpetour pri PD Kranj organizira planinski izlet v Savinjske Alpe na Okrešelj. Izlet bo jutri, 7. avgusta. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila zbira Jože Skorc na Golniku ali po tel.: 461-889, vsak dan. Na Zavetišče pod Špičko Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira izlet na Zavetišče pod Špičko, v četrtek, 12. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo trdna, primerna za visokogorje s pohodnimi palicami. Prijave z vplačilom zbirajo v društveni pisarni. Nadaljevanje na 38. strani TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, sfresna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI m 223-444 APARTMA - PRIKOLICE ODDAM APARTMA za 4 osebe v Vrsarju od 15.8. do 15.9.99. tr 0601/41-261 ali 00385-52-441-168 Oddam AVTOCAMP PRIKOLICO na parceli 800 m do morja in ODDAM AVTOCAMP PRIKOLICO v Avtocampu Medulin od 10.8. in 12.8.99 do 30.9.99. B 00385-52-574752 16478 APARATI STROJI Prodam LIKALNI K Kordes šir. 80 cm, ugodno. B 641-371 16369 Prodam IZRUVAĆ za krompir - propelerski in KUPIM BAZEN za mleko 50 I. B 421-535 16378 KOTNO ŽAGO za les W 205, kotno BRUSILKO, GRIL VVEBER, prodam. B 563-268 16380 KUPPERSBUSCH ŠTEDILNIK s pečico prodam za 10.000 SIT. tr 832-973 16381 Prodam HLADLNI BAZEN za mleko, 150 I. IT 422-551 16385 Prodam VIBRO BATERIJA NOKIA in za vse GSM-magneti. rt 041/707-183 16388 Prodam prevozni MOLZNI STROJ, POTOPNI HLADILNIK za mleko, VEDRA za mleko od 10-40 I, vse v dobrem stanju. Lahovče 33 16415 Bi A. Vi d°° " tel.fax:064 562-233 Koroška cesta 5 4290 Tržič Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK NA DRVA iz nerjaveče pločevine, tr 632-712 15421 Zelo ugodno prodam TRAČNO ŽAGO za hlodovino, tr 733-181, zvečer 16434 Pralni stroj Gorenje, PS 306, prodam. B 332-350 16470 Prodam TRAKTOR PASOUALE s priključki, tr 411-951 16493 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK in KUPPERSBUSCH. B 242-284 iesi7 ČESTITKE ANČKI PEGAM 60 x na ZDRAVJE! Kličejo: Simona, Martina in Vera 16459 MEGAMILK GR. MATERIAL OPAŽ suh, smrekov, I. kvaliteta 700 SIT, II. kva. 480 SIT in suh talni POD ali BRUNE po 1400 SIT. Možna dostava. » 041/753-596 15789 Prodam suhe HRASTOVE DESKE (30,50 mm), -n- 226-372, zvečer 16289 VRATA GARAŽNA, DVIŽNA DALJINSKO UPRAVLJANJE, MONTAŽA, GARANCIJA, UGODNO! B 041/522-101, 041/642-552 16312 Prodam rabljena garažna VRATA, Termoton OKNQ 160x60, Ibitol, Paliska lepilo, tr 324-088 16422 VRATA GARAŽNA dvižna, daljinsko upravljanje, montaža, garancija, ugodno. C 041/522-101, 041/642-552 16424 ODDAM balkonsko dvojno OKNO 310x450 z vrati komplet s podboji, roletami, stekli, B 226-339 16427 Prodam BAKRENE ŽLEBOVE, rabljene, dol. 20 m, z odtočnimi cevmi in kromastimi kljukami, za 1/3 cene. B 718-652 16505 Prodam UMETNI KAMEN za cokel, LESENA KORITA za na teraso, dim. 110 x 43 x 180 za rože. tr 041/685-009 16533 ■nepremičnine! 064/226-172 IZOBRAŽEVANJE Nudim kvalitetne INSTRUKCIJE iz angleščine in matematike za sprejemne in popravne izpite. B 324-392 16305 JESENICE - instruiram angleščino za popravne izpite. B 832-189 16403 Instruiram matematiko, fiziko na vašem domu. Ura 650 SIT. Inženir "B 226-532 16408 Ugodno INSTRUIRAM SLOVENŠČINO in NEMŠČINO za popravne izpite. B 451-342, Mira 164H Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. Imam večletne pedagoške izkušnje. *B 041/40-34-35, zvečer 16446 Instruiram matematiko in osnove elektrotehnike za srednje šole in fakultete, tr 226-271 16451 Poučujem nemščino za vse stopnje, tr 328-334, po 18. uri 16496 FR^ST d.0.0. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E.ŠENČUR, Delavska24, http// www.frast.si telefon 064/415 490 mobitel: 041/734-198 KOLESA Prodam ŽENSKO KOLO in prtljažnik za avto. Golniška 88, Mlaka 16522 Ugodno prodam tekmovalno KOLO CASATI, oprema Shimano 105. "B 562- 028 16540 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA -Poljšica pri Podnart 6 B 731-615 14/77 Kupujemo LES IGLAVCEV in LISTAVCEV ob kamionski cesti in na panju, opravljamo posek in spravilo lesa, gojitvena dela, gradnjo gozdnih vlak ter vršimo popravila gozdne, kmetijske in gradbene mehanizacije. Pokličite in se prepričajte o naših odkupnih pogojih in uslugah. GG BLED, d.d. tr 748-000, GSM 041/505-417 15483 Kupim 2000 kosov nove cementne, strešne OPEKE - oblike špičak. tr 801- 330 16393 ITD-f- nepremičnine F-VIAII :itftjK>T)renii< ninPŽ sicl.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO. Cesta na Rupo 45,4000 Kranj Tel.: 064/245-125 Fax: 064/245-124 e-mail: lekero@siol.net * VELIKA IZBIRA ŠPANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC -ZA VSE VRSTE POVRŠIN * KOPALNIŠKO POHIŠTVO TER VSA KOPALNIŠKA OPREMA * SENČILA - ALU ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, TENDE UGODNE CENE - POPUSTI - PLAČILO NA OBROKE VABLJENJI DELOVNI ČAS: od 8.00 do 19.00. sobota od 9.00 do 12.00 Agent ■" Kranj stroški naŠeg A z najniijhni a posre&rvanja Kupim zadnji NAKLADAČ za gnoj -Peschi. TT 801-915 16461 Kupim KONZOLNO GRADBENO DVIGALO, do 300 kg, z 20 m dolgo jekleni-co. Inf. tr 245-132 16548 LOKALI KRANJ ODDAMO pisarne na dobri lokaciji od 11 do 35 m2. MIKE &CO, 226-172 9219 KRANJ ODDAMO ali PRODAMO poslovni prostor 50 m2, CK, WC, park-ing za trgovino ali gost. lokal. Mike & Co., 226-172 9220 Prodamo PODUUBEU - turistično gostinski objekt star 20 let, na parceli 1440 m2, cena 57 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tr 221-353, 222-566 in fax 221-785 12551 Prodam POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT ob glavni cesti v Britofu, dve etaži, 200 m2+200 m2, sp. etaža viš. 3,8 m, zg. etaža, III. grad. faza, zemljišče 1200 m2, predviden lastni dovoz. "B 241-723 13491 ODDAMO KRANJ center 50 m2 obnovljen ulični lokal, primeren za neživilsko trgovino, informacije na agenciji K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 13719 Oddamo TRŽIČ - KAVARNA z odkupom inventarja in živilsko trgovino s skladiščem 45 m2, KRANJ - v bližini živilsko trgovino po ugodni ceni. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 14507 RADOMLJE - na odlični lokaciji oddamo GOSTINSKI LOKAL, 150 m2, lepo KERN NE PRE rVlTČ N I NE Tel.221-353, 222-566 Maistrov trg 12 fax:221-785_JOPO Kranj PIA NEPREMIČNINE TS 212-719, 212- 876 15088 KRANJ - v bližini avtobusne postaje kupimo POSLOVNI PROSTOR za pisarno, cca. 30 m2, in POSLOVNI PROSTOR za predavalnico, cca. 60-100 m2. DOM NEPREMIČNINE V 22-33-00, 0609/650-123 15587 KRANJ - Glavni trg, 40 m2/l, 25 m2 + 15 m2, ogrevanje - termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ - Cankarjeva ul: manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25 000 SIT mesečno, KRANJ Stražišče: TRGOVSKI LOKAL . 80 m2, PR + 70 m2 KL, večje parkirišče, 155 000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE B 22-33-00, 0609/650-123 15590 KRANJ - Planina III; manjši opremljen trgovski lokal, 25 m2, vsi priklj., 9 mio SIT, BRNIK poslovni prostor za mirno obrt, uporabne površine 263 m2 + dvorišče 186 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE "H- 22-33-00, 0609/650-123 15591 BLED CENTER vilo - gostinsko turistični objekt na parceli 947 m2, 11 sob, 408 m2 uporbne površine, urejeno parkirišče,prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15947 KRANJ Glavni trg 40 m2/l <25m2+15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l., primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno, KRANJ Stražišče trgovski lokal 80 m2 PR+70 m2 KL, večje parkirišče, 155.000 SIT/mes, ODDAMO. DOM MAKUER BUEO d.0.0. PRODAJA NEPREMIČNiN 4-260 Bted, I^ubjjarttka ceia 3, teb064/742-TO, 742-3'54, 741Ž-TO 0609/650-123 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ center prodamo trgovski lokal z izložbo, cca 68 m2/PR ostale informacije na agenciji, KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj., 9 mio SIT, BRNIK gospodarsko poslopje primerno za mirno obrt, uporabne površine 263 m2 + dvorišče 186 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 15951 ŠKOFJA LOKA center (nad AP) oddamo v najem poslovni prostor 40 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, fax 656-030 16324 KRANJ v bližini sodišča oddamo poslovni prostor cca 40 m2 primeren tudi za trgovsko dejavnost, 100.000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15515 Oddamo v bližini Kranja ob glavni cesti skladiščni prostor 2x100 m2 in 70 m2 v nadstropju, vsi priključki za 500 SIT/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566 16527 NEPREMIČNINE »715-44-1. BLED PHKSKfiMM 50 OLDTIMER VVANDERER, I. 1938, vožen in ovojne vilice za Chopper. B 495-071 16503 Prodam VESPO PIAGGIO PK 50, XL, I. 90. B 242-331 16504 OBLAČILA Prodam LAJBEČ za narodno nošo. Tt 806-797 16473 OTR. OPREMA Otroško posteljo z jogijem ter stajico -kot novo, poceni prodam, tr 041/519-345 po 20. uri 16425 Prodam TORBO za nošenje dojenčka za 3000 SIT. tT 545-354 16467 OSTALO POSREDOVANJE pri prodaji, nakupu umetniških del, izdelkov, del po naročilu. CONTACT, 041/670-423, od 19. do 21. ure 16003 PANJSKE KONČNICE primerna darila-lovski, pivski, nabožni motivi. B 212-168, 222-657 16396 Ugodno prodam uvožene parfume ali menjam za drugo blago, tr 557-841 16469 NEPREMIČNINE INŽENIRING d.0.0. Kniiu. t'<>*t mt -i, i«•).:'}'} i ;j 10 PRIDELKI Prodam PŠENICO. B 061/614-021, Porenta, Sp. Senica 14 16359 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Žabnica 57, 310-268, GSM 041/595- 355 16454 Prodam DROBNI KROMPIR. B 422- 192 • 16471 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino, tr 064/368-000,041/640-949 6226 Prodamo VODICE - pritlično STANOVANJSKO HIŠO 9 x 10 m, na parceli 1000 m2, kjer stoji tudi 100 let stara hiša, cena je 40 mio SIT. K3 KERN d.0.0. B 221-353, 222-566 in fax 221- 785 6759 MEDVODE - OKOLICA obnovljeno enodružinsko hišo, neopremljeno, CK, TEL, KATV, oddamo. POSING 064 224 210 ( www.posing.si) &wto Kranj Nceajeva 12 4000 Kranj *L 064381100 tltp/fnmrsvgb&š NEPREMIČNINE REAL ESTATE JESENICE KOROŠKA BELA UREJENA STANOVANJSKA, VRSTNA HIŠA, 120 M2, KLET, GARAŽA, 50 M2 ZA MIRNO OBRT, 282 M2 PARCELE, PRODAMO ZA 15.600.000 SIT. CENA JE ZELO UGODNA. TEL: 064 863 150 ( www.poisng.si) JESENICE na Javorniku prodamo manjšo hišo potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 6.900.000 SIT. TEL.: 064 863 977 ( www.poisng.si) LESCE OKOLICA ravno parcelo -nadomestna gradnja 542 m2, prodamo, za 5.000.000 SIT. TEL.: 064 863 150 ( www.poisng.si) GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju prodamo za 19.900.000 SIT. TEL.: 064 863 977 ( www.poisng.si) BLED novejšo, Urejeno hišo v starem delu Bleda na parceli 130 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. TEL.: 064 863 977 (www.poisng.si) GS5 GS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trs 20, 4240 Radovljica tel./rax:715-009, 736-325 mob.:0609/653-790 BEGUNJE - ZGOŠA obnovljeno stanovanjsko hišo, P + M, 140 m2 bivalne površine + garaža, na parceli 450 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. TEL: 064 863 150 ( www.poisng.si) JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 ŽEJE PRI VODICAH prodamo hišo dvojček, v IV. gradbeni fazi, 160 m2 stanovanjske površine + 80 m2 kletnih prostorov, parcela 533 m2, za 18.000.000 SIT. POSING 064 224 210 ( www.posing.si) ENODRUŽINSKO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIMO V ŠKOFJI LOKI ALI KRANJU. TEL.: 064 368 741 BLED - ZASIP: Na lepi in mirni lokaciji takoj prodamo stanovanjsko hišo, primerno tudi za turistično dejavnost, z vsemi priključki. Cena ugodna, (šifra P321/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703-320 E-mail: INFO @GS-5-STANIC.SI, LESCE: Prodamo takoj vseljiv dvojček poslovno stanovanjske hiše v izmeri cca.150 m , s pripadajočo parcelo v izmeri 670 m , z urejeno dokumentacijo za izgradnjo prizidka, z vsemi priključki, balkon, nadstrešek za dva avtomobila. Cena 25 mio SIT (250.000 DEM) (šifra P283/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703- 320 E-mail: INFO @GS-5-STANIC.SI, LESCE: Na prometni lokaciji prodamo poslovno stanovanjsko hišo, primerno za mirnejšo dejavnost, v izmeri cca. 590 m , s pripadajočo parcelo v izmeri 600 m , z vsemi priključki, Cena ugodna, (šifra P303/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax..064/362-150, 703-320 E-mail: INFO@ GS-5-STANIC.SI, BEGUNJE - SLATNA: Takoj prodamo večstanovanjsko hišo s pripadajočim poslovnim objektom, primerno za poslovno dejavnost, in zemljiščem v izmeri 2200 m z vsemi priključki. Cena ugodna, (šifra P320/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703-320 E-mail: INFO @GS-5-STANIC.SI, AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Ti q Soohode 6 tel.:5(S4-3SO, 041/64O-002 KRANJ-GOLNIK: Takoj prodamo stanovanjske hiše in zemljiščem v izmeri 450 m z vsemi priključki. Cena ugodna, (šifra P324/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703-320 E-mail: INFO @GS-5- STANIČ.SI, ŽELEZNIKI - DAVČA: Na mirni lokaciji v bližini smučišča takoj prodamo opremljen bivalni vikend v izmeri 70 m na parceli v izmeri 210 m z vsemi priključki. Cena po dogovoru, (šifra P314/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703-320 E-mail: INFO@ GS-5-STANIC.SI KRANJ-ŠKOFJA LOKA-RADOVUICA-LESCE-BLED: Na območju celotne Gorenjske za naše znane kupce takoj kupimo več stanovanjskih hiš, enodružinskih, za nadomestno gradnjo, poslovno stanovanjske in nezazidana stavbna zemljišča od 500 m2 do 1500 m2 za gradnjo stanovanjskih hiš in vikendov. Plačilo z gotovino. Pokličite nas. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703-320 E-mail: INFO @GS-5-STANIC.SI KRANJ, RADOVLJICA , LESCE, BLED Z OKOLICO : Kupimo več podstrešnih prostorov. Plačilo z gotovino.GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 703-320 E-mail: INFO @GS-5-STAN~ IC.SI, KRANJ, Stražišče - prodamo 18 let staro tridružinsko hišo, v naravi tri trisobna stanovanja z možnostjo ureditve poslovnih prostorov. Vsako stanovanje ima po dva balkona. Hiša je kvalitetno grajena in ima 350 m2 uporabne površine. Stoji ob zelenem pasu, na parceli, veliki 650 m2. Cena: 34,5 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Drulovka - prodamo novejšo atrijsko, visokopritlično hišo dvojček, v celoti podkleteno. Hiša ima 230 m2 stanovanjskih površin in 450 m2 parcele, leži pa v mirnem, zelenem okolju. Pritličje hiše je izredno lepo urejeno, mansarda pa še ni dokončno izdelana. Ogrevanje je centralno na olje. Cena je 45 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE ŠENČUR - 10 x 11 m, nedokončana enonadstropna hiša s 330 m2 uporabnih površin, na 1038 m2 veliki, ravni parceli. Potrebno je narediti še fasado in estrihe. Hiša je primerna za obrtnike, saj je izdano gradbeno dovoljenje tudi za gradnjo delavnice na vrtu. Cena je 33,3 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE CERKLJE, Apno - prodamo novo, visokopritlično hišo, na idilični lokaciji s prekrasnim razgledom. Parcela je velika 700 m2. Hiša ima 240 m2 uporabnih površin in veliko, sončno teraso. Cena je 25,5 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE STISKA VAS pod Krvavcem prodamo še nedokončan vikend s 110 m2 uporabnih površin, ki se nahaja na 1098 m2 ravne, sončne parcele v naselju vikendov. Po plačilu dela kupnine, bi bil vikend lahko zaključen in vseljiv v roku enega meseca. Cena za vikend znaša 14 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE MOSTE pri Komendi - prodamo nad-standardno, visokopritlično hišo v tretji gradbeni fazi, tlorisa 9 x 13 m. Hiša ima 280 m2 uporabnih površin, stoji pa na 530 m2 veliki, ravni in sončni parceli. Cena za hišo je 21,5 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE RADIO SORA tel.:0647605 605,624 039 h II p. //w ww. rad io - sora. si MEDVODE, Zbilje prodamo 6j* staro dvostanovanjsko hišo. Uporabn površine je 268 m2, zemljišče je ravno in veliko 804 m2, leži pa tik nad jezerom. Ogrevanje je centralno, na olje. hiši je tudi telefon. Cena je 59 mil =n SVET NEPREMIČNINE ___ 2 km od mirni hišo. ATOMSKE TOPLICE, samo zdravilišča - na končni, sončni, lokaciji prodamo nedokončano primerno tudi za ukvarjanje s turizmo in oddajanje sob. Potrebno bo nared« še estrihe in fasado. Tloris hiše je |1 9 m. Cena je ugodna: 8,5 mil SIT. SVt NEPREMIČNINE_____ KRANJ - dvostanovanjsko HIŠO, 180 m2 stanovanjske površine, parcela 8 m2, prodamo. MIKE & CO. d.o.o., * 226-172______J^- RADOVLJICA - okolica; stanovanjsko hišo, 200 m2 stanov, površine, parcel 1159 m2, prodamo. MIKE &CO, d.o.O' B 226-172____J0^ Prodamo DRULOVKA - dotraja" poslovno stanovanjski objekt za gradnj» nadomestnega gostinsko stanova11 jskega objekta, parcela 1037 m2, cena 19 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B W 353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo APNO - VIKEND HIŠICO 10 * 7 m, pod Krvavcem, na parceli 600 m dostop z avtomobilom, cena z vso oP1* mo 28.8 mio SIT. K3 KERN d.0.0., v 221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo TRŽIČ 1/3 hiše v mansardi 156 m2, klet 31 m2 in poslovni pr°st°[T novem prizidku hiše za 22,5 mio 5 • možna prodaja po delih. K 3 KEP ' 221-353, 222-566, fax 221-785 i2°f Prodamo STRAŽIŠČE hišo z lokalom* pritličju na parceli 523 m2 za 34,0 rn' SIT, lokacija je idealna za mirn dejavnost. K 3 KERN, 221-353, 22^' 566, fax 221-785__^ Prodamo KRANJ ob glavni cesti pff Visokem visokpritlično stanovanjsko his s prizidkom garaže, v V. gr. fazi 12.' 7,10 m, na parceli 700 m2, cena 38 rni SIT. K 3 KERN, 221-353, 222-566, W 221-785_ J^T ŠKOFJA LOKA polovico hiše ugodn0 prodamo. Mike &Co., 226-172 ,366? ŠKOFJA LOKA hišo na 850 ^ parcele, prodamo. MIKE & Co., 22 172 1396? Prodamo KRANJ - Stražišce DVOSTANOVANJSKO HIŠO 9 x 12 ^ hiša ima tri etaže in je moderno 9raJel|lg parcela 708 m2, cena 55 mio SIT * KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785_ i450_8 Prodamo BISTRICA PRI TRŽIČU ' stavbno parcelo v izmeri cca. 5500 m ' ki je v bregu in jo je možno kupi" P ugodni ceni 3.000,00 SIT/m2- * KERN d.o.o., B 221-353, 222-566'" fax 221-785_J^. KRANJ - okolica; na sončni lokaciji PJ^ damo ZAZIDLJIVO PARCELO, 1'U|A m.2, lahko po delih. L. NEPREMIČNINE B 212-719, 212-8'° BESNICA - ugodno prodamo en? tanovanjsko HIŠO, 3. GF s pripadajoč' zemljiščem. PIA NEPREMIČNINE * 212-719, 212-876_ ijtf HIŠE PRODAMO: GOLNIK ugod"0 prodamo enonadstropno HIŠO na r®* ' sončni parceli 891 m2 uporab^ površine, cca. 300 m2, 25 ml? KOKRICA pri Kranju: enodružins^ visokopritlično HIŠO z garažo in vse^ priključki, v mirnem okolju, na Par°0' 618 m2, 26 mio SIT, KRANJ Primsko^ dvostanovanjsko HIŠO - dvojček, lastni parceli 500 m2, 300 m2 uP°jfNj ne površine, 24 let, 25 mio SIT, KP^T okolica; 5 km, VIKEND BRUNAP'^' bivalne površine 80 m2, elektrika, vooj parcela 480 m2 v mirnem ze'en9o-okolju. DOM NEPREMIČNINE «" 4 33-00, 0609/650-123 15585 KRANJ okolica, 12 km, dvostancv3^ jsko visokopritlično HIŠO, 18 x 2' ' - J primerno tudi za mirno obrt, 100 m mansardi izgotovljenih + opr., ^u^"ca, pritličje, delno izgotovljeno, parcete 300 m2, 18.7 mio SIT, KRANJ CfS večji poslovno stanovanjski objek dobri lokaciji z večjim parkiriščem, c -po dogovoru, KRANJ Naklo; P°s£{0rn stanovanjska hiša s pomožnim obie ^ na frekventni lokaciji, cena 75 mio DOM NEPREMIČNINE B 22-33'u 0609/650-123 GORENJSKA - kupimo enodruzir* HIŠO, z malo vrta za znanega kUP | KRANJ - kupimo vrstno HIŠO na m*".^ parceli, lahko tudi nadomestno gra ~qi DOM NEPREMIČNINE B 22-3^ 0609/650-123_^ PARCELE PRODAMO: RADOVL^A^ Nova Vas, ravno, sončno, ZAZIOJ* S PARCELO, 1000 m2, 8000 SX]'Le-BLED - okolica, sončno zazidljivo Pf -> lo ob zelenem pasu, 1005 m^'^0fi iu, ng, lica; j$ j0 9500 SIT/m2, GOLNIK - okolica, ^ sončna parcela z lepim razgledo ^ robu naselja, 2000 m2, od tega za^g|f, vo 411 m2 + brunarica. 10 mi° PODBREZJE 2000 m2 od te93 Z3 zazidljive 580 m2, lok. dovoljen) hišo, 10 x 13 m, 8.5 mio SIT, pAL u z3 pod Dobrčo, 2000 m2 rahlo v brey Q^ gradnjo vikenda, 2500 SIT/mZ- qQ, NEPREMIČNINE tr 22-33-00, u 650-123__—-d>^ Prodamo SENIČNO pri f0'"'^ z ZAZIDLJIVO PARCELO 475 "i05\^ lokacijsko dokumetacijo, za 45 "To-566 K3 KERN d.o.o., B 221-353, ^ ^ in fax 221-785 NEmMiCNINSKO POSLOVANJE HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znane-Sa kupce., KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 i59-»8 PARCELE PRODAMO RADOVLJICA Nova vas ravno, sončno zazidljivo parce-lo 1000 rr,2, 8000 SIT/m2, BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem Pasu, 1005 m2, 9000 SIT/m2, CERKL-JE okolica zaz. parcelo v urbanem naselju, 864 m2, 9500 SIT/m2, GOLNIK okolica ravna, sončna parcela z lePim razgledom na robu naselja, 2000 m2 od teqa zazidljivo 4 22 m 2 + brunar-lca, 10 mio IST. PODBREZJE 2000 M2 °d tega zazidljive 580 m2, lok. dov. 8,5 MIO sit. VODICE okolica kmet. zemljišče c°a 10 ha travnikov in njiv ob glavni cesti. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/65O-123 15949 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimc vrstno hišo zagnanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo ^netijo ali nadomestno gradnjo. DOM ^PREMIČNINE, 22-33-00, °609/650-123 15952 Največja izbira nemških kamp Prikolic KNAUS, HOBBY, TEC, predprostori vseh velikosti, Kemični wc in ostala kam p oprema. ^"»van Center Trlslav, d.o.o., ,0c Trzin, td. 061/1622-584 VEČ PARCEL na Gorenjskem pro-qamo. Mike&Comp., 226-172 iei64 . ŠKOFJA LOKA lepo, adaptirano hišo, ,!20 m2, odprt kamin, CK, 454 m2 Parcela, prodamo. MIKE &Comp., 226- ''2 16165 ŠKOFJA LOKA z bližnjo okolico kupi-. 0 za naše znane stranke več stanovanjih hiš. PIA NEPREMIČNINE, 622-JjMax 656-030 16326 JRŽIČ, prodamo starejšo meščansko 170 m2 površine, potrebna obnove. PIA NEPREMIČNINE, 622-fax 656-030 16327 RAKOVNIK pri Medvodah prodamo *(0stanovanjsko HIŠO, terasa, vrt, v *%iem okolju, B 061/614-105 16491 ^ ODDAMO KRANJ okolica 10 km družini oddamo enodružinsko hišo "t/rn 5q težnostjo kasnejšega odkupa, Dni«0 SIT/mes., letno predplačilo. Or^ NEPREMIČNINE, ^/650-123 22-33-00, 16512 KranJamem noveišo H|ŠO v okolici 01onja za daljše obdobje. B 041/729- »^^^ 16514 e^E. PRODAMO SENIČNO novejšo rng ružinsko hišo na parceli cca 400 rnan Uporabne površine 212 m2 + 3q ,?ar°a + 100 m2 pomožnih površin, 2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, J3-00, 0609/650-123 iesie * Telefon Odvisnosti Kroni (064)326-928 )bsko sredo od 17.00-19.00 đobrfNj POSEBNA PONUDBA! Na ss 7'JokaciJi prodamo nadstandardno 3 P|a ? m2, CK, tel., CATV, zelo ugodno! 8*> NEpREMIČNINE, 212-719, 212- am NJIVO na Kokrici. B 332-102 ^PRIREDITVE spre644i MEGANE COUPE, I. 96, rumen, 87000 km, servisna, oprema, ALU, ohranjen, reg. 6/2000, 1.699.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 16442 Na zalogi PUNTO I. 94, 95, 98, UNO I. 98, IBIZA I. 94, IBIZA 1.9 SDI I. 96, CORSA 1.2 ECO I. 94, MEGANE 1.4 CLASIC, I. 98. AVTO LESCE 719-118 16443 OPEL ASTRA 2.0 DIESEL 16 V/G CLUB, I. 98, 2 x zračna vreča, elektro paket alarm, servo volan, klima, 5 vrat, reg. 5/2000, 15000 km. Možen nakup na kredit. AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC,S.P, GOSTEČE 8, 4220 ŠKOFJA LOKA, 652-200, fax 652-202 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 94, HYUNDAI H 100 diesel, I. 95, HONDA CMC 1.6 I, I. 90, RENAULT R 5 FIVE, I. 96, LADA SAMARA 1300, I. 92, HYUNDAI SONATA 2.0 GLS, I. 92,-RENAULT R 4 GTL, I. 89, AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC s.p. Gosteče 8, 4220 Škofja Loka, 652-200, fax 652-202 16445 Prodam zelo dobro ohranjen avto Z 101, garažiran, 70.000 km, prvi lastnik. B 061/824-156 16452 Prodam R 4 GTL, I. 88, rdeče barve, ugodno. B 561-571 16453 126 GL, I. 90, reg. do 4/2000, prodam za 85000 SIT. B 632-465 16460 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MONROEF Prodam OPEL KADETT B MODEL, I. 72, vozen, nereg. cena 35000 SIT. B 421-233 16465 Prodam GOLF, I. 82, cena po dogovoru. B 421-067 16466 Prodam JUGO 55 A, rdeče barve, nov izpuh, redno vzdrževan. Cena 100.000 SIT. "B 557-841 16472 Prodam FIAT UNO 45 S, 3 v, modre barve, reg. 2/00, cena 420.000 SIT. B 471-328 16476 Prodam R 5 1.90, 5 V, dodatna oprema, lepo ohranjen, neregistriran, cena 320 000 ali po dogovoru. B 451-017 ali 041/624-521 16482 R 5 CAMPUS, I. 93, PASSAT 2.0 KARAVAN, I. 91, FORD ESCORD 1.4 CL.I. 87. Možna menjava ali kredit. MARK MOBIL.D.O.O., 242-600, 041/668- 283 16484 GOLF GTI 16 V, I. 93, kupljen v Sloveniji. "B 242-600, 041/66-82-83 16485 MONY d.o.o. Železniška 6 Lesce tel. 064/718-401 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL ACCENT LS + KLIMA, CENA: 1.689.702,00 SIT LANTRA 1,5 + KUMA, CENA: 2.170.548,00 SIT LANTRA 1,8 + KUMA, CENA: 2,519.830,00 SIT COUPE 1,6 BASE, CENA: 2.570.197,00 SIT SUPER POPUSTI ZA RABLJENA VOZILA 00 30.7.1999 DO 13.8.1999 CLIO 1,4 RT L.95, CENA: 1.070.000.00 SfT S0NATA 1,8 L. 93, CENA: 860.000,00 SIT R19 1,4 RT L.93, CENA: 850.000,00 SIT LANTRA L.92, CENA: 829.000,00 SIT CHARADE L. 89, CENA: 320.000,00 SIT MINUS POPUSTI GOLF 1.8 KARAVAN, I. 96, klima. "B 242-600,041/66-82-83 16486 GOLF 1.8 I. 92, možna menjava. B 242^600, 041/66-82-83_i648/ TOYOTA PREVIA 2.4 GL I. 93, reg. do 6/00. 242-600, 041/66-82-83 16488 FIAT BRAVA 1.6 SX, I. 96. B 242-600,041/66-82-83 16489 Prodam KOMBI VW TRANSPORTER 2.4 D, I. 95, 190.000 km, s klimo in ABS. B 041/699-379 16497 Prodam OPEL VECTRO 1.8 I, CD, I. 91/92, lepo ohranjeno. B 245-417 16506 Prodam JUGO 45 KORAL, moder, 120.000 km, I. 90, reg. do 3/2000, cena 130.000 SIT. B 241-019 16511 PUNTO 55 S, I. 94/95, bele barve, 5 v, reg. celo leto, dodatna oprema, prodam. B 411-320 16523 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, prodam. B 411-320 16524 Prodam JUGO 45, I. 87, neregistriran, v voznem stanju, za 15000 SIT. W 861-541, do 15. ure 16525 PASSAT 1.6 TDI, I. 88 in UNO 45 S, I. 90, nov moedel. B 451-170, 041/714- 778 16532 Prodam GOLFA in JUGOTA, po delih ali celega. B 632-977 16539 Prodam osebni avto LADA SAMARA 1.91.0 656-20-16 16547 Prodam JUGO 55, 1.88. B 557-863 16549 Prodam LADA NIVA 1600, 1.12/88, reg. do 12/99, solidno ohranjena, cena 160 000 SIT. B 802-094 15553 Prodam GOLF B letnik 82, cena po dogovoru. W 731-316 16554 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, možna menjava staro za novo, ugoden kredit. "B 061 /716-221 Šubelj Domžale HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. "B 061/716-221 Šubelj Domžale 25166 servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno. B 061/716-221 Šubelj Domžale 25167 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, letnik 1999, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. "B 061/716-221 Šubelj Domžale 25168 ZAPOSLITVE Zaposlimo zastopnike, ki se želijo pridružiti prijetni skupini za prodajo na terenu z dobro provizijo. B 558-033, 041/721-657 10394 Za nedoločen čas zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN, za terensko prodajo. B 545-446, 041/651-737 14554 Honorarno zaposlimo NATAKARICO za strežbo v gostinskem lokalu. B 041/859-510 16073 TAVERNA MATEVŽ honorarno zaposli simpatično dekle za delo v strežbi. B 561-918, 041/719-050 16094 USPEŠNO PODJETJE vabi s sodelovanju 5 TERENSKIH ZASTOPNIKOV za pričetek novega sodelovanja, n 062/671-699 16266 Prijaznost, odgovornost in komunikativnost naj bo vaša vrlina. Starost od 25-45 let, srednja ali višja šola. Delo je honorarno in dolgoročno. B 041/636-295 16308 Želite dodatno zaslužiti in ste se pripravljeni izobraževati ter delati na terenu. B 634-064, 041/637-492 16348 Iščem DELAVCA iz Kranja za montažo plastičnih oken. Zaželjeno znanje zidarske stroke. B 355-440 16354 SEJMI - zastopanje ali prodajanje vaših storitev ter izdelkov na sejmih po Sloveniji. Izkušnje, komunikativnost ter urejenost. "B 040/218-991 16360 Zaposlimo STRUGARJA za delo na stružnih avtomatih. B 620-963, 623- 133 16379 DEKLETA, ČE VAS ZANIMA DELO HOSTES NA SEJMIH, ŠPORTNIH IN KULTURNIH PRIREDITVAH, PREZENTACIJAH, DEGUSTACIJAH..., SE NAM JAVITE NA TEL ŠT. 061/125-42-74 VSAK DELOVNIK OD 9. - 16. URE-CHERING M & PJ Redno zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije, SKLADIŠČNIKA in več TRGOVK za delo v živilskih trgovinah v Kranju in okolici, tel.: 223-360 Iščemo DELAVCE, ki imajo veselje do dela v gozdu. B 246-846 Redno zaposlimo 2 KUHARICI m 2 KUHINJSKI POMOČNICI za delo v špageteriji - piceriji. OD po dogovoru. 723-475 ali 721-590__i64tf Zaposlimo PEKA ali priučenega in čistilko. S 332-009, 041/710-927 16435 ___, Zaposlimo KUHARJA in NATAKAR^ pripravnik. "B 451-038 _J*j Zaposlim NATAKARICO, nudim hran« in stanovanje. B 221-131, 041/74^ 128 16448 Iščem delo l«pt pomožni delavec-Jesenice z okolico. B 863-621 Takoj zaposlim gradbenega delavc* Zidarstvo Ajdovec, Šenčur, 411-149 16479 ^ Pogodbeno delo na dom nudij1 samostojni ŠIVILJI. B 332-1'1' popoldan_ Za določen čas ali za stalno zaposli"1^ KV ELEKTROMONTERJA po možnosti* izpitom C in E kategorije in NK DELAVC* za razna dela. B 431-133 J^9.2 Zaposlim KUHARICO in NATAKARIC0' "B 742-353__J^. Zaposlimo FANTA za delo v delavnicijj razvoz izdelkov. Možna priučitev. 431-496 _ 1^ Honorarno zaposlim DELAVCA neka) dni v tednu za delo na kmetiji-041/774-287_■ iggg VOZNIKA z izkušnjami v mednarodne"1 transportu iz okolice Kranja, zaposli^10' B 315-510, 041/633-195 _^.3 Za delo v strežbi zaposli redno ali hoj orarno PIZZERIJA TONAČ. B 422-271' 0609/646-358_ i6634 KUHARJA in DEKLE ZA POMOĆ^ STREŽBI zaposlimo v bistroju Žafran^ v Kranju. IT 324-001 166^ AVTO MEDVODE odkup in prodaja VOZIL tel: 061/611 601 NOV, zračni blazini I >N D -J co z z oc D m a z Ul m > a a ui u 3 m o E m o □ 3 CO 5 O S (0 z Ul oc o > OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - OE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 NAVČEK, d.0.0., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA DE BLED, RECISKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 743-997 ali 733-412 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 0609/648-963, 041/648-963 041/686-808 {^L6- avgusta 1999 37. STRAN GORENJSKI GLAS Kranj, tel. 064/351-331, 351-333 TURČIJA po želji - VARNA DEŽELA Potovanja od 10. julija, 8, 15 dni, fly & drive, letovanja v Kemru in durgod že od 57.500 SIT in še veliko več v 48-stranski brošuri "Turčija 99". Ojil.iicNiuij«- na najstarejši (»orenjski radijski |M>*tuji je \ redno vaSega zanttaiija T R Z I C 88,9 In 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 n ZAHVALA « smr' tisto, kar nas loči življenje ni, kar druži nas. ^° vezi močnejše/ »rez pomena zanje so razdalje, Kroj in čas. Mnogo prezgodaj je odšel od nas naš dragi mož, oči, dedek, tast, brat in stric MARJAN PROSEN inž. agronomije in dipl. organizator Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Hvala prof. dr. Borutu Pustu, vsemu zdravstvenemu osebju kardiološkega oddelka in CIIM-a v KC Ljubljana za velika prizadevanja. Hvala sosedom in sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Merkurja za izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke v dobrodelne namene. Hvala duhovnikoma g. Stanetu Gradišku in g. Igorju Krasni, glasbenikom: Damijani Božič Močnik, Samu Ivačiču, Damijanu Močniku, Marti Močnik in Mateji Pleteršek ter članom V. zakonske skupine za čudovit poslovilni obred. Vsem, ki ste pospremili našega Marjana k večnemu počitku, iskrena hvala! Prehitro se je iztekla njegova življenjska pot, za njim pa ostajajo sledi, ki so za vedno našle prostor v naših srcih. VSI NJEGOVI Cerldje, julij 1999 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in strica TODORJA KRGOVIĆA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gorski reševalni službi in helikopterju slovenske vojske ter gospodu Budimirju Galamjču, parohu srbske pravoslavne parohije v Kranju. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam tako lepo in iskreno pomagali in našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iz srca iskrena HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 3. avgusta 1999 ZAHVALA naših srcih ti živiš zato pot nas vodi tja . KJer ti v tišini spiš. V 75. letuje prenehalo biti srce naši dragi ženi, mami, stari mami, babici, sestri in tašči VIDI MILOSAVLJEVIČ roj. Rozman, Milje 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem našim ^^jJL^ znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ■ P M izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu I pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. /upniku iz Šenčurja Cirilu M Isteniču za lep pogrebni obred, Frančiškanovi družini. Društvu upoko-—jencev Šenčur, gasilcem Visoko Milje, Pogrebniku in trobentaču za a'grano Tišino. Iskrena hvala jeseniški bolnišnici. Kliničnemu centru, dr. Pavlinovi in Patronažnim sestram. Hvala tudi kolektivu Aerodroma Ljubljana. Vsem imenovanim in imenovanim še enkrat iz srca iskrena hvala. Žalujoči: mož Ljubo, sinovi Božo, Vojko in Zoran z družinami in ostalo sorodstvo Milje, Kranj, Šenčur OSMRTNICA Umrla je naša nekdanja sodelavka ZVONKA HROVAT Ohranili jo bomo v trajnem spominu. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE Ob prerani in boleči izgubi moža, očeta in dedija MIRKA POGAČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ali prispevke namesto cvetja. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju bolnišnic Golnik in Jesenice, dr. Marjanu Zupancu, gospodu župniku, pevcem. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi Štefki, Anki, Jožici, Marici, Branetovi mami in Milošu in vsem neimenovanim za podporo in pomoč. VSI NJEGOVI Studenčice, Zg. Radgona, Nova vas SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Valjarne FRANC BLAŽUN rojen 1931 ^ Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v sredo, 4. avgusta 1999, ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Zavarovanja TODOR KRGOVIĆ rojen 1933 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v torek, 3. avgusta 1999, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE JEREB roj. Arhar se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, delavcem podjetja ISKRA OTC Kranj ter vsem ostalim, ki ste jo imeli radi in ste prijateljevali z njo, iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za blag spomin, v katerem jo bomo ohranili. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Kranj. VSI NJENI Kranj, avgust 1999 ZAHVALA Kadar življenje je le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje. Vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi moje drage sestre MARIJE LOGAR iz Šenčurja, Pipanova 27 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, vsem, ki ste jo obiskali v času bolezni doma in v Domu upokojencev. Posebna zahvala Stanetovi družini in družini Kuralt. Zahvaljujem se tudi bolnišnici Golnik, odd. 500 za nego v zadnjih urah življenja. Hvala tudi dr. Barbari Vauken, nosačem, pevcem iz Predoselj, g. župniku Isteniču, g. Marjanu Kuraltu, praporščakom, podjetju Navček in Sindikatu M KŽK. Iskrena hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče, sv. maše in za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala in Bog povrni. Žalujoči sestra Francka in Marinka z družino in ostalo sorodstvo Šenčur, 30. julija 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi naših dragih IRENE IN KLAVDIJA PUHAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter se jima še zadnjič poklonili in z nami v srcu zajokali. NJUNI ŽALUJOČI 96 Zaposlim KUHARJA - ICO in NATAKARJA - ICO. Restavracija Metuljček, 622-270 16541 Delo za daljše obdobje za resne, odgovorne in komunikativne osebe. Soliden zaslužek, dodatno usposabljanje. Za uspešne tudi napredovanje. Pogoj srednješolska izobrazba, izkušnje niso potrebne. B 061/150-59-60 16543 RESNO, DINAMIČNO PODJETJE V RAZVOJU IŠČE SODELAVCE (TUDI PART - TIME) NA OBMOČJU GORENJSKE, ZA ZANIMIVO AKTIVNOST INFORMIRANJA NA PODROČJU EKOLOGIJE IN HIGIJENE. PONUJAMO STIMULATIVNI ZASLUŽEK, BREZPLAČNO UVAJANJE, MOŽNOST NAPREDOVANJA. POGOJ OSEBNI AVTO. ZA INFORMACIJE POKLICATI NA B 0609/631-441 ali po 16. avgustu na 066/773-626 po 14. uri. 16545 Zaposlim MESARJA - PRODAJALCA. V 223-093 ali 472-132 16551 ŽIVALI SOS za zavržene in zapuščene mucke, različnih barv in starosti! Kličite po 20. uri na 883-089 16139 Prodam KOZLIČKA za zakol. B 491- 4 52 16366 Prodam ČB BIKCA. Gros, Srednja vas 16, Gorice, 461-023 16367 Prodam sedem mesecev brejo TELICO simentalko. "B 061/823-079 15371 Prodam OVCE jezersko solčavske pasme. B 686-055 16374 Prodam dve KRAVI simentalki, breji 9 mesecev ali menjam za jalovo. Visoko 5, 431-054 16384 Rjave in grahaste JARKICE in bele za dopitanje prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, 685-546 16387 PODARIMO 3 mesece starega PSA. Pokličite danes do 20. ure. B 441-288 Prodam JAGNJETA 450 SIT/kg. Dostava! B 545-002 16392 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo ali kot meso. B 041/597-933 16397 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simentalko. B 431-436 ituos Prodam KRAVO simentalko, tik pred telitvijo, drugo tele. Praše 6, Mavčiče 16404 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. B 461-832 ali 041/724-144 16410 Prodam dve KLETKI z vodno napeljavo in odvodom za kokoši nesnice. B 041/663-212 16412 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. B 422-269 16428 Prodam črnobelega teden starega BIKCA. Jezerska c. 92/a, Kranj 16436 ■ Prodam črnega TELIČKA. Srakovlje 12 Prodam JAGNJETA. B 422-147 16448 Prodam 3 mesece starega simentalca. "tt 451-787 16450 Prodam TELICI simentalki, breji 8 mesecev-A. B 041/521-366 16456 Podarimo bele dolgodlake MUCKE, stare dva meseca - vajene čistoče. B 041/530-470 16464 Prodam simentalca, STARA 16 DNI. B 738-327 16468 Prodam PUJSKE težke od 20-25 kg. B 431-416 16475 Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. Poklukar, Žeje 12 16477 Prodam RJAVE JARKICE tik pred nes-nostjo. B 326-526 16481 Prodam odlično simentalko s teletom, kupim simentalca 100-200 kg. B 557- 376 16500 Prodam KRAVO primerno z zakol ali nadaljno molžo. Podbrezje 158 16501 Prodam štiri SRNASTE KOZE - molzne, KOZLA ter več ZAJCEV, C 495-071 Prodam BIKCA 10 dni starega črnobelega in TELICO simentalko 150 kg. Tf 471-442 16507 Prodam KRAVO 9 mesecev brejo, ki bo drugič telila. Vari, Češnjica 23, Podnart 16508 Prodam KOKOŠI nesnice, 150 SIT Zadraga 18, Duplje, 558-405 16510 Enoletne KOKOŠI nesnice, prodam po 150 SIT, vsaka deseta brezplačna in PRAŠIČE od 120 - 150 kg. "B 631-505 16518 JARKICE, rjave, grahaste, PETELINE, KRAVO s teletom, prodam. Hraše 5, Smlednik B 061 /627-029 16519 Prodam mlade PERZIJSKE MUCKE, HRČKE in ZAJČKE, UGODNO! B 312-564,041/792-908 16520 JARKICE RJAVE tik pred nesnostjo prodam. Strahinj 64, Naklo, "B 472-017 Prodam leto staro TELIČKO ali brejo TELICO v 5 mesecu brejosti simentalki. B 471-318 16530 KUŽKE mešančke, stare 7 tednov, po izbiri, podarim. B 061/614-349 16542 Prodam več SIMENTALCEV od 60-130 kg. "B 421-467 16552 ŽIVALI KUPIM Kupim 10 dni starega TELIČKA. B 471-87 2 16389 Kupim BIKCE in TELIČKE, težke do 300 kg. B 423-018 16395 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. B 738-054 16458 OSMRTNICA Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj, v sedemnajstem letu starosti, zapustila naša ljuba hčerka MATEJA KRMELJ iz Groharjevega naselja v Škofji Loki Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 6. avgusta 1999 ob 16. uri na pokopališču v Stari Loki. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: mami Štefka, ati Matevž ter sestri Polona in Petra Za tri dni v planine Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka organizira 3-dnevno planinsko turo, od 13. do 15. avgusta, z Velike planine na Korošico - Ojstrico - Planjavo -Kamniško sedlo, kjer bo nočitev. Nato na Tursko goro - Skuto in nočitev na Kokrškem sedlu. Tretji dan bo vzpon na Grintavec - Jezersko Kočno in sestop mimo Češke koče na Jezersko. Prijavite se čimprej, saj je število omejeno na 20 udeležencev. Za informacije pokličite na tel: 620-667 ali Jožeta Stanonika, na tel.: 631-453, po 20. uri. Na kopalni izlet v Čateške Toplice Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na kopalni izlet v Čateške Toplice, ki bo v sredo, 11. avgusta. Prijavite se pri svojih poverjenikih. Izlet v Berchtesgaden Kranj - DU Kranj organizira v torek, 26. avgusta, z odhodom ob 5.30 uri izpred hotela Creina izlet v Berchtesgaden -Hitlerjeva rezidenca. Dodatne informacije in prijave zbirajo v pisarni društva na Tomšičevi 4, Kranj. Izlet na ledenik Molltalgletscher Kranj - DU Kranj organizira lep turistični izlet na ledenik v Avstrijo v torek, 10. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva. Obvestilo medobčinskega društva invalidov Kranj Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za 7-dnevno zdravljenje v Čateških Toplicah, ki bo od 30. avgusta do 6. septembra, in za 7-dnevno letovanje v Rabcu, ki bo od 28. avgusta do 4, septembra. Uradne ure imajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 223-433. Občine Tržič. Ogled Antonovega rova (Šentanski rudnik - nekdanji rudnik živega srebra) ob 17. uri; zbirno mesto pred Gostiščem TGT v Podljubelju. Vabijo vas, da se udeležite vodenega ogleda. Svojo udeležbo potrdite v Informacijski pisarni Občine tržič na tel.: 564-524, po faksu na številko 564-525. PD Javornik - Kor. Bela obvešča Javornik - PD Javornik - Koroška Bela obvešča vse ljubitelje gora, da je Staničev dom pod Triglavom odprt in redno oskrbovan. Prenočišče si lahko rezervirate na mobitel telefon: 0609/614-772. meci PD Tržič obvešča Tržič - PD Tržič obvešča, da koča na Dobrači vabi vsako tretjo soboto v poletnih mesecih na srnjakov golaž, pripravljen v kotlu pred kočo. Organizirano vodenje po Tržiču in okolici Tržič - Informacijska pisarna občine Tržič bo v mesecu juliju ponovno začela z organiziranimi vodenji po mestu in okolici: Dolžanove soteske od 10. uri; zbirno mesto na parkirišču v vasi Čadovl-je. Ogled mestnega jedra in obeh tržiških muzejev ob 14. uri; Zbirno mesto pred Informacijsko pisarno Razstava Jaše Bararona Ljubljana - Vabljeni ste na otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Jaše Bararona, ki bo v ponedeljek, 9. avgusta, ob 19. uri v Galeriji Lek v Poslovno-informacijskem centru na Verovškovi 57 v Ljubljani. V kulturnem programu bo nastopil duo Duma Levantina v sestavi Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc. Razstava bo na ogled do 8. septembra. Soseske sopotij Kranj - V Galeriji Kavka, na Maistrovem trgu v Kranju v letošnjem letu predstavlja Drago Papler ciklus fotografij z naslovom Soseske sopotij (New York 1999). Razstava je na ogled do 24. septembra. Razstava fotografij VVolfganga Bognerja Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vas vabita danes, v petek, 6. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave fotografij VVolfganga Bognerja iz Beljaka. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do vključno 25. avgusta. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldne in nedelj, od 9. do 12. ure. Viharniki in rož'ce Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora vas vabi v prostore Občine Kranjska Gora na ogled razstave fotografskih del "Viharniki in rož'ce" avtorjev Ivana Dolenca in Francija Jeklerja. Razstava bo na ogled do 15. septembra. Razstava likovnih del "Vrata '99" Mojstrana - V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani bodo danes, v petek, 6. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del udeležencev XX. planinske slikarske kolonije "Vrata '99". Razstava bo na ogled do 12. septembra vsak dan, razen ponedeljkov od 10. do 17. ure. Prebujenje v lesu Tržič - V Galeriji Ferda Maverja si lahko ogledate razstavo kiparskih del "Prebujanje v lesu". Avtor je Milan Mandič iz Tržiča. Razstava bo vsak dan med 17. in 19. uro, obsot in nedeljah med 9. do 12. uro ter 17. do 19. uro. Ob ponedeljkih razstavišče miruje. v Razstava pastelov Marinke Potočnik Radovljica - V osrednji ekspozit"" Gorenjske banke, d.d. Kranj, p^ Radovljica ima svojo prvo razstav^ Marinka Potočnik, članica likovne seM1" je VIR. Razstava bo na ogled do avgusta, možen pa je tudi odkup slik- Razstava fotografij Gorazda Kavčiča Kranj - Vabljeni ste v Cafe ga|enlh Pungert na ogled razstave koncertni fotografij fotografa Gorazda Kavčiča naslovom "Barva idola". Razstava je" ogled do 25. avgusta. Razstava Milana Marina Škofja Loka - Vabljeni ste na ogl^ razstave Milana Marina v Galeriji Iva Groharja v Škofji Loki. Razstava je n ogled do 20. avgusta. Razstava grafik v Kranj - Likovno društvo Kranj vas vabj Malo galerijo na ogled razstave gra Boge Dimitrovski. Razstava je na o9|e do 14. avgusta. Razstava v hotelu Astoria Bled - V hotelu Astoria g. Jože Žlavs' Vojnika razstavlja ciklus grafik "Lep0^ Slovenije", razstava je prodajna in bo ogled do septembra. Ljubljanske korenine Tržič - V okviru Poletnih prireditev '99 Tržič zaživel v duhu tradicionalne ieland glasbe. Zato vas vabijo, da pnsl nete glasbi orkestra "Ljubljanske nine". Koncert bo danes, v petek, avgusta, ob 21. uri v atriju občine Trzic■ Glasbeno poletje Bohinj 99 Bohinj - V okviru poletnega glasi festivala, ki bo v cerkci sv. Martin3 Srednji vasi, ki je oddaljena le nekaj metrov od Bohinjskega jezera, pripravili tudi v avgustu številne konce'' Peti koncert Glasbenega poletja Bohinju bo v četrtek, 12. avgusta, cerkvi sv. Martina v Srednji vasi Bohinju, ob 20.30 uri. Nastopil bo Pa° Pegoraro, kitara. Večer ob zvokih Havajske kitare Kranj - Komisija za družbene prired' pri DU Kranj, vabi v soboto, 14. avgus'' ob 18. uri na vrt društva, na Tomšiče*" ' na prijeten in vesel večer ob & . Havajske kitare, na katero bo igral Fran Košir iz Škofje Loke. =?ADiO 9n t rm t.D rn STEREO RADIO KRANJ 973 PETEK 5.30 Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Prelepa Gorenjska 8.50 EPP. 9.00 Godan 9.20 Tema: 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30-Kviz. Radia Kranj 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15,20 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.30 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov SOBOTA 5.30 Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Godan 9.50 EPP 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.15 Hov, ne znam domov 13,50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16,20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18,15 Hov, ne znam domov 19.20 Verska oddaja - pot do luči 19.30 Večerno-nočni glasbeni program NEDELJA 5.30 Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.00 Dobrodošli med prazno-valci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 20.00 Večerni noćni glasbeni program PONEDELJEK 5.30 Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenija 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Prelepa Gorenjska - kviz 8.50 EPP 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.15 Hov ne znam domov 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Prenos Radia Slovenije 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov ne znam domov 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje VEČERNI PROGRAM: 19.30 Pometamo doma 24.00 Nočni glasbeni program TOREK 5.30 Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 OSstitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Prelepa Gorenjska - kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 AJpetourov Remontov kotiček 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar -Borzna hiša Ilirika 14.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - dogodki in odmevi 16.05 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Računalniške novice 19.30 911 turbo 21.00 Večerno nočni glasbeni program SREDA 5.30 Uvodna napoved 5,50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin na Radiu Kranj 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.50 EPP 20.00 Večerno-nočni glasbeni program ČETRTEK 5.30 Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.25 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.10 Radio Capris 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema; Izgubljene živali 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar -Borzna hiša Ilirika 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki In odmevi 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 19.30 Music machine 20,00 Večerno-nočni glasbeni program LESTVICA RADIA KRANJ «.m2 OM Ureja Igor Štefančič, PETEK, 6.8. 1999, OB 16.30 Domača: 1. IGOR: ROŽMARINKA 2. BIG FOOT MAMA: DOLG NAZAJ 3. PANDA: SIVE CESTE 4. KALAMARI: V VETRU RDEČIH ZASTAV 5 TOMO JURAK: ČE JO NE BI VZEL, BI BIL BEDAK Tuja: 1. LOU BEGA: MAMBO NO. 5 (A LITTLE BIT OF...) 2. ANN LEE: TWO TIMES 3. SASHA: I FELL LONELY 4. SIXPENCE NONE THE RICHER: KISS ME 5. LOONA: MAMBO 6. VVHIGFIELD: BE MY BABY 7. ENRIOUE IGLESIAS: BAILAMOS 8 SEVERINA: DODIRNI Ml KOUENA 9. ATB: KILLLER 10. CULTURE CLUB: YOUR KISSES ARE CHARITY 11. O LA PALOMA BOYS: O LA PALOMA 12. SHERYL CROVV: SVVEET CHILD OMINE 13. LINNEA: FREE 14. WILL SMiTH: VVILD VVILD VVEST 15. STARŠ ON 54: IF YOU COULD READ MY MIND NAGRADNI KUPON 142 GLASUJEM ZA: Domačo.:................................. Tujo.:........................................ Moje ime in naslov:................... KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVENSKI TRG 1 WWW: HrrP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si SOBOTA: 12.00 BREZPLAČNI MALI OGLASI 19.20 VERSKA ODDAJA POT DO LUČI NEDELJA: 11.00 PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU 12.00 BREZPLAČNI MALI OGLASI 17.20 HITRO, DALEČ, VISOKO 18.20 NAGRADNI KVIZ KINA KRANJ 5*!*' 6- avgusta 1999 OGLASI 39. STRAN • GORENJSKI GLAS ša9 / 00 d rečnih! V kuhinjah srečnih izžrebancev se bo kuhalo, peklo in cvrlo z olji Zvezda! 1. Petra Šink, Poljanska cesta 104, 4224 Gorenja vas 2. Drago Kunej, Tomažičeva 46, 1102 Ljubljana 3. Albin Vengust, Kerstnikova 10, 1000 Ljubljana 4. Tina Andlovic, M. Krpana ul. 3, 1000 Ljubljana 5. Obrad Lisjak Crnek, Podjunska 27, 1107 Ljubljana 6. Boštjan Pirnat, Iga vas 2, 1386 Stari trg pri Ložu 7. Ema Mesar, Ravbarjeva 6, 1000 Ljubljana 8. Trampuš Marija, Kersnikova 10, 1000 Ljubljana 9. Mateja Križman, Separjeva pot 12, 1291 Škofljica 10. Bernarda Končan, Ljubgojna 5, 1354 Horjul 11. Slavka Hren, Martinj hrib 2, 1370 Logatec 12. Ana Vraničar, Stožice 62, 1113 Ljubljana 13. Frančiška Krašovic, Cernetova 6,1000 Ljubljana 14. Katarina Debelak, Otoče 20, 4244 Podnart 1 S. Ana Klemene, Nusdorferjeva 5, 1000 Ljubljana 16. Milan Pavlin, Babškova pot 9 Lavrica, 1291 Škofljica 17. Ana Podobnik, Dobračevska ul. 4, 4226 Ziri 18. Edvard Zajec, Novi log 21, 1430 Hrastnik 19. Olga Štrus, Rdeči kal 10,1296 Šentvid pri Stični 20. Mija Accetto, Ob pristanu 5, 1000 Ljubljana 21. Roman Brilej, Are h met ova uL 3, 1000 Ljubljana 22. Marinka Urbane, Pangeršica 8, 4204 Golnik 23. Milan Govekar, Podlimbarskega 41a, 1000 Ljubljana 24. Pavla KemperI, Županje njive 6, 1242 Stahovica 25. Lilijama Petek, Clevelandska 43, 1000 Ljubljana 26. Stana Močrvnik, T. Dežmana 2, 4000 Kranj 27. Zinka Jetnik, Rakovica 3, 4201 Zg. Besnita 28. Helena Kristan, Javornik 10, 4000 Kranj 29. Milica Maretič, UL Gorenjskega odr. 4, 4000 Kranj 30. Anton Buh, Srednji vrh 25, 1355 Polhov Gradec 31. Zorica Majes, Novi log 7, 1430 Hrastnik 32. Karel Girandon, UL Janeza Polde 4, 4281 Mojstrana 33. Ivanka Leben, Horjul 67, 1354 Horjul 34. Vida Hafner, Hrušica 58/d, 4276 Hrušica 35. Marija Jančar, Ulica Mire Pregljeve 4, 1270 litija 36. Mateja Mlinar, Novi svet 16, 1372 Hotedršica 37. Bernarda Marolt, Čuža 9, 1360 Vrhnika 38. Metka Jaklič, Kriška vas 1, 1294 Višnja gora 39. Kari Sitar, Arnolda Tovornika 19, 2000 Maribor 40. Aleš Petek, Kočevska Reka 9a, 1338 Kočevska Reka 41. Božena Pečar, C. revolucije 2/b, 4270 Jesenice 42. Helena Bulovec, Jelovška ul. 3, 4240 Radovljica 43. Marija Podobnik, Ob potoku 10, 4226 Žiri 44. Terezija Maričič, Ljubeljska 10 Šiška, 1000 Ljubljana 45. Biserka Božjak, C.KS. 5, 1270 Utija 46. Marjeta Skulj, Kersnikova 10, 1000 Ljubljana 47. Vida Adamič, Dob pri Šentvidu, 1296 Šentv. pri Stični 48. Hilda Golja, Tošičeva 70/b, 4270 Jesenice 49. Marija Stare, Jevnica 73, 1281 Kresnice 50. Pavel Jerič, Velesova 18, 4207 Cerklje na Gorenjskem 51. Vera Šiberle, Frankovo naselje 74, 4220 Škofja Loka 52. Rok Modic, Marolče n.h., 1316 Ortnek 53. Jože Vunšek, Kajuhova 12, 1235 Radomlje-Preserje 54. Robert Alessio, Seča 192, 6320 Portorož 55. Nina Šuligoj, Bukovica 2, 5293 Volčja Draga 56. Marjeta Fortuna, Soussenska 16, 1108 Ljubljana 57. Marija Ficko, Spodnji log 8, 1330 Kočevje 58. Angelca Predalič, Vrhovci c. VHJ/6, 1001 Ljubljana 59. Polona Janušič, Alpska 3, 4260 Bled 60. Marija Jazbinšek, Cm. Tita 47, 4270 Jesenice 61. Rozalija Kern, Jezerškova 5, 1218 Komenda 62. Albina Koprivec, C. na Vrhovce 47, 1125 Ljubljana 63. Jaka Demšar, Na trati 15, 4248 Lesce 64. Zdravka Rot, C. notr. odreda 26, 1386 Stari trg 65. Cvetka Komac, Hribarjeva 2, 1380 Cerknica 66. Jasna Rovšek, PcnUubnik 157, 4220 Škofja Loka 67. Aleš Čebulj, Cešnjice 3, 1223 Blagovica 68. Nika Ošlaj, Agrokombinatska ul. 28, 1000 Lj.-Zalog 69. Jelka Bevc, Tihaboj n.h., 1274 Gabrovka 70. Ivan Lazar, Vel. Vrh pri Šmarju 49, 1293 Šmarje - Sap 71. Ivanka Novak, Ivanje selo 7, 1381 Rakek 72. Angelca Kacin, Begunjska 15, 4000 Kranj 73. Nataša Vidmar, Jezero 49a, 1352 Preserje 74. Danila Debeljak, Šegova vas 3, 1318 Loški potok 75. Viktor Uranič, Krvovška c. 19, 4207 Cerklje na Gor. 76. Monika Madon, Upa 3, 3213 Frankolovo 77. Dana Šorn, Kovorska c. 49, 4290 Tržič 78. Anton Merva, Cesta zmage 16, 1410 Zagorje ob Savi 79. Ančka Sajovic, Zaloše 10, 4244 Podnart 80. Gorazd Kokelj, Podpeška c. 405, 1357 Notranje gorice 81. Martina Urbane, Cankarjeva c. 15, 4290 Tržič 82. Stanislava Bole, Sternenova 25,1360 Vrhnika 83. Viktorija Križnar, SkaKca 1, 4000 Kranj 84. Marija Štern, Valjavčeva ul. 5, 4000 Kranj 85. VTadka Kordež, Ljubljanska 84, 1230 Domžale 86. Aleksandra Turšič, C. Notr. odr., 1386 Stari trg pri Ložu 87. Iva Avsec, Kleče pri Dolu št. 1,1262 Dol pri Ljubljani 88. Bojana Kavčič, Dražgoše 5, 4228 Železniki 89. Romana Zaje, Dol. cnfreda 40, 1295 Ivančna Gorica 90. Avgust Špeglič, Cesta 3. julija, 1430 Hrastnik 91. Anči Trojar, Ojstri vrh 1, 4228 Železniki 92. Katarina Hočevar, Ambrus 12, 1303 Zagradec 93. Vesna Sirk, Partizanska 41, 1420 Trbovlje 94. Zvezdam Kofol, Novo naselje 6, 1261 Lj.- Dobrunje 95. Družina Klančar, Partiz. c. 52, 1431 Dol pri Hrastniku 96. Danilo Korošec, Mošnje 31, 4240 Radovljica 97. Stanka Kralj, Begunje 28/a, 4275 Begunje 98. Almira Končan, PodbKca 21, 4201 Zg. Besnica 99. Damijan Oblak, Hotovlja 30, 4223 Poljane 100Anton Butara, Partizanska c. 16,1420 Trbovlje Tovarna olja GEA d.d., Trg svobode 30, 2310 Slovenska Bistrica Od iS za iprav v$a L o dr užino C 2 6 S 3 "M TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ =" ZNIŽANE CENE!!! Posebna priloga -katalog MoJo poletje iH IMrf*!-. IC ShS&Sm^ "sW i m ■■tri h otok HVAR: 7 pol. od 22.000 sit, RAB: 7 pol. (Eva, Imperial) 29.000 sit, ROVINJ: 7 pol. VILAS RUBIN 33.500 sit, RABAC: 7 DNI NARCIS 27.000 sit, BRAČ - Kaktus super htl. 42.000 sit Portorož - Bernardin - EKSKLUZIVA. 5 DNI 19.900 SIT 10 DNI (Umag, Poreč, Rovinj, Krk, Rab, Lošinj, Pag, Zadar...] PULA 7 DNI -17.500 SIT, SUPER 4 - najboljši hoteli v Rovinju in Umagu (Koralj, C. otok, Eden, park) - 7 DNI od 47.000 SIT Z letalom ali ladjo na Brač, Hvar, Korčulo in Dubrovnik (7 dni 29.000 sit + prevoz) ROBINZONSKI TURIZEM NAJLEPŠA obala - celina - Makarska, Tučepi, Baška, Brela HO! N 8 dni KORČULE + prevoz = 13.000 * z iBtslom v ŠPANIJO, TURČIJO, GRČIJO, PORTUGALSKO, TUNIS, MALTO 7 DNI OD 69.000 SIT EKBOTIKA: TAJSKA 10 DNI 1 54.000 SIT BALI + 5 IZLETOV 1 95.000 SIT wr Mm m9 mm m JE IV m Jm • kopanje v termalnih bazenih • najem koles • tenis • delna ročna masaža • obsežen animacijski program • darilo i9 Podružnica Panadaria Kranj Koroška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.:064/367 460 http://www.panadria.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil || PAEWOO sns KREDITNI POGOJI T+1,5% - STARO ZA NOVO UGODNI KREDIT NA POLOŽNICE - POSLOVNI NAJEM ZA S.P. ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (C«I»31IH Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj ^ NORTH SOUTH Tel.: 064/211-525 53u ORKA DO W* ETKA i m T' m | bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 I mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/1 1 bomo pisali Halo, (GLAS! Kranj, 6. avgusta - Je že tako, da ob večerih in koncih tedna radi v miru posedimo na vrtu in si odpočijemo. Mir je pri tem zelo zaželen. Pred časom je znanka potarnala, da so ji pod stanovanjskim blokom že zjutraj okoli 6. ure ropotali s kosilnico in jo ob prošnji, naj vendar nehajo, le začudeno gledali. Takih in podobnih zgodb bi lahko našteli še veliko. Pa niso le kosilnice nadležne. Zgodi se, da vam zjutraj navsezgodaj začne sosed vrtati, tolči ali kako drugače razbijati. Nekateri pač vstajajo zgodaj in delajo tudi ob nedeljah in praznikih. Za nedeljsko košnjo se je zadnjo julijsko nedeljo odločil tudi radovljiški kosec in pokvaril nedeljsko vzdušje tistim, ki so omenjeno nedeljo kosili na vrtu gostišča Lectar. Med njimi je bil tudi A. M. z družino. Sončne poletne nedelje so se odločili za kosilo na sicer mirnem vrtu omenjenega gostišča. "Vse mize na vrtu so bile zasedene. Gostje smo uživali v odlični hrani, to pa je bilo tudi edino, v čemer smo uživali. Vsaj dve uri, kar smo bili v gostišču, je nekdo kosil travo na vrtu pod teraso in ropot je bil zelo moteč. Očitno ga dejstvo, daje nedelja, sploh ni oviralo pri njegovem delu. Brez premora je ropotala kosilnica in tudi ostali gostje so bili nejevoljni," je povedal A. M. Malo ljudi se namreč zaveda, da je tako dejanje po Uredbi o hrupu kaznivo. Prispevek o tem bomo objavili v eni od prihodnjih številk Gorenjskega glasa. • R. Škrjanc GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:Oo 1/741 632 • fax:061/741 612 «>0 0^ Vrhunski programabilni VECTOR STI EUROPA RADAR/LASER DETEKTOR 42.000,00 SIT ^ oajboljša ocena v Autobildu 4/09 ✓ slovenski atest ✓ 1 leto garancije 5TJSIT ✓ Več kot 50 % ceneje kot v EU '-VERTIG0. d.o.o., Mestni trg 27. Škofja Loka, tel.: 064/623 087,064/624 228 Avfocenter Vrtač Visoko 77a, pri Kranju, E-MAIL: acvrtac@ac-vrtac.si PRODAJA: tel. 064 438 01 11, 438 01 12 SERVIS: tel. 064 438 01 22 REZERVNI DELI: tel. 064 438 01 40 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL VOLKSVVAGEN ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ■ TRGOVINA IN PRODAJNO SKLADIŠČE vseh vrst mizarskih materialov NAREDI SAM - HOBBY razrezi materiala MIZARSKA DELAVNICA notranja oprema po naročilu MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 241 048, Fax: 064 241 476 Fotografije lahko razvijete 1 ^NH tudi na pošti - praktično - v vaši bližini - preprosto - izpolnite ovojnico - do konca avgusta brezplačen mini poster Vaia Poita www.posta.si Jablana "za v Begne Zbilje, 6. avgusta - Pri Pipanovih v Zbiljah, kjer je doma tudi Iztok Pipan, glavni in odgovorni urednik TV Medvode in tajnik Turističnega društva Zbilje, jutri bo v Zbiljah tudi poznana in tradicionalna Zbiljska noč, imajo na vrtu jablano, kjer so jabolka že skoraj zrela, na naslednji veji pa so še cvetovi. Pojav sicer ni tako nenavaden in nepoznan, je pa vsekakor zanimiv. Šaljiv nasvet Pipanovim: jablana je (za nekaj časa) za v Begne. • A. Ž. Enkrtit list leto pridejo vsi skupaj V Javorjah pri šoli se bodo v nedeljo že petnajstič zapored srečali domačini, ki so se odselili in živijo v različnih krajih. Javorje, 6. avgusta - Turistično društvo Javorje s predsednikom Štefanom Ažbetom bo letos že petnajstič pripravilo srečanje z domačini, ki so se zaradi kakršnihkoli razlogov odselili in zdaj živijo v različnih krajih po Sloveniji ali tudi v tujini. Letos je Turistično društvo poslalo okrog 430 povabil. Prireditelji bodo že jutri, v soboto, zvečer pripravili pri šoli v Javorjah običajno veselico. Začela se bo 21. uri, igral pa bo ansambel Bobri. Srečanje z domačini, ki bodo po letu dni spet prišli pogledat domov v Javorje, pa bo v nedeljo, 8. avgusta. Začelo se bo ob 16. uri. Zaplesala bo folklorna skupina, nastopili bodo domaći pevci in igralci. Za veselo razpoloženje pa bo tudi v nedeljo skrbel ansambel Bobri. • A. Ž. BLEJSKO POLETJE PETEK, 6. 8. 1999 • OKARINA FESTIVAL - Dibidil, Škotska Fundacija Jože Ciuha / Pristava / ob 20.30 uri • GOLE WE£K IN AVGUST - Igrišče za golf Bled • DALMATLN - GOLF&PARK HOTEL BLED - Igrišče za golf Bled agi i Gorenjska borzno posredniška družna d.d. ODKUPUJEMO DELNICE Žito • 14.100,00 sit Sava 13.500,00 sit TPRožca 1.550,00 sit -Telekom 28.800,00 sit Domplan 2.100,00 sit in mnoge druge! Vsak dan od 7. do 19. ure. —^ NAREDITE KOfZAK Z NAMI- Koroška Ji, Kranj t<5l.:3»CM£>1£>. 3eO-ld-)6 Sprejeli svetovno prvakinjo med veterani Kranj, 6. avgusta - Včeraj ob 18. uri je Atletski klub Kranj v kranjskem športnem parku svečano sprejel Marijo Strlekar, ki je pred kratkim na svetovnem prvenstvu veteranov v Angliji zmagala v suvanju | krogle. Več o tem v prihod- -S nji številki. • S. Š. SOBOTA, 7.8.1999 e HVVAZARSKA NOČ - Priredirveni prostor Ribno ob 20.00 • OKARINA FESTIVAL - The circus of electric possibilities, Velika Britanija Fundacija Jože Ciuha / Pristava /ob 20.30 uri • DIXIE IN SWING VEČER - Tone Janša Sekstet Trgovski center Bled, Kavarna hotela Kompas ob 20.30 uri e GOLF WEEK IN AUGUST 1999 - Igrišče za golf Bled NEDELJA. 8.8.1W9 • SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI -Zdraviliški park od 10.00 tire dalje • OTROŠKI PROGRAM - Gostišče Blegaš ob 17.00 uri • KONCERT GODBE NA PIHALA - Promenadni koncert Godba Gorje promenada pred Park hotelom ob 18.00 un e OKARINA FESTIVAL - Romano rai uvanga Fundacija Jože Ciuha / Pristava / ob 20.30 uri • GOLF VVEEK IN AUGUST - Igrišče za golf Bled PONEDELJEK. 9. 8.1999 • GORENJSKI VEČER s folklorno skupino Ribno - igra ansambel Nika Kreigherja s pevko _^J8J| Ireno Vidic - Gostišče Blegaš ob 20.30 uri J^tLm ^i^U TD BLED tel. 064/741 122 POP BAZAR največji, najpestrejši, brezplačni oglasnik z največjo naklado! teletekst POP tv NASMEH, d.o.o. URADNI PRODAJALEC IN SERVISER KIA MOTORS Hrastje 145, Kranj, Tel.: 064/351-777, 327-926 PROMOCIJSKE CENE Najcenejši enoprostorec v SI ........ ^ To Je 2AMe. HA JJLjlUi poči Bo VSPKo Stoto pivo TP&to'O- Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Nadaljevalo se bo poletno vreme. Več oblačnosti bo popoldne, v gorskem svetu se bodo še pojavljale posamezne nevihte. Več neviht bo v soboto. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA^ VREME 11 ; II,../ ♦t T min / T max 16/29 17/27 15/J8__.