Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov | GLAS NARODA ■i' i The only Slovenian dail> f in the United States list slovenskih delavcev v Ameriki« Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 231. — ŠTEV. 231. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 2, 1914. — PETEK, 2. OKTOBRA, 1914. VOLUME XXII. — LETNIK XXIL mmmmmefmm—mmmmmmmmM—mmm^mm PRI KRAKOVU SE BOj VRŠILA ODLOČILNA BITKA. V FRANCIJI JE SPLOŠNI POLOŽAJ NEIZPREMENJEN Težki boji na zapadu. Položaj malo izpremenjen. V NEMŠKIH IN FRANCOSKIH POROČILIH SE GLASI SOGLASNO, DA SE JE SPLOŠNA SITUACIJA KAJ MALO IZ-PREMENILA. — ZAVEZNIKI SO DOBILI MOČNA OJAČE-NJA. FRANCOZI BAJE NAPREDUJEJO NA LEVEM IN DESNEM KRILU. Nemška poročila. NEMCI IZJAVLJAJO, DA SO VRGLI NAZAJ VSE NASKOKE IN DA NI DOSEGLA NOBENA STRANKA ODLOČILNIH USPEHOV. — OFICIJELNA POROČILA SO KAJ POMANJKLJIVA IN KRATKOBESEDNA. -O- Berlin, Nemčija, 1. oktobra.— Vojno ministrstvo je danes objavilo, da se je v splošnem završilo kaj malo izprememb ter da so se razviti boji v spopade, ki so neodvisni drug od drugega in da ni pri teli spopadih odnesla nobena Htrenka odi oči I nt* zmage. V poročilu se natančneje obravnava boje. v Alzaeiji in Lota-ringiji, kjer se vrši bitka, ki se j«- pričela v pondeljek. Glas! se, da ho dohiti Princoti močna oja-čenja in tla skušajo v bližini Muel-hausena prolreti nemško bojno «"rto ter zavzeti tudi prelaze v Vogezih. "Vsak tak poskus so zavrnile naše Čete ter je izgubil sovražnik veliko ljudi. .Sovražnik je skušal s pomočjo posadk v Toul in Verdun fortib preprečiti obkoljen je teh pozicij, a naša bojna črta je ostala v tem okraju pojx>lnoma i nt akt na. Francozi so dobili na našem skrajnem levem krilu močna oja-eenja. a mi smo zadržali sovražnika ter na nekaterih mestih celo napredovali. Splošni boj na našem desneni krilu se nadaljuje ter so pričeli Francozi na več točkah z ofenzivo. Roj na tem mestu je zelo ljut, vendar pa ne more zaznamovati nobena stranka posebnih uspehov." V Parian upajo na zmago. Paril, Francija. 1. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče kratko poročilo: "V splošnem ni zaznamovati nikakih izpremernb v položaju. Na našem levem krilu, severno od Sotnme in na našem desnem, v južnem delu Woevre distrikta pa smo nekoliko napredovali/' Kljub kratkosti te^a poročila vlada v tukajšnjem glavnem stanu prepričanje, da je smatrati bitko pri Aifine kot popolno francosko zmago. Med člani štaba generala Gallieni vlada w.to prepričanje, a vojno ministrstvo pravi, da noče priti prekmalu na dan z novico o zmagi. "&ele potem, ko bomo zavzeli nemške pozicije, na celi črti", se glasi iz ministrstva, "bomo ofici-jelno objavili nano zmago. Osebno smo najboljšega upanja. Vemo. da se Nemci na več točkah zelo umikajo in da so bili prisiljeni boriti se d^ skrajnosti, da nreprečijo obkoljerije skrajnega desnega krila. Dokler pa imajo Nemci črte ob Aisne in v eentrumu intaktne, je še vedno nevarnost, da se obrne cela stvar in raditega bi bilo prenagljeno, da bi že sedaj poročali o zmagi." Neoficijelne se glasu da so in-dijake čete že na fronti ter da so se že vdeležilo bojev zadnjih dni. V bojih *o stale baje tudi že če- Izgube na obeh straneh se označuje kot velikanske. V Londonu so zelo optimistični. London, Anglija. 1. oktobra.— Kljub vidnemu optimizmu na strani visokih angleških uradnikov iz vojnega ministrstva se ni objavilo nobene besede o položaju v Franciji. Izjavilo se je, da ni poslal general French nikakih poročil, ker je baje "preveč zaposlen". (la bi pošiljal informacije. Kljub temu pa je iz neofieijel-nih virov razvidno, da se Nemci zopet umikajo. Usoda Belgije. London, Anarlija, 1. oktobra.— Tu se vse boji za usodo Belgije. Nemci obstreljujejo neprestano Antwerpen in tudi celo vrsto dru-?ih mest. ki so deloma že postala žrtev plamenov. Splošno se govori tukaj, da mora plačevati Uelgija velikanski krvni davek, ker ni pustila Nemcev skozi deželo. Obstreljevanje Antwerpena. Rotterdam, Nizozemsko, 1. oktobra. — Prodiranje Nemcev proti Antwerpenu napreduje z vsakim dnem. Na vse načine si prizadevajo, da potisnejo Belgijce v pas fortov. ki leže krog Ant werpena. Nemci prodirajo od treh strani, čez Alost in Tirlemont ua zapadu, preko Mechelna na jugu in skozi Tournhout na iztoku. Antwerpen, Belgija. 1. oktobra. — Nemci nadaljujejo z obstreljevanjem zunanjih fortov. Avijatiki, ki so se vrnili z rekog-noseiranja. poročajo, da se na različnih točkah vršijo dela. da se postavi velike oblegovalne topove. ki se nahajajo sedaj na poti iz Luetticha. Skoro nemogoče se zdi vsem. da bi mogel Antwerpen vzdržati močno obleganje. Fort i niso nič močnejši kot oni v Namur in Luettichu, ki niso mogli vzdržati streljanja iz nemških 42 eentime-terskih topov. Oficijelno belgijsko poročilo pravi: "Nemška artilerija je tekom dneva obstreljevala prvo linijo fortov, južno od Antwerpena. Fort i so malo t rpeli ter so lahko vračali ogenj. Med Scheldo in Senne so zavrnili Belgijci silovite naskoke nemške infanterije, katero je podpirala tudi artilerija. Iz smeri od Tirlemont ni bilo nemško ofenzivno gibanje dosti pomembno ter je obstajalo iz kanonade, ki pa ni napravila na naše vojake nobenega utiša. V splošnem niso bili uspehi Nemcev taki kot je bilo pričakovati vspričo težke kanonade. Razpoloženje naših ljudi je izvrstno." Preteč« pomanjkanje živil v Bra-Mijv. London, Anglija, 1. oktobra.— ega poslaništva v AVSTRIJSKO VOJNO PRISTA NISCE PULJ V ISTRIJI. 1 Bruseljii. ki je ravnokar dospel 1 v London, pravi, da je v Bruse-lju vse mirno, da pa je pričelo primanjkovati živil. Sprva so Nemci dovolili, tla se sme dova-žati živila iz Antwerpena. a sedaj so vojaške operacije onemogočile dovoz iz tega mesta. Neki iz Bruselja sem došli kurir pravi, da ne mislijo Nemci za resno zavzeti Antwerpen. Obstreljujejo pač zunanje utrdbe mesta, a hočejo s tem le škoditi Belgijcem ter jim preprečiti, da bi se združili s Francozi ob Aisne. Nemški listi pripravljajo občinstvo na slabe novice iz Francije. Rotterdam, Nizozemsko. 1. oktobra. — V načinu pisanja nemških listov se je završila važna izprememba. ki naj bi najbrž pripravila občinstvo na vest. tla se bodo Nemci umaknili iz Francije. Vsi listi ponatiskujejo oficijelno izjavo, da so boji pri Novon zavzeli neizmerne dimenzije. V listih se glasi: "Morda homo prisiljeni, da o-pustirao par točk manjše važnosti. a občinstvo mora biti previdno v svojem sklepanju, dokler ne bo znan re. ultat naših operacij v Franciji.'' Berlinski "Tagehlatt" je mnenja. da se nahajajo Nemci v težki situaciji. "Številni naskoki* Francozov na naši krili"', pravi list. "niso pripravni, da bi razpršili našo bojazen. Vpliv angleških čet je čutiti vedno bolj in bolj. Francoska defenziva zasluži vso pohvalo. Dala je lekcijo vsem, ki so mislili, da bo zmaga lahka. Prišla bo. a čim težje bo pridobljena, tem častnejša bo." Boji na Iztoku. : rejo Nemca živega videti, na svoji J Tokio, Japonska, 1. oktobra. — j strani. Ob cestah se večkrat vidi Današnja oficijelua izjava vlad,- na drevju obešena trupla nem-pravi. da se je pred Tsing Tauom'škili vojakov. Nikdo noče izdati, potopilo neki nemški torpedni i kdo jih je obesil, z lahkoto se pa čoln-rušilec. Druga ve*t pa pravi. (ja trditi, da jih je prebivalstvo, da so potopili čoln japonski oble-, Rusi so zavzeli tudi posestvo nem- govalni topovi. Nadalje se poroča, da je zletela v zrak neka japonska ladija. ki j«* polagala mine ter neka japonska transportna ladija. Pekin, Kitajska. 1. oktobra.— Poročila iz Tsinana pravijo, da so izgubili Japonci v bojih krog škega cesarja v Romitih. Rusi razbili nemški centrum. Lcndcn, Anglija, 1. okt. — Ne- i ka petrograjska brzojavka pravi: Nemci so hoteli na dveh mestih prekoračiti reko Njemen, pa so ^ . , . .... jih Rusi vrgli nazaj. Rusi so raz- Tsmgtaua. ki so se vršili v pone- Ujjj: deljek. 1700 mrtvih in kroj; 800 ranjenih. Največje izgube so po- nemški centrum in zavzeli trdnjavo Avgustovo. Nemška boj- v... a . , ., , , na črta se razprostira od Oso veča vzrocili topovi z utrdb, katere so i , o- ■ - , , . 1 . . . , .. ido Snnna. Neko časnikarsko po-podpirali topovi na bojnih ladi-j^^ yi Ja sQ j bfl. Vemci jah, k. leze v pristaniscu. jpri Dru-kenikih nad 20,000 mož. Dež je tako razmočil ceste, da se Auffenberg zbolel za kolero. Pariz, Francija, 1. okt. — Tukajšnja Havas-agentura je dobila iz Rima poročilo, da je bilo v Avstriji uradno razglašeno, da je poveljnik prve avstrijske armade, general Auffenberg. smrtnonevar-uo zbolel. Lcndcn, Anglija. 1. okt. — Neki tukajšnji brzojavni agenturi se iz zanesljivega vira poroča, da je general Auffenberg zbolel za kolero. General je imel takoj v začetku vojne na Rusko-Poljskem precej 14J uspehov. Ko so zavzeli Rusi Lvov, se je nahajala njegova armada v veliki nevarnosti, ker je bila čisto odrezana od drugega vojaštva. Po hudih bojih se mu jc posrečilo umakniti do Rzeszova v Galiciji, kjer se je združil z armado generala Dankla. Nato sta se obe armadi umaknili do Kra-kova. pogrezajo kolesa do osi v zemljo. nemških topov Živila za Holandsko. Washington, D. C., J. oktobra. Angleška vlada je sporočila danes potom svojega poslanika državnemu department!!, da bi Anglija ne ovirala prevoza živil iz Združenih držav na Holandsko. Ruska poročila. Loudon, Anglija, 1. okt. — Pe-trograjski dopisnik "Telegrapha" je takole opisal sedanjo situacijo na Rusko-Poljskem • Trikot, katerega točke so Ču-čin, Avgustovo in Osovec, ni nič Anglija je nadalje izjavila, da i drugega kot samo močvirje. Sko-bo izročila vse zaplenjeno blago, s zi to ozemlje ne more niti v naj-kakor hitro se izkaže, da je bilo'lepšem vremenu artilerija. Čerav-namenjeno za Holandsko. Holand-ino zadnje dni neprenehoma dežu-ska pa se mora nasprotno kot'je, ruska infanterija vseeno pro-nevtralna država zavezati, da ne j dira. Zadnji boji v katerih smo bo pustila preko svojih mej takih'pobili dve nemški diviziji, so bili pošiljatev, ki so namenjene za j zelo vroči. Boj se je vršil pri Dra-nemško armado. Dogovor se da. škenikih. Ruske zmage. Washington, D. C., 1. okt. — Ruski vojaški ataŠej, polkovnik, Goljevskv, je dal časopisju na j razpolago sledečo brzojavko iz j Petrograda: "Dne 28. septembra; so naše čete po hudem boiu za- j sedle nemške pozicije pri Avgu-stovu in Kopecu. Dan pozneje smo; zasedli prehode med jezeri Simno., Se rej e in Le j puni." Pomorska bitka pri Windau. Pariz, Francija, 1. okt. — Brzo javka, ki jo je dobila Havas-agen-, tura iz Petrograda, se glasi: "Danes se je doznalo nekaj podrobnosti o pomorski bitki, ki se je vršila 24. septembra pred prista- j niščera Windau. Mesto je obstre-! Ijevalo kakih 40 različnih bojnih: ladij. Ko so razrušile večinoma j vse forte, so zopet odplule na ši-J roko morje. Naslednji dan sta se; približali mestu dve križarki in1 razdejali svetilnik. En civilist in precej vojakov je ranjenih. Nemci se vozijo na rusko mejo. Rhn, Italija, 1. okt. — Brzojavke poročajo, da so vse češke in moravske železnice prenapolnjene z nemškimi četami, ki se vozijo na rusko mejo. Promet za civiliste je že par dni ustavljen. Odgovor na protest Italije. Rim, Italija, 1. okt. — Italijanska vlada je poslala Avstriji strog protest, ker sta se potopili -------- V zapadnem delu Ru- razlagati tako, da se bo dovažalo, sko-Poljske se vrše neprestano____ ______ __ ____ _ lahko v Nemčijo iz Holandske; spopadi s prednjimi stražami. Za I dve Italijanski ladiji, ki sta nale-blago, kakor hitro se bo dokaza-»nas je velike važnosti to, ker ima- teli na mine v Jadranskem mor-lo, da je namenjeno za civiliate. lmo vse poljske kmete, ki ne mo-|ju. Avstrijska vlada je odvrnila, ............ .............. ...... " M da obžaluje in da je pripravljena takoj povrniti škodo. Italija bo baje zahtevala od Avstrije odškodnino v znesku .$1.000,000. Vojaštvo v Krakovu. LondGn, Anglija, 1. okt. — Na Dunaju je bilo oficielnc razglašeno. da se nahaja v Krakovu 2.500,000 avstrijskih in nemških vojakov. V prihodnji bitki pri Krakovu bodo Rusi poslali v boj 1,000.000 vojakov. Poveljevali jim bodo generali Russkv, Brusilov in Dimitrijev. Rusov ni na Ogrskem. Rim, Italija. 1. okt. — Iz Budimpešte poročajo, da so Avstrijci pognali nazaj vse one ruske oddelke, ki so prekoračili Karpate in prišli na Ogrsko. Prelaz Užok se nahaja zopet v avstrijskih rokah. Ameriški "Rdeči križ". Centrala ameriškega "Rdečega križa" je poslala dosedaj v Evropo 172 zdravnikov in bolniških strežnic, katerim plača vsak mesec $15,000. Inštrumenti, obveze in zdravila so stala nad $80,000. Centrala ima sedaj na razpolago še $49.000. Turčija in Anglija. London, Anglija, 1. oktobra.— Turčija ho v najkrajšem času zahtevala od Anglije, da naj odpoklice iz Egejskega morja svoje Iadije. Ker tega Anglija ne bo hotela storiti, ji bo Turčija napovedala vojno. Da je Turčija zaveznica Nemčije in da je pripravljena na vojno, je razvidno iz sledečih dejstev: — 1. Kupila je dve nemški križarki "Goe-ben" in "Breslan"; 2. V Carigrad je poslala več nemških častnikov in jim poverila reorganizacije svoje armade; 3. zaprla je Dardanele; 4. odredila je mobilizacijo iurških čet v Siriji. S tistim dnem, ko napove Turčija Angliji vojno, si je podpisala sama sebi smrtno obsodbo. Zavezniki bodo že skrbeli zato, da jo preženejo iz Evrope in jo tudi v Aziji precej prikrajšajo. Zunanji urad je danes razglasil, da je razmerje med Anglijo in Turčijo precej napeto. Visoka Porta je odredila zaprtje Dardanel, ker so francoske in angleške bojne lad i je pri uho-du v to ožino preiskale vsako trgovsko. ladijo. Položaj v Mehiki. Konferenca med zastopniki Ville in Carranze. Premirje. Volitve se .. bodo začele 5. oktobra. . Aguascalientes, Mehika. 1. oktobra. — Včeraj se je vršila prva konferenca med Villovimi in Car-ranzovimi mirovnimi komisarji. Sklenilo se je, da naj se takoj na obeh straneh preneha s prodiranjem. Konstitucijonalist ični voditelji se Že sedaj pripravljajo na veliko generalno konv« neijo, ki se bo vršila 1<>. oktobra. Med drugimi bodo navzoči tudi sledeči generali: Obregon. Vturbid. Santos. Coy. Saueedo. Garcia, Ara-gon in Sosa. El Paso, Tex.. 1. okt. — Tai-nik generala Ville, Benavides. je brzojavil sem, da je bilo v Mehiki :i0. septembra proglašeno premirje. Od 5. do 10. oktobra se bodo vršile volitve. Ko je prišel general Villa v Zacatecas ga je sprejela posebna komisija pod vodstvom generala Eduarda I lava. Washington, I). ('.. 1. oktobra. Z imenovanjem generala Fernando Calderona proviz^ričnim predsednikom, bo zavladal v Mehiki mir. Šef tukajšnje konstitucijo-nalistične agenture j»» dementiral danes vest. da so Villovi vojaki zavzeli Saltiilo. El aso, Tex.. 1. oktobra. — Z različnih strani se poroča, da je generala Villa zapustila večina vojaštva. Ura n go City je zasedel Vil lov general Tomas Crbino. Naco, Sonora. 1. oktobra. — Indijanci iz rodu Yaqui so pognali danes nazaj prednje straže Vil-love armade, ki je bila že prejšnji teden pri Santa Barbara deloma razkropljena. Mexico City, Mehika. 1. okt.— Danes se je sestala tukaj konferenca, kateri je predsedoval general Venustiano Carranza. Navzočih je bilo 26 generalov in 24 državnih governerjev. Carranza ee izjavil, da se bo pokoril vsem sklepom konference in tudi odstopil kot provizorični predsednik. če bo to konferenca zahtevala. Zadnji dni se zopet vrši promet med Vera Cruzom in glavnim mestom Mehike. Washington, D. C.. 1. oktobra. .Škof Currier iz Maramas se je pritožil pri predsedniku Wilsomi, ker so kousitueijonalisti zaplenili vse cerkveno premoženje. Predsednik mu je obljubil, da bo storil vse potrebno, da se v tem pogledu razmere izboljšajo. Wilson se posvetuje glede Colo-rada. Washington, D. C.. 1. oktobra. Predsednik Wilson se je. posvetoval danes s poslancem Keatingom glede stavke v Coloradu. Keating uživa baje popolno zaupanje pre-mogarjev. Nasvetovalo se je, naj se ustanovi zvezni posredovalni odsek za vse industrijske spore. Tudi se je priporočilo Wilsonu, naj pusti zapreti rove, ako posestniki ne sprejmejo mirovnih pogojev, katere so premogarji že sprejeli. Pozor ROJAKI, KI BIVAJO V NEW YORKU IN OKOLICI. Kakor znano se vrši prihodnjo nedeljo, dne 4. oktobra, zborovanje, na katerem se bo ukrepalo glede 'SLOVENSKEGA DOMA', katerega se namerava zgraditi v New Yorku. Ker je stvar velike važnosti, naj bi se zborovanja vdeležil vsak rojak in vsaka rojakinja. Zborovanje se vrši v pro-štorih1 bratov Vogric v Brookly-nu. Več povedo razposlani cirku-larji pripravljalnega Odbora. GIjAS NARODA, 2. OKTOBRA, 1914. "SUS NARODA" « iiofenk D&ilv.) « „ ItWb ATiJ uuJt) inhed by Um? Publishing Co, x • & corporative. ) M^jnB. S A.h.SLit, iT jAMKO PLKŠKO, SewUr*. J-•■Lig BhNEDIK, Treasurer. Pim&f ott Basilica® of the corporation and (vidre?«**« of above jfhecra : 1% Cortland! Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y. ealu »etc vcija hit za Aaeriko in Car'ado...... .................$3.00 ** rot i-LA ... ................... 1.50 #< £etc t« n.^bio New York .......4.00 itol leta 14 rr.esto New York ... 2.00 " livTK oc le to...........4.50 M ■ ' 1 ieta............. 2.55 * 4 '* četrt leta............ 1.70 sklepu miru, predno ne izkrvavi prosperiteta vrnila v deželo. Se- KAR0I4A" izhaja vsak dan i«*emši nedelj in praznikov. KLlAS NARODA" t'' V »tce of the People*') * «■ Jay except Sondayg ted holidays, flvbecripuor yeariy atf»«f1ue(nent on acr«am«nt. Pri a*>ra ^ofjpi-a in jsobboaii a* ne priobčujejo. c'ago voli pošiljati po — Money Order, u. kraj« naročnikov pro Mpji de Be nam tudi prejšnje »naznani, da hitreje •;*elemo naslovnika. pošiljatvam naredite ra jiaolov: '-^LAS NARODA" a Mr! arsdt Si., Nevr York City, ta ali ona stran bojevnikov. Besede o miru zvene kaj lepo ter pripomorejo včasih, do Noblo-ve mirovne nagrade. Resničnega miru pa nikdar povzročijo. Za kaj takega je treba dejanj, energičnih dejanj. Predsednikova stvar je sedaj dokazati, da mu je več za pospešitev človečanstva, za boj proti vojnemu barbarizmu, kot pa za oderuške dobičke ameriških kapitalistov. Dopisi. pri de- Brezplodno hrepenenje po miru. Predsednik Wilson je takoj po pričetku vojne ponudil prizadeti! :i evropskim velesilam svojo sli žbo kot mirovni posredovalec ter je to svojo ponudbo par tednov pozneje še enkrat ponovil. Nikdo ne more torej dvomiti o pravi ljubezni do miru, ki navdaja predsednika Wilsona, ali o njegovem resnem stremljenju, da vzdrži v polnem obsegu in na vse strani proglašeno nevtralnost Ze-di njenih držav. Kljub temu pa se ne more reči, da je storil on ali njegova vlada tudi najmanjšo stvar, da izsili čim hitrejše prekinjenje splošnega morenja, oziroma da onemogoči nadaljno vojskovanje preko gotove dobe. Socijalistična stranka je dosti jasno pokazala, na kak način lahko uspešno podpira svoje mirovne načrte. Vročila mu je resoln- ije in peticije, opremljene s 300 >e podpisi, ter ga pozvala, naj pove potom kongresa izvoz ži-municije in orožja za vojsku-e se velesile, in sicer za dobo ne. Doaedaj so bila vsa ta pri-evanja žalibog brezuspešna in »esedah tako miroljubni prednik se v tem ozirn ni obrnil z eno besedieo na zvezni kon-s. Dočim je bil preje ob manj nih prilikah takoj pri roki s ebnimi poslanicami, je ostal aj, vspričo velike vojne v Ev-i, nem in tih. [aj pa je posledica tega stali-predsednika ? Amerikanski kulanti so z največjim veseli zagrabili priliko ter delajo načinu mednarodnih patriotov k.inske dobičke iz zadrege ev-skih armadnih uprav, obenem povzročajo v lastni deželi dra-jo, kot je ni bilo opaziti izza am eriške državljanske e poroea tam frai agenti z likanske nnpirja. iz Canade, da icoski. ruski in ameriškimi trku pči je za do-moke. žita Cleveland, Ohio. — Tudi nas se bolj slabo dela. ilnogo lavcev hodi od tovarne do tovarne čakat na milost bossa, toda zastonj. Kaj je kapitalistom mar, ako delavec pogine. Oni ga potrebujejo samo takrat, ko jim kaj koristi. — Tudi cvetk je tukaj obilo, pa se fantje ne ozirajo na dobrodelnost Amorja. ampak rajši sami. Ako bi nas poselil TerbovČev Tone, gotovo ne bi imel smole. — Povsod se govori o evropski vojni. Ako človek posluša različna mnenja ljudi, je dostikrat razočaran. Nekateri se vesele, če Avstrijci zmagujejo, drugi se zopet zgražajo nad Nemci, ne vprašajoč se pa, kdo je povzročitelj vojne in za kakšni pro-tit se pobija ljudstvo različnih narodov. Kdo mu je potisnil molilno orožje v roko? Zakaj se bojujejo za profit vladarjev in pobijajo ljudstvo, katerega niso še nikdar videli? Kdo bode zmagovalec, se še ne ve. Sedaj nas je tepla ena šiba in potem nas bo pa druga. Kdaj bo vendar konec tega barbarizma? — H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike ter želim, da bi nas enkrat obiskal tudi Majk Ce-gare. — Frančiška Penko. Detroit, Mich. — Veliko dopisov čitam iz različnih naselbin, ali le malo jih je vesele vsebine. Eni se pritožujejo nad slabimi delavskimi razmerami, drugi zopet nad čem drugem. Žalibog, da moram tudi jaz poročati žalostno novico. Dne 23. septembra je zats-nila oči za vedno gospa Marija Vihtel ič, soproga vsem dobro znanega rojaka Johna Vihteliča. Bolehala je približno eno leto za neozdravljivo sušieo. Pokojna je bila donia iz Podlipe pri Vrhniki. V stari domovini zapušča žalujoče stariše. v Clevelandu pa tri brate. Da je bila v resnici priljubljena v celi detroitski naselbini in dobra vzgojiteljica svojih otrok, je pokazala obilna udeležba pri pogrebu. Ob grobu ji je zapel kvartet par ginljivih žalostink. Pogreb se je vršil dne 25. sept. ob 2. uri popoldan. Ginljiv je bil na pokopališču govor, katerega je imel g. Mihael Klopčie. Nobeno oko ni bilo suho. Po končanem govoru sta govorila tudi društvena brata Josip Primer in Frank Oglar. Pokojniea je bila članica društva "Zveza Detroitskih Slovencev" št. 121 S. N. P. J., katero jo je spremilo z društveno zastavo k zadnjemu počitku. Cast in hvala vsem tistim, ki so darovali tako krasne vence in vsem, ki so se udeležili sprevoda. Vam pa, vrli pevci, ki ste pokazali, da ••te možje na pravem mestu, vsa čast! Naj v miru počiva! Soprogu in otrokom naše sožalje. — Nesreča je zadela rojaka Jožefa Kotarja. Dne 25. sept. se je peljal s karo zdrav in vesel na delo. Ko je iz nje izstopil, je pridrdral mimo avtomobil, ki ga je vodila neka Poljakinja, vrgel ga je ob tla in ga povozil. Nesrečnik je bil tako močuo poškodovan, da se sedaj nahaja v Grace bolnišnici; u-pamo, da bo okreval. Tudi on je član postaje štev. 123 S. S. P. Z. Tukaj so zopet dokazi, kako do-inlbra so društva v slučaju nesreče. veda, oni njenega prihoda lahko čakajo, ker so pri polnih jaslih, a vse kaj drugega je delavec, ki je v najboljših časih "brok". — Pred kratkem se je završila konvencija tukajšnje podporne organizacije 4 ".Jugoslovanskega podpornega združenja", kojega delokrog je samo država Wisconsin. Kakor je iz raznih poročil razvidno, organizacija zelo lepo napreduje in ima za vsakega člana več denarja v rezervi kakor najtrdnejše slovenske podporne organizacije; zato je ta organizacija v vsakem oziru priporočiva. Pane samo zaradi denarnega stanja, temveč tudi zaradi naprednega duha, ki prevladuje v nji, je ta organizacija priporočljiva. Povodom te konvencije je tukajšnja "Sloga"' št. 1 priredila 20. sept. veliko zabavo s koncertom in predstavo "Mlinar in njegova hči", s katero je sodeloval tukajšnji dramatični klub "Adrija" z dobrini uspehom. Četudi je bil ta dan nenavadno vroč za ta čas. je bila dvorana polna občinstva, kar je hvalevredno in za naselbino pomembno. ker je bila ta udeležba nov dokaz, da je naselbina solidarna in edina, kadar gre za splošen napredek naselbine. — Omenim naj še žalosten slučaj bivšega mihvauškega rojaka Mat. Ci-reja, ki je zadnji čas bival v Frontier, ~\Vyo., kjer je v zmedenosti ustrelil svojo ženo, ker je ista delala sramoto svojemu spolu in svojemu možu ter zakonski zvestobi. Po tem činu je nesrečnik nameril morilno orožje nase. a se ni usmrtil. Da se ga reši kruti' obsodbe, je rojak Jožef Pre-sečnik nabiral po Milwaukee prispevke za njegovo obrambo. V to svrlio so darovali: Po 10e: Fani Hvala, Marko Iludaj, M. Horvat, Jožef Horvat in Frank Vidmar; po 20e: Louis N., John Sklander in Tomaž Sek; po 25<1: Val. Raz bornik, Fr. Ambrož. John Matjaž, Mary Forko, Anton Beve, Frank Budna, l^rank Fužir, Mary Ser-šič. Joe Windisman, Anton Bru-novec. Martin Jelene, Martin Sla tinšek, Mary Krigel, J. Koren. F. Fou, John Vikar. M. Vidmajer. Andrej Magister. John Bacili, J. Ritonja. Fr. Komar. Fr. Bergant. Anton Krefel, Antonija Kemar, John Vodovnik, John Kokošir. Jakob Lister, Jakob Zvanda, Ka rol Herman, Mary Lončarie, Ign. Tominšek. Frank Friček, Frank Strma, Anton Dolenie in Anton Komar: po 50o: John Tesovnik. Ignac Kušljan. I. Stiglic, Frank Washun, Fr. Cirar. Fr. Kasner, Fr. Brulc. Anton Bevšek. Frank Bevšek, Martin Hren. Fr. Kranjc, Mike Kenda, Fr. Biki. Fr. Volov-šek. Rudolf Valte, John Sen. Anton Tratnik, Jos. Ermenc, Vinko Vuk, Mat. Sorčič, Fr. Kokotec, Peter Škrubej, Leon Š k rti be j. Fr. Lemoni. John Sem, Vincene Sem in Ferd. Klanenik; Albin Olajek 75e; po $1: Martin Primož, Mary Glajek, Joe Ermenc, Joe Joule Mary Razbornik, Louis Bergant. Fr. Bevšek. John Remitz. John Arnie, Joe Valte, Fr. Osojnik. Y Fachun in Lovro Bratanič; društvo "Napredne sestre" št. 50 S S. P. Z. $2.55; društvo "Napredne Slovenke"' št. 3 S. S. P. Z. Sloga $10; Neimenovan 40c; Cili O sojnik 30e; Mary Sorz 35e. Sku pa j $51.25. $50.50 se je poslalo na gnsp. Louis Gerbitz, Box 151. Kemmerer. AVyo., 24c poštnine in 51 c je še tukaj ostalo na roki. ker •»e je ta denar pozneje nabral. Na biratelj se vsem darovalcem toplo zahvaljuje. —- Poročevalec. vadno ne puste niti enega ranjenega tovariša na bojišču; vse takoj sami pobero. Kolikokrat se razvije pravi boj krog mrtvih teles in nešteto vojakov pade samo zato, ker so hoteli svoje tovariše spraviti na varno. Lažje ranjeni, ki morejo sami hoditi, se dvignejo sami in gredo do prve sanitetne postaje, ali pa se zbirajo na enem mestu, odkoder potem skupno odidejo na obvezovališče. Tiste pa. ki so težje ranjeni in morajo ležati, preneso v lazarete, ki so postavljeni dalje proč* od bojnega polja; ondi ostanejo toliko časa, dokler je potrebno, da jih morejo poslati naprej v določene bolnišnici. Ker se pri vsaki četi nahaja duhovnik, je poskrbljeno, da težko ranjeni ne umirajo na bojišču brez verske tolažbe. Duhovnik je dolžan, da skupaj z bolničarji hodi po bojišču ter tolaži in izpoveduje ranjence. Kolikokrat se zgodi, da duhovnik prav kakor zdravnik pade kot žrtev svojega vzvišenega poklica. Skrb za žive zahteva, da se čimprej pokopljejo mrtvi. Bojazen, tla bi se utegnilo pripetiti, da bi pokopali še žive in samo navidezno mrtve, je neopravičena, ker se pri vsakem posamezniku smrt ne-izpodbojno dožene in šele potem dovoli pokop. Ako je veliko mrtvih, jih pokopljejo v skupne grobove, pri čemur se strogo pazi na to. da bi mrliči ne okužili vode ali zraka. Za sanitetnimi četami pride na bojišče še posebna komisija z višjim častnikom, ki ima skrbeti za red in snago, katera vse še enkrat natančno pregleda in preišče, če se je vse pravilno izvršilo. Tudi na živali se ne pozabi. Lažje ranjenim konjem nudijo potrebno pomoč veterinarji, kjer pa je pomoč brezuspešna, žival nemudoma ubijejo, da se ne muči. Konjska trupla takoj globoko pokopljejo. Identiteto ranjencev in mrtvih dožene jo po znakih, ki jih nosi vsak na obleki in ki se ranjencem seveda puste. Pisma, denar in druge vrednosti, ki jih najdejo pri mrtvih, umirajočih, nezavestnih. in težko ranjenih (če žele), pobero .in izroče v shrambo posebnemu uradniku, ki jih potem vrne oziroma pošlje, komur gredo. ivil. S tem pa odtezajo te'Kar se tiče delavskih razmer, tu- aoi ms »d nete ameriškemu konsu- ne le živila s«1 pošilja iz Ze-nih držav, temveč tudi orož-drugo vojno municijo. Tako roeila Japonska 500 poljskih ' v Ameriki, poleg velike ine dinamita. Winchester Manufacturing Company je tošnjega 5. avgusta naprej poslala v London 500,000 pušk in Rusija je dobila v zadnjih dneh od Dupont Company, takozvanega * * Powder Trust", tisoč ton smodnika za topove in 1000 ton onega za puške. Blago se je odposlalo preko San Francisca. Združene države so vsled tega glavna dobaviteljica za zaveznike ter omojpočujejo s tem izvedenje wrokousitne izjave, da ae bo nadaljevalo z vojno do britkega konca.. Združene države ravnajo I tem direktno proti vsakemu Po bitki na bojnem polja. Kako je po bitki na bojpem po ljuKakšno sliko nudi bojišče po zmagoslavni borbi, v kateri je padlo na stotine junakov? Vsepovsod leže mrtvi in ranjeni. Kdo bo pokopal prve in obvezal druge? In ubogi konji, ki leže ranjeni in mrtvi poleg svojih junakov, kaj bo ž njimi? Tako in enako se sedaj mnogo-kdo vprašuje, zlasti oni, ki ima na bojnem polju katerega svcjili dragih. Pa poglejmo, kaj se godi na bojišču po končanem boju. Vsaka četa je strogo obvezana, da mora takoj potem, kakor hitro je boj zanjo končan, pobrati vse ranjence, v kolikor se ji pa to ne posreči, mora vsaj varovati ranjence in mrtve pred mučenjem in plenjenjem. Vedno se namreč najde peklenskih ljudi, ki komaj čakajo, da mine boj, da gredo plenit mrtve in ranjene. Posebno ponoči je treba paziti na te hijene-. Po pravilu bi morale ranjence po- kjer je bil takoj imenovan uradnikom državnega tajništva, v katerem se je leta 1900 povspel do mesta namestnika papeškega državnega tajnika, kar pomenja načelnika službe pri kardinalu državnem tajniku. Novi papež Benedikt XV. slovi kot izborni diplomat in bo vreden naslednik papeža Leva XIII. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Sehulz. (Nadaljevanje.) Vse mesto Krakov je bilo v radostnem razburjenju, ko je videlo kralja Kazimira zopet kakor viteza na konju. Toda isto tako pozornost je vzbujala gospa Kristina, jahajoč ob boku kralja, zapeta v .oklep, spleten iz jeklenih žic, na glavi bleščečo čelado z rdečo visoko va lovečo se perjanito, ob pasu bodalo z ročajem, bogato okrašenim z biserno matico in jantarjem. Vedla se je kakor izvežban voj-ščak na lepem belcu; pogledi vseh so se vprli vanjo s posebnim za-izgledala je še kras-v ženski obleki; pri-mnogo bolje v zboru 11 Rima. di niso prav po v olj ne, ker vedno je še mnogo ljudi brez dela. Kadar se kaj na bolje obrne, se zopet oglasim. — Karol Gabrošek. Milwaukee, Wis. — Krvavi dogodki v Evropi so tudi pri nas predmet naj živahnejših razprav. Kakor povsod, tako tudi pri nas nekateri simpatizirajo z Avstrijo in Nemčijo, drugi zopet z Rusijo in njenimi zavezniki. Naravna posledica je, da pride med "ruso-fili" in "nemeofili" do hudih besednih bitek in včasih pa besede eelo meso postanejo ter zadobijo obliko pesti. — Z delom gre v naši naselbini zelo slabo, česar je v znatni meri kriva evropska vojna, ker se v Milwaukee veliko stvari producira za eksport. Za^ stopniki "big biz "-a (milwauski izraz za big business) neprestano izjavljajo po svojem časopisju, da bo bolje in da se bo nepopisna na bojno polje, toda vojaki- na-' leta 1887 vrnil iz Madrida v Rim, strašna, čeprav divje krasna po-- Prvi konklave. Hitro, kakor so obljubljali, : izvolili kardinali novega glavarja rimsko-katoliški cerkvi. Ali včasih ni šlo to tako gladko, kot izpričuje najjasnejše zgodovina prvega konklave. Bilo je v. 1 1270, ko so se zbrali prvič kardinali v mestu Viterbi v konklave k vo-litvi papeža. Celo leto je že tra jalc konklave, a še ni bilo nobenega uspeha, kardinalom je bilo menda ljubo, da so ostali brez gospodarja. Ko ni pomagalo vse dreganje in ko kardinali nikakor niso hoteli zvoliti novega papeža, tedaj se je pa lotil stvari glavar mesta Viterbi Raniero Gatteschi. In lotil se je papeževe volitve z vso odločnostjo. Vse kardinale je zaprl v krasno palačo in jim zagrozil, da jih ne izpusti, dokler ne zvolljo novega papeža. Kardinali, ki se jim sicer ni slabo godilo, so bili zbog tega silno ogorčeni in sklenili so. , da ne volijo nikogar. Ali vojvoda Raniero Gatteschi se ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Vso streho palače je dal odnesti in kardinali so bili tako izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam. Ali nekaj časa so še kljubovali. Skoraj pa je zbolel en kardinal in drugi kardinali so uvideli, da jih čaka ista usoda, če ne zvolijo papeža. In udali so se in zvolili Teobalda VLscontija, ki je bil ravno na poti iz Jeruzalema. Ta je izvolitev sprejel in si nadel ime Gregorja X. Tako je končal prvi konklave. Iz življenja novega papeža. Novoizvoljeni papež je rojen dne 21. novembra leta 1854 iz plemenite rodbine markizov della Chiesa v Pegli, majhnem, krasno ležečem primorskem mestu, na morski obali zahodno od Genove. Študiral je v Rimu. v duhovnika je bil posvečen leta 1878. Potem je študiral še štiri leta na akademiji v Rimu, kjer se duhovniki vzgajajo za upravne in diploma-tične službe. Tu si je pridobil o-bojni doktorat iz prava. Dne 28. maja 1883 je postal tajni komor-nik papeža ter se seznanil z ženi-alnim Rampollo, kojega karijeri je sledil korak za korakom. Z Rampollo je bil tajnik nuncijatu- nimanjem; nejše nego stajalo ji je vitezov, nego v družini dvorskih dam. In njena bojevita misel, razvidna iz njene udeležbe na tej eks-pedieiji, je ganila mnogo njenih nasprotnikov tako, da so se začeli v duhu z njo sprijaznjevati in niso več šteli kralju za zlo, da se je tako strastno razvnel zanjo. Tako srečnega utiša pa ni napravil njen viteški pojav pri kra kovskih gospeh in gospicah. Rav krajina. Samo oni, ki je že par-krat tod hodil, se je mogel spoznati v ozkih zasekali in to samo ob jasnih solnčnih dnevih. Ob deževnem ali meglenem vremenu je zablodil tod tudi oni pešec ali jezdec, ki se je sicer dobro spoznal; ob nočnem času ali v mraku ni nihče mogel prodreti do onega grada. Če ni bil žrtva kakega volka ali medveda, je gotovo poginil na dnu skalnate razpoke, ali pa je brez sledu izginil v črnem blatu. ^ - Na tej. od vsega sveta odločeni kraljevski trdnjavi je živel že skozi osem let poseben obsojenec — kraljica Adelhaida, prava soproga kralja Kazimira s svojima dvema hčerkama, desetletno Jad-vigo in osemletno Marvllo. Kralj jo je izgnal od sebe v to strašno gozdno puščavo, ko se mu je dozdevalo. da je ne more in ne bo nikdar več ljubil in da ga ona ovira pri njegovem pregrešnem ljubimkovanju, katero je gojil istodobno s par krasotieami, ki jih je pripeljal iz tujine. Kot v kako državno ječo, je dal Kazimir pripeljati kraljico Adel-haido na samotni, nepristopni, z nevarnostmi obdani Žarnovee samo radi tega, ker mu ni več do-padala, ker ni več mogla vzbujati njegove strasti, ker se je je nasitil in si je zaželel novega, vedno novejšega razkošja. Tri mesece po progonu kraljice Adelhaide na Žarnovee se je Kazimiru rodila druga hči Marylla. Fboga deklica ni poznala, ni videla svojega očeta nikdar. Tudi starejša Jadviga je že davno pozabila nanj; njegova slika je v njenih mladih mislih jako hitro obledela in skoro popolnoma izginila. Srečni otroci! Niso se vsaj mogli na nač spominjati, niso imeli ničesar obžalovati. Tisočkrat sreč- izprositi m njegovo usmiljenje. Zaman. Niti ene besedice ni dobila v odgovor od njega. Nezaslu-žena, ženskemu srcu neznosna kazen ni bila sneta z njenih ram niti tedaj, ko se je, ker ni mogla najti pri njem usmiljenja kot pri možu. obrnila nanj kot k očetu. Kazimir ni bil niti v tem slučaju človeški. Morda bi bil vendarle bolj pristopen vtisom rodbinskega življenja, če bi mu bila rodila Adelhaida sina, naslednika na prestolu ; toda uboge hčerke niso imele zanj ni najmanjše zanimivosti. (Pride še). Vojna in pečat. 'Nova Reforma' piše: Avstrijska armada je zasedla rusko obmejno vas Sieroslavice. Prvo, kar je napravil župan, je bilo to, da je naročil poljski uradni pečat. Dozdaj je bil pečat le ruski. Neki vaščan je potreboval uradno potrdilo od župana. Župan je pritisnil na potrdilo še prejšnji ruski j *čat. pripisal j»a ji' opazko: "Prosim za odpuščanje, da je pečat ruski, ker ravnokar naročeni poljski pečat Še ni gotov.*' Gotove krone v papirju ker lahko dobi pri nas vsakdo, jih imamo dovolj v zalogi in no radi tega, ker bujnemu in v viteški opravi še krasnejšemu|neJsl; kot nJlh mali> kl njenemu telesu niso mogle niČ brati one čete, ki po boju pridejo re v Madridu in z Rampollo se je očitati, se je njihovo sovrastvo obrnilo proti njej s podvojeno silo. To da je že višek predrznosti, da spremlja kralja celo v boj! Ravno njena navzočnost v poljskem taboru prerokuje gotovo ponesrečen je ekspedicije, ker se bo kralj bolj brigal za svojo lju-..bieo nego za sovražnika. In zvenelo je glasno zabavljanje iz nežnih ustnic Poljakinj proti tej , brezprimerni predrznosti in nevarni igri sovražene, pustolovske Ceh in je. Tumtani so morali tudi Poljaki sami. stari in mladi, požreti marsikatero trpko, pekoče očitanje, da ji' ta pregrešna maškara tudi njim zmedla glave in vjela njih I pamet s svojimi pogubnimi čarovnijami. Domača nesporazumljcnja so zavzemala še večji obseg, ko so zvoki trobent, spremljajoči kraljevski sprevod, že dozveneli in utihnili za gozdnatimi hribčki, ki se vrste za Krakovom vzhodno proti Lvovn, kamor je hitela vsa Kazimirova četa. Veselo je jezdil zbor, ki je sestajal iz več nego tristo junaških rezdecev, s kraljem na čelu. Samo eden iz udeležnikov ekspedicije je kakor nalašč zaostajal za njimi. In ta je bil Domeš. Pritegnil je uzdo postavnega rjavca, ki ni mogel razumeti, zakaj bi moral biti on edini izločen iz družbe veselo rezgetajoeih tovarišev in je vsaki trenotek poskočil v veselejši korak ; vitez pa. ne moten od nikogar. se je zatopil v svoje temne misli tako globoko, da je ves ostali svet okoli njega izginil. "Dobro, da jaha z nami!" je vskliknil čez trenotek Domes in zamahnil z roko. "Peklo samo bi moralo biti ž njo v zvezi, če bi sej mi ne posrečilo najti trenotka, da! jo spravim s sveta! To je njena; zadnja slava!" In z jezno, groze--eo kretnjo je dvignil glavo za ee-! lo kraljevo družino, katere sled je naznanjal oblak prahu, ki se je dvigal pred Domešem v žarkih jutranjega jesenskega solnca nad vrhovi oddaljenega gozda. Kakor v sanjah je jezdil Domeš počasi za tem oblakom. Njegova glava je bila polna neizrečen-e trpkosti in krvavih nakan. IV. V globokih gozdovih, kjer so ( vladali medvedje in volkovi, ob-j dan z raztrganim skalntim blodi-j šeem, je na strmem, s temnimi pradavnimi hojami do vrha po-' kritem griču štrlel v zrak trdni kraljevski "grad Žarnovee. Iz Kra-; kova je peljala semkaj dober dan hoda dolga, utrudljiva in nevarna pot, kajti divje zveri soše bolj kot neprodirne goščave, globoka močvirja in črna brezdna ovirale pristop semkaj. j Bila je to neprijetna, otožna,! cer po sledeči ceni: 10 K $ 2:27, 20 K Jfs 4J10 :50 K $ G.3f> 40 K $ 8.45 50 K $10.40 GO K $12.50 70 K $14.50 80 K $16.50 90 K $18.50 100 K $20.50 150 K $.moo 200 K $41.10 Te gotove krone pošljemo vsakomur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake. da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila. FRANK SAKSEK, Cortlandt St.. New York Citv. WVV vsled sramote in žalosti prezgod no ovenela, mučena neprestanimi mukami spominov, ni mogla niti leči v pomirjujoči grob, niti do-hrepeneti svojo rešitev iz izgnan stva. Žalostno, obupno vleče svo-i je življenje od dne do dne, od leta do leta. Solnce in mesec ne J vidita nič kot njeno brezmejno g2 gorje; spomlad, poletje, jesen in zima prehajajo nad njeno obsive-lo glavo, nad njenim vdrtim. o-bledelim, velim licem in ne prina-; šajo nikake spremembe, nikake; olajšave njenemu izdanemu, za-j morjenemu srcu. | Ako želite kupiti farmo ali zemljo za Ni si v svesti nikake, niti naj- farmo, ne kupujte preje dokler se ne . -T, - 'prepričate, kak.sna prilika se vam nudi manjše pregrehe proti ljubezni. v alovensko-hrvaški koloniji v okolici zvestobi in pokornosti napram ! Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-možu zde na nebu. mirna kot lunini hrvaških družin. svit, ki se sipa s sinjega neba sko-' .Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni v slovensko-tinaški koloniji. -i ^ : nijaobstaja sedaj že šesto leto ter je v njeno %est je cista kot zve-jnjJej kupi,£ farm' že 150 slovenski£ in . ^ , - i tukaj, im»jo razna gospodarska društva, zi visoka omrežena okna na nje- jkojih namen je, da pospešujejo blago- hrva- no borno ležišče. Kazimir jo je nehal morda je niti ni nikoli ljubil, radi ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to tega mu je bilo tako lahko ločiti >e od nje. pregnati jo od sebe. Prenesla, preživela je ta pretežki udarec usode. Spočetka je nekaj j časa upala, da ji njen mož zopet pokloni svojo ljubezen, ali pa da se je vsaj usmili in jo pokliče k sebi nazaj. Skušala je s par pismi dokazati mu svojo nedolžnost in ; stanje in napredek slovenskih in .. .. . Ških farmerjev v oni okolici Zato je ljubiti : dandanes lahko vsakemu našemu člove- z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. | N'asloTite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. I A^A a^A a^a A^A A^AA^A^A a^fc Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Defeokm*. Iirršije prevode ▼ drage jezike. Unij sko organizirana* PosebMst m društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. r r , X ■/ V/ 1 v > j«*.. i —= i " GLAS NARODA, 2. OKTOBRA, 1914. ..... ........... • EP Jugoslovanska Est Katel. Jednata s Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI! Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box SI Brad-Podpredtedniki ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glarni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOCIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. ______*LT3t 1 VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MULE ZTJNTCH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Ksns. JOHN VOGR1CH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KR21SNIK, Box 133, Burdine, Pa. POEGIN7L.. FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od druitva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, U^n JOHN KOVACH, od droit va itv. 114, Ely, 1fin« Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe * na predsednika porotnega odbora. Na o*rtbna ali neuradna pisma od strani Članov m nebode driralo. Društveno glasilo i '-GLAS NARODA*-'. ad 7 ur. Pripeljali so se ranjen-(štva, niti topov; šele vzdigujoci i v 42 vozovih, in sicer vojaki se dim iu plamen izdata sovraž- Eanjenci v Gradcu. 5. sept. ob'rali ugrizniti. Tudi ui smeti pre-pol 12. uri v Gradcu napovedani žreli dejstva, da se Srbi vedno transport ranjencev je .došel v postavijo na dobro pokrite pozi-Gradec z zamudo, ki je znašala'eije. Navadno se ne vidi niti monad - —i -------•-- ,x ci 17.. 27.. 47. in 87. pešpolka; veli-'nika. Srbske utrdbe so vseskozi ko ranjencev je bilo tudi od 97.'moderno napravljene in odgovar-pešpolka. Tudi posamezne ranjen-1jajo svojemu smotru, kakor je tu-ee 14. vojnega zboi*a so že pripe-'di o srbskem vojaku treba pripo-ljali. Ranjeni so večinoma na roki znati, da nam je istoveten sovražili na glavi. Prinesli so iz vojne s'nik. No in prišlo je do spopada. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. 1 1* « KRANJSKO. Svarilo, C. in kr. vojaško po-vcljniStvo je v namenu, da zagotovi hitro dostavljanje vojaških poročil in povelj po vozečih se iu jahajoeih selili (ordonancah) ter da omogoči kolikor mogoče neovirano pomikanje vojaških krdel in vozov, opozorilo na potrebo, da naj bi se na javnih cestah vsa vozila držala leve strani v smeri vožnje. V pošte vaje te vojaške interese, je c. kr. deželno predsedui-štvo določilo, da morajo do na-naljnega ukrepa na vseh javnih cestah vsi vozovi, motorna vozila in kolesarji vporabljati levo stran ceste ter da morajo sredo in desno stran ceste prosto pustiti. Bolnica za ranjence v kranjskem deželnem dvorcu. Deželni odbor kranjski je dal vojaški sanitetni službi na razpolago dežel-nozboiske prostore v deželnem dvorcu. V klubove sobe se postavi ">0 postelj. Odlike van slovenaQri častnik. V bojih v Srbiji ranjeni poročnik Pavel Cvenkel dobi zlato lirab-rostno svetinjo z vojno dekoracijo. Moderno urejeni vojaški bolnišnici v deželni brambovski vojaš-niei načeljujeta zdravnika dr. M. Rus in dr. Wagner, asistira jima dr. Dere. Naši fantje se v teh skrbnih rokah dobro počutijo. Naši častniki. O stotniku 27. domobranskega polka Rusu je bilo te dni mnogo govorjenja, da je mrtev. To pa ni res. Stotnik Hits se prav dobro počuti in ni prav nič ranjen. O lahko ranjenem stotniku Vidmarju 27. domobranskega polka se poroča, da je že zopet šel nazaj na bojno bojišče. Kranjski deželni glavar dr. Iv. Šusteršič je dospel na Dunaj. Konferiral je z ministrskim pred-dnikom grofom Stiirghkom. no-ranjim ministrom baronom Hei-noldom in poljedelskim ministrom Zerkerjem o deželnih zadevah. Prepoved. Uradno je prepovedano markirati pomikanje armad na zemljevidih v javnih lokalih, to je v kavarnah, restavracijah in drugih. Sadje ranjenim vojakom. 4'SI. Narod" piše: Vse hvalevredno je, da prinaša občinstvo ranjenim vojakom v ljubljanskih bolnišnicah sadje. Vendar pa se raujenei pritožujejo, da sadje ni vedno popolnoma zrelo, kar povzroča drisko. Vsled tega bi bilo priporočati, da se sadje oddaja vratar-jem. Sadje se bo potem preiskalo. Zrelo dobe vojaki, napol zrelo pa se prekuha ter uporabi kot kom-pot. Tečaj za pomožne bolniške strežnice. Ljubljanska deželna šola ra bolniško strežbo otvori spo razumno z deželnim pomožnim iu gottpejuim društvom "Rdeči križ v deželni bolnišnici tretji štirite denski tečaj za izvežbanje pomožnih bolniških strežnic. Pogoji za sprejem so: 1. Starost najmanj 18 let; 2. neoporečno življenje; 3. popolna telesna in duševna sposobnost za strežniški poklic; 4. u-čenk? ne sinejo imeti nikake obveznosti za preskrbovanje mladoletnih otrok ali za vzdrževanje samostojnega gospodarstva. Prosilke morajo podpisati reverz, da bodo v slučaju potrebe se posvetile strežbi bolnikov in ranjencev. Za stanovanje in brano morajo u-čenke same skrbeti. Za "Rdeči križ". Slovensko pevsko društvo "Ljubljanski Zvon" namerava v kratkem prirediti koncert v korist "Rdečemu križu" in fondu za rodbine vpoklicanih vojakov. Iz poštne službe. Pošto v Dra-gatušu je dobila Rafaela Hre-gant. pošto v Naklasu pa Fran Koreučan. Premeščeni so: poštni olieijanti: Alojzij Jelene iz Novega mesta v Matulje, Avgust Brejc iz Matulj v Novo mesto in Mavri-cij Flux od poštnega urada Ljubljana 3 k uradu Ljubljana 1; poštna oficijantinja Marija Dimic iz Kranja v Ljubljano 3 in Ljudmila Poderžaj iz Ilirske Bistrice v Kranj. Pričetek šolskega leta. Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se je pričelo novo šolsko leto v ponedeljek 21. septembra. Štajersko. Svarilo vojaškega poveljnika v Gradcu. Prebivalstvo Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorjase poživlja, da s svojim lastnim ravnanjem podpira odredbe, katere so izdale politične in vojaške oblasti v varstvo splošnosti proti zvišanju cen. Prekoračenje maksi-majnih tarif naj se nikar ne trpi. Ponujanje višjih kakor. maksimalnih cen od strani kupovalcev je nespametno in nepatrijotično. S trajnim zadrževanjem potrebščin v večji množini, kakor se jih rabi za lastno domače gospodarstvo. se ne bo doseglo dovoljenja višjih ceu, pač pa zaplembo in kazen. Vsaka agitacija proti v tem obziru izdanim razglasom itd. tako od strani posameznikov kakor od strani korporacij je popolnoma nedopustna; istotako vsako javno kritikovanje, ki bi utegnilo javnost razdraževati. Vsako kršenje takih določb, tudi če so te izdane od političnih oblasti, se bode kaznovalo od vojaških domobranskih sodišč. (§2. ces. naredbe z dne 25. julija 1914, drž. za k. št. 156; § 65 b civiLnega kazenskega zakona; § 341 b vojaškega kazenskega zakona. Kazen: težka ječa od 1 do 5 let.) Vojaško poveljni-štvo nikakor ne bode trpelo, da bi kdorkoli iz morebitne javne stiske poseben dobiček imel. Gradec, 7. septembra 1914. Vojaški poveljnik: Mattanovich m. p., ge-neralmajor. seboj spominke, osobito veliko ru skih čepic. Med ranjenci se nahaja Josip Sehhvnv, poročnik mariborskega deželnega bramb. polka, ter Tanschinskv, nadporočnik graškega dež. bramb. polka. V izkazu izgub se nahajajo sle deči Slovenci: Jakob Korošak, trenska divizija 16, 6. gorski treii-ski eskadron, doma v Stari vasi pri Ljutomeru, mrtev. — Male Ivan, infanterist 4. kompanije 52. pešpolka, ranjen.--Josip Sodnik. kadet v rezervi pri pešpolku št. 22. ranjen. Južna železnica. Postajenačel-nik v Zidanem mostu nadre videni Avgust Ludvik je imenovan načelnikom postaje Ljubljana glavni kolodvor. Preselitev. Dr. Matej Senear, odvetnik v Laškem trgu, se ne preseli odtod v Zg. Radgono, temveč v Ptuj. Neresnične vesti. Vesti, da bi bil državni poslanec dr. Korošec zbežal v Švico, so neresnične. PRIMORSKO. "Summa cum lande" je bil pro-moviran doktorjem modrosloja v Rimu na Germaniku kapucin P. Odilo Mekinda in sedaj začasno nastavljen v Gorici. Šole v Gorici Na goriški realki se je te dni vršila matura pod predsedstvom ravnatelja prof. JT; Zupančiča. Maturo so naredili sledeči dijaki: Bonetta Ervin. Fei-genbaum Jožef, Furlani Karol. (iasparini Silvij, Genser Robert, Kosiša Adolf. Knez Edvard, Pan Viktor, Siškovič Albin, Urbane Stanko, vitez Berks Hugo, Hočevar Friderik in Sfiligoj Bogomir. Z novim poukom na realki se je pričelo 16. sept. — Na c. kr. mož-kem učiteljišču v Gorici se je o-tvorilo po odredbi predstojnih ob-lastev šolsko leto v običajnem predpisanem času, 16. sept. — Narodna šola na Blanči. Ker je uporabljeno poslopje na Blanči začasno od vojaške uprave, se je preselila Narodna šola za to dobo v "Šolski Dom" v Križni ulici. Letos se otvori tudi III. razred, uspeh izredne požrtvovalnosti Gori čanov. Dne 17. septembra se je pričelo z rednim poukom. — V štirirazredni mešani ljudski šoli s slovenskim učnim poukom v Gorici (Podturnom) se je pričelo šolsko leto 17. septembra. S SRBSKEGA BOJIŠČA. Bitka pri Kamenici, v bližini Valjeva. Zagrebški dopisnik lista "Grazer Volksblatt" je govoril z nekim ranjencem, ki se je bil udeležil bitke pri Kamenici. Ranjenec mu je pripovedoval sledeče: 12. avgusta ob 10. uri dopoldne smo prestopili srbsko mejo. Že v začetku moram omeniti, da je vojna, ki jo vodijo Srbi. prava, pravacata gtierila-vojna. Sprejeti smo bili zato tudi takoj od konrti-tašev in oboroženih kmetov. Ti vojniki streljajo iz stanovanj in drugih skrivališč. Zelo spretni so. kajti navadno takoj zginejo kot kafra, predno se jim človek približa. Poskrijejo se, kjer je že, ali v grmičevju, ali pa po koruznih poljih. Pripominjam, da je srbs'ia dežela zelo rodovitna in da Čisto nič ne zaostaja za našo Salvonijo. Koruza je tako visoka, da se iz nje ne vidi niti jezdeca, samo drevje je polno, da se kar šibi. Hiše so vse čedne, prilično take. kakor po naših malih mestih in trgih. 12. in 13. avgusta smo se pomikali proti južni strani, "L4. avgusta pa je bila bitka. Loznico smo pustili v plamenu. Gorelo je vsepovsod, ogenj so zanetili naši težki topovi. Korakali smo naprej ter bili vedno vznemirjiini po č etaži h. katerim so pomagali kmetje, ki niso bili poklicani pod orožje, ženske in otroci. Dne 15. avgusta nas je zajela strašna nevihta. Trudni, zmučeni in do kože premočeni smo dospeli do Jerebica planine, katere edini vrh je Vrdarica, kjer se je razvil boj, v katerem sem bil ranjen jaz. Vrda rica je približno 222 metrov visoka. Od tu je lep razgled na Ka-menico. Na pobočju Kameniee so bile napravljene utrdbe od reclame vojske. Na vrhu. je bila postavljena artilerija, tudi dobro u-trjena. Dominiraia je vso okolico in tudi naše čete lahko zadela. Pripominjam to, da se lažje ume Napad za napadom, krepko nas je podpirala naša artilerija. Srbska se ž njo ne more meriti, dasi je treba priznati, da zasluži tudi srbska, kar se dostaje dela in materiala, vse priznanje in da je ni smeti podcenjevati. Naj omenim tu posebno našo artilerijo, ki je do skrajnosti hrabra, nje moštvo, pravi sinovi gora, je gibčno, zmožno, oprezno kot mačke, svoje topove nosi na rokah kot mala deteta. Utrdbo za utrdbo smo si o-svojevali, a mene je pač tu dohitelo par zrn šrapnela, ranjen sem bil na levem ušesu in na več mestih leve strani telesa. Kaj naj povem o izgubah? Na obeh straneh se je delalo morilno, temu pa odgovarjajo tudi obojestranske izgube. Srbski častniki se ne uda-jo nikoli, vsak se rajši umori sam. ali pa postrele drug drugega. Srbi bojujejo obupen boj. Znajo, da gre za biti ali ne biti. Zato bo pa tudi v tej vojni srbsko bojišče prepojeno s krvjo, vojna bo tu najhujša, kajti sovražnik se ne bori tako hrabro vsled svoje še precej nepokvarjene, zato krepke, naravne sile, temveč podpira ga. in to jelo izdatno, tudi obup. Ponoči sem opažal in prisluškoval glasove srbskih piščali, glas jim je enak onemu nočnih ptičev, s temi piščalkami si dajejo znamenja. Tudi obleka srbskih vojakov je zelo praktična, barve j»« take kot zemlja in ker so vojaki navadno tudi v obraz zagoreli, jih od tal ni možno razločevati. NA PRODAJ 100 akrov farma, 4 milje od mesta. Svet je v ravnini. 20 akrov je posejanega z žitom, 4 vrste jagod, nekaj trte iu precej velik gozd. Na farmi je velika hiša in hlev za živino, poleg poslopij pa velik saden vrt. Cena vsemu je $3600, $3000 takoj in za ostalo pa počakam. Več se izve pri lastniku , Louis Cliades, R. 4. Box 2, Grand Haven, Mich. (1.3_10) Iščem svojega brata MATIJO LOMBERGAR. Pred enim letom sva bila skupaj na Elv. Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se mi pa sam oglasi na naslov: Jos. Seharabon. 413 W. Michigan St., Duluth, Minn. (2-6—10) NAZNANILO IN VABILO. Odbor Slovenske Godbe v Pittsburghu. Pa., od slovenskega pevskega društva Prešeren naznanja Slovencem v Pittsburghu in okolici, da se je pri prvi skupščini, ki se je vršila dne 27. sept. 1914, zglasilo že precejšnje število članov, kateri so se sklenili u-čiti godbe. S tem se je pokazalo, da nam je Slovenska godba v Pittsburghu zagotovljena. Določilo se je tudi, da se vrši druga skupščina dne 7. oktobra, t. j. v sredo zvečer v K. S. Domu na 57. in Butler St. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Uljudno vabimo vse rojake v Pittsburghu in okolici, ki že znajo igrati oziroma imajo veselje do kakega inštrumenta, da se te skupščine zagotovo udeleže in da naj pristopijo kot izvršujoči člani. Pridite zagotovo, da se bo vedelo naročiti inštrumen.e. Za obilno zglasitev novih članov se priporoča Pripravi j alri odbor. (2-3—10) Kje se nahaja moj brat ANTON KOVIC? Doma je iz Kresnic pri Litiji. V Združenih državah biva že nad 11 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati, da sta bila dva brata v vojni ranjena. — Albin Kovač, R. F. D. Box 31 a. West Newton, Pa. (1-5—10) SLUŽBO IŠČE Slovenka, zmožna treh jezikov: slovenskega, nemškega in angleškega, najrajši v kaki trgovini, hotelu ali restavrantu, če bi bilo mogoče kje v Coloradi ali Arizoni. Pisma pošljite na naslov: N. M. L., Box 82, Gibson, N. Mex. (a-2—10) Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43,00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak Ivan Pajk, CONEMAUGH, PA. POZOR! Ako nam pošljete vaše ime in naslov ter naslove nekaj vaših prijateljev, pošljemo vam zastonj nekaj, kar vas utegne zelo zanimati. Pišite nam še danes in zastonj dobite nekaj, ka^ vas izne-nadi. Frank Polic, 106 Burgwin Bldg., Pittsburgh. (28-0—5-10) Pa. Iščem svojega brata JERNEJA ZELENC. V/j leta je bival v Aeosta. Pa. Kdor rojakov ve za ^j^ga* je naprošen mi naznaniti, ali pa naj se sam javi. — Anna Zelene, 59 Union Avenue, Brooklyn, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih ho obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDDt, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glai Naroda. STATEMENT OP THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., of Glas Naroda published daily at New York, N. Y., required bv the Act of August 24. 1912 for Oct. 1914. Editor: Gilbert Potrato, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Managing Editor, Ivan Terček, 82 Cortlandt St., New York. N. Y-Business Manager. Ludvig Benedik, 82 Cortlandt St.. New York. Publisher, Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Owners: (If a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock. If not a corporation, give names and addresses of individual owners). Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. Stockholder: Frank Sakser. 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: — none — Average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding the date shown above statement. (This information is required from daily newspapers only) ...............................11.000 Ludvig Benedik. business manager. Sworn to ad subscribed before me this 1st day of October. 1914. Jezaja M.uenz, (Seal.)- Notary Public. (My Commission expires Mareh. 1916«. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah "Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne veeje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, | koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. Blesteči električni znak nad vašo trgovino je prodajalec, ki ne pozna spanja, ki taktno opozarja mimoidoče na vaše blago. Neprestano javno obvestilo je, da je najti v vaši prodajalni sveže, priljubljeno blago. Pišite ali oglasite se v najbližji podružnici. Z veseljem vam povemo, kje dobiti električni znak, ki bo napravil vašo trgovino uspešno. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9890 *124 W 42d St Brvant 5262 *126 Delancey St Orchard 1960 E 86th St Lenox 7780 10 Irving PI Stuyvesant 5600 '27 E 125th St Harlein 4020 • 362 E 149th St Melrose 33 JO "Open Until Midnight Night and Emergency Call Madison Square 6001 IŠČEM SLOVENKO IS do 24 let staro za pomagati pri hišnem delti. Plača po dogovoru. Pravemu in poštenemu dekletu pošljem tudi za vozne stroške. Pišite na: Chas. Blossom, 418V-> Ord St., Los Angeles, Cal. (30-9—2-10) HAKMONIKfc •KMllst kakorftaekolt Trn« lxdelujnm Is popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno to zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad lf let tukaj v tem poslu in sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih vpraluj. JOHN WENZfci- 1017 E. 62nd St.. Cleveland, Ohio. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" ■KOZI STIKI ME8B0K. "Glae Naroda" izhaja v ieatib dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mive povesti V«e oaobje liste je organizirano tn spada v strokovne nnije- ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI je, v kako kislo jabolko smo eio-"8TVO NE UREDNIŠTVO. POZOR POŠILJATELJEM DR NARJAt Cne, ki žele poslati domov WW denar, obveščamo s tem, WW DA POD NOBENIM PO-WW GCJEM ne odpošiljamo WW DO PREKLICA denarja v WW staro domovino. Nobeni WW banka v New Yorkn ne de WW la kupčij in raditega smo WW TUDI MI USTAVILI PO IV SLOVANJE. KAKOR HI WW TRO 8E RAZMERE IZ WW BOLJŠAJO, BOMO OB WW VESTTLI BOJAKX PO WW TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser. rpjiiraraiiui^^ a Dober svet Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je najbolja "Zdravilna sladna lcava". To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika. Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL. AUSENIK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. S raijjgjiifEnm'^ 30 dni prosto za poskušnjo Podpišite svoje ime v KUPON spodaj ter nam ga pošljite takoj, nakar vam pošljemo na dom viktor govoreči stroj columria'fonograf ter 12 spevov ZASTONJ za 30 dni na poskušnjo. Po 30 dneh poskušnje, ako ste zadovoljni, lahko obdržite stroj ter plačate $2.00 NA MESEC ' S strojem vam pošljemo pismeno jamstvo za 15 let. Ta kupon je dober za vse dele Združenih držav in Canade. Odpošljite ga takoj na SAUL BffiNS, 117 Second Are., corner 7 Street. Dept. 133, NEW YORK. Victor Columbia Ime Naslov Zm odjunike ▼ New Yorkn ii mamo odprto zvečer in t nedeljah. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati t prihodnje, naj ostanejo na svo-■ jih mestih, ker so vse paro-' Orodne dražbe prekinile a ' nedoločen čas s prometom. ' Kadar se zopet razmere pre-• arogačijo, bodnao pravo-1 ' časno poročali na ten ' stn. v*»■«-— f Po * Amerika in Amerikana i i i i ii Spisal R«t. J. M. Trunk je£dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga Je vezana v platno in za spomin jako prillčna. Založnik je imel veliko stroškov In se mu nikakor n {splačala, zato je cena 7*"*Ana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 9 I % I % > % I J _ -J -J - ' — ' — ■ — ■ — ' — « — ' — • — » — I — l — l_l_l_l_l. B možu, D JE IIHDEL STET. Komu SO. stoletja. i r r ft i , , ■ Spini Holt W. White; za "Glaa Naroda'* priredilI ■UlUgldlUmdTi! (Nadaljevanje.) Vse je zaporedoma izprašal, toda nobeden mu ni mogel dati odgovora Zaklenil se je v svojo sobo in začel premišljevati. Nič pametnega mu ni padlo v glavo. Stronga se je bal. Tega seveda ni nikomur povedal, pae je pa čutil, da je to edini človek, ki bi mu bil kos na svetu. Videč, da mu ne preostaja drugega, je sklenil zaprositi ruskega earja pomoči. Poklical je k sebi Ludovika in mu razložil svoj načrt. Slednjič je tudi pristavil: — Idi v Balkanijo in poskušaj zanesti prepir med državnike, l e se « nkrat to zgodi, srno zopet na konju. Težka naloga je to, to- rešil v mojo največjo zadovoljnost. Misli na Diano in delaj. — Karkoli mi zapoveste. vse bom storil. Kralj mu je vesel stisnil roko in ga vprašal: — Kdaj misliš odpotovati ? — Takoj jutri se podam na pot. — Najprej govori z županom: to jo človek, ki bi Boga še ee-neje prodal, kot ga je Judež! — Velja! Strong v Bombergu. Naslednji dan je dal sklicati Strong veliko skupščino. Pred pilačo se j«- kmalo zbrala velikanska množica ljudi. Ko je videl, da noVden ver n«* pride. je stopil poleg začasno postavljenega prestola in začel govoriti. — (Jospod Stal van in drugi gospodje ministri! Sedaj stojim pred Vami kot tuj k ne/, kot vladar ljudstva, katerega sem šele 1'ivd kratkim spoznal. Sedaj še ne vem. kaj in kako mislijo o meni. prepričan sem pa skoraj, da mi niso sovražni. Vein, da me marsikdo smatra za usiljivea, toda ljudje bodo kmalo spoznali, da ni-^ in tak in da želim vsakemu najboljše. Moja želja je, da se vsi moji podložniki otresejo v s,-h predsodkov, katere še mogoče imajo. Podložniki sem rekel. Zagotovljeni bodite, da se bo mojim dar ima svoje podložnike. Zagotovljeni bodite, da se bo mojim podložnikom boljše godilo, kot se godi drugim po drugih deželah. Prizadeval si bom. da se obrani v tej prelepi deželi mir in da zavladajo drug.- boljše razmere. Upam, da mi boste šli v tej stvari vsi na roko. \'a vam je ležeče, gospodje ministri, na tebi moje drago ljudstvo, da odločite, če me pripoznate za kralja in vrhovnega zapovednika. l*o teb besedah je Strong umolknil. Takrat se je pa nekaj /godilo, česar ni nikdo pričakoval. Zupan mesta Bomberga, Storain, je skočil kvišku in hotel nekaj ugovarjati. Strong se je obrnil k njemu rekoč: 't". leP° moU''itP- Vi "'ste več zastopnik ljudstva. Parlament je razpitsoen. Župan je utihnil in sedel zopet na klop. — Prav sem storil — je rekel Strong sam pri sebi. — Drugače skoraj nisem mogel ravnati. Pokazal se jim. da sem res mož ki je fcklend ukrasti svet. Župan se je vrnil ves bled od jeze domov. Do večera je hodil n. prestano po sobi in ni vedel, kaj bi ukrenil, da bi bilo boljše en rl^T J^Tn5\nil- S,uiabnik- prišel z Dunaja neki gospod Smith, ki zeli takoj govoriti žnjim. — Naj vstopi! Tu gospod Smith, ki pa seveda ni bil nikdo drugi kot princ Silvanskt, je vstopil. 1 prinea! ^ ^ ~ <3a st* s<™ ^radi Ludovik se je. veselja zasmejal in vzkliknil: — Sem se pa res prt?L7 ' ** "" Vi nistP Ja* ^ vendar bo kai b° reM kra,J! P™sim Vas, povejte mu, če o boste pnsl, kaj znjim skupaj, da sem mu ohranil zvestobo in tf nT™0' T^V",0rka- ^ " Mm ^ ^ - k»lj«- Prav ^ielMn7am ■ Uar V moči. samo dl bo pnsel zopet prejšnji kralj na prestol. ^f1 * Vami Pogajat; prišel som kot posre-uo\ alee in upam. da mi boste šli na roko — Strašen človek je ta Strong. Prej'če pride ljudstvo izpod njegovega jarma, boljše bo za deželo. J ^ — Ali imate mogoče kakšen načrt? k, ,77 „V-"Hk° T™ ^ I>romišl>val Prišel slednjič do zakljue- lli Z T n° S0' n,0ram° U Vsak razde jat i enega peroti. UJ,'p0"pa zrak°Plova- ^ko mu lahko pristrižemo V, „aT.K}Ik0,h; zrakoplova !t - je vprašal princ. — Saj še krogije ^ " takl *** 1 r n.. I .. i. _ 1 . 1 t 1 ■ 1 1 • • V • • «« « « W ■ toda temu niste krivi sami. Za to. da ste se nocoj tukaj zbrali, je odgovoren samo mestni župan. Jaz sera sam tukaj, vas je pa preko dvesto. Vrzite se name in me pahnite s stola, če si upate! Nobeden se ni ganil. (Dalje prihodnjič.)' Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitta berg. Pa Nasproti "Hotel Pavlina«". - Kan ttev. 1. 2. I in 4 vosijo raaamo moja dtamL NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Vlichael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo. • Jerry Jam- aik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frauk Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg. Colo.; Ant. Saf-ieli in Frank lllatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bud-man. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin, So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar- borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. In okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovie. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Dnluth, Minn.: Joseph Shara- bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše, Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Prank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčie, Chas. Karlinger in Frsnk Kovačič. Bridgeport, 0. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Bal ant. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 17:5-") E. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok- lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Fa. in okolj.ca: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- eic. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Fa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. » Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa- West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winter quarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Stanch. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. ie se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Seiitkom je prideljsn tudi večji slovenski semljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti »v lie, vseh 13 se&tkov skupaj pa stane s poitnino vred $1.81. Na roča se prit ■leveale FabUsMag Oe^ 8S Cortlandt St.. New York Glt» PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega. 1 1 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10A pri 13A palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov." Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. alijpa loc. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Comoepie generale Mr. M. PAPIG, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glaa Naroda. ROJAKI NAROČAJTE Sh NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. Podptaaal j« Iz najditelj najtupeincj - tinkture na ■vetu Alpen-tinktare te AlpenpoMde - Ženskam in možltun. kateri jo rabijo. craatejoT testih tednih luJtIMpoiao- Izpadali In ne bodo nivclL -----i m_ --_. Ravno take Kraste mofeial ▼ Seetfh tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale In ne bodo postale dr«. O teku I dni popolnoma oedraThn revmatisem. k os ti bol, trganje po rokah, nossh in hrbtenici. Rane. opekline, bate. tare. kraste in kurja očeea. bradavlea. potenje nos, zebline itd. odstranim r treh dneh. Moja zdravila so registrirana t Washington o. znamenje, da so čista in najbolj oapeina. Piiite takoj po ceniki PoMjem ga zastonj. jakob waholt, 1M M. Mtk Ct Olmlaad, 0. M. B. Onems. ki U nbll moia adrmrfla faraa plačam ««00. Amerika in Amcrikanci. Spiial j. m. nun. BotvdI« Fubliahtng Oompuy j« prevzela t zalogo rojakom Se znano knjigo l«r. J. ML Tranka: kmtXKk ZH AMEMKAHOL Kadar je kmko drvita bumoj«« kupiti bandero, ustavo, nnlj« godbM initromeato, kape itd., ali pa kadar potrabojete aro, variiico, priraakc nun itd., m kupita prej mkjar, da tndl aeM saeeaa vpiaiaU. Upraianja aa Bfeana la Sc. pa ai bodeta prihranili dolarie. ' Caaike, vaS mi paiUjam bntplaCao. Pilite poaj. IVAN PAJK, CoBMttncbv Pa. Box 328. NI nal aamea izreči aa tem m#-«tu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vaak rojak v Ameriki, bodisi v podnk, bodisi kot darilo svojcem ia posameznikov, aa katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starisi ali sorodniki ss deželo, v kateri bivs kak član družine. Knjigo krasi aebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklik dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno t platno knjigi je $240 s poitnino Zs isto eeno se odpočije knjigo katerikoli naslov v stari domovini. (Francoska^parobrodn aldružba.) ] Direktna črta do tHavre,fPariza, Švice, Inomosta in Ljubljan Foitai paniki so! TAIPHOVENCE- ,,MM?»,Ti iaka B SITA SA.VOIE" M dva vi taka I-LAJLORRAINE-»ejdva vijaka , „ "IA FRANCE* Wa.'itirilrijake' Krpresal paniki asi "Chicago", "La Tonraine", <